J'.JMM, KULLUUrv 2446C LAKELAND BLVD. EUCLID,OHIO 23 OGLAŠAJTE V NAJBOLJŠEM SLOVENSKEM ČASOPISU V OHIJU ★ Izvršujemo vsakovrstne tiskovine VOL. XXXII. — LETO ХХХП. EQUALITY SEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI ADVERTISE Ш THE BEST SLOVENE NEWSPAPER OF OHIO ★ Commercial Printing of All Kinds CLEVELAND, OHIO, THURSDAY (ČETRTEK), FEBRUARY 3, 1949 ŠTEVILKA (NUMBER) 24 STALIN NE MORI RADI ZDRAVJA PRITI V WASHINGTON DomaČe vesti Seja dramskega društva Anton Verovšek preložena Seja dramskega društva "Anton Verovšek," ki je bila sklica-'la za tekoči teden, je bila preložena. Seja bo prihodnji teden, v petek 11. februarja ob 8. uri zve-cer v Slovenskem delavskem do-na Waterloo Rd. Vaje za "Kamnolom" Vse igralce, ki imajo vloge v igri "Kamnolom", se prosi, da gotovo pridejo na vaje v petek zvečer ob 7:30 uri v Slov. del. dom na Waterloo Rd. Važno je, pridejo tudi vsi tisti, ki imajo najmanjše vloge. Igro se bo podalo na odru Slov. društvenega doma na Recher Ave. v nedeljo 14. feb. Na obisku Mr. in Mrs. Louis Lipair iz Ha,rrietta, Mich., sta prišla na obisk k prijateljem v Clevelan-du. Za časa obiska sta nastanjena pri Mr. in Mrs. Frank Hribar, ki vodita Hecker Tavern na 1194 E. 71 St., in kjer ju prijatelji in znanci lahko Obiščejo. Pred 40 leti je Mr. Lipar živel v Clevelandu, sedaj pa je po tolikih letih prvič na obisku. E>oma je iz Šmarjeških Toplic, njegova Žena,pa iz Poljanske doline nad škofjo loko. V Mi-^higanu imata zelo veliko far-nio, kamor hodijo naši cleve-landski lovci nad srnjake. Kliče-nio jima dobrodošla in mnogo Zabave v naši metropoli! DELODAJALCI SE BODO BORILI PROTI LAUSCHETOYEMU NAČRTU ZA BREZPOSELNIŠKE PODPORE COLUMBUS, 2. feb.—Petdeset ohijskih organizacij delodajalcev se je danes združilo za borbo proti predlogu guvernerja Franka Lauscheta za zvišanje sedanjih brez-poselniških podpor od $21 na teden za najdaljšo dobo 22 tednov na $25 za maksimalno šestmesečno dobo. Predstavniki ohijskih indu-^ strialcev so izjavili, da bi po guvernerjevem programu postal zakon za brezposelniško odškodnino tako mičen, "da bi delavci rajši vživali zvišane ugodnosti zakona, kakor pa si poiskali delo. Zagovorniki industrialcev so posebno napadli "zlorabo" sedanjega zakona, češ da se v Floridi in Californiji sonči 2,500 brezposelnih ohijskih delavcev, ki so v preteklem letu prejeli več kot $200,000 brezposelniške podpore. "Ohijska industrija se bo borila proti predlaganemu guvernerjevemu zvišanju do samega konca zasedanja zakonodajne zbornice," je naznanil neki neimenovani predstavnik industrialcev. Morilec Beach usmrčen Harold A. Beach, 23 let star niorilem 8-letne Sheile Ann Tu-je bil snoči usmrčen na električni stolici. Ker je bil morilec katoličan, ga J® na zadnji poti spremljal in podelil zadnje zakramente ^ev. Lucier. Guverner Lausche J® prošnjo za pomilostitev zavrgel. ADAMIČ V POGOVORIH Z MARŠALOM TITOM Jugoslovanski časopisi poročajo, da je predsednik Zvezne vlade in maršal Jugoslavije Josip Brez Tito sprejel znanega ameriškega književnika Louis Adamiča in imel z njim daljši pogovor. Mnogi jugoslovanski časopisi so ob tej priliki, kakor ob priliki Adamičevega obiska Jugoslaviji, priobčili članke o njegovem delu. Povsod v Jugoslaviji so mu priredili tople sprejeme. Ameriška zona Koreje napadena? Demonstracije komunistov v nemčiji Berlin, 2. feb.—Nemški ko-niunisti, strokovne unije in dru-ge organizacije v vzhodni Nem-^'31 so danes priredili protestne GRionstracije proti obsodbi komunističnega voditelja Max ^eimanna. Reimanna je obsodila angle-^ sodnija na tri niesece zapo-radi "hujskajočega govora," ® katerim je baje grozil Nem-ki sodelujejo z okupacijski-'^1 silami. (Komunistični voditelj Rei-^nn, ki je star 50 let, se je na-ajal v ječi pod kaizerjem in $20,000,000 v podporah izplačanih samo lani Guverner Lausche je začel preiskavo v zvezi z razkritji, ki so bila objavljena v "News-u" glede okoliščin, pod katerimi se je samo lani, ko je bilo dosti dela, izplačalo $20,000,000 v brezposelniških podporah. V "News-u" je bilo razkrito, da je v dveh letih bilo izplačano brezposelniških podpor v znesku $147,000 delavcem, ki so se nahajali na počitnicah na jugu, poleg tega nadaljnih $50,000 tistim, ki so šli v Californijo. Lausche je ukazal direktorju ohijskega brezposelniškega urada Frankii J. Callopy-ju, da takoj izvrši preiskavo. KARDELJ KRITIZIRA SOVJETSKO ZVEZO BEOGRAD, 2. feb.—Jugoslovanski zunanji minister Edvard Kardelj je danes napadel Sovjetsko zvezo, ker je izobčila Jugoslavijo iz Ekonomskega sveta za medsebojno pomoč. Kardelj je izjavil, da izključitev Jugoslavije iz sveta predstavlja neobranljivo kršitev sporazuma, kajti Jugoslavija ima vrsto trgovinskih pogo&b z deželami, ki so včlanjene v Ekonomskem svetu. Jugoslovanski minister je poudaril, da bosta obe državi soglašali, ko bodo Sovjeti prenehali s kaznovanjem Jugoslavije, ker noče 'slepo ubogati ukazov Kominforme." ČUNGDAN, Koreja, 2. feb. — Notranji minister južne Koreje, ki se nahaja pod ameriško okupacijo, je danes izjavil, da je "tisoč vojakov iz severne Koreje vdrlo v ameriško zono" in pristavil, da bi to moglo pomeniti "civilno vojno med obema zonami." Soglasno z nepotrjenimi poročili je iz severne Koreje, iz katere so se pred začetkom leta umaknile zadnje sovjetske čete, vdrlo 1,000 vojakov, katere pa podpirajo nadaljnih 2000 mož broječe sile. Notranji minister, Sin Sung, je izjavil, da "invazija povsem sigurno ni gerilskega značaja," pač pa lahko pomeni pravo vojno med severom in jugom. Izjavil je tudi, da, je to "mednarodna zadeva." Invazijske sile so vdrle v severno Korejo na tri milje dolgi fronti. Baje so to dobro izvež-bani, z ruskimi puškami in strojnicami oboroženi oddelki. Prva poročila pravijo, da so napredovali 300 do 400 vatlov. Opazovalci menijo, da je cilj invazije, da se zavzame važne strategične dele južne Koreje. Notranji minister Sin, ki je dva dni bil na "bojnem polju", namerava podati poročilo pred sedniku južne Koreje Synman Rheeju in ga opozoriti na "res nost položaja." HitL sedaj pa so ga zaprli ^ Angleži). Nov grob OBRAVNAVA PROTI KARDINALU MINDSZENTY-JU BUDIMPEŠTA, 3. feb. —Danes se je tu začela obravnava proti kardinalu Jožefu Mind-szenty-ju, ki se bo zagovarjal proti obtožbam, da je pripravljal zaroto proti vladi in vohunil za neko tujo silo. Včeraj je skupina rimskih katoliških škofov na Madžarskem obelodanila kratko izjavo, v kateri je med ostalim rečeno, da bodo škofje "zadevo s kardinalom pustili modri prevdarnosti vlade." Čeprav je na Madžarskem 7,000,000 katoličanov, pa radi obravnave proti Mindszenty-ju ni prišlo do nobenih demonstracij. DELAVSKE AKTIVNOSTI NA KITAJSKEM PARIZ, 2. feb. — Svetovna federacija strokovnih unij, ki se nahaja pod vplivom komunistov, je zgotovila načrte za pospeševanje delavskih aktivnosti na Kitajskem. Izvršni odbor federacije bo marca meseca poslal posebno delegacijo v Peiging. (Ameriški CIO je nedavno izstopil iz, Svetovne federacije, ker se ne strinja s politiko organizacije, ki je proti Marshal-lovemu načrtu.) TAFT BO DOŽIVEL PORAZ, PRAVI PETRILLO HOBOKEN,, N. Y., 2. feb. -Predsednik ameriške federacije glasbenikov (AFL) James Pe trillo je danes izjavil, da bo organizacija verjetno porazila re publikanskega senatorja Roberta Tafta, ko bo kandidiral za ponovno izvolitev v Ohiju leta 1950. Petrillo se je o tem izrazil: "Ob priliki prihodnjih volitev bo AFL obiskala Ohio in zbila neumno Taftovo glavo iz senata." Sovjetski premier konferenca lahko pa tudi v Poljski pravi, da bi bila v Rusiji, ali pa Češki ^ry spretnak Včeraj zjutraj je preminila na ojem domu Mrs. Mary Spret-ak, rojena Jurinich, stara 57 Stanovala je na 598 E. 140 Pogreb oskrbuje Grdinov po-J'ebni zavod. Podrobnosti bodo Porocane jutri. KOMUNISTI ZBIRAJO ZA OBRAMBO NEW YORK, 2. feb. — Komunistična stranka je danes naznanila, da je bilo v New Yorku nabranih $9,171 prostovoljnih prispevkov v kampanji za $100,-000 za obrambo dvanajstorice vodilnih komunistov. Glasilo stranke "Daily Worker" je razkrilo, da stroški obrambe znašajo tedensko $10,-000 in da se bo vsled tega moralo do 15. februarja zbrati teh $100,000. ŠEST NACISTIČNIH VOJAKOV OBEŠENIH MONAKOVO, 2. feb. — V tukajšnjem Landsberg zaporu sd danes obesili šestorico obsojenih vojnih zločincev, vključno dva bivša jetnika v koncentracijskih taboriščih, ki sta izdajala svoje so-jetnike. Trije so bili nacistični vojaki, ki so ubijali ameriške letalce, ko so ^e spustili v Nemčiji. KATOLIŠKI ŠKOF O DELAVSKEM GIBANJU CHICAGO, 2. feb.—Katoliški škof Francis J. Haas iz Grand Rapidsa, Mich., je danes v svojem predavanju izjavil, da bi se morala industrijska pogajanja glede plač, delovnih ur in ostalih zadevah vršiti potom "demokratično izvoljenih predstavnikov delavstva in industrije." Katoliški škof je govoril v zvezi s serijo predavanj, ki jih o delavskih zadevah prireja Katoliška zveza. Med ostalim je tudi predlagal, naj se v Zedinje-nih državah sprejme industrijski posvetovalni sistem, kot ga je priporočil papež Pij XI. v svoji encikliki iz leta 1931, PREMOŽNI FARMAR IMEL SUŽNJA MANKATO, Minn. 1. feb. ■ Federalna distriktna porota je danes spoznala za krivega pre možnega kmeta Georgea Starka, ki je sedem let držal nekega Francisca Rodrigueza v suženjstvu. Krožek št. 3 Prog. Slovenk poda igro "KAMNOLOM" v NEDEUO 13. FEBR. V Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. Pričetek ob 3.30 pop. ZEDINJENE DRŽAVE ZAVRGLE STALINOVE MIROVNE PONUDBE WASHINGTON, 2. feb. — Ameriška vlada je danes zavrgla Stalinove predloge za sestanek s predsednikom Trumanom. Državni tajnik Dean Acheson je v pogovorih s časnikarji izjavil, da so Ze-dinjene države in na stotine milijonov ljudi na celem svetu "tako globoko zainteresirani v mir, da se z mirom ne more mešetariti in ga izrabljati kot orodje v mednarodnih političnih manevrih." S tem je Acheson zavrgel Stalinove mirovne ponudbe, češ, da v nekem pomenu besede pomenijo izrabljanje miru za "mednarodno politično igro." Državni tajnik je sicer potrdil, da bji predsednik Trumau bil vesel, če bi Sta-- -lin prišel v Zedinjene države na sestanek z ameriškim predsednikom, toda je obenem pristavil, da Zedinjene države ne bi razmotriva-le z eno samo državo o kakršnem koli mednarodnem vprašanju, ki direktno prizadeva druge države, brez da bi te države ne bile na takšni konferenci zastopane. Kar se tiče Stalinovega predloga, da bi Sovjetska zveza in Zedinjene države objavile skupno izjavo o nenapadalnosti ene proti drugi, je Acheson rekel, da sta obe državi že itak to obljubili, ko sta pod-pi-li Ustavno listino (čar-ter) organizacije Združenih narodov. Acheson se je v svojih izjavah dotaknil tudi raznih mednarodnih vprašanj, kot je razoroženje, kontrola atomske energije, blokada Berlina itd. in napadel Sovjetsko zvezo, da je s svojimi akcijami "uničila napore mnogih držav." Na splošno je državni tajnik odločno zavrgel vse možnosti, da bi moglo, priti do uresničenja Stalinovih predlogov. Mnogi senatorji v Wash-ingtonu so tudi podali v zvezi s predlogi sovjetskega premierja hladne pa celo sarkastične komentarje. Tako je demokratski senator Lucas izjavil: "Mi imamo ambasado v Rusiji, oni pa jo^ imajo tu. Če želi premier Stalin konferenco z našim predsednikom, bi mor&l za taksne predloge rabiti uradne kanale." Republikanski senator Cain pa je suho in sarka-,stično pripomnil, da smo "vznemirjeni radi vesti, da zdravje in energija voditelja velike ruske države ne PARIZ, 2. feb.—Sovjetski ministrski predsednik Stalin je danes v telegramu glavnemu evropskemu ravnatelju agencije "International News Service" Kingsbury Smithu izjavil, da radi zdravja ne more potovati v Washington na konferenco s predsednikom Trumanom. Obenem je Stalin naznanil, da*'- bi sovjetska vlada z dobrodoš-[dobrodošlico pozdravila obisk lico pozdravila predsednika Tru-mana v enem od petih mest Rusije, če pa to predsedniku ne bi bilo po volji, bi se sestanek lahko vršil v Poljski ali pa Češkoslovaški. Te izjave je Stalin podal v odgovor na telegram, ki mu ga je Kingsbury Smith poslal 1. fe-aruarja, in s katerim ga je vprašal, če bi bil pripravljen na potovanje v Washington, kjer bi se sestal s Trumanom. (Predsednik Truman je več-trat izjavil, da bi se sestal s Stalinom kadarkoli, če bi sovjetski premier prišel v Washington). Izmenjava telegramov je sledila po Stalinovem odgovoru na štiri vprašanja Mr. Kingsbury Smitha. Stalin je v odgovorih svetoval, da vladi obeh sil objavita skupno izjavo, da ne bosta napadli ena drugo in priporočil mere, ki bi vodile v upostavo pravega miru. Besedilo Stalinovega odgovora Besedilo Stalinovega telegrama, ki je bil poslan Kingsbury Smithu v Pariz, se glasi: "Prejel sem Vaš telegram z dne 1. februarja. "Hvaležen sem predsedniku Trumanu za njegovo povabilo, da pridem v Washington. "2e dolgo je bila moja želja, da obiščem Washington in svo-ječasno sem to omenil predsedniku Rooseveltu v Jalti in predsedniku Trumanu v Potsdamu. "Zal, za enkrat mi ni mogoče uresničiti te želje, ker zdravniki ugovarjajo mojemu daljšertiu potovanju, posebno po morju ali zraku. "Vlada Sovjetske zveze bi z dopuščata, da bi prišel cez ocean ali pa zračnim potom v Zedinjene države." Izjavo je podal tudi bivši kandidat Progresivne stranke Henry Wallace, ki je dejal: "Stalin je odprl vrata miru in celi svet zahteva, da ostanejo ta vrata odprta." # MOSKOVČANI SO NAVDUŠENI MOSKVA, 2. feb. — Sovjetski časopisi in radio so navdušeno komentirali mi- predsednika v Sovjetski zvezi. Konferenco bi se moglo, prirediti po predsednikovi izbiri, bodisi v Moskvi« ali pa Leningradu, v Ka-liningradu, Odesi ali pa Jalti— vpoštevajoč, seveda, da. bi to ne bilo proti predsednikovem pre-sojevanju priložnosti. "Toda, če bi bilo ugovorov proti tej sugestiji, bi se sestanek lahko po predsednikovi želji priredil v Poljski ali pa Češkoslovaški. "S spoštovanjem, ^ "J. Stalin." Stalinovo zdravje je verjetno glavna ovira Stalinov odgovor je bil podan v zvezi s telegramom Kingsbury Smitha, ki je včeraj obvestil sovjetskega p^mierja, da je uradni predstavnik Bele hiŠe Charles Ross potrdil, da bi predsednik Truman bil vesel, če bi imel priliko, da se s Stalino%n pogovori v Washingtonu. Smith v svojem poročilu pravi, da je Stalin javno in osebno priznal, da ni pri najboljšem zdravju. Glede mest, ki jih je Stalin omenil kot sedeže konference, je najbolj znana Jalta, slovito letovišče na Krimu, kamor so za časa caristične Rusije radi odhajali carji in plemiči.. V Jalti je tudi prišlo do zgodovinskega sestanka med Stalinom in Rooseveltom. Leningrad je bivši caristični Petrovgrad, dočim je Kaliningrad bivši Koenigsburg, glavno mesto vzhodne Prusije, okrog katerega so divjale ogorčene bitke tako v prvi kot v drugi svetovni vojni.. Nobenega komentarja ni iz Bele hiše WASHINGTON, 2. feb. —Iz Bele hiše niso v zvezi s telegramom sovjetskega ministrskega predsednika Stalina hoteli podati noben komentar. Kopija zadnjega Stalinovega telegrama je bila izročena predsedniku Trumanu danes zjutraj. Predsednikov tajnik Charles Ross, katerega so časnikarji takoj poiskali in mu zastavljali razna vprašanja v zvezi s Stalinovimi sugestijami, ni povedal nič o odmevu v Beli hiši. Izjavil je le, da predsednik ni od Stalina prejel nobenega uradnega njegovo sugestijo za sestanek s predsednikom Trumanom. Posebno so navdušeni Moskovčani, ki so Stalinove izjave komentirali na ulicah. Med drugim se je slišalo izraze: "Naš Stalin je /zlata vreden" in "Naš Stalili je genij — samo on je mogel odgovoriti tako stvarno in s takim dostojanstvom." rovno ponudbo Stalina in povabila, da pride v Moskvo ali pa v kakšno drugo mesto na sestanek. ŽIDJE SO HVALEŽNI ZEDINJENIM DRŽAVAM WASHINGTON, 1. feb.—Ži-d je so danes z veseljem pozdravili priznanje židovske države Izrael s strani Amerike. Izraelski predstavnik Eliahu Epstein je izjavil, da je ljudstvo Izraela hvaležno predsedniku Zedinjenih državah. STRAN 2 ENAKOPRAVNOST 3. februarja, 1949. a ENAKOPRAVNOST ffi Owned and Published by * THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE CLEVELAND 3. OHIO HENDERSON 5311-12 Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays SUBSCRIPTION RATES—(CENE NAROČNINI) By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town: (Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta): For One Year—(Za eno leto) _______________________________________________ For Six Months—(Za šest mesecev) ___________________________________________ For Three Months—(Za tri mesece) _______________________________________ ______$8.50 ..... 5.00 ..... 3.00 For Canada, Europe and Other Foreign Countries: (Za Kanado, Eviropo in druge inozemske države): For One Year—(Za eno leto) For Six Months—(Za šest mesecev) For Three Months—(Za tri mesece) —.$10.00 _____ 6.00 ____ 3.50 Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879. UREDNIKOVA POSTA NEKAJ O SLOVENSKEM NARODNEM MUZEJU (Kakšen in kaj naj bo Slovenski narodni muzej?) Nekateri zavedni posamezniki so žrtvovali ogromno svojega časa, truda in nemara tudi denarja, da bi ustanovili muzej, ki bi naj bil spomenik naše preteklosti in naše kulture, naših prvih udejstvovanj v splošnem ameriškem življenju in v katerem bi poznejši rodovi lahko našli vse podatke o nami. Pravilna je ugotovitev, da bi takšen muzej moral biti zavetje za vse dokumente, ki pričajo o nami, ne glede na razna verska in politična prepričanja. Moral bi biti v pravem pomenu besede; "Muzej ameriških Slovencev." Toda če želimo imeti takšen muzej, muzej ki bi bil posvečen izključno namenu, da bi pričal o naši zgodovini, o zgodovini ameriških Slovencev, tedaj se moramo kritično ozreti na nekatera dejstva. Zbirati dokumente o ameriških Slovencev tam izza dobe naših prvih pionirjev, jih oceniti in jim določiti pravilno mesto je samo po sebi ogromna naloga. Mi že itak nimamo dosti ohranjenega v tem oziru, celo v celi Ameriki ni uradnih statistik, na osnovi katerih bi se lahko ugotovilo, koliko število Slovencev se je prav za, prav priselilo v novo domovino. Naši priseljenci so prihajali sem kot Avstrijci, Poljaki, Italijani itd. Za imigracijske urade ni bilo toliko važno, da se natančno ugotovi, če je neki 16 ali pa 18 let sta priseljenec "Avstrijak" ali pa "Poljak," kaj šele, če je Slovenec! Kar je štelo ja da le ni bil anarhist! Kdo bi, torej, mo^el ugotoviti natančno število naših priseljencev, kam soivse oddajali, kje so se porazgubili, kdaj so utonili v ameriškem "melting potu?" Res bije dvanajsta ura, da se nekaj ukrene, da se ohrani iz naše zgodovine, kar pač se ohraniti da. Iz tega razloga je« še dvakrat bolj nujno, da slovenskemu muzeju posvetimo našo največjo pozornost. Ne da bi imeli namena podvenjevati ogromno požrtvovalnost peščice naših zavednih kulturnih delavcev, ki delujejo zgolj na tem polju, pa moramo opozoriti na nekatere napake prav v zvezi s tem pomenom in značajem pravega slovenskega muzeja v Ameriki. Te napake so očitne in ogrožajo celo zamisel. Kajti v sedanji obliki in obsegu ter vsled načina zbiranja zgodovinskih dokumentov, je naš narodni muzej na napačni poti. To iz razloga, ker se ni polagalo dovolj pozornosti res zgodovinski vrednosti zbranih dokumentov in pa ker se ni omejilo striktno na zbiranje dokumentov, ki bi pričali le o zgodovini ameriških Slovencev. Z ozirom na predmete, ki so že zbrani v muzeju, je treba omeniti, da je res hvalevrednih in dragocenih prispevkov. Med njimi vezani letniki naših časopisov in revij, zapisniki raznih organizacij, slike odborov, programske knjižnice itd. Seveda, tudi tu je marsikaj za vedno izgubljeno in se je moralo vztrajno iskati še to, kar se je zbralo. Toda z druge strani smatramo, da mnogi zbrani predmeti nikakor ne spadajo v Slovenski narodni muzej iz enostavnega razloga, ker pač nimajo nobene zveze z zgodovino ameriških Slovencev. Naj navedemo samo nekaj primerov. Star denar, kakor japonski, nemški, avstrijski in srbski bankovci po našem mnenju nima nobene zveze z zgodovino ameriških Slovencev. Takšnega denarja se lahko najde v drugih muzejih, ki se izključno ukvarjajo s tem. To velja za stare znamke z glavami kralja Emanuela in kralja Petra. To spada v filatelistični muzej ne pa v narodni. Dalje so v muzeju neke stare eskimske copate, avstrijske sablje, plinske maske itd. To so res vse zelo stari predmeti, ampak če bi šlo zato, da zbiramo zgolj starino, bi ne zadostoval celi Slovenski narodni dom za takšne namene. Dalje predmeti, ki govorijo o zgodovini Hrvatov, kakor je na primer tambu-rica, tudi ne spadajo v muzej. Precej prostora zavzemajo , stare knjige, večinoma verske, iz leta 1830 naprej. Će bi se striktno držali pravila, da nam je potreben muzej ameriških Slovencev, bi tudi te stare "bukve" ne spadale v muzej, ker pričajo o zgodovini SlovenceV v stari domovini, ne pa o naši. Poudarili smo že, da je v muzeju dosti predmetov, ki so res pomembni, važni in dragoceni prispevki. Nedvomno pa je še več takšnih predmetov, ki se nahajajo v privatnih rokah in katere radi dragocenosti njih lastniki za enkrat niso pripravljeni izročiti muzeju. Zbirati takšne predmete, zanimati se za zgodovinske podatke o ameriških Slovencih, shraniti važne listine na; ih nekdanjih in sedanjih Za gimnazijo v Starem trgu Za gimnazijo v Starem trgu pri Ložu so darovali sledeči rojaki: Venceslav Palcich, $55; Frank Troha, $53; Ivana Okolish, $25; Anton in Ana Krapenc, $25; Alojz Palčič, $20; John Koren, $15; Neimenovan, New York, $15; Neimenovan, New York, $15; John MJakar, $10, John Mi-helcich, $10; Mary Kerzisnik, $10; Ženski klub "Bled," Chicago, 111., $10; Frances Zagar, $10; Pavlina Knaus, $10; John Su-starsic, $10; Anton in Margaret Pre vie, $10, Ontario, Canada. Po $5: John Krasovic, Frank in Jennie Fatur, Frank Mlakar, Joseph Janesich, Louis Palcic, Neimenovan, Chicago, John Koss, Frank in Mary Krapenc, Frank E. Lunka, Joseph Sustar-sic, Albin Samsa, Joseph Ger-bec, Louis Bartol, Matija Kranc, Anton Kebe, Anton Mlakar, Janez Mlakar, Matija Krasovec, Mirko Intihar, Jacob Krasovec, France Kocevar, Karolina Ko-cevar, Anton Poje, Janez Košir, Alojz Drobnic, Ivan Kandare, Frančiška Kandare, Frančiška Kebe, Anton Kukec, Margaret Zele, Jernej Znidaršič, Janez in Margaret Gerbec, Ivana Jereb, Marija Tratar, Ana Boh. Po $3: Louis Kosmrl, John Kochevar, Maria Cupin, Anton Zigmund, Marija Semrov, Franc Strazisar, Franc in Terezija Sterle, Gregor Porok. Po $2: Mary Nicholas, Ivana Ozbolt, Antonia Meglic, Andrej Zalar, Ivana Doles, Andrej Za-lar, Janez Opeka, Ivana Naglic, Marija Zgajnar, Janez Strazisar, Jacob Baraga, Frank Jeler-cic, Frank Kranjc, Frank Zbas-nik, John iri Mary Turk, Anton in Agnes Benphan, John Kosi-cek. Po $1.50: Johana Slamnik, Fannie Medizer. Po $1: Mary Arnez, Agnes Bencan, Helena Kushar, Frank Smith, Frank Udovic, Joseph Oblak, John Zivetz, Sr., John Zivetz, Jr., Anton Vidrih, Anton Obreza, Gregor Kovsca, Anton Pirman, Anton Bučar, Daniel Ošaben, Matija Ilersic, Anton Hribar, Janez Zakrajsek, Ivan Hribar, Ivana Drobnic, Matija Hornacek, Jožef Znidarsic, Ivana Caserman, Marija Palcic, Margaret Pecnik, Nežka Arko, Franc Sega, Jožef Sega,. Marija Spetic, Janez Klancar, Janez Mišic, Marija Cerne, Marija Močnik, Marija Znidarsic, Francka Smrdel, Anton Troha, Ivana Lukezic, Ivana Troha, Margaret Grimsic, Jožefa Platnar, Marija Sustarsic, Marija Gerbec. Po 50 centov: Ivana Skerl, Anton Susa. Vsa imena, tudi domača (hišna) so bila poslana na gimnazijo v Stari trg, kakor tudi vsote in rojstni kraj darovalcev. Skupaj je bilo nabranega $581, za kar so prejeli tam 29,050 dinarjev. Od gimnazije smo prejfeli sledeče potrdilo: "Potrdilo, s katerim potrjuje ravnateljstvo Gimnazije v Starem trgu pri Ložu prejem 29,050 (devetindvajset tisoč petdeset) dinarjev, katere so zbrali tukajšnji rojaki, ki žive v Ameriki kot pomoč naši gimnaziji. Stari trg, 7. novembra 1948. Za gimnazijo: v. d. ravnatelja. Kraje Justa. Pečat gimnazije." Podpisana se prav iskreno zahvaljujeva vsem rojakom, kateri so darovali za to tako potrebno in koristno ustanovo. Vsa čast vaši narodni zavesti. Tam potrebujejo zelo veliko stvari. Ako kateri rojak ali rojakinja želi pomagati gimnaziji, lahko pošlje paket direktno na gimnazijo. Svinčniki, pisalni papir, različne barve za slikanje, znanstvene knjige in vse druge potrebščine, ki se rabijo v šoli bodo dobrodošle. Tudi za hrano in obleko vam bodo hvaležni. Naslov: Državna Gimnazija, Stari trg pri Ložu, Slovenija, Jugoslavija. Z narodnim pozdravom, Anton Krapenc, Chicago, 111. Venceslav Palcich, Greensburg, Pa. Maks Kaki: LETO TABORJEV NA KOROŠKEM Slovenski' narod v svoji celoti ima pokazati v svoji preteklosti dosti časov, v katerih mu je bila dana priložnost, da je izpričal svoje ustvarjalne sile. Vso dolgo dobo težkih stoletij je vztrajno branil svoj narodni živ. Ijenski prostor in svojo narodno bit. Braniti je moral svojo zemljo, svoj Jadran in svojo Gori ve. Pevci iz Celovca, Pliberka, Kotmare vesi. Hodiš, Bilčovsa, Loge vesi in Škofič, škofiški tamburaši, brnški štehvovci, ko-staniški igralci "Nove M&love Zale" in šentiljski pionirji so skrbeli za pester kultumopro-svetni spored. Kakor je bil tabor pod Jerbekom po številu navzočih najmočnejši, tako je CO proti Italijanom, svojo Žil jo j bil ziljski tabor, ki je bil dne 26. in Gospo Sveto proti Nemcem, j septembra 1948 na Brnci najpo-ki so hoteli uničiti slovenski ži- membneži. Tukaj pod starim vel j in uresničiti sanje velenem- Dobračem je izrazila Zilja pre-štva o nemškem prostoru, ki ko svojih sinov in hčera svojo naj bi segal od Balta do Jadra- voljo, da hoče ostati, kar je ved Pohod desetič Glavni stan "March of Dimes" slovenske sekcije j e dodatno prejel sledeče prostovoljne darove: Dar slovenskih godbenikov $102.00, Klub društev Slov. nar. doma na St. Clair Ave. $50, nabrano na seji Zveznih društvenih uradnikov $35.50, Mr. Anton Grdina Sr. $25, North American Bank Co. $25, društvo Danica št. 11 SDZ. $10, Glasbena Matica iz Clevelanda $10, Mr. Dominik Lusin $10, J. F. Perko & Co. $10, Slovenski narodni dom East 80 St. $10, Tom's Garage $10, društvo Euclid št. 29 SDZ $5.50, društvo Ambassadors št. 62 SDZ $5, dr. Sv. Janeza Krstnika št. 37 ABZ $5, društvo Bled št. 20 SDZ $5, društvo Danica št. 34 SDZ $5, Euclid Home Co. $5, August Hafner $5, društvo sv. Jožefa štev. 169 KSKJ $5, društvo Kraljica Miru št. 24 SDZ $5, društvo Krasni raj št. 160 ABZ $5, Hon. guverner Frank J. Lausche $5, društvo Marije Vnebovzetje št. 130 ABZ $5, Oražem Confectionery $5, društvo Presev. Srca Jezusa št. 55 SDZ $5, Častna straža SDZ $5, društvo Slovan št. 3 SDZ $5, The Social-Aires Club $5, Pete Sokach $5, Pauline Stampfel $5, društvo Sv. Ciril in Metod št. 18 SDZ $5, John Vene $5, Paul Oblak $3, Dr. Carl W. Rotter $3, Mrs. Mary Somrak $3, Anton Martincic $2, Martin & Helen Pernush $2, Mrs. A. Rozman $2, Wm. A. Vidmar $2, Mrs. Rose Chesnik $1, Mrs. Mary Jerman $1, Mr. Geza Kocit $1, Anton Mernar-sich $1, Stan Mezic $1, Mark Zi-voder $1. Do danes nabrani prostovoljni doneski znašajo $653.50. Darovi se sprejemajo do 10. februarja in kdor želi darovati, ker še ni daroval, naj pošlje prispevek na naslov "March of Dimes," 6401 St. Clair Ave., Cleveland, 8, Ohio. Vsem prispevateljem naj bo v imenu nesrečnih otrok izrečena prisrčna zahvala. Odbor. organizacij in društev, skrbeti, da se ohrani kolikor več mogoče pisanih podatkov, zbrati po raznih virih podatke o udejstvovanju raznih posameznih Slovencev v splošnem ameriškem življenju, naj to bo na verskem, političnem, kulturnem, književnem, industrijskem, bizneškem,' itd. polju—to bi morala biti naloga takšnega muzeja. To naloga pa ni nikakor enostavna. Bolj je zapletena kot se -to zdi. Za njeno uresničenje je treba požrtvovanja in volje. Toda kdor bi v tem'uspel bi storil neprecenljivo uslugo vsem ameriškim Slovencem, kajti ohranili bi njihovo zgodovino in poznejši rodovi bi mogli natančno reči, da so tu v Ameriki živeli, delali in gradili tudi Slovenci. To smo hoteli v kratkem omeniti v zvezi z našim muzejem. Toda več kot vse besede, govorijo dejanja. Zato ponovno; Komur je res do tega, da se ohrani to našo važno kulturno ustanovo, naj pride na plan in prispeva svoj delež za Slovenski narodni muzej! na. Branil je svojo zemljo proti Turkom in Ogrom.. V vsej zgodovini je ohranjeval svoje, a nikdar stegoval roke po tuji lastnini. Besede maršala Tita "tujega nočemo, našega ne damo", so imele za slovenski narod že zmeraj svojo veljavo. A kadar je šlo za'narodov obstoj, je naš narod znal spremeniti svoje ohranjevalne sile v progresivne in braniti svojo last. Veliki časi terjajo velike može, slovenski narod jih je imel; narodne potrebe terjajo velike dogodke, slovenski narod jih je izvrševal. Leto 1848, leto prebujenja narodne zavesti, je našlo v osebi Matije Majarja Ziljskega svojega velikana, ki je kot prvi postavil zahtevo po Združeni Sloveniji. Zedinjena Slovenija je bila odslej smernica za narodno izživljanje. Zedinjena Slovenija je bil narodni program vsega ljudstva, o njej so peli pesniki, o nje^ je sanjal sleherni rojak, za njo so se borili v parlamentu in na politični fronti. Za Zedinjeno Slovenijo so bili pred 70 in 80 leti veliki tabori. Po zlomu Av-stro-Ogrske je bil čas, a krivič* ni plebiscit in barantanje impe-rialistov z živim narodom na Koioskem in Primorskem sta spet zabranila, da bi se združil ves slovenski rod. Mladi junak Malgaj, na katerega grobnem spomeniku stoje besede: O jaz ne spim, le čakam vas in čakam čas, da gremo skupaj čez št. Vid med brate nase Ziljo pit. In njegovi tovariši so takrat zaman dali svoja življenja. Šele narodnoosvobodilna borba, ta najslavnejša doba slovenske zgodovine, je uresničila stoletni sen vsega slovenskega naroda. Partizanska vojska je osvobodila celotno slovensko ozemlje in prvič v zgodovini smo bili združeni vsi Slovenci. Toda imperialistom to ni bilo po volji. Ponovno so začeli baran-tati z živim slovenskim ljudstvom. Medtem ko matični narod v Jugoslaviji ustvarja ela-nom srečnejšo bodočnost, slovenski živelj na koroških in deloma tudi na primorskih tleh še ni svoboden. Namesto, da bi se pridružil ustvarjalnemu poletu matičnega naroda, se moramo še naprej boriti za svojo zemljo in nadaljevati stoletno borbo po združitvi z matičnem narodom. Kadar se bo pisala zgodovina teh let, bodo imenovali leto 1948 leto taborov. Na štirih mogočnih taborih se je zbralo slovensko koroško ljudstvo, da izrazi kot v starih časih svojo voljo po združitvi z matičnim narodom. Tako sta bila v nedeljo, dne 6. junija 1948 tabora v Št. Janžu, v Rožu in na zgodovinskih tleh v Globasnici, kjer je nekdaj stalo rimsko mesto Juena. Bil je zastopan v št. Janžu ves Rož, Globasnico so prišli iz Pliberka in Železne Ka-ple, iz Libelič in Žvabeka, iz Ve-likovca in iz vasi pod Svinško planino, bila je zastopana sleherna vas naše Podjune. Dne 13. junija 1948 pa so imele Gure svoj veliki dan. Tudi tu so prišli ljudje iz vseh delov slovenskega ozemlja severno od Dra- no bila, slovenska Zilja, ožja domovina velikih slovenskih^inov. Ziljan je tam povedal, da je tudi slovenska Zilja sestavni del Slovenije in zato terja pred vsem svetom svojo sveto pri-borjena pravico, da postane se- stavni del Zedinjene Slovenije. Na vseh taborih so govorili predstavniki slovenskih narodnih organizacij, zbranim množicam o težnjah in zahtevah našega ljudstva. In prebivalstvo Slovenske Koroške je glasovalo na teh taborih, okoli 10,000 rojakov se je zbralo pod milim ne? bom, da pred vsem svetom jasno in glasno izpove to, kar hoče. Kot je glasovalo med narodno osvobodilno borbo naše ljudstvo nacističnemu terorju z orožjem v roki v gozdovih in po planinah in častno zmagovalo v krvavem plebiscitu, tako je tudi letos na velikih taborih glasovalo kljub nasilju in terorju, ki se tudi dandanes izvaja nad našim človekom in izrazilo na najbolj demokratičen način svojo voljo. Volja našega v trpljenju kovanega, v borbi prekaljenega in z novim duhom prepojenega ljudstva po združitvi z matičnim narodom je nezlomljiva; to je vsemu svetu ponovno dokazalo leto 1948, leto taborov. VRNIL SE JE S TEMNO POLTNO ŽENO IN HČERKO Ljubljana. — Pred nekaj dnevi se je vrnil iz Avstrije naš rojak Ivan Hočevar s svojo tem-nopoltno ženo, ki je po rodu Abesinka iz Adis Abebe, in z dveleno Oktavi jo, ki je po svoji materi podedovala temno polt. Naša domovina je sprejela njega in njegovo ženo ter hčerko, čeprav sla temnopolti, z istim veseljem in ljubeznijo kakor vse druge. Obiskali smo jih v bazi za re-patriirance na Jesenicah, kjer so se nastanili za nekaj dni, dokler ne dobijo svojega stanovanja in službe. Dobili smo jih v topli, zakurjeni sobi. On je čital časopis, žena je šivala, mala pa je pila mleko, ki ga ji v bazi ne manjka. V peči je prasketal ogenj, zunaj pa je bril mrzel go^ renjski veter, ko so nam vsi trije Hočevarji pripovedovali o o svojem življenju. Tudi mala Oktavija je s svojimi svetlika-jočimi orientalskimi očmi sledila vsaki besedi, ki sta jo izgovorila oče in mati. Hočevar nam je pripovedoval svojo življensko zgodbo, večkrat se je med pripovedovanjem zamislil, spomnil se je na svoja mlada leta, ki jih je preživel pri težkem delu in v pomanjkanju. Toda kaj vse to, danes je srečen, saj je v svobodni, novi Jugoslaviji ! Ni dolga povest o človeku, ki so ga izkoriščali: stara Jugoslavija, Nemci, Avstrijci in Angleži. Rodil se je med prVo svetovno vojno v Celovcu. S tremi tedni ga je prepustila mati tujim ljudem. Devet let star je padel pod mlinsko kolo, posledice za to je nosil vse življenje. Iz bolnišnice so ga poslali kot občinskega reveža v občino Raka pri Krškem. Tam je spal v občinskem zaporu na kupu slame, pozneje so ga dali h kmetu, kjer je opravljal vsa kmečka dela— postal je hlapec. Toda ko je gonil zgodaj zjutraj na pašo govedo, je premišljeval o svoji bodočnosti in napravil sklep, da ne bo vse življenje hlapec. Šel je v Ljubljano. Tam je videl v kavarni lepo oblečenega natakarja. Porodila se mu je misel, da bi postal natr.'- :r. Vstopil je v kavarno iii prosil, če bi ga sprejeli v učenje. Toda nagnali so ga. Nekega dne je čital v časopisu, da na Rabu sprejmejo več vajencev-natakarjev. Tako jo je mahnil peš na Rab, ker za vlak ni imel denarja. Tu se je izučil za natakarja, nato pa služil po raznih gostilnah in kavarnah v Mariboru in Beogradu. Boril se je za vsakdanji kruh. Večkrat je bil tudi brezposeln. Delati je moral tudi kot skladiščni delavec v tovarni čokolade v Beogradu. Od leta 1939 do li)41 je služil vojaški rok. Po kapitulaciji je delal v jeseniški kolodvorski restavraciji, nato pa v hotelu na Bledu. Leta 1942 so prišli k njemu gestapovci in mu rekli: "Delal boš za nas, postal boš gestapovec, dobro se ti bo godilo!" Toda Hočevar je bil zaveden Slovenec, zato je odklonil, da bi postal izdajalec svojega lastnega naroda. Zato pa ga je "Arbaitsamt" poslal na delo v Avstrijo. Prišel je na Dunaj, kjer je delal v raznih hotelih. Še ko je Hitler gospodoval v Avstriji, je skrival v hotelu zavedne Avstrijce in imel stike z j avstrijskimi komunisti. Po pri-i hodu rdeče armade na Dunaj je delal pri sovjetski policiji, j V hotelu "Imperial" na Dunaju se je seznanil z mladim dekletom Marijo Thess. Bila je ; na praksi v hotelu. Na Dunaj i je prišla iz Trsta, kjer je bila (Dalje na 3. strani) UMIRANJE OTROK NA KITAJSKEM Veliko je na Kitajskem števi-i lo otrok, ki jih revni starši polo-že na cesto, kjer skoro vsi umro. Vzrok temu je velika revščina in glad. V teku leta 1933 so našte-:li v Šangaju 24,000 otroških mr-iličev, ki so jih pobrali po cestah. Vsako leto naraste število takih otrok na desettisoče. Drugod po Kitajskem se je pred vojno vršilo isto. Na milijone otrok umre na Kitajskem na tak način. Starši jih niso mogli preživljati in zato so izpostavljali otroke na cesto v upanju, da se jih kak bogat someščan usmili. Ali tudi na Kitajskem večina j bogatašev nima srca. STAROST ZOBNE ŠĆETKE Dandanes je zobna ščetka v rabi pri vseh ljudeh, ki jim je do zdravja in čistoče. In vendar je minulo komaj 160 let, odkar so prvič rabili to prekoristno sredstvo za čuvanje zob. Izumil jo je neki kaznjenec, po imenu Edis, v nekem angleškem zaporu. Dolge ure zapora si je krajšal s tem, da je delal razne poizkuse za izum, ki bi naj mu pozneje v svobodi pomagal do denarja. Poizkušal je vsemogoče in končno izdelal majhno, komaj za prst debelo in dolgo ščetko za čiščenje zob. Do takrat so si ljudje čistili zobe s koščki blaga. Njegov izum je kmalu zaslovel po vsej Angliji. In ko je prišel iz zapora, je Edis ustanovil družbo za izdelovanje zobnih sčetk. Ta družba obstaja še danes in nosi še vedno ime Edis. Presto, Pa. — Dne 24. januarja ie umrla v bolnišnici Mary Demshar, stara 69 let, doma od 2irov nad Škofjo Loko. Zapušča moža in dva sinova, od katerih je eden kaplan v Ambridgeu, Pa. 3; februarja, 1949. ENAKOPRAVNOST STRAN 3 VRNIL SE JE S TEMNO POLTNO žE^tO IN HČERKO (Nadaljevanje z 2. strani) v nekem dekliškem zavodu že od svojega šestega leta. Njen oce je bil Nemec in precej pre-"ložen, mati pa Etiopejka iz neke plemiške rodovine iz Adis Abebe v Abesiniji, kjer se je tudi rodila Marija. Leta 1938 so zacije. Povprašal je za predsednika, toda do njega ga niso spustili. Predsednik nima časa za razgovore z navadnimi ljudmi. On je v tem času opravljal svojo službeno dolžnost v najboljšem celovškem hotelu pri angleškem bifsteku in renskem vinu —to si lahko privošči saj zaslu- «etu zaplenili vse premoženje Г" " Angleži. Zato nI mogel več pla " " cevati visoke vzdrževalnine za v 10 letih. V uradu pa so sedele zavnH 70+-^ ^ v, _ . ! nališpane dame, ki so mu nare-■'a.voa. Zato je prišla na Dunaj, , ^ ' v rlilA iialiiofrk Ho ал oro чггмооТа me *jer sta se našla s Hočevarjem, ^ jo je nameraval poročiti. Za- to ' je zaprosil 1. 1945 za repa-tricijo v Jugoslavijo skupno s svojo zaročenko. Slabe izkušnje dile uslugo, da so ga vpisale na listo za delo v Ameriki in mu še obljubile, da bo lahko šel s prvim transportom. S tem, da je bil sprejet na listo, si je tudi s« imel iz .,tare Jugoslavije, W-lP™ "k kljub temu se je napolil „n «ј. »aj je vedel, da se vrača ■'»'"n »O-a Za- °°vo Jugoslavijo. V Upnici ™.J° Angleži zadržali ves transpojt ^ ^Patriirancev za Jugoslavijo in VI, kjer naj bi počakal na prvi transport. Toda še pred svojim odhodom v taborišče je Ivan začel razmišljati. "Odšel bom v Ameriko, toda kdo mi jamči, da bom tam dobil tudi svojo službo? Kdo mi jamči, da se bom lahko čez dve ali tri leta vrnil nazaj in si prislužil kaj denarja." Nekaj mesecev prej je odšla v Ameriko Barkovičeva s Sušaka s svojo hčerko. Z obema hčerkama in možem je niso sprejeli, ker sta bila ena hčerka in mož bolehna. Amerika pa sprejema samo močne in zdrave ljudi. Ivan je čital pismo, ki ga je pisala iz Amerike Barkovičeva svoji hčerki. "Draga hčerkica! Jaz bi Ti večkrat pisala, toda nimam denarja za znamke in pisma. Delam v tovarni obleke. Zaslužim 25 dolarjev na teden, hrana pa stane skoro toliko dolarjev. Po tem si tudi lahko predstavljaš najino življenje ..." Ivan je čital tudi pismo svojega prijatelja, ki dela v rudniku v Ameriki in zasluži za najtežje delo na teden 50 dolarjev. Vse to je čital in premišljeval in postalo mu je žal, da se je prijavil za Ameriko. Toda v službo ni mogel več nazaj. Odpravil se je v taborišče Spit-tal na Dfavi, kjer je že prvi dan moral prezebati tri ure pred barako komande taborišča, kjer so mu nato svetovali, naj si poišče °*ivedli v taborišče. V tabo-l'iSču pa so bili četniEi in domo-ranci, ki so Hočevarja in tudi ostale tako prestrašili z novo ugoslavijo, da jih je postalo strah pred njo. Kaj' si znorel, da hočeš v Jugoslavijo, tam ti vse odvzamejo, nato pa te zaprejo v koncen-''3-cijsko taborišče", so mu govorili. Tako je preplašen nad novo ugoslavijo zapustil taborišče in vrnitev v Jugoslavijo, dsel je s svojo zaročenko v Ce-ovec, kjei* sta delala v angleškem ofic. hotelu "Moser". Ivan Je stregei gostom, Marija pa je hotelska čistilka. Leta 1946 jima je rodila hčerka. Sedaj Je inorala Marija negovati hčer-® in garati od jutra do večera У hotelu. Oba sta delala Angle-Za majhno plačo, samo da ® a lahko preživela sebe in otro-Ivanova začetna plača je bi-^ 200 šilingov (kaj je to, če po-. da stane kilogram kru- ha črni borzi od 20 do 30 ši- ^ingov) Večkrat sta premišljevala, da i Se vrnila v' Jugoslavijo. To-Л Vedno znova so jih strašili, f^gleži so govorili: "Jugosla-len nichts gut!" Beli in ustaši ^ so strašili. "Hočete priti v ^oncentracijsko taborišče, kjer Q^jta umrla od gladu." Resnice ^^sla-viji pa jima ni povedal tel ^^da v Celovcu nista ho-ostati, šel je po nasvet g.. (Mednarodna organiza-Ja za begunce). V veliki hiši hodniku zagledal velike plakate. ^ Poljaki, Rusi in ^ gi begunci, javljajte se za ^e o y Ameriko! Sprejmemo ^Ј^спе in zdrave ljudi za rudni za tovarne v Kana v pragozdovih in P'^'^tažah v Ameriki! Plača J- zagotovljeno brezskrbno K J^'^je! Po osmih mesecih lah-pride za tabo žena. Prijavite ' ^e bo vam žal!" Pl ustavil pred temi јјД Premamile so ga zve g 5® hesede, vstopil je v svetle .®te "človekoljubne" organi- stanovanje v kakšni gostilni in naj se zglasi naslednjega dne. Šele drugi dan so mu odredili prostor v baraki, nad katerim pa se je zgrozil. Hotel je poprositi za boljše stanovanje. Čakal je spet ves predpoldan z ženo in hčerko pred barako komande, ne da bi kaj opravil. Lačen in prezebel se je skupno z^ ženo razjokal kot majhen otrok. Preklel je Angleže, Avstrijo, Mednarodno organizacijo IRO, ki ni nič drugega kakor trgovina z ljudmi, ter se je odločil, da se vrne v Jugoslavijo, pa čeprav bi bilo tam še tako hudo. Zopet se je javil za vrnitev v Jugoslavijo. Odšel je nazaj v Celovec, se poslovil od svojih prijateljev Slovencev ter v celovški bolnišnici obiskal svojega prijatelja Kourleale, ki je doma iz Brežic in čisti pribor v hotelu "Moser". Rekel mu je: "Sedaj pa grem zares!" "Kam? V Kanado ali v Argentino?" ga je vprašal Kourleale. "V Jugoslavijo gremo!" "Se ne bojiš?" ga je še povprašal prijatelj, ki bi tudi že zdavnaj rad odšel domov, toda preveč so ga že oplašili z novo Jugoslavijo. "Piši, kako je tam!" Tako mu je naročilo nad 50 prijateljev, ki živijo isto življenje, kot ga je živel on. Mnogo izmed teh ima. s ve je sorodnike v Jugoslaviji, toda ne upajo si pisati jim. Zvedeli so namreč, da v Jugoslaviji takoj za-pro tistega, ki dobi pismo iz Avstrije. Tako se je poslovil Ivan s svojo družino od Celovca. N a meji ga je plašil z Jugoslavijo še nek Srb—agent. Na vse načine je pregovarjal Ivana od vrnitve. Toda Ivan in njegova žena sta se trdno odločila: "Naj bo, kar hoče, greva v Jugoslavijo!" Tako јз prestopil mejo. Srce mu je razbijalo, v grlu ga je stiskalo. Jesenice. Luči, svež zrak, strah, vse to ga je prevzelo, da je omedlel. Ko se je ustavil vlak, je gledal, kje bo videl bajonete. Zagledal je miličnika. Zdaj me bodo, si je mislil, in zopet je v strahu omedlel. Toda miličnik je bil zelo prijazen. Bo že še prišlo kaj hujšega, si je mislil ko je odšel miličnik. Na postaji je povprašal nekega železničarja, če jih več pride iz Avstrije in za kako dolgo jih zapro. Začuden ga je pogledal železničar in mu odgovoril: "Do sedaj še niso nobenega. Vi pa greste sedaj najprej v bazo, nato pa v službo." Ivanu je bilo vedno lažje pri srcu. Mogoče pa le ne bo res vse, s čimer so nas strašili. Prišel je v bazo. Oziral se je za žično ograjo—ki je v angleških taboriščih ne manjka—toda če je gledal še tako natanko, je ni videl. Prišli so v toplo sobo. Dobili so sladko belo kavo, za Oktavi jo pa mleko. Strah je izginjal. Drugega dne zopet dobra hrana. Najbolj pa je bila zadovoljna Marija, ki je dobivala za svojo Oktavi jo mleka, kolikor ga je hotela. Ivana je bilo še strah, kako bodo sprejeli nje- govo ženo? Kot tujko, kot temnopolto, zaničevano žensko. Toda v bazi je zvedel, da že iščejo službo za njega in ženo. Povedali so mu, da so v Jugoslaviji dobrodošli vsi ljudje, pa čeprav so temnopolti. Tako je dobil zaupanje v novo Jugoslavijo in spoznal vso resnico tri leta od Angležev zapeljani in prevarani natakar Ivan Hočevar. m Mračilo se je, ko je končal svojo življensko povest. Mala Oktavija je zaspala na rokah mamice, ki, je pazljivo poslušala svojega moža, saj že vse razume po slovenski, edino govorica ji še dela preglavice. Toda ob odhodu nam je obljubila, da ko jo obiščemo drugič, ko bo že v službi, bo tudi že govorila slovenski in ji ne bo več treba! "dajčati". Ivan pa nam je za slovo še naročil: "Če boste o meni kaj pisali v časopisu, napišite še vabilo vsem mojim prijateljem in Slovencem, ki so še danes zapeljani v Avstriji, naj se vrnejo v domovino, ki jih | pričakuje z odprtimi rokami in! naj nikar več ne čakajo, da jih j bo prodal IRO. Jaz sem spoznal | že vso resnico o novi Jugoslav!-' ji, ki je res prava država vseh delovnih ljudi. Tovariši, vrnite se. Tukaj vas čaka dovolj dela, pa tudi lepše življenje!" ZA ZANESLJIVO ZAVAROVALNINO proži OGNJU—NEVIHTAM—AVTO POŠKODBAM, ITD.. pokličUe JOHN ROŽANCE-I52I6 Lucknow Ave. KEnmoie 3662 PRODAJALEC ZEMLJIŠČ IN ZAVAROVALNINE V blag spomin prve obletnice odkar je umrl naš dragi/ nepozabni soprog, oče in stari oče ................ Zavarovalnina proti ognju in nevihti in avtomobilskimi nezgodami ZA ZANESLJIVO POSTREŽBO SE PRIPOROČA DANIEL STAKICH AGENTURA 15813 WATERLOO RD. KE 1934 LEO'S CORSAGE SHOPPE CVETLICE ZA VSE SLUČAJE Naša posebnost so šopki za svatbe in "corsages." Dopeljemo kamorkoli v Cleveland in Cuyahoga okraj. LEO IN DOROTHY SYGULA — 566 BROADWAY Bedford, Ohio—Tel.; Bedford 1782 np Ж V" Zanesljiva, točna ^A postrežba v uradu LAKELAND REALTY CO. 15604 WATERLOO ROAD — KE 6681 JOHN ROŽANCE SE PRIPOROČAMO Uradne ure: 9:30 do 8. zvečer JOHN ZAJC ki je odšel v večnost 3. februarja 1948 Minilo je že leto dni, odkar zapustil si nas Ti, odšel si Ij^, kjer ni trpljenja, tja, odkoder ni vrnitve. V tihem grobu tam počivaš ^ in večno smrtno spanje spiš, ne mile prošnje ne solze Te s tega sna več ne zbude. Na Tvoj grob bomo položili rudečih vrtnic šopek lep, naj bo dokaz ljubezni naše, da nam je spomin na Te svet. Žalujoči ostali: Mary, soproga John in William, sinova Mary, sinaha John in Donnie, vnuka Cleveland, O. 3. februarja 1949. V blag spomin ob četrti obletnici prerane smrti našega nepozabnega sina S/SGT. FRANK BENIGAR ki je za vedno zatisnil svoje mile oči dne 3. februarja 1945: štiri leta je minilo, kar si Ti zapustil nas: grob Tvoj pa mi krasimo, to edina tolažba je za nas. Kako pozabit to gomilo, kjer Tvoje blago spi srce, ki nam je vedno vdano bilo, ves čas do zadnjega dne! Saj ne mine nikdar dneva, da ne bi bili v duhu tam, kjer Tvoje truplo zdaj počiva, kjer Tvoj dom je zdaj hladan. Žalujoči ostali: Frank in Mary Benigar, starša; Anthony, brat. Cleveland, Ohio, v februarju 1949. Fiv€ Pointi Offic9 lS2nđ St, near St, Clair Ave* Vam bo ugajal National City nov FIVE POINTS URAD! Najsibo, da ste trgovec v tej naselbini ali prebivalec, vam bo ugajal ta novi urad National City banke v vaši sosedščini. Ugajal vam bo ker je priročen—ugajal vam bo ker vam nudi sleherno postrežbo v bančnem oziru. Posetite ga kmalu, ali ne? Dovolj prostora za parkanje za odjemalce • čekovni računi # Bizniška posojila • Hranilne vloge # Posojila na vknjižbe • Varnostne shrambe # Osebna posojila • Pošiljanje denarja v tuje dežele _____ • ЛЖЛЖРи THE NATIONAL CITY BANK -OF CLEVELAND- Five Points Office Member Fedcrd Depoiit Inturioce Corporatioa POŠILJANJE MOKE in PAKETOV Z živežem v Jugoslavijo Od zdaj naprej pošiljamo moko ▼ Jugoslavijo po dveh cenah, dajajoč s tem na razpolago pošiljateljem, da pošljejo svojcem moko s plačano dostavo do Reke ali pa do MESTA PREJEMNIKA (do hiše). CENE MOKE SO: 1) VREČO BELE MOKE 100 funtov pošljemo za ^ Prevoz do REKE IN ZAVAROVANJE za polno izgubo (total loss' do mesta prejemnika je игабипапо v gornji ceni. Prejemnik mora v tem slučaju sam plačati stroške prevoza od Reke do svojega bivališča. 2) VREČO BELE MOKE 100 ft. pošljemo za 5|2 v tej ceni so uračunani vsi stroški za zavarovanje proti polni izgubi (total loss), kot tudi stroški prevoza od Reke do NASLOVA PREJEMNIKA kjerkoli v Jugoslaviji, tako ne bo prejemnik plačal nobenih stroškov ko prejme moko. Naša moka, ki jo dobavljamo od poznane firme "GENERAL MILL," je prvovrstne kvalitete, vsebujoča visoko količino pro-teina, najmanj ISVifc. STANDARD PAKETI za naročitev naših NOVIH Standard paketov, vprašajte za cenik in naročilne liste (Order Forms). Dostava moke in Standard paketov je garantirana. V slučaju izgube pošiljke, vrnemo denar. PO OBEH CENAH POŠLJEMO ISTO KVALITETO MOKE, KATERA JE SEDAJ PAKIRANA V IZREDNO MOČNE VREČE (OSNABERG BAGS) ZA IZVOZ. Ena oseba lahko pošlje z isto ladjo največ PET VREČ MOKE in to na pet različnih oseb v Jugoslaviji. Opozarjamo, da postane vse blago po naročbi Vaša last, dočim smo mi samo posredovalci med pošiljateljem in tukajšnjimi oblastmi. ček in Money Orders naj se glase na "DOBROVOLJNI ODBOR." URADNE URE: Vsak dan od 9. zjutraj do 5. zvečer. V nedeljo in ponedeljek je urad zaprt. DOBROVOLJNI ODBOR 245 WEST 18th ST. NEW YOBK 11, N. Y. Telefon: WAtkins 4-9016 ®^ANISLAV NUŠIČ: IZBRANE CRTICE KIKANDONSKE ZADEVŠČINE (i^adaljevanje) javkati, nakar je gozdar Josip ' odločno odbija ' j v,-1 q- " i +• Predsednik , . To se ne spodobi! Si cul ti, kako je treba ° brate, zahtevaj besedo, pa če ho- ^ _ " češ mi javkati, tedaj . . ." in je —,— "O iz množice je začel mi-, gozdar visoko dvignil pest. Pop Pera je spet vihtel roke in zahteval besedo, Jelisija pa je kar cvilil: "Zakaj ne daš popu besede, daj popu besedo!" Josip se je nekoliko izprsil, se namrgodil in vzkliknil: "Mir! Pop ima besedo!" Pop se vzpne nekoliko na prste, s pestjo si počeše brado, po^ kašlja, namigne Jelisiju in prične: "Meščani, mi vsi imamo živino, ta eno, drugi dve in kdo celo tri krave. Lejte, meni na primer je bog dal tri krave—in seveda mi vsako leto izvolimo takole po enega govedarja. Hočem reči, ne da bi volil vsako leto prav tako, marveč se zberemo v krčmi ali kjer koli in potem, kogar hočemo. Hajd, Jona, kakor da smo z njim oženjeni! Pri tem pa menda nihče—kakor bi se spodobilo državljanu te dežele in države—trezno ne premisli, kakšen je, majka njegova, tale Jona. In lahko se reče, da tale Jona ni prida. Lejte, v teh nekaj letih —pa kaj bi pravil; moji kravi se je odčesnil rog, izgubilo 'se je Tripkovo' tele. In potem, bratje, vse to ob strani, hajd, pa povejmo, tele se je samo izgubilo, ni ga vprav Jona zapravil. Ampak, bratje, jaz vas iskreno vprašam, položite roko na srce in recite; koliko daje posapi.ezna krava, a? Daje po šest litrov, a lahko bi jih dajala po deset, mar ne? Kaj pa molčite?!" "Moja jih daje petnajst!" vzklikne Jevrem iz množice. "Prosim, prosim, to je takšno pleme, to je docela druga reč. Ampak vprašam jaz na primer tebe, brat Jelisija, koliko tebi daje krava?" "Šest, šest litrov . . ." "Lejte torej, lahko pa bi jih dajala štirinajst. Poznam to kravo,—ko jo je Jelisija kupil, je bila . . "Prosim, prosim," se izprsi gozdar Josip, "prosim k stvari! Pop, ti si zdaj prešel h kravam, nato lahko k mleku pa na sir in takšne reči, torej k stvari!" "Naj govori!" vzklikajo iz množice. "Prosim za besedo!" vzklikne učitelj Dragoljub. "Naj končam, naj končam! Nikar mi ne mečite polen pod noge!" vpije pop. "Kar je poglavitno, mi ne pustite govoriti." "Pa govori, brate, o govedar-ju, kar bi trapil o Jelisijevi kravi!" "Torej, prosim," nadaljuje pop. "Pravim, da Jona ne varuje živine kakor bi bilo treba in zato mislim, da nam ni treba več izbrati Jono, ko imamo tako krasnega človeka kakršen je Zivko!" "Nočemo, hočemo, nočemo, tako je, ne in ne!" se dvigne hrušč in trušč. Eni vpijejo, drugi ženo drugo pa ne veš ne konca ne kraja. "Pustite popa govoriti!" renči Jelisija. "Ne marate, ker vidite, da vas je premagal. A prosim, gospod predsednik—(gozdar Josip je zarinil roke v žepe in se izprsal)—prosim, jaz sem za to, da pop nadaljuje." "To pa vendar ne gre, brate, da bi samo pop govoril," reče Josip, "menda, ima še kdo drugi usta in pamet. In potem, to je shod in vsi državljani imajo enake pravice," "Tako je!—^i. tako!" (Dalje prihodnjič) ST- CLAIR RIFLE AND HUNTING KLUB - vabi na BANKET in PLES v SOBOTO 6. FEBRUARJA v Slov. del. domu na Waterloo Rd. Serviralo se bo okusno srnjakovo in kokošjo pečenko. Igra Trebarjeva in Urankarjeva godba. PRICETEK OB 7. ZVEČER ^TRAN; ENAKOPRAVNOST 3. februarja, 1949. MfflAIL ŠOLOHOV TIHI DON TRETJA KNJIGA j (Nadaljevanje) Bilo je nevarno dirjati čez Don proti Bazkom. Na beli pro-stranosti Dona bi bila konja in potnika predobra muha za strelce. Tamkaj sta že ležala dva vo-zataja, ki ao ju kroglfe prereše-tale. Zategadelj je Jemljan obrnil čez jezero v gozd. Na ledu je bila poledica, izpod konjskih kopit, so brizgali in leteli curki in sprimki, okovane krivine so rezale globoke brazde. Do vasi sta blazno podila. Na prelazu pa je Jemljan pritegnil vajeti in obrnil od vetra ožgani obraz proti Koševoju. — Kaj naj napraviva? Kaj pa, če je tudi pri nas taka ka-ša? Mišku so se zameglile oči. Ogledoval je vas. Po skrajni poti proti Donu sta odpeketala dva konjenika. Koševoju se je menda zazdelo, da sta miličnika. >— Poženi v vas. Nekam se morava vendar deti! — je odločno rekel. Jemeljan je hudo nerad ošvrk-nil konja. Prišla sta čez Don. Vzpela sta se na privoz. Nasproti sta jim pritekla Antip Lažni-kovič in še dva starca z gore-njega konca. '— Joj, Miška! — Ko je Jemeljan zapazil v Antipovih rokah puško, je pridržal konja in naglo obrnil nazaj, — Stoj! Strel. Jemljan se je zvrnil, ne da bi spustil vojke iz rok. Konja sta se v diru zaletela v ograjo. Kosevoj je skočil s sank. Antip je tekel proti njemu, na poti mu je spodrsnilo, ker je bil obut v cokle, omahnil je, se ustavil in pritisnil puško k rami. Ko je Miška padel /a plot, je zagledal v rokah enega izmed starcev roglje trizobnih vil. — Mahni ga! Od skeline v pleču je Koševoj brez glasu telebnil vnic in si ? rokami pokril oči. človek se je nagnil nadenj, težko hropel in ga sunil z vilami. — Vstani, pes! Nadalje se je Koševoj spominjal vsega kakor v sanjah. Vanj se je zakadil Antip, hlipal in ga grabil po vratu . . . — Mojega očeta si smrti zapisal . . . Pustite, dobri ljudje! Dajte, naj si jrtz olajšam srce nad njim! Vlekli so ga vstran. Nabrala se je kopica. Nek streznjujoč glas je prehlaj eno basiral: , —r Pustite fanta! Kaj, pa vi, ali niste krščejii, ali kaj? Pusti, Antip! Očetu ne vrneš življenje, človeka pa v/moriš . . . Pojdite narazen, bratje! Je že tam, kjer ni nauh. Vsaksebi . . . Mi'ška se> je ovedel zvečer pod istim plotom. Žgoče ga je šče-melo v boiku, kjer so ga zadele vile. Ro.glji so prebili polukožuh in podloi^čmi suknjič in se plitvo zarili v tx>lo. Toda vbodljaji so skeleli, na. njih se je v kepicah strdila kri. Miška se je spravil na noge in prisluškoval. Po vasi so očivid no hodile uporniške straže. Poro. dkoma so odjeknili streli. Psi sc lajali. Od daleč je bilo slišati biližajoče se govorjenje. Miška j('.' krenil po živinski gazi nad Dokom. Prikopal se je na brez in ivlezel pod plotovi, grebel z rokanoii po sprijeti skorji snega, se c»potekal in padal. Nič ni vedel, kje je, plazil se je na slepo srečo. Hlad mu je z drgetom bičal ži\'ot, ledenil roke. Mraz je tudi fiognal Koševoj a skozi neka vratca. Miiška je odrinil leso, zadelano z: dračjem, in stopil na zadnje dvorišče. Na levi se je črtal plevniik. Ravno se je vanj zaril, pa je že zaslišal korake in kašelj. Nekdo je prišel v plevnik in poškripoval s škornji. "Pobili me bodo do kraja," — je malo marno, kakor o nečem tujem, pomislil Koševoj. Nek moški je stal v temni odprtini vral. — Kdo je tu? Glas je bil slaboten in nekam uplašen. Miška je stopil za steno. — Kdo si? — je oni pobaral še bolj boječe in glasneje. Ko je Miška spoznal glas Ste-pana Astahova, je stopil iz plev-nika. ,— Stepan, jaz sem, Koševoj. ReSi me, pri Bogu! Ali hočeš vsem zamolčati? Pomagaj! — Vidiš, to ti je . . . — Ste- pan, ki se je komaj skolehal na noge po legarju, je govoril s šibkim glasom. Z usti, ki mu jih je raztegnila bolezen, se je široko in negotovo smejal. — I, kaj bi, prenoči, ža čez dan pa podjdi rajši kam drugam. Kako pa si padel semkaj? Miška ie brez besede otipal njegovo roko in se zaprašil v kup plev. Drugo noč, ko se je komaj zmračilo, se je odločil za obupno drznost, prilezel do doma in potrkal na okno. Mati mu je odprla vežna vrata in zajokala. Roke so ji plesale, lovile Miška za vrat, glava pa se ji je zibala na prsih. — Beži! Za Kriščeve rane, beži, Mišenka! Davi so prišli koza-ki. Vso bajto so preteknili in te iskali. Antipka Lažnik me je z bičem ožgal. "Skrivaš, pravi, sina. škoda, da ga nismo precej potolkli!" Kje so bili njegovi. Miška ni premišljeval. Kaj se je dogajalo na vasi, Miška ni vedel. Iz kratkega materinega pripovedovanja je spoznal, da so se uprle vse obdonske vasi, da so štok-n)an, Ivan Aleksejevič, Davidka in miličniki odpetali, Filka in Ti-mofeja pa so že prejšnji dan opoldne ubili na trgu. — Beži! Tukaj te bodo dobili .. . Mati je vekala, ali njen glas, prežet s skrbjo, je bil trd. Po dolgem času je Miška prvikrat zajokal, po deško posmrkoval in iz ust so mu lezle mehurjaste sline. Potlej je pripravil dojno kobilico, na kateri je služil nekdaj pri črednikih, jo prignal na dvorišče in za njim sta šla žre-biček in mati. Mati je pomagala Mišku na konja in ga pokrižala. Kobila je nerada krenila, dvakrat zahrzala in oklicevala žre-be. In obakrat se je Mišku srce stisnilo in kakor da se mu je za-kotljalo nekam nizdol. Toda srečno je prijahal vrh klanca in jo V diru mahnil po atamanski cesti proti vzhodu, proti Medve-dičjem ustju. Legla je temna, begunska noč. Kobila je pogo-stoma hrzala, ker se je bala, da bi ne izgubila cecatnika. Koševoj je stiskal zobe, jo s konci vojk bil po ušesih, se na gosto ustavljal in poslušal — ali ne hrumi za njim ali njemu nepro-ti zamolkel peket konj, ali je morebiti koga opozorilo hrza-nje. Toda vse naokoli je bilo pravljično tiho. Koševoj je slišal samo, kako je žrebiček, ki je izrabil postanek, sesal in cmo-kal, kako se je oprijel črnega materinega vimena in se z zadnjima nožicama opiral v sneg. BE CARFUl THE LIFE YOU SAVE MAY BE YOUR OWN! Slow down sooner for' stop-signs in slippery weather. Cut speed at night and when visibility is poor. Not only on the other fellow's account, but because the life you save may be your own I THIS ADVERTISEMENT IS PUBIISHED IN THE PUBIIC INTEREST BY ENAKOPRAVNOST . in čutil po kobiljem hrbtu njegove sunke. 28 V govnjaku zagatno udarja po suhem gnoju, prepereli slami, zjedinah mrve. Skozi streho in sit ja mrli podnevi siva svetloba. Skozi vrata in protja včasih kakor skozi sito pokuka sonce. Ponoči mačje oči. Mišje cviljenje. Tihota . . . Gospodinja je naskrivoma prinašala Grigoriju jest enkrat na dan,, na večer. Pri sebi je imel zajetno bučo z vodo, zakopano v kravjek. Vse bi šlo, samo to- bak je pošel. Grigorij se je stru-pensko trpinčil prve dni, ker pa ni vzdržal brez kaje, je zjutraj lazil po prstenih tleh, pobiral v perišče suhe konjske fige, jih drobil v dlaneh in kadil. Zvečer je gospodar poslal po ženski dva stuhla konca papirja, iztrgana iz svetega pisma, škatljico žvep-lenk in prgišče mešanice: posušenega kozja brada in koreninice nedozorelega samosevnega orehovca. Grigorij je bil vesel, nakadil se je dosita in prvikrat trdno zaspal na grbančastih kravjekih, potem ko se je zavil v konec plašča, kakor ptica pod perutnico. Zjutraj ga je prebudil gospodar. Pritekel je v govnjak in glasno zavpil: — Spiš! Vstani! Don je prelomilo! ... In zasmejal se je, kakor bi stresal grah. Grigorij je skočil iz prizidka. Za njim so kakor plaz zamolklo zaropotale na pod težke kocke govejščka. — Kaj se je zgodilo ? — Uprli so se Jelančani in Vešenčani na tej plati. Fomin in vsa oblast je iz Vešk pobegnila v Tokin. Bojda se je uprla Ka-zanskaja, Šumilinskaja, Migulin-skaja. Si videl, kako se je zasukalo? Grigoriju s o na čelu i n na vratu nabreknili prepleti žil, zenice so se zelenkasto zaiskrile. Radosti ni mogel prikriti: glas mu je zatrepetal, črni prsti so samogibno zaplesali po gumbih na plašču. Pa pri vas ... na vasi? Kaj? Kako? — Nič ni slišati. Predsednika sem srečal,, smeje se: "Zastran mene, pravi, naj molijo h kakršnemu si že bodi Bogu, samo da bo bog." Ti le kar prilezi iz svoje mišje luknje. Stopila sta pred hišo. Grigorij je zajemal kar po sežnjih I » km uforAf-tuitM, ^itmc^fo»s t¥^»resent99 J» HAtt^ /^MCf ^i»c