LETO ZVUL, STEV. 118
SLOVENSKI
'7
Izdaj« m liska Casoplsno-založnlško podjetja Slov. poročevalec. — Direktor: Rudi Janhuba. - Glav. In odgov. urednik: Sergej Vošnjak.
  Za tisk odgovarja Fr. Plevel. — Uredništvo: Ljubljana, Tomšičeva
uL št. 1 in 3, telef. št. 23-322 do 23-526. — Uprava: Ljubljana. Tomšičeva ulica št. 1/IL telefon št. 23-522 do 23-526. — Oglosni oddelek Ljubljana, Titova c. 7. telefon št. 21-396. za ljubljanske naročnike 20-463. za zunanje 21-832. — Poštni predal št. 29. — Žiro račun pri Kom. banki. Ljublj., št. 60-KB-5-Z-S67. — Meseč, naročnina 230 din.
LJUBLJANI, TOREK, 21. MAJA 1957
< ’ / '	v.
V NEW TORKU ZASEDA VARNOSTNI SVET OZN
Kaf bi želel Plnean
Francoski zunanji minister je dejal, da bo Francija skušala doseči nov režim za sueški prekop — Odgovori na interpelacije laburističnih poslancev v britanskem spodn jem domu — Francoske ladje bodo plule skozi prekop takoj po razpravi v New Yorku
Xew York, 20. maja. (Reuter) Francoski minister za zunanje zadeve Pineau je prispel danes z letalom v New York, kjer bo zastopal Francijo na sestanku Varnostnega sveta. Na dnevnem reda sestanka je plovba skozi Suez.
DANES MINEVA PETNAJST LET OD TRAGIČNEGA DOGODKA — SMRTI TAKRATNEGA ORGANIZACIJSKEGA SEKRETARJA CENTRALNEGA KOMITEJA KOMUNE STIČNE PARTIJE SLOVENIJE, NARODNEGA HEROJA TONETA TOMŠIČA. Z NJIM JE KOMUNISTIČNA PARTIJA IZGUBILA ENEGA NAJBOLJ SPOSOBNIH IN STVARI LJUDSTVA VDANIH REVOLUCIONARJEV.
SLAVA NJEGOVEMU SPOMINU 1
Po prihodu v Ne\v York je Pineau izjavil, da je njegovo potovanje narekovala želja Fran-
Predsednik republike XVL proletarski brigadi
Beograd, 20. maja. Ob proslavi 15. obletnice ustanovitve XVI. proletarske brigade je vrhovni komandant obkroženih sil FLRJ, maršal Jugoslavije Josip Broz Tito poslal vojakom In podoficirjem in oficirjem te brigade naslednjo brzojavko:
»Kljub želji, da bi se odzval vašemu povabilu in prisostvoval proslavi 15. obletnice vaše brigade, mi to ni mogoče zaradi zaposlenosti z državnimi posli ter vam na ta način pošiljam svoje prisrčne pozdrave in tople čestitke-«
Pljaku zaprosil za zatočišče v FLRJ
Beograd, 20. maja; (Tanjug)
Fonoči med IG. in 17. majem je pribežal v našo državo In prosil ra zavetje Panajot Pljaku, minister v vladi LR Albanije, predsednik državnega odbora za geologijo, član CK partije dela, eden izmed organizatorjev narodnoosvobodilnega gibanja Albanije in generalni major ljudske armade Albanije.
Balgfaainovo pismo Moiletu
Sovjetski premier je poslal francoskemu ministrskemu predsedniku pismo, v katerem predlaaa večje gospodarsko in kulturno sodelovanje — Menijo, da bo Moilet dobil v skupščini zaupnico prav zaradi pisma in zaradi Cotyjevega potovanja v Washington
Moskva, 20. maja. (Tanjug) V uradnih sovjetskih krogih in krogih francoskega veleposlaništva se je zvedelo, da je predsednik sovjetske viade Buiga-n:n poslal pismo predsedniku francoske vlade Guyu Moiletu. Pismo mu je prejšnjo soboto izročil sovjetski predstavnik v Parizu. V njem so naštete možnosti za razvoj trgovinskih in kulturnih zvez med državama. V krogih, ki so biizu francoskemu veleposlaništvu, se je zvedelo. da je pismo načelo tudi nekatera vprašanja iz mednarodnih odnošajev. zlast; pa oa-nošajev med Sovjetsko zvezo in F ranči jo.
Prejšnjo soboto je minister za zunanje zadev" ZSSR Gromiko sprejel francoskega veleposlanika v Moskvi Dejeana. Zvedelo se je. da sta govorila o politik; francoske viade na Bližnjem vzhodu in odnosa j ih francoske vlade do Egipta.
V razgovoru s tujimi dopisniki je minister za zunanje zadeve Gromiko pred tem razgovorom in pred izročitvijo pisma Bulga-nina Guyu Moiletu dejal, da je francoska politika do Egipta oziroma stališče francoske viade do plovbe po Sueškem prekopu nevzdržna, medtem ko ®ta Velika Britanija in EDA z mnoge več prožnosti dovolili svo-
jim ladjam, da plovejo skozi Suez.
V francoskih parlamentarnih krogih poudarjajo, da politični položaj v državi ni primeren za začetek vladne krize. Francoski parlament bo jutri zaključil veliko debato o finančnih problemih in zahtevi vlade po novih davkih v višini 84 milijard frankov ter bo glasoval o -zaupnici. Izid glasovanja bo znan jutri zvečer.
Vodilni ljudje parlamentarnih frakcij katoličanov, neodvisnih in kmetov s sredine in desnice so se izrazili danes in včeraj v glavnem proti strmoglavljenju vlade, ker nobene vlade ne bi mogli sestaviti brez udeležbe socialistov. Razpoloženje v desničarskih strankah pa je še vedno pretežno proti vladi in večina poslancev namerava verjetno glasovati proti zaupmoL
Vendar pa utegnejo zunanjepolitični momenti, predvsem alžirsko vprašanje, prevladati. Parlament se hoče predvsem izogniti krizi, ki bi jo v Alžiru lahko razumeli kot slabost Pariza. Tudi problemi Bližnjega vzhoda, predvsem zahteva za sklicanje Varnostnega sveta so stvari, ki
bodo verjetno odločilno vplivale na stališče desničarskih poslancev.
Končno bodo tudi odnošaji z ZDA in Sovjetsko zvezo prevladovali v korist vladni stabilnosti. V primeru padca vlade bi bilo namreč potovanje predsednika republike Cotyja v Washington, ki je napovedano za konec tega meseca, ko bo šlo za razgovore o novem ameriškem kreditu, popolnoma onemogočeno. Končno so v Parizu razumeli sporočilo predsednika vlade Bulganina Moiletu kot dokaz, da je potrebna »narodna enotnost pred zunanjim pritiskom za spremembo francoske zunanje politike«.
Nafta zastruplja posevke
Džakarta, 20. maja (AP) Farmarji iz južne Sumatre zahtevalo od ameriške Standard Va-cuum Oil Company, da jim izplača odškodnino 400.000 dolarjev. V zahtevi pravijo, da je eemlja zaradi naftovodov, ki vodijo skozi južno Sumatro, napojena s petrolejem in je njihov pridelek uničen.
cije, da doseže novi režim za Sueški prekop, in »ne obnovitev prepira«. Organizacija združenih narodov mora storiti ustrezne ukrepe, da bi prišlo do novih pogajanj med Egiptom in koristniki prekopa. Izrazil je mnenje, da je potrebna »končna izjava o prekopu, ker egiptovska deklaracija ne zadovoljuje in je nemogoč obstoj enostranskega nadzorstva«.
Sirijski minister za zunanje zadeve Šalah Bitar je izjavil danes v intervjuju za časopis »Al Raj Am«, da »Sirija podpira egiptovsko deklaracijo o plovbi po Suezu in meni, da je francoska pritožba Varnostnemu svetu izzivanje, ki je že naprej obsojeno na propad.
Odgovarjajoč na interpelacije laburističnih poslancev, je državni minister v Foreign Offi-ceu Noble iziatdl v Spodnjem . domu, da je Ro mnenju Velike Britanije »miroljubno poskusno potovanje« izraelske ladje skozi
Suez stvar, o kateri mora odločiti izraelska vlada. Če bi Egipt preprečil prehod izraelski iadji, tedaj bi se morala tudi izraelska vlada odločiti, če bi spor predložila Združenim narodom ali mednarodnemu sodišču. Nobie pa ni hote; naravnost odgovoriti na vprašanje laburista Her-bertha Morrisona, če bi britanska vlada moralnU podprla Izrael v izvedbi te njene »nesporna pravice«.
Pariz, 20. maja. (Reuter) V dobro poučenih gospodarskih krogih se je zvedelo, da imajo francoske pomorske družbe že pripravljene načrte o izkoriščanju Sueškega prekopa. Pričakujejo. da bo Francija po debati v Varnostnem svetu spremenila svojo odločitev o bojkotu Su--eškega prekopa. Vlada je pod hudim pritiskom pomorskih in
Delegacije in obiski
Beograd — Sekretar zvezne ljudske skupščine Mitar Baikič je danes sprejel predstavnike clevelandskega sveta za mednarodna vprašanja, ki so včeraj prišli v našo državo. Sprejemu so prisostvovali predsednik sveta proizvajalcev zvezne ljudske skupščine Ivan Božičecvič, ljudski poslanci Rista Annmovič in Milijan Neoričrič in predsednic pravnega sveta zveznega izvršnega sveta dr. jovan DjOTdjevič. Gostje iz Clevelanda so se zanimali za organizacijo in delo zvezne ljudske skupščine in za državno ureditev FLRJ.
Varšava — Danes je prišla v Varšavo delegacija centralnega odbora sindiikata tekstilnih in usnjarskih delavcev Jugoslavije, ki bo na povabilo odgovarjajoče poljske sindikalne zveze ostala na Poljskem dvanajst dni. Jugoslovanska delegacija bo. poleg Lodza, največjega poljskega središča tekstilne industrije, obiskala še nekatera druga mesta, kjer bo izmenjala izkušnje s poljskimi delavci.
finančnih krogov, ki tožijo nad veiikimi izgubami, ki so jih imelj zaradi bojkotiranja Sueškega prekopa.
Kairo, 20. maja. (Reuter) Predsednik Naser je danes podpisal ukaz o uvedbj novih kazenskih predpisov proti ljudem, ki ogrožajo državno neodvisnost in varnost. Po teh predpisih bodo
kaznovani vsi, ki bi storili dejanje proti neodvisnosti in enotnosti Egipta ali proti njegovi teritorialni varnosti. Kaznovani bodo tudi vsi. ki bi Se pridružili skupinam, ki se bore proti
egiptovski armadi, in ljudje, ki sodelujejo s sovražnikovimi agenti.
MARŠAL TITO VOJNEMU LETALSTVU
Beograd, 20. maja. Vrhovnikomandant oboroženih sil FLRJ maršal Jugoslavije Josip Broz-Tito je poslal komandi vojnega letalstva ob 15-letnici Jugoslovanskega vojnega letalstva brzojavko, ki se glasi:
Ob 15-letnici našega vojnega letalstva pošiljam prisrčne pozdrave in tople čestitke vsem našim letalcem, vojakom, podoficirjem, oficirjem in vojaškim uslužbencem.
Naše vojno letalstvo, ustvarjeno v okoliščinah narodnoosvobodilne vojne, je prestalo hudo šolo, v kateri si Je pridobilo
dragocene izkušnje. V tistih težkih dneh je po zaslugi herojstva in požrtvovalnosti svojih kadrov, čeprav je imelo skromna sredstva, znatno prispevalo k osvoboditvi naše države, zlasti v zaključnih operacijah.
V povojni dobi je naše vojno letalstvo dobilo pomembno mesto in je danes v okvira naših oboroženih sil važen činitelj za zagotovitev mirne izgradnje paše socialistične domovine. Jugoslavija vodi miroljubno zunanjo politiko, upošteva pa tudi neobhodnost ohranitve svoje neodvisnosti in posveča zaradi tega potrebno pozornost svojim oboroženim silam.
Tovariši letalci! Prepričan sem, da boste ob upoštevanju vsega tega tudi v bodoče neutrudno delali za nadaljnjo okrepitev in stalno izpopolnjevanje našega vojnega letalstva. Proučujte najnovejšo letalsko tehniko, vzgajajte se ob slavnih tradicijah naše herojske narodnoosvobodilne borbe in razvijajte nadalje medsebojno tovarištvo, zaupanje in skrb za mlajše, kar je osnova moralno politične enotnosti naše armade.
Sporočam po tej poti prisrčne čestitke tudi vsem pripadnikom Letalske zveze Jugoslavije in našega civilnega letalstva prav tako pa tudi vsem delovnim kolektivom naše letalske industrije.
Previdni optimizem
Opazovalci menijo, da bo sedanja prekinitev razorožitvenih^ razgovorov pripeljala do omejenih sporazumov, ki so edino mogoči v sedanjem mednarodnem položaju
NEW YORK, 20. maja (Ta n jug). Prekinitev dela podko-miteja OZN za razorožitev, ki naj bi se spet sestal 27. maja v Londonu, bo ameriška vlad a izkoristila za to, da bo odredila svoje stališče do nedavnega predloga Sovjetske zveze, ki predvideva vzpostavitev omejenega nadzorstva iz zraka. Tukaj se je zvedelo, da bi ZDA lahko zahtevale, naj se sedanja prekinitev dela podk omiteja odloži še za nekaj dni, ker so se v ameriških uradnih krogih pojavile znatne razlike pri dolečanju stališča nasproti sovjetskim predlogom.
Po pisanju ameriškega tiska, sta se v ameriških uradnih krogih izkristalizirali dve gledišči glede ameriškega stališča. »New York Times« in »New York Herald Tribune« poudarjata, da zagovarjajo najbolj odgovorne politične osebnosti, kakor tudi ameriški predstavnik v podkomiteju OZN Harold Stassen mnenje, češ da je treba na sovjetski predlog v načelu pozi tirno odgovoriti. Toda te ameriške osebnosti menijo, da.bi morali letalsko nadzorstvo omejiti samo na Sibirijo, Aljasko in del Kanade, in to vse dotlej, dokler ne bi proučili mehanizma tega nadzorstva. Vse podobne načrte glede letalskega nadzorstva nad Evropo pa naj bi odložili.
Toda uradniki ministrstva za zunanje zadeve 'in rmnistr-
Sodelovanje zadružnikov Jugoslavije in Italije
Pariz, 20. maja (Tanjug) Po programu UNESCO bosta Jugoslavija in Italija to poletje med seboj izmenjali delavce in uslužbence v kmetijskih zadrugah. Na sedežu UNESCO v Parizu pravijo, da bodo zastopniki obeh držav med seboj proučevali delo v zadrugah in si povedali izkušnje v proizvodnji in zadružni trgovini.
UNESCO organizira že peto leto informativne obiske delavcev v industriji in kmetijstvu v drugih državah. Po tem programu je do zdaj bivalo v drugih državah Evrope ;n Amerike okrog pet tisoč pet sto ljudi.
stva obrambe se zavzemajo, da bi ameriško stališče nasproti sovjetskim predlogom bilo »previdno*. Na	drugi
strani — kot poudarja	»New
York Herald Tribune«	— za-
govarja Stassen stališče, da je za ZDA v sedanjem trenutku najbolj povoljno, če na zasedanju podkomiteja OZN za razorožitev predložijo	»zelo
ambiciozni predlog*. Po pisanju obeh vodilnih ameriških listov je mogoče sklepati, da se predsednik Eisenhovar zavzema za »pomirljivo«, hkrati pa za odločno stališče nasproti sovjetskim načrtom.
Najvplivnejši ameriški komentatorji predlagajo vladi, naj vendarle privoli v sklenitev začetnega sporazuma o letalskem nadzorstvu. Po mnenju komentatorja Robertsa gojijo tako ZDA kot ZSSR previdni optimizem. »Obe vladi se namreč strinjata, da je potrebno podpisati omejeni sporazum, ker je to edina vrsta sporazuma, ki ga je mogoče doseči«. Na drugi strani piše komentator Lippmann, da je tekma v oboroževanju dosegla vrhunec in da bo težko zdržati še nadaljne stroške za vojaško oborožitev. Ta komentator je mnenja, da so zato velesile zdaj pripravljene .zahtevati vsaj premor. Podobno stališče zastopa tudi »Wa-shington Post«, ki pravi, da je »koristno napraviti celo majhen korak naprej, da bi se s tem doseglo zaupanje za nadaljnje korake«.
Resolucija o Cipra
PRED SESTANKOM V RIMU
Trst ->0 maia (Po telefonu) Pri odhodu jugoslovanske delegacij- ’v itaiijansko-jugoslovanski komisiji, ki se bo sestala
v Emu ie dal vodja delegacije, generalni Konzul FLRJ
jutri
Trstu, tovariš Mitja Vošnjak. novinarjem naslednjo izjavo:
»Mešani odbor, ki začenja svoje zasedanje pojutrišnjem v Rimu, je bil ustanovljen kot trajen organizem dveh vlad za posredovanje in pomoč pri reševanju vprašanj v zvezi s položajem manjšinskih ciničnih skupin na področjih Italije m Jugoslavije. Jasno je. da pomeni začetek delovanja odbora
VREME
Stanie 20. ma.la: Frontalne -vi». k.i so dosegle danes vzhodne 0o	tu	še zadržujejo, vendar
dahe*, čez zahodno F.vropo pa se Sir:	proti vzhodu področje viso-
kega zračnega pritiska.
Napoved za torek: Spremenljivo oblačno vreme, »opoldne še "n krajevnim p Iona *Tt Tempera tu re ponori	15- naj-
višje dnevne do 24 stopinj C.
pomemben prispevek k nadaljnjemu razvoju odnosov med obema državama. Povsem razumljivo je, da predstavlja priznavanje pravic narodnih manjšin in razumevanje za njihovo enakopravnost najbistvenejši element in enega najosnovnejših pogojev za nadaljevanje sodelovanja med obema sosednima državama. Prepričan sem, da bo jugoslovansko-italijanski mešani odbor s svojim delovanjem prispeval svoj delež k uresničevanju zamisli, da manjstine ne smejo predstavljati vira razdora in medsebojnih sporov, temveč most. preko katerega naj se razvija sodelovanje In preko ka-torcea naj si so«edna naroda prožita roke v prijateUski pozdrav.«	M.	Šuštar
mm
Danes proslavlja jugoslovansko vojno letalstvo svoj dan. Ze -nekaj dni sem so jih obiskovali In čestitali k prazniku mnogi državljani in orga nlzaclje, največ pa seveda mladina.
LONDON, 20. maja (Tanjug) Pod predsedstvom laburstic-nega poslanca Brockwaija je bila kcinec preteklega tedna v spodnji zbornici seja svetovnega sveta za svobodo kolonij. Na tem sestanku je sodelovalo 14 predstavnikov raznih protikolonialnih organizacij iz Evrope'in Afrike. Na predlog predsednika grške protiikoloni-alne lige Puliopulosa so soglasno sprejeli resolucijo o Cipru. Svetovni svet za svobodo kolonij podpira uvajanje načela samoopredelitve za Ciper, poudarjajoč, da bi morali glede tega obnoviti neposredne razgovore med britansko vlado in nadškofom Makariosom-
Britanska vlada ne namerava povabiti Makariosa, naj kot »svobodni človek« pride v London na razgovore, temveč še naprej sodi, da je najbolje začeti razgovore s predstavniki ciprskega prebivalstva, in to na osnovi ustavnih predlogov lorda Radcliffa o samoupravi za Ciper V teh predlogih se namreč omenja tudi pravica do samoodločbe.
Uradno stališče laburistične stranke pravi, naj bo prvi ko-
Krišna Menon le govoril v New Torka
Srinagar, 20. maja (IIS) Indijski minister Krišna Menon je izjavil danes na sprejemu mestnih oblasti v Srinagaru. da Indija ne bo odstopila od svojega stališča glede kašmirskega problema, ki je v skladu z njeno suverenostjo in Ustanovno listino združerih narodov. Strpnost in vzdržljivost, ki ju je In. d: j a pokazala pri reševanju tega problema, ne pomenita slabost. Menon je obtožil Pakistan, da se ni držal resolucije o ustavitvi ognja, ki jo je sprejela komisija Združenih narodov za Kašmir leta 1948. Kašmirskega vprašanja ne bo mogoče rešiti, dokler Pakistan krši sporazum n premirju, je dejal Krišna Me. noa.
rak k sporazumu razgovor o predlogih Radcliffa in sporazum o samoupravljanju, ki naj bi zagotovil pravice manjšin na Cipru in da bi o samoopredelitvi razpravljali pozneje. Laburistična stranka pa meni, da bi morali 3s temi pogajanji začeti čimprej v Londonu in da naj bi nadškof Makarios vodil ciprsko delegacijo.
Deklaracija o razgovorih v Pragi
Praga, 20. maja (Tanjug) Danes je bila v Pragi objavljena skupna deklaracija predstavnikov CK KP Češkoslovaške in Avstrije, k,i So imeli te dni raz. govore.
V deklaraciji Je rečeno, da imata obe strani za eno izmed svojih glavnih nalog boj proti obnovi nemškega militarizma in podpiranje nemških demokratičnih sil. da b: dobili enotno miroljubno državo. Oborožitev Zahodne Nemčije po besedilu deklaracije ogroža tako graditev socializma na Češkoslovaškem kot neodvisnost Avstrije.
Med petdnevnimi razgovori je delegacijo CK KP češkoslovaške vodil prvi sekretaT Antoni* Novotny, delegacijo CK' KP Avstrije pa predsednik partije Johann Koplenigg.
Nehrujev obisk v Colombu končan
Colombo, 20. maja. (IIS) Po tridnevnem obisku na Cejionu je indijski predsednik Nehru danes z letalom odpotoval v Indijo. Na letališču v Colombu So se od njega poslovili cejlonski predsednik Bandaranaike in mnogi drugi visok; funkcionarji.
Današnji cejlonski časopisi pišejo, da je bil Nehrujev obisk veukega pomena za odnošaje med Indijo in Cejlonom in za mir na svetu. »Morning Times« piše, da so se povečali upi milijonov Azijcev, ki si želijo, da bi se za vedno nehale vojne in imperializem in da bi so mogli v miru posvetiti gospodarskemu razvoju tvojih držav
Položaj javnih uslužbencev
v luči zakonskega načrta so včeraj pretresali na plenumu centralnega odbora sindikata
državnih uslužbencev
T Ljubljani te je včeraj »čel« zasedanje plenuma Centralnega odbora sindikata uslužbencev državnih ustanov Jugoslavije. Na dnevnem redu ata dve točki:	RAZPRAVA O
PREDNACRTU zakona o javnih uslužbencih in
wrfi.TZBF.NCI javnih služb TER DELAVSKO SAMOUPRAVI. JANJE«. Plenuma se udeležujejo predsednik zakonodajnega odbora Zveznega zbora dr. Maks Šnuderl, univ. prof-dr. Lado Vavpotič v imenu Pravnega sveta zveznega IzvrSnega
treba izključiti, čs se s tako od-
Načrt za razvoj kmetijstva
Po sklepu prodsedništva Zveze kmCtijsko-gozdarskih zbornic naj il dodeljevali kredite za rejo mlade živine, za povečanje proizvodnje
hmelja in nasadov malin
BEOGRAD. 20. maja. Na seji predsedništva upravnega odbora Zveze kmetijsko-gozdarskih zbornic Jugoslavije so danes odobrili program o reji in izvozu telet ter juncev' v prihodnji petletni dobi. nadalje načrt o proizvodnji in izvozu hmelja, konoplje in malin v času od leta 1957 do leta 1961. Predsedni-stvo je tudi razpravljalo o proizvodnji semena hibridne koruze in sklenilo uvoziti italijanske vrste semena pienice za prihodnjo setev.
sveta in drugi.
Predsednik cen tira In ega odbora Marjan Vivoda je uvodoma poudaril, da bo z uveljavljanjem Zakona o državni upravi, Zakona o upravnem postopku ter z vrsto posebnih zakono-v, kakor n. pr. z zakonom o jav-
Čeprav problem osebne potrošnje še ni prišel pred zvezno ljudsko skupščino v zvezi z razpravo o perspektivnem planu, je vendar naše časopisje o tem predmetu že precej pisalo. Tema je seveda ne samo obsežna In pestra, ampak tudi nadvse
pomembna tako s političnega kot z ekonomskega stališča. S političnega stališča zlasti v tem smislu, da delovni človek rezultate v izgradnji socializma občuti, neposredno zlasti po količini dobrin, ki so mu dane na razpolago,- in predstavlja vprašanje osebne potrošnje politična vprašanje ž° samo po sebi. brez zaostritve, ki jo je to vprašanje dobilo pid nas zlasti v zadnjem basu. Zaostajanje osebne potrošnje pa je tudi neposredno eko-
i: r.msik: problem, >*er brez zadovoljive rešitve tega vprašanja ni mogoč nadalnjii ekon omari relTvo.i, ne more biti govora o povečanju storilnosti dela, ne o stimulativnosti za boljše gospodarjenje, ne o splošnem povečanju proizvodnje, k.i nam sama p-o sebi ustvarja pogoje za zadovoljevanje potreb na višji osnovi.
Vendar pri postavljanju problema osebne potrošnje v ospredje javne razprave, zaradi njene važnosti, nikakor ne gre prezreti vprašanja, kje je mesto naši osebni potrošnji z ekonomskega stališča. Vprašanje osebne potrošnje bomo namreč lahko zadovoljivo rešili, le če ji zagotovimo pravo ekonomsko mesto v našem gospodarskem dogajanju. Vsako drugačno reševanje tega vprašanja nam sicer lahko prinese trenutne rezultate, nikakor pa ni v stanju, da problem tudi reši.
Osnovni problem naše osebne potrošnje je prav v tem, da v r.ašem ekonomskem dogajanju
je ostalo gospodarsko dogajanje že zdavnaj prehitelo. Prehod na gosipodarstivo, ki naj temelji na ekonomskih zakonih, ki se je začelo z delavskim upravljanjem in ki z vsakim dnem bolj sili v ospredje, ker to narekuje sam r.ačin proizvodnje, sam po sebi zahteva, da tudi problem osebne potrošnje postavim© na ekonomiko osnovo, če težimo za zadi-
voljčvo rešitvijo tega vprašanja. Brez tega, brez funkcionalne povezanosti osebne potrošnje z vsem ostalim gospodarskim dogajanjem pa vprašanja osebne potrošnje ne bi bilo mogoče rešiti, pa naj bi adminitrativno planirali še takšen odstotek povečanja v prihodnjem razdobju.
Danes še nimamo ekonomskih cen za celo vrsto najvažnejših proizvodov. Vendar je v našem gospodarskem življenju jasno, da more biti to srrno prehodni režim, ki naj pomaga preiti na sistem svobodnega formiranja cen in do normalnega delovanja ekonomskih zakonov. 2« zdavnaj je popolnoma jasno, da na primer tona železa normalno stane vsaj toliko, kolikor znašajo proizvodni stroški, oziroma da se bo normalno cena gibala okrog vrednosti, ki 'o izraža količina družbeno potrebnega dela. Če določimo ceno železu nižje kot pa znašajo proizvodni stroški, bo moral seveda to razliko nekdo plačati. Za vse proizvoda 'to seveda ne gre. ker nekdo mora kriti rzliko do proizvodnih stroškov. Tal.e razlike je doslej plačevala v končni fazi osebna- potrošnja. Toda kdo bo to razliko plačal osebni potrošnji?
Ce je jasno, da ni mogoče administrativno določati cen, ki se morajo ekonomsko formirati na podlagi ponudbe in povpraševanja vse pa na osnovi v-rednosti,, na osnovi proizvodnih stroškov, je prav tako jasno, da ne moremo administrativno določiti cene delovne sile. Tudi proizvodni stroški za delovno silo imajo svojio določeno višino, izpod katere ne moremo iiti. Tudi za delovno ' silo ne moremo administrativno določiti, da stane toliko im toliko, kolikor slučajno i7.kseuie.i0 kot možno naš: planski proporci, če pa so stroški za reprodukcijo delovne sile odvisni od ostalih ekonomskih elementov in od pojma življenjskega minimuma, ki je zopet rezultat drugih faktorjev, in ne administrativnega določanja. Ce torej postavljamo zahtevo po zvišanju osebne potrošnje, ki je d-v sedaj zaoTiarjala za ostalim gospodarskim razvojem, to nikakor ne pomeni, da se moremo »adovoljiti s tem. da bomo pr'
nčh uslužbencih, ustvarjen enoten sistem pravnih predpisov in norm. ki bodo okrepili naš pravni sistem in prispevali I zakonttejžemu delu državne uprave. Dodal je. da jamčijo načela zakonskega predloga 0
delitvi nacionalnega dohodka za esebno potrošnjo odrezali večji kos. Gre za to, da v ekonomskem procesu zagotovimo, oziroma dopustimo ustrezno formiranje sredstev, ki so potrebna za normalno reprodukcijo delovne sile. Osebna potrošnja bo. potem sama po sebi našla pravo mesto, ki bo nujno rezultat, gospodarskih pogojev in uspehov. Večji gospodarski rezultati morejo ustvariti pogoje za višjo potrošnjo. To omogoča šele nagrajevanje po delu, ker nad gospodarskim uspehom ne stoji administrativna pregrajia. Prav tako pa tudi slabi gospodarski uspehi in negativna bilanca ne dajejo osnove za zboljšanje življenjskega standarda. Vprašanje osebne potrošnje je torej vprašanje povezave vprašanja življenjskega standarda z našo ekonomiko. Življenjski standard oziroma osebna potrošnja ne more biti administrativni element v planskih proporcih,-ampetk mora biti neposreden rezultat gospodarskega dogajanje. Torej je pogoj za rešitev vprašanja osebne potrošnje najprej v negativnem ravnanju državnih organov, da se odrečejo administrativnemu planiranju življenjskega standarda in administrativnemu izenačevanju neglede na gospodarski uspeh. Sele temu naj sladijo pozitivni ukrepi, ki se morejo pokazati v ustreznih izpre-membah v gospodarskem sistemu. Povečati življenjski standard -se pravi v prvi vrsti ustreči zahtevi delavcev, ki je jasno prišla do izraza v decembrski skupščinski debati, zahtevi, da naj se jf.m omogoči več zaslužit', če so pripravljeni za to več delata. In delavci so ne samo pripravljeni, ampak to direktno zahtevajo. In to ni samo izraz njihovih osebnih teženj po zvi-
ssein procesu, bo dobila tudi cena delovne sile popolnoma drugačno mesilo v strukturi stroškov proizvodi«. Prenizek nivo osebne potrošnje ne samo prizadeva delovnega človeka, ker mu na določeni točki jemlje možnost
eksistenčnega minimuma in si zato skuša na škodo svoje osnovne zaposlitve kakorkoli že zagotoviti sredstva vsaj za pokritje eksistenčnega minimuma. Osebna potrošnja, ki ne pokriva življenjskega minimuma postaja rama po sebi vir novih dispro-porcev v gospodarstvu, ker ruši normalne ekonomske odnose, ki nastajajo v proizvodnem procesu. Pot do industrializacije ni pritiiskanje na življenjski standard, zato da bi se dobila sredstva za večje investicije. Ce s takim .pritiskom na življenjski standard gremo do teke mere, da porušimo normalne ekonomske odnose, potem se nam bo dogodilo to, da bo postala sama strojna proizvodnja, za katero smo se naprfjzali. nerentabilna, ker ni več v pravem odnosu do delovne sile. Pridemo do čudnega ekonomskega paradoksa: človek izpodriva stroj, in to v sedanji dobi. ko stojimo na pragu druge industrijske revolucije in a vtomaittiiz a-eij e.
Torej je ključ za rešitev vprašanja osebne potrošnje v prvi vrsti v tem, d'a postane iz pasivnega planskega elementa pozitivni ekonomski črniteIj. Vsako administrativno odrejanje in administrativno reševanje vprašanja osebne potrošnje pomeni pretvarjanje aktivnega gospodarskega faktorja v mrtvi element in administrativni atribut. To ravino povzroča manjše gospodarske uspehe in stagnacijo življenjskega standarda, če že ne njegovega direktnega upadanja. Odrediti odstotek povečanja življenjskega standarda v prihodnjem razdobju, problema še ne reši. Odstotek povečanja more biti šele rezultat določenih analiz, na podlagi ocene ekonomskih procesov v perspektivnem razdobju. Odrejeni odstotek torej ne more biti aktivni činitelj, ampak šele pasivna posledica. Vzroki pa morajo biti globlji in so v tem, da se tudi vprašanje osebne potrošnje postavi na ekonomsko osnovo. In to je v bistvu današnja zahteva delavcev. Zlasti proizvajalci dobro vedo. da je treba delati, če se hoče kaj ustvariti. Pripravljeni so. Gre le za to. da se ne razdvaja na umeten načen njihovega dela od sadov tega dela.
KI*
javnih uslužbencih mnoge demokratične pravice, zlasti glede obre.vnavanja položaja javnih uslužbencev. Poleg drugega uvaijajo temeljna določila enotnost javnih služb.
Plenumu so predložili v razpravo splošne pripombe centralnega odbora k načrtu zakona o javnih uslužbencih. Zaradi enotnosti našega družbenopolitičnega sistema bi bila treba pri urejanju osnovnih pravic in dolžnosti javnih uslužbencev težiti za tem. da se javne uslužbence izenači s pravicami in
dolžnostmi delavcev in uslužbencev v gospodarstvu. Ta vprašanja naj bi reševal zakon o delovnih odnosih, ki bi imel načelni in ustavni značaj in bi bil temelj za delovna zakonodajo. V okviru njegovih določil bi posebna zakona: o delovnih odno-eh v gospodarstvu in o javnih uslužbencih reševala vsa posebna vprašanja, ki jih je treba določati 7. ozirom na značaj delovnih odnosov v gospodarstvu in javnih službah. Zato je pri urejevanju temeljnih pravic in dolžnosti javnih uslužbencev treba težiti, da se. kjer koli je to mogoče, izenačujejo pre.vice Jn dolžnosti javnih uslužbencev z uslužbenci in delavci v gospodarstvu. To pa seveda veleva, da bi bilo treba sprejeti najprej zakon o delovnih odnosih, za katerega so priprave že v zaključnem postopku. ''
Predlogi sindikata državnih uslužbencev navajajo dalje, da v prednačrtu ni dovolj zagotovljeno sodelovanje sindikalne organizacije pri reševanju uslu-žbenskih vprašanj in njihove zaščite. Prav tako bi bilo treba predvideti pravico pritožbe uslužbencev proti vsem odločbam. ki se nanašajo na njihov delovni odnos. To pravico naj bi Po istem predlogu imela tudi sindikalna organizacija. Natečaj za sprejem v službo bi morali uvesti povsod, kjer koli je to mogoče; pri tem pa zagotoviti, da bo to dejansko natečaj, po katerem bod0 za to določene komisije izbirale na izpraznjena mesta najboljše kandidate. Le-tam, kijer ry mogoče uvesti natečaja, naj bi pustili dosedanji način nameščanja. To so lahko posamezne službe v celoti ali določena mesta v posameznih službah.
Plačni sistem, kot ga predvideva zakonski prednačrt. je po mnenju centralnega. odbora statičen. ke.r ni dovolj poudarka na uspehu v delu. Razponi osnovnih in dodatnih plač naj bi bili sestavni del tega zakona, menjati pa bi jih mogla Skupščina. Sistem napredovanja in zaključni raizredi pa bi morali biti za uslužbence, ki imajo enako strokovno izobrazbo, a delajo v različnih službah. isti in ne bi bilo treba delati nika.kih izjem ali razlik med posameznim; strokami. Giede stalnosti uslužbencev naj
bi se predvidelo. d.3 se uslužbencem. ki so bili 15 le-t v javnih službah a‘'i nad 20 let kjer koli, ne bi mogla ^užba odpovedati. razen v primerih, ki bi jifi zakon to-čno določal. Premestitev uslužbencev v drugo mesto po službeni potrebi bi bilo
V zdravstvene domove si je družbeno upravljanje že začelo utirati pot. pri čemer se tudi kaže prizadevanje članov upravnih odborov. Vendar pa večino od njih ovira pri uspešnejšem delu preobremenjenost, saj so-to v glavnem ljudje, ki se udejstvujejo že na mnogih področjih. Prav tako so upravni odbori zdravstvenih domov še odtrgani
Zadnje dni pred otvoritvijo I. mednarodnega sejma prometnih sredstev so nenavadno živahni. Oddana je vsa površina, na kateri bodo razstavljali razsiavljalci iz vseh krajev naše države in ostalega sveta.
Med devetimi državami, ki bodo sodelovaje na tem sejmu, bo imela Zahodna Nemčija največ predstavnikov, in sicer 20 podjetij. Razen nje bo razstavljalo 11 italijanskih podjetij in po dve podjetji iz Avstrije, Združenih držav Amerike in Izraela, medtem ko bodo Švica, Vel. Britanija in Francija zastopane z enim podjetjem. Skupno bo .torej razstavljalo 39 tujih podjetij,.
Med domačim,; razstavljate) bo najmočneje zastopana avtomobilska industrija, vendar bo razen nje sodelovalo na sejmu
Ic-čbo prizadeti ne bi strinjal. Če službene potrebe zahtevajo, ker praznega mesta nekje ni mogoče zasesti po redni poti, potem bi se lahko dodelilo tja uslužbenca začasno, največ pa za leto dni.
Razen teh bistvenih vsebujejo pripombe Centralnega odbora sindikata državnih uslužbencev še druge dopolnilne predloge.
Tudi republiški odbori sindikata državnih uslužbencev, med njimi iz Slovenije, so seznanili plenum s svojimi dopolnilnimi alj jzpreminjevailnimi mnenji. O njih je bila razprava ze!rt obsežna in izčrpna.
Plenum bo nadaljeval svoje delo danes in verjetno tudi jutri.
Predstavniki elektrogospodarske skupnosti so poudarili, da sedanja organizacija v elektrogospodarstvu ustreza potrebam. Elektrogospodarska podjetja so samostojna in imajo svoje organe upravljanja. Elektrogospodarska podjetja volijo v upravni odbor elektrogospodarske skupnosti; kf šteje 32 članov, po enega delegata na vsakih 200 zaposlenih. Upravni odbor je organ, ki mora voditi predvsem perspektivno politiko elektrifikacije v republiki. Prej je upravni odbor sporazumno z delavskimi sveti podjetij razdeljeval tudi amortizacijska sredstva, ki so bila skupna. Letos pa je bila ta pristojnost prepuščena podjetjem elektrogospodarske skupnosti. Amortizacijska sredstva lahko podjetja med seboj posojajo, in sicer na osnovi pogodbe.
Zlasti so potrebna sredstva za vzdrževanje in nadomestitev električne mreže, zaradi česar prihaja do znatnih izgub električne energije. To povzroča negodovanja potrošnikov. Po nekem elaboratu o potrebah električne mreže v Sloveniji bi bilo potrebnih 50 milijard d in ar j e v za ureditev tega vprašanja. Do sedaj so bila vlagana sredstva predvsem v nove elektrarne in v elektrifikacijo podeželja, med-' tem ko je ostala električna mreža v mestih ob strani. Poudarjeno je bilo, da računajo zunaj naših meja sto enot za proizvodne zmogljivosti, 150 enot pa za prenosno im električno mrežo. To se pravi, ha bi bilo treba vložiti na pr. 15 rotili jard dinarjev za prenos in mrežo, če je stal proizvodni objekt 10 milijard.
Prisotni se niso strinjati, z mnenjem, da bi bilo treba podjetja za vzdrževanje elek-
od ljudi, ki so še vse premalo c-bveščeni o zdravstveni problematiki. Zato bi bilo potrebno, da bi ljudje vedeli, kd,o je član upravnega odbora v posameznih domovih; tako bi se lahko obračali direktno nanje v raznih zdravstvenih problemih, s katerimi bi se dnevno srečavali.
V občini Moste so pred nekaj tedni sklicali zbore volivcev,
tudi mnogo drugih proizvajalcev motornih vozil. Obiskovalci bodo imel: priliko videči vsa sodobna vozila, začenši od bi-cikla pa do najrazličnejših motornih vozil, ’ kot so mopedi, motocikli, maj hmi avtomobili: in luksuzni avtomobili,j ter naj -sodobnejši avtopulmani.
Prireditelj,; ao uspeli, da n,a tem sejmu zberejo razen »motornih vozil tudi železniški promet in prom eh na vodi. Vrhu tega bodo razstavljene tehnične prometne naprave, aparati, rezervmi deli in vrsta ostalih tehničnih pridobitev na področju sodobnega prometa.
Na eospo-lar-kem razTavisr-u bo med' drugim razstavljena tehnična in komercialna dokumentacija. De-ta- bo potrebna pri sklepanju pogodb, kakor tudi pri posvetovanju domačih in tujih strokovnjakov. B. P.
S programom reje telet in mlade živine bodo zagotovili stalno naraščanje proizvodnje govejega mesa in kontinuirano oskrbovanje tujih trgov s tem zelo islčanim blagom. Program predvideva povečanje proizvodnje govejega mesa, namenjenega izvozu, za trikrat v primerjavi z izvoženimi količinami v letu 1956. Predsedništvo je sklenilo, naj se program o reji mlade ži-
postala le-ta komunalna podjetja. Na proizvodnjo in potrošnjo električne energije bi bilo potrebno gledati kot na nedeljiv tehnološki proces, ker ni mogoče proizvajati za zalogo. Tu gre predvsem za pravilen način povezave in sodelovanja teh podjetij s komunami. Tako sodelovanje ponekod že obstaja. Nekateri programi za izboljšanje električne mreže na področju posameznih komun in predelov so bili z-deland na podlagi predlogov
Izmenjava delegacij taborniških organizacij s Poljsko
Beograd, 20. maja. Kot gost Sveta društev za skrbstvo otrok in mladine Jugoslavije se v naši diržaivi mudi delegacija treh članov izvršnega odbora poljske taborniške organizacije. Delegacijo vodi podpredsednica sveta te organr.izaciije Irena Chmielen-ska. Goisti iz Poljske bodo ostali v Jugoslaviji približno dva tedna in se bodo v tem času seznanili z delom pionirskih, taborniških in drugih organizacj, ki skrbe za vzgojo otrok.
Nocoj je odpotovala v Poljsko delegacija treh članov Zveze taborniških orgairuiiziaciiij Jugoslavije, ki jo vodi podpredsednik zveze Nenad Stankovič.
Odkritje spomenika Franju Kluzu
Split, 20. maja. V Omišu pri Splitu so slavnostno odkrili spumenik narodnemu heroju Franju Kluzu, prvemu partizanskemu pilotu in organizatorju vojnega letalstva Narod-
kjer so obravnavali le zdravstveno problematiko. Volivci so zanjo pokazali dokaj razumevanja in so dali vrsto priporno. Tako so tudi ugotovili, da bi morali imeti v občini Moste svojo šolsko polikliniko, saj oddaljena centralna šolska poliklinika pogosto predstavlja veliko oviro, zlasti za manjše šolarje, ki morajo imeti na prehodu čez mesto še spremljevalce. Tu imajo tudi tesno sodelovanje sveta za, zdravstvo in upravnim odborom zdravstvenega doma, kar to še povečuje, da so trije člani sveta istočasno tudi člani upravnega odbora.
Prav bi bilo da bi v upravne odbore zdravstvenih domov prišli tudi mlajši ljudje oziroma teki, ki jih zdravstvena problematika zanima in ki niso preobremenjeni z drugim delom.
V. K.
Novi obračunski tečaji deviz
Novi obračunski tečaji so naslednji (v oklepaju stari obračunski tečaji):	USA dol. 612
(632), Can. obr. dol. 632 (632), Sl. Sfrs 14.453	(14.53), Angl. Lstg
1.752	(1.752), UM 14.897	(14.824),
Bfrs 1.251	(1.245). Ffrs 175	(172),
S£rs 14.019 (13.733), Uit 98 (93), Lit Trst 93	(98). Lit Gor. 98 (90). Hfl
16.465	(15.803), Sv. kr. 11.850
(11.698). Ef. Lstg 1.633 (1.634), Av. obr. dol. 613 (588), Dan. obr. dol. 613	(594).	Id n.	obr.	dol.	588 (537).
Norv. obr. dol. 513 (538), Grš. obr dol. 613	(588),	Tur.	obr.	dol. 442
(480), Izr obr. dol. 537 (506), Arg. obr. dol. 600 (537), Braz. obr. dol. 600 (550),	Par.	obr.	dol.	600 (537),
Urugvaj obr. dol. 60(1 (600). ZSSR obr. dol. 626 (626). Madž. obr. dol. 600 (-588). Polj. obr. dol. 600 (588). ČSR obr dol. 600 (583). Bolg. obr. dol. 600	(588),	Rom. obr.	dol. 600
(583), Cile obr. dol. 60o (537), Alb. obr. dol. 600	(588), Burm. Lstg
1.646 (1.700). Kina Lstg 1.752 (1.752). Sudan Lstg 1.724 (1634). Vzh. Nem. obr. dol 600 (538).
Kit vidimo, so skoraj vsi obračunski tečaji zvišani, znižan ie le obračunski tečaj za obr.dol. Turčija in obr. Lstg Burma. Novi obr tečaji so v veljavi od 20. ma|a 1957. leta.
vi ne in telet podrobno izdela ter kmetijskim posestvom, zadružnim organizacijam in živinorejskim poslovnim zvezam zagotovijo proizvodni stroški in minimalni zaslužek. Računajo, da bodo še letos priredili 30.000 telet in 40.000 juncev v skupni teži 40.000 ton, kar bi po do-dosedanjih svetovnih cenah prineslo državi devizne dohodke v
višini približno 13 milijonov do-
Ijudskih odborov. V Gorici so predlagali, naj bi bil potrošniški svet pri elektropodjetju.
Glede družbene kontrole nad trošenjem sredstev je bilo rečeno, da se to lahko zagotovi, ker okraji potrjujejo investicijske programe elektrogospodarskih podjetij, razen tega pa bodo odločali izključno ljudski odbori o tem, kako in za kaj naj se tinešijo sredstva namenskih skladov, ki se bodo zbirala na račun dodatne tarife za elektriko.
Na koncu je bilo poudarjeno. naj bi upravni odbor elektrogospodarske skupnosti urejal ki odločal le o tistih vprašanjih, ki jih podjetja ne morejo sama reševati, in pa, da bi s posebnim zaklonom, ki bi zajel celotno elektrogospodarstvo . in njegovo organizacijo od proizvodnje do potrošnje električne energije, bolj natančno uredili to problematiko.
noosvobodilne vojske. Spomenik »o odkrili cb morski obali, nedaleč od kraja, kjer je 14. septembra leta 1944 izgubil življenje Franjo Kluz, ko seje zrušil v morje, ker je njegovo letalo zadelo sovražno topništvo.
Ko je govoril o Franju Kluzu je njegov vojni tovariš kapetan Ciro Vrabič poudaril, da je poteklo 15 let, odkar je Franjo Kluz pristal s svojim letalom »Potez-25« pri Prije-doru na svobodnem ozemlju. Odtlej pa db svoje smrti je kot prvi letalec NOB opravil vrsto vojnih poletov in povzročil sovražniku velike izgube.
Da bo vsa zadeva Se od kraja jasna,, naj v pojasnilo povemo, za kaj gre. Poslovna zveza v Kopru je pooblastila zadružno trgovsko podjetje v Kopru »Fructus«, da odkupuje kmetijske pridelke na celotnem področju. To podjetje je za tem sklenilo z vsemi zadrugami pogodbe, in .sicer takšne, po katerih so se zadruge zavezale, da bodo letos prodale vse svoje pridelke temu podjetju. S tem je bila praktično odvzeta vsem ostalim trgovskim podjetjem možnost kakršnega koli odkupa kmetijskih pridelkov na Koprskem.
Ob prvem odkupu, ko so se trgovska podjetja iz večjih potrošniških središč hotela oskrbeti z zelenjavo in sočivjem, so zaradi izključnega monopola »Fructusa« najprej odšla na sedež tega. podjetja, kjer so jim določili zadrugo, pri kateri smejo nakupiti toliko in toliko zelenjave ozir. sočivja. No, v zadrugi pa je stvar izgledala takole: Odkupljene količine, ki so jih na sedežu zadruge natovarjali na kamion trgovskega podjetja, je najprej obračunavala zadruga, pri čemer je zaračunavala običajni zaslužek. S tem pa za odkupovalca stvar še ni bila urejena, kajti ta obračun je vpričo njega prevzel predstavnik »Fructusa«, ki je ponovno obračunal tako, da je prištel še svojo maržo. Pri tem podjetje »Fructus* ni opravilo nikakšnega blagovnega prometa, temveč izključno le računsko pismeno operacijo, ki pa donaša podjetju pri vsakem kg odkupljenih kmetijskih pridelkov od 5 do 15 din monopolnega dobička Ce navedemo samo primer odkupnih cen krompirja, ki so bile te dni 36 din za kg, trgovsko podjetje pa je plačalo »Fructusu« 50 din za kg. Podobno je bilo še z prahom, češnjami, jagodami itd.
To so torej nekatere podrobnosti o tej čudni trgovini, ki je skoraj enaka distributivni. Postavlja se vprašanje, kako je mogoče, v času. ko si
'farjev. V leitiu 1961 bi po pro* gramu zredili 160.000 telet in 100.000 juncev. Za izvajsjnje tega programa bi bilo treba v letu
1957 zagotoviti proizvajalcem okoli 2 milijardi dinarjev, to vsoto pa v prihodnjih letih povečati po razvoju reje.
Predsedništvo je odobrilo tudi načrt o proizvodnji in izvozu hmelja, po katerem bi površine pod to kulturo povečali za 1.855 ha. Tako bi omogočili povečanje izvoza hmelja od sedanjih 2.500 ton na leto na okoli 3.800 'on v Jetu 1901, 3 čemer bi povečali devizni dotok za okoli 2.5 milijona dolairjev. Za izvedbo tega programa bi morali proizvajalci dobiti na razpolago kredit približno 3 milijard din. Po našem hmelju je zaradi njegove kakovosti mnogo povpraševanja v tujini in ni nobene bojazni, da ga ne bi prodali. Predsedništvo je mnenja, da bi morali zaradi uspešnejšega uresničevanja tega programa zajamčiti proizvajalcem cene in jiih določiti za
naslednjih pet let.
Predvidevajo tudi kontinuirano proizvodnjo konoplje na 43 tisoč do 50 tiisoč ha ter ustrezne agrotehnične ukrepe za večji pridelek.
Po nepopolni oceni je mogoče prodati na tujih trgih okoli 10 tisoč ton malin pa stabilnih in zelo ugodnih cenah, medtem ko pridelamo sedaj le okoli 900 ton, čeprav imamo izredno dobre pogoje za večkratno povečanje. Po načrtu b; površine, zasejane z -malinami, povečali za 2.500 do 3000 ha, tako da bi dosegli letno proizvodnjo okoli 20.000 ton. S tem bi popolnoma zadovoljili domače potrebe in omogočili izvoz tolikih količin, kolikor jih zahtevajo na tujih trgih. Da bi uresničili t.a program za povečanje proizvodnje in izvoz malin predvidevajo dovoljevanj« kreditov zadrugam, zadružnim zvezam in kmetijskim posestvom za nove nasade malin ne samo na njihovih zemljiščih, temveč tud: nq zasebnih, toda na zadružni pcdlsgi. Prav tako predvidevajo jamčenje cen proizvajalcev in izvoz kvalitetnih sadik.
Predsedništvo upravnega odbora zveze kmetijsko-gozdarskih zbornic Jugoslavije je sklenilo, da bo za prihodnjo setev omogočilo z uvozom iz Italije kvalitetno seme pšenice, ki daje visoke pridelke.
Uvoz riža iz Burme
BEOGRAD, 20. majia. Zunanjetrgovinsko podjetje »Centro-prom, iz BeogTeda je sklenilo z izvozno organizacijo burmanske vlade pogodbo o nakupu 30.000 ton riža. ki ga bodo dobavili do srede julija. V Burmi kupljeni riž je deloma že na poti v Jugoslavijo.
prizadevamo čim bolj sprostiti delovanje ekonomskih zakonov na našem trgu, da prevzame neko podjetje popoln monopol v prodaji kmetijskih pridelkov na nekem določenem področju? Takšno gospodarsko ravnanje lahko služi le zadrževanju celotnega gospodarskega razvoja.
Posledice takšnega monopola lahko ie danes predvidimo. Zato ne more biti opravičljivo in utemeljeno takšno ravnanje z izgovorom, da je prevzelo podjetje »Fructusr vso odgovornost za ves odkup kmetijskih pridelkov na Koprskem. To velja predvsem zaradi dveh razlogov: prvič, takšno jamstvo proizvajalcem more dati le podjetje na podlagi monopolističnega navijanja cen, kar pa je za današnje pojme nevzdržno. Drugič, jamstvo vnaprej, ki je dano proizvajalcem, ne more tvplivati na njih vzpodbudno v prizadevanju za boljšo kakovost kmetijske proizvodnje. Prepričanje glede verjetnosti prvega razloga je že zdaj utemeljeno z nenavadno visokimi cenami, ki jih je postavilo podjetje »Fructus« za odkupljene pridelke dasi nima nobenih stroškov (če ne upoštevamo tistih, ki so nastali zgolj zaradi »obračunavanja«). Seveda, vse te nespametnosti, če tako imenujemo te zadeve, mora poravnati potrošnik v mestu oziroma v večjih središčih. Glede drugega, razloga pa so nas dovolj poučile izkušnje iz časa distributivne trgovine, ko je bila kakovost popolnoma zapostavljena.
Nekateri organi oblasti in tudi gospodarske organizacije oziroma ustanove so že posredovale, da bi se ta nesmiselni monopol, ki povzroča bolečo nenavadnost na letošnjem trgu, odpravil. Vendar kaže, da so bila vsa prizadevanja zaman. Cas pa je, da se na Koprskem čim prej ponovno uveljavi isti gospodarski režira prostega trga s kmetijskimi pridelki, kot velja v vsej drža id.	—t» J
OSEBNA POTROŠNJA
šanju življenjskega stadnarda, ni imela svojega pravega mesta, ampak neposredno izhaja iz kača je ostala na pozicijah admi- rakterja našega blagovnega go-nistraitivnega reševanja, ko jo. spodanstva, ki ga narekuje sedanji način proizvodnje.
Ce bo dobila osebna potrošnja svoje pravo mesto v ekonom-
Več povezave z oskrbovanci
LJUBLJANA, 20. maja. Dopoldne je bil na magistratu sestanek članov republiškega skupščinskega odbora za izgradnjo oblasti in uprave s predstavniki upravnih odborov nekaterih zdravstvenih domov na območju Ljubljane. Namen sestanka je bil ugotoviti stopnjo družbenega upravljanja v zdravstvu in povezanost upravnih odborov zdravstvenih ustanov s sveti za zdravstvo.
39 tujih razstavljalcev
na L mednarodnem sejmu prometnih sredstev
v Ljubljani
Elektrogospodarstvo in komune
LJUBLJANA, 20. maja. Odbor za organizacijo oblasti in uprave pri Ljudski skupščini LRS je imel danes v prostorih Ljudske skupščine se-tanck z upravnim odborom elektrogospodarske skupnosti Slovenije. Razpravljali so o odnosu med organi upravljanja v elektrogospodarskih podjetjih in upravnim odborom elektrogospodarske skupnosti, o povezavi in sodelovanju gospodarskih podjetij in njihovih organih upravljanja s komunami, o organizaciji elektrogospodarstva sploh in drugih vprašanjih, ki zadevajo delavsko upravljanje v tej gospodarski panogi.
trične mreže Izločiti iz gospodarske skupnosti ter da naj bi
Včeraj in danes
MONOPOL NA KOPRSKEM TRGC
j
mmm
Suez - Aižir
Francozi so dosegli, da je bila za včeraj sklicana seja Varnostnega sveta, ker sma-:-ajo, da egiptovski memorav-um o plovbi skozi Sueški prekop krši. načela resolucije sprejete v Varnostnem svetu. Mednarodna organizacija naj b’ proglasila sedanji status za začasen, ker je posledica enot stranskega in ne mednarod-vega dokumenta.
Toda Suez je egiptovski; vsekakor bolj egiptovski ka-■ir Alžir jrancoski. Večina nržav, ki uporabljajo prekop ;e že poslala svoje ladje skozenj. V.se je šlo mirno brez v zidentov. Kaj pa v Alžiru?
Zadnja, poročila govore o '■ -ožičnih pokoljih civilnega
■ rebivalstva. Trije jrancoski zdalci so v petek padli kot
. 've atentata. Padalci so obkolili. del mesta Alžira. in v -rojem besu na slepo streljali .rog sebe — 30 žrtev med vami. ki so bežali pred ra.z-snelimi francoskimi vojaki.
V zadnjih dveh dneh je v n jih padlo 200 Alžircev!
30. aprila je bila napadena
— tncoska patrulja. Po.dla. sta ■a. Francoza, žrtev francoske
■račilne akcije pa niso šte-Bilo jih je preveč.
Vedno- ista poročila. Dva, t je, pet padlih Francozov, žircev pa na. sto. Ko pa je France Observateur« v zad-številki preteklega mese-objavil pismo francoskega
■ :a ka-katoličana iz Alžira -njemu očetu v Franciji o
- erinstvih, katerim je bil pri- j . so francoske oblasti list j
. Menile. Generalni guverner j teoste je prepovedal, da bi 'tkalna komisija prišla v žir in preiskala koliko je niče na raznih poročilih o incoskih zverinstvih v Al-: rv„
Toda Alžir je notranja za-■r; Francije — tako pravijo. Francoski premier Guy Mol-• pa je preteklo sredo dejal, •la bo od odgovora Varnost-"■~ga. sveta. na. francosko pri---žbo glede Sueza odvisno za-ti.pav.je. ki ga. bodo narodi lahko imeU v mednarodne organizacije. katerim so zaupali
skrb. da čuvajo mir in zagotovijo spoštovanje. zakonitosti
■ pravice«.	A.	S.
Tvegana politika
Sedanje azijsko potovanje panskega, ministrskega pred-■dnika. Kišija je zanimivo z
:č strani.
Najprej poteka to potovanje velike japonske kampanje ■npr nuklearne in termonu-c-arne poskuse. Japonska je koristila. vse možnosti, da bi toznrila svet na svoje stali-e. Vsekakor so Japonci prvi klicani govoriti, o atomski
■ 'varnosti, saj imajo edini
■ -pke. izkušnje s tem. strahot-
m orožjem. Boj proti atom-- im. poskusom pa, je tudi ge-■i. ki odpira Kišiju vrata v c-tralne države južnovzhod-'-c Azije: Indija je že ponov—
> povedala, da je zoper atom-o oborožitev in da obsoja • kmo velesil v nuklearnem - boroževanjv.
Drugi smoter Kišijevega pozvanja je gospodarski. Ja-inska si je po vojni že toli-o opomogla, da bi lahko na-■opala na azijskem tržišču kot resen konkurent. Japonci so celo namignili, da bi lahko njihova, visoko razvita industrija koristili vsem zaostalim azijskim- narodom. Japonska vlada pa je šla še dlje, ko je namignila, da bi znala s krediti pospešiti trgovsko izmenjavo med Japonsko in državami azijskega jugovzhoda. Predsednik Kisi se bo nemara. potrudil pridobiti gospodarske partnerje, s tem pa tudi razširiti trgovsko področje za japonske proizvode: japonska. industrija pač potrebuje širok »azijski prostor«, če se sploh hoče razmahniti ...
Tretji problem so odnošaji na Daljnem, vzhodu; na tem področju se je ustvaril četve-rokot, v katerem nastopajo ZDA in ZSSR. pekinška Kitajska. in. Japonska. Medtem ko je japonska vlada navezala. razmeroma dobre odnošaje 2 Rusi, pa. ni posebno naklo-njena >priznati« Peking, kar je seveda koncesija »prijateljskim. odnošajem z ZDA«. Namesto tesnejših zvez s kitajskim kopnim si prizadeva Ki-ši najt:, tako gospodarsko kot tudi politično zaledje v južvo-vzhodni Aziji. Izjavil je celo, da ho poskusil ustvariti, most mrd. nevtralnimi azijskimi državami in državami SEATO: tn most po naj bi bila Japonska. Dandanes pa. je taka po-litika bržčas — tvegana...
—si c.
PO EKSPLOZIJI NAD BOŽIČNIMI OTOKI
MACM1LLAN JE DOBIL IN ODKLONIL POVABILO V MOSKVO
Protesti se širilo
V indijskem zgornjem domu so zahtevali sklicanje azijsko - afriške konference, ki naj bi protestirala p roti jedrskim poskusom — Protestira tudi zahodnonemško društvo za boj proti radiaciji
New Delhi, 20. maja. (Reuter) Člani indijskega zgornjega doma so danes v splošni debati zahtevali, naj Indija sklice novo konferenco azijskih in afriških držav, na kateri bi te države izrazile svoje nasprotovanje poskusom z jedrskim orožjem. Minister za notranje zadeve Pandit Fant je na to zahtevo dejal, da po njegovem mnenju sedaj ne bi bilo modro sklicati tako konferenco.
Vse azijske in afriške države niso enako svobodne, da bj glede tega izrazile s'voje mnenje, zaradi česar bi utegnilo priti do popuščanja enotnosti in tovarištva med azijsko-afriškimi državami, ki se je pokazalo na ban-duniški konferenci.'Minister Pant je nato vnovič poudaril, da Indija odločno nasprotuje poskusom z nuklearnim orožjem in zahteva dogledno prepoved uporabe.
Na vprašanja članov doma je minister Pant. ki nadomešča odsotnega predsednika Nehruja, dejal, da n; nemogoče, da bi indijska vlada proučila morebiten izstop Indije iz britanske skupnosti narodov, čeprav članstvo v tej skupnosti Indije ne ovira v njeni neodvisni politiki.
Boji v Hižiru
Pariz, 20. maja. (Tanjug) Francosko poveljstvo trdi. da je bilo v zadnjih dveh dnevih na raznih področjih Alžira ubitih nad dve sto Alžircev. Glavni spopadi so bili biizu Palestra. Dopisniki časopisov pišejo, da sc- bili t0 doslej najhujši boji v bližini mesta Alžira. V bitki so na francoski strani sodelovali vsi rodovi kopenskih in letalskih sil.
V omenjenem času so komandosi upornikov izvedli nad 30 napadov na francoska oporišča. Kot poročajo iz francoskih virov. so na zahodnih področjih spet prevzelj pobudo na bojnem polju in danes so bile na vzhodu pri Konstantinu velike ope-racij« vojaškiii sil Alžircev in Francozov. V mestu Alžiru so uporniški komandosi jzvedli pet velikih diverzij. V mestu nenehno križari 15.000 vojakov, Na zahodnih področjih je bilo napadenih in uničenih sedem farm francoskih naseljencev.
Javnost azijskih držav čedalje bolj odločno nasprotuje atomskim poskusom in poziva k skupnemu nastopu za takojšnjo prepoved. Nevarnost pred radioaktivnim izžarevanjem je postala ena izmed najvažnejših točk v razgovorih na sestankih azijskih državnikov.
V Delhiju so danes izvolili delegacijo predstavnikov Taznih političnih skupin, ki bo sodelovala na mednarodnem sestanku javnih deiavcev, na katerem bodo pregledali spomenice vsem atomskim silam za prepoved atomskega orožja.
Kakor domnevajo, bosta o tem govorila tudi predsednik Nehru in japonski predsednik vlade Kiši. ki bo prispel v četrtek na dvodnevni obisk v Indijo. To vprašanje zavzema vidno mesto tudi v skupnem sporočilu o razgovorih Nehruja z Bandaranai-kom. ko se je Nehru mud:-l na obisku v Cejlonu. V sporočilu, ki je bilo objavljeno o tem. je rečeno, da sta predsednika vlade resno pozvala k takojšnji ustavitvi atomskih poskusov.
Iz Bonna poročajo, da je zahodnonemško društvo za boj radioaktivnemu izžarevanju danes zahtevalo, da ustavijo vse
izjava ministra Straussa
Bonn, 20. maja (Tanjug) Za-hodnonemški minister obrambe Strauss je izjavil, da vlada v oborožitvi ne misli na avtarkijo. Take namere spadajo v preteklost. je dejal. Tedaj je bila IVehrmacht proizvod veliko-nemških sanj o moči. je menil Strauss in dodal, da vlada zdaj nima takih namenov, ker bi bili iz političnih, psiholoških, tehničnih, geografskih in gospodarskih raziogov nezaželeni in nesmiselni.
poskusne eksplozije z jedrskim orožjem in posvete več .pozornosti nadzorstvu nad izžarevanjem pri mirnodobnem izkoriščanju atomske energije. Društvo namerava navezati stike s podobnimi organizacijami v tujini.
Seja jordanske vlade
Aman, 20. maja. (Reuter) Jordanska \'lada je imela sinoči pod predsedstvom kralja Huseina sejo. na kateri je razpravljala o notranjem položaju. Minister za zunanje zadeve Rifai je izjavil po seji. da se je vlada odločila v vojaška sodišča imenovati tudi civilne sodnike. Sklenila je tudi pogojno izpust1-t( aretirane študente, da bodo lahko nadaljeval: šoianje. Hkrati je odobrila odpust 170 uslužbencev agencije Združenih narodov za pomoč in dela v Jordanu.
Minister za zunanje zadeve Sami Rafaj je izjavil danes, da je solidarnostna izjava, ki sta jo podpisala iraški kralj Fejsai in saudski kralj Saud, vzrado-stila vse Arabce. Sodelovanje med Irakom in Saudsko Arabijo ustreza željam vseh arabskih državljanov. V sporočilu, k; je bilo izdano po razgovorih v Bagdadu, je rečeno, da sta iraški in saudski kralj v razgo%'o-rih ugotovila popolno soglasje glede vseh vprašanj.
— Poskusiva znova, saj tudi tvoja preteklost ni neomadeževana! (Vicky v »Daily Mirrorju«)
KNJIŽEVNIK ARTHUR MILLER FRED S0D1SČEM
na iarovniee
Mžlisrfa med drugim tudi dolžijo, da je kriv, ker je njegovo dramo »Vi ste na vrsti« predvajala organizacija KP v Nev/ Torku
Lov
New York, 20. maja. (Tanjug) Pred washingtonskim federalnim sediščem se bo jutri začel drugi del obravnave proti znanemu književniku Arthurju Millerju, ki ga je pravosodno ministrstvo obtožilo, da je »žalil kongres«, ker lani junija na zaslišanju pred odborom predstavniškega doma za protiameriško dejavnost ni hotel izdati imen navzočih na nekem sestanku komunistov, ki je bil baje pred desetimi leti.
Po tridnevnem zasliševanju je zastopnik tega ministrstva prej-
Volitve so bi,e za Izpraznjeno poslansko mesto po smrt; radi-
1» >
m
'>m*r	"
Prejšnji teden i« Velika Britanija preizkusila svojo prvo vodikovo bombo. Preizkušnja je, p«5o dobro uspela, zato pa je dvignila po vsem svetu tudi val protestov, k » ™ tako proti britanskim poskusom na Božičnih otokih, kakor tudi proti vsem ™dIkot im fikusom kjer koli na svetu. Na sliki: zapuščena hiša v eni izmed vasi na Božičnih otokih, s ka
bo britanske oblasti izselile vse domačine.
Slab barometer
Dopolnilne parlamentarne volitve v Lyonu bodo morali ponoviti, ker nihče ni dobil absolutne večine — Indijski socialisti se nočejo udeležiti konference francoskih socialistov
Fariz, 20. maja. (Tanjug) Včerajšnje delne parlamentarne volitve v Lyonu so razočarale vse francoske politične stranke, ker je bila glavna značilnost teh volitev velika abstinenca volivcev. Za volitve so menili, da bodo »barometer razpoloženja francoske javnosti«. Po uradnih podatkih pa nad polovico volivcev ni prišlo volit.
kalskega voditelja Edouarda He-riota. Največ glasov je dobil komunistični kandidat Dupic, m
sicer 52.000 glasov. Ker pa ni dobil tudi absolutne večine, bo naknadno glasovanje drugega junija.
V drugem glasovanju ima največ upanja na zmago neodvisni Fulebiron, ker se bodo desničarske stranke do konca meseca verjetno povezale.
Komunisti in neodvisni z desne so v glavnem dobil; enako število glasov kot lani. vsi ostali kandidati so nekoliko zboljšani svoj položaj, največ pa so izgubili radikali (75*/V glasov manj) in pužadisti (nad 501/« glasov manj).
New Delhi, 20. maja. (Tanjug) Narodna socialistična stranka Indije je odklonila povabilo, naj b; posiala na konferenco francoske socialistične stranke, ki bo junija v Toulouse, svojo delegacijo. Na dvodnevni konferenci izvršnega odbora narodne socialistične stranke v Delhiju so sprejeli resolucijo, s katero obsojajo kolonialno politiko francoske socialistične stranke, zlast; pa »surovo dušitev narodnega gibanja v Alžiru«. V resoluciji pravijo na koncu, da narodna socialistična stranka odklanja udeležbo na konferenci iz protesta proti kolonialni politiki.
šnji teden razširil obtožbo s trditvijo, da je Miller z neresnično izjavo, da ni pripadal ni-kaki komunistični organizaciji, protizakonito prišel do potnega lista za lansko potovanje v Anglijo. Dejal je. da ima federalno sodišče baje podatke, da je Miller od 1943 do 1947 pripadal komunistični partiji ZDA. V potrditev te trditve je tehnični tajnik odbora za protiameriško dejavnost navedel Millerjevo brzojavko State Departmentu, v kateri se je književnik zavzemal,, da bi dobili potne liste ljudje, ki so se nameravali udeležiti sestanka mednarodne mladinske federacije na Češkoslovaškem.
Ko je obramba izpodbijala resničnost teh navodb, je zastopnik odbora popravil svojo
trditev, rekoč, da je Miller želel olajšati potovanje, ne pa doseči
izstavitev potnega lista. Zastopnik odbora je nato Millerjevo komunistično pripadnost dokazoval z dejstvom, da je dej dohodkov od predvajanja njegova drame »Vsi moji sinovi« izročil kot prispevek neki ženski organizaciji, ki velja za komunistom naklonjeno, in da je njegovo dramo »Vi ste na vrsti« predvajala organizacija KP v državi New York.
Millerjeva obramba trdi, da pisatelj ni nezakonito prišel do potnega lista in da nepreverjene izjave ne morejo ovreči njegove trditve,, da ni pripadai komunistični partiji in ni žalil kongresa. Med razpravo je nastalo vprašanje, če je State Department prekršil zaupnost osebnih izjav za pridobitev potnega lista s tem, da je odboru za protiameriško dejavnost sporočil Millerjevo izjavo, da ne pripada KP ZDA. na kar je obtožba pripomnila, da podobno delajo vedno, kadarkoli odbor to zahteva.
TELEGRAMI
MEMPHIS. — Ameriški znanstveniki delajo zdravilo »AET« proti posledicam radioaktivnega izžarevanja. Zdravilo so preizkusili na opicah in se je pokazalo za uspešno, če se daje v dozah. Ki »o pazljivo preračunane. V nasprotnem primeru deluje na organizem kot strup. Za poskus se je prostovoljno prijavilo nekaj ljucu. zera-vilo jim ni škodovalo«
HANOJ. — Predsednik prezidiia vrhovnega sovjeta ZSSR Vo-rošilov je prispel danes na državni obisk v Severni Vietnam.
BUENOS AIRES. — Za novega argentinskega ministra vojske je imenovan general Victor Mahor.
NEW DELHI. — V državi Radžastan v severnozahoflni Indiji so odkrili velika ležišča uranove rude. ki so največja doslej znana ležišča v Aziji.
NEJV DELHI. — Včeraj se Je v Garvalu, v srednjem delu Himalaje avtobus, poln potnikov, zvalil v prepad. Sedemindvajset potnikov je izgubilo življenje.
KOBLENZ. — V vojašnicah v Koblenzu so dali zaobljubo prvi rekruti zahodnonemške vojske. V zaobljubi pravijo meti drugim, da bodo »zvesto služili federalni republiki in branili njene prav.ee in svobodo«.
MOSKVA. — V Moskvo so prispeli štirje ameriški strokovnjaki za elektroniko, ki vračajo obisk sovjetskim elektronskim strokovnjakom. ki so lani obiskali ZDA.
PEKING. — Delegacija Vrhovnega sovjeta ZSSR bo konec tega meseca obiskala Severno Korejo, povabil jo je prezid.j severnokorejske skupščine.
BERLIN. — Predsednik češkoslovaške vlade Viljem Siroky je prispel v Berlin na razgovore z vzhodnonemškimi državniki.
tdkio — Predsednik japonske vlade Nobusuke Kiši je odšel na uradn^obisk v azijske države. Obiskal bo Indijo. Burmo. Cejlon, Pakistan, Formrao in Siam.
■ TFHERAN — Oblasti v Teheranu so včeraj zaprle vse osnovne in srednje šole v mestu zaradi epidemije meningitisa. Do zdaj j bilo v iranski prestolnici kakih sto primerov te nevarne hol.zni.
TULSA. V poplavah v Ohlahomi je utonilo devet ljudi. Gmotna škoda je velikanska.
Dolarska opora
Med nedavnim obiskom predsednika južno vietnamske vlade N go Din Bijema v ZDA je bilo objavljeno uradno sporočilo, v katerem je med drugim rečeno, da se je Dijemu v manj kot treh letih posrečilo spremeniti kaotični položaj v Južnem Vietnamu v napredek in stabilnost. Din Dilem pa ni v nobeni javni izjavi pozabil povedati, koliko dolguje^ Američanom, kar jim je bilo verjetno prav tako prijetno poslušati kot njegovo izključno opozarjanje na komunistično nevarnost.
da je ameriški senatni odbor za zunanje zadeve pred. kratkim očital sajgonski vladi pomanjkanje čuta za realnost, nesposobnost planiranja in celo sumljive finančne manipulacije.
Zato je razumljivo, da je med svojim obiskom v ZDA Dijem iskal »neuradno« podporo pri
katoličanih in kardinalu Spel-maniu. To naj bi bilo tisto javno mnenje, ki naij bi Dijemu zagotovilo nadaljevanje ameriške pomoči, predvsem pa njegov nadaljnji obstoj na oblasti. Prav med njegovim obiskom so v političnih krogih začeli spet govoriti o Fan Huj Danu in njegovi
Pravzaprav je Dijem lahko po pravici hvaležen Američanom — in oni njemu. Hvaležnost je torej medsebojna. Dijem je posčal politični čdnitelj v Južnem Vietnamu leta 1955, ko so ga začele ZDA neposredno podpirati. Pred ženevskim sporazumom, ko je bilo sklenjeno premirje in Vietnam razdeljen vzdolž 17. vzporednika, je francoska vlada prejemala ameriško pomoč za Viet-ram, toda pozneje so se Američani začeli neposredno obračati na Dijem a tako v vojni kot gospodarski pomoči. Ob izdatni ameriški pomoči (lami je znašala 85 odšt. proračuna ali 320 milijonov dolarjev) je Dijem osnoval svoj politični blok, spodrinil francoski! vpliv v Južnem Vietnamu s tem, da je udaril po razredu mandairino%’. ki so predstavljali hrbtenico francoskega vpliva v deželo, se naslonil na katoličane s severa (sam je katoličan) in v imenu demokracije in svobodnega sveta uvedel natančno cenzuro vesti. Pred tem je moral premagati odpor raznih verskih sekt, ki so z orožjem v roki nastopile proti njemu.
Njegov uspeh je predvsem ta, da si je utrdil svoj osebni vpliv. Toda tisti hip, ko bi mu Američani odtegnili finančno in vojaško pomoč, bi Ngo Din Dijema ne biro več.
Zato je Dijem najponižnejši in naijvdanejsi ameriški sodelavec v Aziji danes. V primeri z njim sta Cangkajšek in Singman Ri steber neodvisnosti. Dijem je prišel prositt še za svojo .pomoč v dolarjih. Rad bi začel nekak petletni plan in zato potrebuje več kot 320 milijonov dolarjev na leto, čeprav je že ta vsota izredno visoka. Prišel pa je v skrajno neugodnem trenutku. Ameriški kongres je izkopal bojno sekiro proti pomoči tujini in je prav malo verjetno, da bo odobril zvišanje pomoči tisti
eeijski deželi, ki že tako in tako prejema največjo pomoč. Prej bi se utegnilo zgoditi, da se bo ta pomoč zmanjšala. O tem zgovorno priča stavek v skupnem uradnem sporočilu, ki pravi, da bo ameriška vlada »še naprej dajala Vietnamu pomoč v okviru ustavnih možnosti«. Se bolj
neprijetno za Dijema je dejstvo,
,»**■ “i?** •**-.
Predsednika južnega Vietnama Dienia je ob prihodu v Mashing-ton sprejel predsednik ZDA Dwight D. Eisenhower
skupini, ki predstavlja jedro opozicije proti Dijemu. Preura-njeno bi bilo trdiiti, da, so se Američani že odločili staviti na drugega konja, čeprav se množijo glasovi, da bi utegnil postati Fan Huj Dan nadomestilo za Dijema, ki ni priljubljen zaradi diktatorskih metod.
Čeprav Dijem med obiskom v ZDA skoraj ni govoril o drugem, kot v komunistični nevarnosti, je le omenil tuda potrebo po industrializaciji Južnega Vietnama. Zatkaj v držaivi bi bdlo treba rešiti več socialnih in drugih vprašanj: izvesti agrarno reformo omejiti uvoz luksuznih predmetov, obrzdati samovoljo policije in začeti z industrializacijo.
Zanimiva je primerjava med glavnim mestom Severnega Vietnama Hanojem in glavnim mestom Južnega Vietnama Saj-gonom. Zgoraj je videti zelo malo avtomobilov (večinoma ruske izdelave) in ljudje so oblečeni enolično, čeprav so se razmere v zadnjem času zboljšale. Dežela je dobila temelje industrializacije. Ta pa utegne v desetih, petnajstih letih več pomeniti koč razkošno založene trgovine v Sajgonu, najnovejši ameriški avtomobili, lepo oblečene ženske, elegantne restavracije in podobno. V Sajgonu lahko Ijud-;e (ki imajo denar) kupijo najnovejše modele hladilnikov, magnetofone, dirage uvožene parfume in še marsikaj drugega. Toda to so samo izložbe. Večina prebivalstva — in to so kmetie — živi v obeh delih V>—'
precej enako življenje: gojijo riž in otepavajo revščino.
Kaže, da skušajo Američani v Južnem Vietnamu z dolarskimi injekcijami predvsem preplavljati trg s potrošnim blagom, kar naj bi imelo neposreden politični in propagadni učinek. Ta učinek je bil deloma dosežen. Letos bo pomoč najbrž znašala tudi 320 milijonov dolarjev, kar je pravzaprav kritje za piaster. Toda okrog tri četrtine teh pia-strov porabijo za vzdrževanje vojske, okrog _ eno šestino za pomoč severnim beguncem in samo eno petino za uvoz tako imenovane kapitalne opreme. Toda lanski uvoz »kapitalne opreme« je obsegal šivalne stroje, verige, pisarniško ppb1-štvo, kuhinjske potrebščine, radijske aparate in klimatične naprave. Prave »kapitalne opreme«, take, ki bi omogočila zgraditev vsaj nekaj objektov lahke industrije, pa niso uvažali.
V mednarodnem pogledu pa ni nobenega dvoma, da je še zelo daleč čas, ko bo prišlo ao združitve obeh delov Vietnama. V tem pogledu je Vietnam močno podoben Koreji, ki je tudi razkosana, in deloma Nemčiji. Šele sporazum v svetovnem obsegu, posebno pa občutno zboljšanje mednarodnih odnošajev in obnovitev' zaupanja med državami »obeh blokov«, utegne ustvariti pogoje'za združitev teh razkosanih dežel. Dotlej pa bodo te dežele nujno pod vplivom enega ali drugega bloka in bodo potrebni razni Dilemi.
B. PahoP
S- ® gss
% -J
m
OB PETNAJSTLETNICI JUGOSLOVANSKEGA • O J N E G A LETALSTVA
nebom in zemljo
MA SEJE
dr ir.
Vroča je, ko sedim v travi 6redi letališča in opazujem. Oa sonca rjave, do pasu gole postave tekajo okoli srebrnih ptičev in si dajejo opravka pri kabinah, pri motorjih in kolesih. Menim, da so mehaniki, ki pregledujejo letala pred vzietom. Nebo je čisto kot kristal. Dozdeva se mi, da ga je neka roka umila nalašč za to jutro, ko sem obiskal cerkljansko letališče z namenom, da preživim mr-d našimi :etalci neksi prijetnih ur, da se z njim: seznanim in spoznam njihovo življenje.
Pravijo, ca je letalstvo in letenje prav posebna strast, ki se ji človek, ko jo spozna, nikdar več ne odreče. Mislim na pokojnega prija'el :a. Vselej, kadar sv i se srečala, l-:o je bil na oo;:'.'. ; m. jo pripovedoval o letalih, o letenju in o neverjetni slasti, ki jo občuti, ko sedi v svojem letalu. Nekaj tisoč metrov visoko. Popolnoma sam u. :	eč	naokoli. kamor
oko. samo nebesna mo-;. E .'.in a zveza z zemljo mu je radio, ki ga pa najraje izklop:. da ?a ne moti. in se ves preda ,et?.n;u. pa, to je bil moj prijatelj . . .
i .-. iim se seznaniti s to strastjo. Hoč m s. mati. Danes je priložnost, ki je ne bo več ziepa.
če dobim dovoljenje. Tudi jaz želim s i v let o, da me dvig-
. j 6 tisto, kar j s dre	3ko	neizrekljiv	.	.	u ' em?
Strahotno	me	vidra-
mi . premižijev mja. Osem >: sundei . -	' — »Gromovni-
ke . - bi : skli po naše —. letal, k: so lovci in bombniki obenem, strašn > b . ni. če je potrebno, grmi, da se trese zemlja. Piš vetrnic me skoraj podre na t.la, ko se bližam letaiom. Trupi se jim stresajo kot plemenitim dirkačem pred tekmo. V kabi.oaii vidim samo snežnobele
čer a d 't in ( Draže P i lO v. Sede m
mladih obrazov, komaj kakšno leto preko dvajset. V srednjem si ii starejši človek — kapetan. Na orž je komandir xcdaelka«. I raz 31 ane m obrazu bi mu pri-< d . da j« ■ marsikaj doživel. Kasneje ugotovim, da je star parti sanski pilot. ki se po vojni n: 1 ri; od svojih letal. Ostal je vzgoj.telj mladih nadebudnih _ ce r. -. ■ neitaj desetin jih je usposobi. Ne samo v letalce, temveč tudi v hrabre borce.
Prvo letalo je že na vzletni stezi. tS-- e^>a ^e, b; ga nekcio bičal. Mo r rjove in letalo ma-hc . .	. po stezi. 2e po ne-
ka; metrih dvigne rep. Vedno hitreje c . in nenadoma se od-iepi od tal. Drug za drugim se dvigajo Gromovniki v zrak. Vse n -osem jih je- l^s kam letijo? ji . vprašam, mi odvrnejo: »Zadatakl« l\o, to mi ne pove v( - to. \ ndar ne sitnarim in ne sprašujem več.
Gromovniki so vzletel} po neki.:.: po;	i	r(	lu.	Ne	po	vrsti,
kot so iii postavljeni. Prosim prijazn ga majorja Stevana, na.; mi to pojasni. Povabi me v kontrolno kupoio. Kapetan, ki je danes dežurni, mi bo lahko
vse ptveda!. Stopnice v kupoio so zelo visoke, okoli sto jih je. Zadnjih deset popolnoma na-h. V kupoli je polno apa-rat v, slušalk, mikrofonov, toda nobenih žic. Oficir mi vljudno kima, vendar =e mi dozdeva, da nima časa na pretek. Razumem ga. Osem letal je v zraku, s katerim; je v stalni zvezi.
»56008 zove Tobruk!«
»Tobruk! 56008 slobodno!«
1-55003! Razumem!«
Da, nekdo, ki ve, da je 55008,
ga razume, jaz pa popolnoma nič. Kazvozljam le to. da sem trenutno v Tobruku, namreč v kupoli.
Naenkrat vsi ljudje v kupoli vzdrhtijo. Ne vem, za kaj gre. Razumem le besedo: general. Ah, da! Verjetno se bliža letalo, ki vozi generala. Ne motim se! Dežurni že kliče v eter:
»'Tobruk 03 zove Jastreb 16!« Nihče se mu ne javi. Čez nekaj minut ponovi klic in iz radia slišim odgovor:
»,Ta. Jastreb 16, ja. Jastreb 16. Dajte mi pritisak zraka. Pri-premite kola!« Letaio se še niti ne sliši niti ne vidi, vendar je že vse pripravljeno. Dežurni ponovno vključuje radio:
»Jastreb 1 S, ja. Tobruk 09. Dajem pritisak zraka: 10, 1002.2; vetar z desna pod uglom 30 stepeni, 3 metra jačine. levi škotski krug. Kola su na pisti i prat e vas! Primarni Tobruk.*
rej enkrat na leto, si lahko ogledajo letala, sedajo vanje in rokujejo z instrumenti. Izredno prikupen in vabljiv način, da se mladina, ko odraste, odloči za ta svojevrstni in nekje resnično vzvišen; poklic. Se vedno opazujem mladino. Pleza po krilih, otiplje vsako malenkost. Fantje skušajo zavrteti vetrnico. Oficir se jim. smeje in zmiguje z glavo. Resnično pristen, neposreden in prisrčen stik Armade z mladino. Prepričan sem, da je take stike treba še poglobiti.
Sredi letališča zagledam skupino mehanikov v živahnem razgovoru. 2elirn prisluhniti, vendar spotoma srečam mladega pilota, enega izmed osmih, ki so zjutraj prvi vzleteli. Mlad je. pa krepak. Pravkar je pristal s svojim Gromovnikom in sedaj je prost. V roki nosi padaio in čelado. Poprosim ga za kratek
kdo je važnejši. Dozdeva se mi. da oba. Vendar moram omeniti, da so si mehaniki enotni v tem, da imajo največje veselje tedaj, ko pisot s svojim letalom vzleti in po opravljen; nalogi srečno pristane. Tedaj vedo. da so svoje delo odlično opravili. Zato je tud; med piloti in mehaniki izredno tovarištvo in prijateljstvo. Drug drugemu zaupajo in z.at.0 delo ni težko.
Po kost.u je košarkarska tekma. Menda v sklopu tekmovanj med posameznimi enotami pred letalskim praznikom. Najboljši bo dobil pokal, ki ga bo poklonila komanda letališča. Pod obema košema so zbrani igralci. Stasiti so. da jih j9 veselje gledati. Navijač; so se razdelili v dva tabora. Ugotavljam, da niso nič bolj tih; kot motorji letal. Južna kri in temperament. Všeč mi je to. Plavi so za spoznanje boljši, vendar se bel; trudijo in
st'
'iši-;:.-
w h
I I O i %
in letalo zdrči. V nekaj trenutkih smo že visoko nad hišami. Letimo točno v smeri oblakov, k; so približno tri tisoč metrov visoko. Čudovito je! Cim više smo. tem večji in lepši je razgled. Brežice. Krško, nova avtomobilska cesta, struga lene Krke s številnimi zavoji, gozdovi, samotne kmetije in sredi med njimi globoko pod nam; letališče. Vse je tako jasno pod menoj, kot bi si ogledoval sliko odličnega slikarja.
Kapetan, ki vozi -letalo, me vpraša, kako se počutim. *Od-lično«, mu odvrnem. Tisti trenutek se letalo prevrne in zdrvi navzdoi. Pod seboj zagledam nebo in gozdove nekje na desni v svoji višini. Slabo mi prihaja in pot mi curkoma lije s čela. Vključujem radio in poprosim pilota, naj se vrne v horizontalni let. Uboga me. Toda tedaj se prične letajo zibati 5 krila na krilo. Želodec m; leze v grlo, vendar se premagujem. V ušesih me tišči, kot da mi jih hoč= raznesti. Menda je to prehud pritisk. Pilot se ozre in moj obraz verjetno ni preveč vzpodbuden. Odpre kabino, kar pa ni potrebno. Premagal sem slabost in zopet lahko uživam v letenju. Počasi spoznavam, da ie to lahko resnično strast. Cez pol ure sem zopet na zemlji in nikogar ne presenetim, ko pravim da bi bil še in še rad med nebom in zemljo. V. Štempihar
Skupiua mladih letalcev - lovcev s komandirjem svojega oddelka po pristanku. Drugi z desne
je Tone Kavčevio iv. Hoč pri Mariboru
»Tobruk 09. Zahvaljujem za izveštaj! Nastavljamo put za Hongkong! Jastreb.«
Se nekaj trenutkov in srebrno dvomotorno letaio v elegantnem loku zapelje na stezo. Nekdo izstopi. Vidim ga le kot drobno piko, ki se napoti k avtomobilu. Jastreb 16 — menim, da je to dvomotorno letalo — Pa takoj zopet vzleti. Končno je to opravljeno in le zvem, zakai So Gromovnik; odleteli po nekem čudnem redu. Določil ga je dežurni oficir po radiu iz kupole ~ iz Tobruka.
Ko zapustim kupolo in pridem zopet pred hangarje, zagledam kopico otrok. Prav gotovo jih je več kot tri sto. Od 7. pa do T7. leta. Nekatera dekleta so prav ljubka. To so opaziji tudi vojaki in mehaniki, ki se sučejo okoli letal jih popravljajo. Z rokami pri delu. z očmi pri dekletih! Le kje je t0 drugače? Vendar tud; ta mlada dekleta že znajo vihati nosek. Opazujem jih in vidim, da se na moč zanimajo za letaia. vendar preveč pozorno strmijo v postavnega pilota, ki jim govori. Menda se nalašč spogledujejo. Oficirju postaja nerodno. Ozira se in skoraj mu zmanjka besed. Reši ga profesor, ki pravi: »Tovarišija, gremo dalje!« Pilot se je oddahnil.
Šolsko mladino je povabil komandant letališča. Redko kdaj se nudi taka prilika. Mladina pa je na letala -vsa neumna. Pred praznikom vojnega letajstva, to-
ra zgovor. Fant je za to. Slovenec iz Hoč pri Mariboru je, Kavčevičev Tone. Po maturi se je prijavil v akademijo, vendar so ga petkrat zavrnili. 2e je kazalo, da njegova dolgoletna vroča želja nikdar ne bo izpoi-njena. Toda pritožil se je na maršalat in danes je podporočnik. Pravi mi, če bi danes ali kdaj koli ponovno izbiral poklic, bi se odločil le za tega. Letalstvo rnu pomeni vse. rad pa ima tudi svoje dekle. Sicer ni najbolj navdušena nad tem. da je pilot, vendar ga skuša razumeti in tako je vse dobro. Pozdravi me in odide za tovariši v okrepčevalnico.
Mehaniki se še niso razšli in brž sem pri njih. Kmalu zvem, da so danes mehaniki zarad; razvoja letalske tehnike specializirani za posamezne panoge: za elektrooprento. za letalne in motorne instrumente, za radio-opremo, za letalsko oborožitev itd. Morda sem koga izpustil, pa ne namerno. Vsak hvali svojo stroko, vendar ne pozabijo reči, da drug brez drugega ne morejo delati.
Mimogrede sta se spopadla mehanik motorist in orožar. Le z besedami seveda. Z dvema opazkama razplamtim besedni dvoboj. Motoristi so važnejši kot orožarji? Smejimo se in si mežikamo. Petar in Kosta ne odnehata. Vsak vleče na svojo stran. Končno se zedinita brez zaključka. Torej le nekako premirje. Jaz pa še vedno ne vem,
uspeh je tu. Izenačili so. Navijači belih se tolčejo od veselja po hrbtih. Obe strani pa tuiita, da se sodnikove piščalke sploh ne sliši. Le kdo bo zmagai?
Ne dočakam konca, kajti med tem zvem. da mi je komandant dovolil polet. Moram na komando letenja. Razburjen sem in diant imam vlažne. Morda le spoznam tisto znano, pa meni vendar neznano strast. Tudi bojim se, ker moi želodec ni vajen prehudih akrobacij. Povem, da sem lei-al ie na športnih letalih. Vojaških ne poznam,. Sleč-; moram suknjič in kar čez hlače obiečem pajaca. Na rokavu bluze se mi sveti zlat trikotnik. Z3 eno uro sem desetar. Na glavo si nadenem belo čelado in na hrbet mi pripno padalo. Je mar vse to res potrebno? Pravijo, da je. Previdnosti n-i nikdar dovolj. Zlezem v kabino. Pilot me priveže na sedež in vključi radio. Slušalke imam v čeladi, namesto mikrofona pa mi okoli vratu pripne trak z dvema gumboma na grlu. Nato zapre kabino. Preden odletimo, moram vse Se enkrat ponoviti. Odveza ti se s sedeža, odpreti kabino in pokazati, kako bom potegnil ročico od padala. Seveda le v primeru. če s.m kai pripeti.
Tudi pilot je že v kabini. Vključi radio in lahko se pogovarjava. Kliče Tobruk. Javi se in dovoli vzlet. Pilot previdno zapeke na vzletno stezo.
»Da li ste spremni?« slišim v slušalkah. Odgovarjam z »da«
Zagrebške! kronika
TISOČ NOVIH SREČKIH STANOVALCEV. Te dni se je veliko število Zagrebčanov, ki so pretrpeli vse muke stanovanjske krize, vselilo v nova stanovanja. Tisoč družin je našlo novo bivališče. kar pomeni tudi večji življenjski polet, večjo delovno storilnost ln srečo v družini. Nova stanovanja grade še nadalje in ho jeseni nastan.ienih zopet tisoč družin. V gradnji je še dva tisoč novih stanovanj.
POTREBEN TEČAJ. Avto-raoto društvo v Zagrebu je pokrenilo potreben, toda brezplačen tečaj. Gre za vozhike malih motociklov. Zamisel za prirejanje takili tečajev se je pojavila v pravem času. kajti malih motociklov je vedno več, vedno več pa je tudi nesreč na zagrebških ulicah.
REDNA ZVEZA Z VELESEJMOM. Uprava zagrebškega velesejma je uvedla redno zvezo z lastnimi avtobusi med starim in novim velesejmom. Avtobusi odhajajo vsake pol ure, vožnja pa je za vse, ki prihajajo na velesejem poslovno, brezplačna.
L... je veliko podjetje. Zato sem se z zanimanjem napotil na prvo redno zasedanje delavskega sveta. Ce odštejemo nekatere formalnosti, se je zasedanje pričelo takole: Enemu od članov delavskega sveta ni ušlo dejstvo, da od več direktorjev ni bilo prisotnega ni‘i enega. Bilo je čutiti prizadetost spričo tega, da na zasedanju najvišjega organa upravljanja v podjetju, ni bilo tudi najodgovornejših oseb
Malce nenavadna se rnj je zdela v dnevnem redu pred.vi-dena volitev predsednikov obratnih svetov. Predsednike teh svetov naj bi namreč izvolil osrednji -delavski svet. Do tega sicer ni prišlo, ker je predsedujoči ugotovil, da volil0 r>o poslovniku svoje predsednike sami obratni sveti. Vendar pa je predsedujoči vseeno predlagal, kateri od članov delavskega sveta naj bi bili
predsedniki posameznih obratnih svetov.
Pri tretji točki dnevnega r°-da se je zataknilo, ali bolje rečeno, razvila se j° razprava okoli enega sameea vprašanja, namreč okoli tega. kdo nai bo v tarifni komisiji delavskega sveta. Predlaganj člani vseh ostalih šestih kom’ sli delavske ffa sveta z disciplinskem sodiščem vred niso bili delpžn.i take pozornosti im so bili sprejeti brez pripomb.
Razpravljanje o ljudeh, ki nai bi bili v posameznih komisijah delavskega sveta, samo po sebi ni nič posebnega. Pri tem pa smo lahko oparili ven-darl = nekaj zanimivilh značilnosti. Lahko bi sklepali, da je tarifna politika naj občutlj ivejša točka v podjetju, saj o";V>seh ostalih komisijah in ljudeh v njih, kot že rečeno, ni bilo govora. čeprav je šlo za komisijo za napredek proizvodnje, stanovanjsko komisijo, higi-ensko-tehnično zaščito, kadrovsko komisijo in podobno. Pravi razlog razprave o ljudeh v tarifni komisiji se j« le poštar m.a izluščil. Razprava je namreč tekla takole: Predlagatelj: Namesto (tovariša C naj bi prišel v tarifno komisijo tovariš P. Vprašanju, s čitm naj bo utemeljena ta sprememba, je sledil odgovor, da prvoi-meno-vani ni član delavskega sveta. Temu je sledilo pojasnilo, da so lahko v komisiji tudi nečlani delavskega sveta. Zopet
dopolnilni predlog predlagatelja. po katerem naj bi se komisija razširila za enega člana. Odgovor predsedujočega — komisija bi imela potem parno število članov. Končno je bilo slišati pravi razlog, namreč, da nek; obrat nima svojega zastopnika v tarifni komisiji. Za tam je več govornikov nastopilo proti temu, da b. postala tarifna komisi la nekakšno zastopništvo posameznih obratiov, namesto organ delavskega sveta in. s tem vsega kolektiva. Vsekakor pravilno. Končno je predlagatelj še pojasnil. da lan; v njegovem obratu ni nihče vedel, ka: dela komisija in da .ie predla-al spremembo zaradi tega, ker v njegovem obratu niso bili obveščeni o delu in ugotovitvah oziroma rezultatih komisije. S tem je bil izluščen nov problem. it. j. pomanjkljivo obveščanje in seznanjanje članov delovnega kolektiva o ugotovitvah in rezultatih drla posameznih komisij. Ali ni morda v tem tudi vzrok, da se zavzemajo posamezni oddelki in
obrati za svoje ros^bno zastopstvo v organih upravljanja oz
komisi: ah.
Ko so v naslednji točki dnevnega reda volili s—deleente za kongres delavskih sveto ’. so se mladi član; dela'”’-:'ga sveta zelo zavzemali za to. bi imeli na tem kongresu tud' mladinskega delegata. Vsa razprava okoli delegatov i zelo iasno pokazala, da o- r. -kujejo delavci od -e?a kongresa odločujočih re-'-'‘al--r -daljnosežnih praktičnih ukrepov. Kot odmev se :e t”di tukaj ponovila zohteva. d r. biti kongrp> delav.-l::h s-.-"to-' delovni kongres, da morajo delegati konkretno prispevati (temu s predlogi o rfnakt^-T'''. rešitvah razo:’i vprašani, k: - ■ devai^ delavsko up-ra vlian - => itd. Mislim, da me n° vara občutek, če trdim, da vlada oro-i kongresom, nekaka mr?" ''|V'io-t: To je dobro znamenit, ki zagotavlja. da bo-Ir, govori:! ■:	de-
legati rta teni kongresu sr-ščer„o, z vso prizadeto.-l io odgovornostjo- Obljube delf tov ne samo v ten pod:- ‘ tu. temveč tudi na drugih konferencah, kier so volil: delor::*'-za kongres delavskih sveto-, kažejo, da s« izbrani deleg ' v celoti zavedajo svojega zgodovinskega poslanstva. Z-ek
pisma ure dni št v
S fes
Tovariš urednik,
aprila so naše politične organizacije priredile izlet šoloobveznih otrok k Urhu. Tega izleta, se je udeležilo 63 šoloobveznih otrok, t. j. sinov in hčera partizanskih staršev. T.e otroke je spremljalo tudi 11 odraslih članov organizacije ZB iz območja Poljanske doline.
Takoj ob prihodu na Urha smo iskali upravnika, da bi nam dajal potrebna pojasnila. Upravnika nismo našli in smo morali sami tolmačiti zgodovinske pomembnosti kraja. Po ogledu okolice smo vstopili v odprti prostor cerkvice, u kateri so razstavljeni dokumenti. Nudil se je takoj vtis, da so ti predmeti premalo zavarovani in da se vsemu temu posveča premalo pozornosti. Razstavljeni dokumenti so dostopni vsakomur brez kakršnegakoli nadziranja. Otroci in tudi odrasli so se po svoji volji dotikali predmetov in jih
premikali. V prostoru so bili razni ljudje.
Izgleda, da se to dogaja že delj časa. Predmeti so izpostavljeni možnostim poškodb ali celo uničenja. Nihče tega ne nadzoruje, nihče tu ne daje potrebnih pojasnil.
Ko smo imeli namen ogledati si še fotografije v desnem stranskem prostoru,- je bila tam popolna tema. Prostor ni bil razsvetljen in sem moral sam, kakor tudi nekateri drugi, gledati fotografije le ob stalnem prižiganju vžigalic.. V tem prostoru je tudi velik kip, ki pa je na žalost poškodovan, da ne trdim oskrunjen. Manjka mu en-a roka, na rokah so prsti polomljeni in opaziti je tudi druge poškodbe, kar ni prav nič čudno, če je dostopen vsakomur brez nadzorstva ali spremstva odgovornih ljudi.
Tudi v zgornjem prostoru muzeja je bil nered. Ob strelskih linah, kjer so nameščene strojnice, je bilo opaziti, kako je mladina brez nadzorstva
ropotala z orožjem in ga $0 svoje upravljala. V tem prostoru je tudi spominska knjiga, ki je že delj časa pt Ina. V njej je na zadnjih straneh napisanih več pripomb, da je želja obiskovalcev, da uprti vn :k čimprej nabavi novo knjigo.
Z žalostnimi ugotovitvami smo se vračali domov i.z tega zgodovinskega krc ja in se upravičeno spraševali, kdo je odgovoren za tako stanje pri Urhu in kdo bo nosil nadaljnje posledice, katere so oh takem stanju neizogibne. Tu ii drugi obiskovalci so ob lej priložnosti izražali slične kritike.
Ker sem tudi jaz član organizacije ZB in bivši bor: n NOB, so mi vsi dokmac: ti zgodovinski kraji NOB dragoceni. Zato misli m, da se v dnevnem časopisju pove, da obiskovalci tega kraja želi > večjega reda in čuta odgovornosti Pri vzdrževanju zgodovinskih mest naše NOB.
Franc Galičič, Gorenja va3 nad Škofjo Loko.
Poljudna ps:ho ■ bfofošf»
ra z orava
mm
C'.':'	-	1
O
Ta dan je bil proti svoji navadi nekam resnobe da ne rečem melanholičen. Vtis sem imel, da ima 1 vsem prijetnem kramljanju svoje misli bogve kje. C zirno sem ga vprašal, če ga morda kaj teži, če mu nemara ni dobro.
Zamislil se je in mi nekai časa ni odgovoril. Spoštljivo sem čakal. Končno je poklical natakarja:
»Feliks, prinesite nama dva benediktinca!«
Ko sva dobila naročeno, se je nasmehnil in začel: »Deloma ste uganili, povedal vam bom. Ne morem reči, da bi ms kaj težilo, tudi moje zdravje je v redu. Vendsr mi je nekoliko nelagodno pri duši, zakaj tale kritika, ki sem jo pravkar oddal Feliksu, da jo odpošlje v uredništvo, je bila zadnja, ki sem jo v življenju napisal.«
»Kako to mislite?«
»Kakor sem rekel. In ne samo to. Povedal vam bom tudi, zakaj in kako sem dolga desetletja pisal glasbene kritike, kako sem prišel do svojega — reči smem —
mednarodnega slovesa. Povedal vam bom, zakaj si znameniti virtuozi, slavni pevci, prominentni dirigenti in pomembni komponisti izrezujejo moje kritike, se hvalijo, če jib ocenim dobro in jim je hudo če moje mnenje o njihovih dosežkih ni ugodno.«
»Toda, dragi gospod Stoner, zdi se mi, da je te vendar popolnoma jasno. Vaše velikansko znanje, vaše čudovito poznavanje glasbene literature...«
»Vem, vem,« me je prekinil, »toda o vsem tem bom še govoril. Najprej naj vam povem, kako je naneslo, da sem pravkar oddal svojo zadnjo kritiko. <— Pet ali šest let bo tega, kar sem rekel direktorju lista, ki pišem zanj že desetletja, da bom napisal zadnjo črko tisti dan, ko bom dopolnil svoje sedemdeseto leto. Direktor, ki mi je bil vedno dober prijatelj, je verjetno mislil, da se šalim. Toda jaz sem mislil resno in ostal sem dosleden- Jutri bom star sedemdeset let, sicer pa ...«	*
Pogledal je na uro,
»...sem jih že, kazalec na uri je prešel vertikalo, že je čez polnoči. Delo glasbenega kritika je dopolnjeno in zdaj se smem posvetiti er1'-'■emu predmetu, ki me resnično zanima, mojim metuljem.«
»Toda spoštovani mojster, saj vi ste vendar predvsem .. .«
»...glasbenik, mislite reči?« me je p-rekiniL
»Ker sem že enkrat začel, vam bom vso stvar povedal do konca. Morda se boste čudili, morda vas bo moje pripovedovanje razočaralo ali vam bo celo neprijetno. Pa bom le povedal vse, kar mi je pri duši danes, ko sem — kot se temu reče — odložil pero. Toda zanesem se na vas. ki vas poznam kot poštenjaka — in povrh tega ste tudi inozemec — da boste spošto-
vali mojo prošnjo: ne govorite nikomur o tem, kar varn bom povedal, dokler sem živ. Ce boste pa kdaj, ko me več ne bo, ne omenite mojegd imena. Saj je potem vseeno — Morda pa le ne čisto.«
»Mislim, da niti ni potrebno,« sem mu zagotavljal, »da mi je vaša želja...«
aVem in verjamem vam. Poslušajte.
J
Povem vam, da sploh nisem muzikaličen; povem vam, da me glasba neskončno dolgočasi, ker je ne razumem. Povem vam, da mi je popolnoma vseeno, ali igra recimo Griegov klavirski koncert gospod N. iz Londona ali gospdična M. iz Aten. Povem vam .. .<
Vzelo mi je sapo. Toliko da nisem skočil pokonci.
»Toda gospod Stoner, saj vi se norčujete iz mene! Ves svet ve, da ...«
»Pomirite se,« me je rahlo pokaral slavni kritik, »saj vendar nisva sama v kavarni. Poslušajte mirno naprej, čeprav vam morda ne bo vse takoj jasno. Saj sam dobro vem, kaj misli o meni svet, kakor pravite vi, toda to je popolnoma napačno. Kar sem vam povedal, je čista resnica. Cujte zgodbo mojega življenja in kmalu boste razumeli, zakaj in kako sem postal slaven kritik.«
Imel sem občutek, kot bi se bil gospod Stoner iznebil nekega predsodka in prebrodil neko zapreko. Odslej mu je govor tekel gladko in sproščeno.
»Bil sem fant kakih dvajsetih let, dopisnik za lokalno kroniko pri »Staru« v mestecu Niem, saj menda poznate to gnezdo. Kakih šestdeset ali osemdeset tisoč prebivalcev ima, tudi gledališče in celo opero, muzej, no, kakršne so pač t.ake provincijske metropole. Pisal sem, kot rečeno, lokalno kroniko in sem ta posel jemal zelo resno. Slikovito sem vpletal drobce znanja, ki mi je ostalo izza gimnazijskih klopi Na primer:	ugledni
meščan Jakob Bigi se ”ača zvečer po ulici, kjer so pravkar kopali nove jarke za vodovodne cevi. V temi jarka ni videl in je -eveda padel vanj. Zlomil si je rebro. O tem pretresljivem dogodku sem napisal zanosen članek z veličastnim naslovom: ,Quousque tandem!?'.
Dejavnost onkološke postaje PO SLOVENIJI ZA DAN MLADOSTI
Rak povzroča na Primorskem več težav kakor tuberkuloza — Največ obolenj v rudarskih krajih v Idriji in Logu pod Mangartom
Onkološka postaja, ki ima svoj sedež v Šempetru in jo vodi dr. Majda Mačko všek-Peršič, je bila ustanovljena leta 1952 v Vipavi. Za njeno ustanovitev se je zavzemala medicinska fakulteta v Ljubljani. Onkološki inštitut je namreč prišel po študijih rakastih obolenj do zaključka, da je treba deloma decentralizirati njegovo dejavnost, kajti s tem bi dobiai tudi več možnosti za hitrejše odkrivanje bolezni, za zdravljenje in za nadzorstvo nad bolniki. Takoj po ustanovitvi onkološke postaje v Vipavi pred petimi leti so se začeli zanimati za to bolezen.
Z zdravstvenimi predavanji, širjenjem zdravstvene prosvete ter s psihično rehabilitacijo je dosegla onkološka postaja zadovoljive uspehe. Doslej so pregledali že nad 8.000 oseb in ugotovili, da v goriškem okraju ho tuj e za rakom 750 ljudi. Naj-
»Ne čakajmo na nesrečo«
Pred kratkim smo objavili pod gornjim naslovom čianek iz Hrastnika, v katerem je naš dopisnik poročal, da nad 100 let stari 'nrastniški železniški pod" vozi že ogrožajo ljudi in da j ih je treba čimprej popraviti. Sedaj pa že lahko napišemo, da je železniško transportno podjetje popravilo najbolj prometen podvoz pri hrastniškem gostišču »Zasavje«. Vendar je železniško transportno podjetje pri tem pozabilo še na druga dva hra-st-niška železniška podvoza, ki sta prav tako potrebna popravila, predvsem tisti pri železniški postaji.
Ze lani je komunalna uprava irastniške občine zaprosila železniško upravo za dovoljenje za posek nekaterih starih dreves, k; rastejo na njenem zemljišču. Tega dovoljenja pa do danes še niso dc-bili, čeprav drevesa zakrivajo cestni razgled in niso kraiu prav nič v okras. Sedaj sicer ni več čas za sečnjo, kljub temu pa bi bilo želeti, da bi občina debila dovoljenje za posek vsaj do zime.
L.H.
več jih ima raka na koži, materničnem vratu, prsih, želodcu in pljučih. Največ bolezni, in sicer na želodcu in pljučih, so ugotovili v Idriji in Logu pod Mangartom, kjer sta rudnika živega srebra in svinca. Po mnenju dr. Peršičeve je treba iskate vzroke prav v tem. V koprskem okraju je nekoliko več raka na kož; zaradi močnejše pripeke sonca. Sicer pa moramo pripomniti, da onkološka postaja v Goric; ni znanstvena ustanova, ki naj bi raziskovala vzroke o nastanku raka, ampak le posreduje svoje ugotovitve in zapažanja onkološkemu inštitutu.
Vzrok smrti v lanskem letu so predvsem bolezni srca in žil, na drugem mestu pa je že rak. saj je nad 10°/o vseh umrlih moških umrlo za rakom, žensk pa celo nad 11 odstotkov. Umrljivost za rakastimi obolenji je za okrog 4fl/o višja kot za tuberkulozo. Borba proti raku pa je mnogo težja. Zaenkrat je edina preventivna zgodnja diagnoza oziroma odkritje bolezni, razen zaščitnih ukrepov, kj jih bo treba podvzeti v Idriji, kot je to razvidno iz predlogov, ki jih je predložila onkološka postaja z ozirom na rakasta obolenja v razpravo okrajnemu svetu za zdravstvo.
Razveseljivo je dejstvo, da prihajajo na onkološko postajo ljudje vse bolj na lastno pobudo, deloma pa jih pošiljajo tudi terenski zdravniki in ustanove. Precejšen del oseb, ki jih tu pregledajo, boluje za kako drugo boleznijo ali so celo zdravi, vendar je prav, da se dajo pregledati. Paciente, pri kate-rih ugotovijo rakasta obolenja, pošiljajo na zdravljenje v onkološki inštitut v Ljubljano, sami zdravijo le manjše ranice na dosegljivih mestih.
Največ truda in naporov vlaga onkološka postaja v nadzorovanje bolnikov, ki so se zdravili za rakastimi obolenji in živijo na področju goriškega, koprskega in. deioma bujskega
• w
okraja. Bolnike pregledujejo vsake tri mesece v Kobaridu, Tolminu, Kanalu, Novi Gorici, Sempetfu, Komnu, Vipavi, Postojni, Sežani. Ilirski Bistrici, Herpeljah in Kopru.
Z ustanovitvijo onkološke postaje v Gorici je stopila tudi naša republika na pot držav, kjer so specialni inštituti za tovrstne bolezni povezani prek specialnih dispanzerjev s terenom. Z ozirom na pomembnost te ustanove bi priporočali pristojnim organom, da bi za on-koioško postajo v Gorici preskrbeli ustreznejše prostore in ji omogočili nabavo primerne opreme, instrumentarija itd. Nujno bi potrebovali tudi medicinsko sestro, ki bi pomagala pri pregledovanju pacientov na postaji in v terenskih ambulantah. Razen tega bi lahko skrbela za patronažno službo na domovih obolelih in pomagala zdravniku pri širjenju zdravstvene prosvete. Ce bi nudili postaji večjo materialno in moralno pomoč, bi ta prav gotovo dosegla večji učinek zdravljenja, kar bj vplivalo na podaljšanje življenja pacientov, ki bo_ iujejo za to boleznijo. Za ustanovo, v kateri delata le dve honorarni moči, katerih glavna dejavnost je usmerjena na drugo področje, je to kaj težka naloga.	J-	p-
Se vedno prihajajo dopisi o pripravah in prireditvah v počastitev Dneva mladosti. Tako nam iz Domžalske občine poročajo, da je pripravila mladina cb sodelovanju števhnih organizacij in društev mladinski festival, ki se je začel že 18. maja. V počastitev Dneva mladosti pa je bil že 12. maja v Moravčah mladinski zbor s pestrim kulturnim sporedom.
Mladinski festival se je začel z uprizoritvijo "Otroške tragedije« v- Ihanu, ki jo je pripravila tamkajšnja »Svoboda«. V nedeljo je bilo v Domžalah slovesno razvitje mladinskega prapora, razne športne prireditve in »Študentski večer«. Včeraj zvečer so nastopili mladinski
pevski zbori domžalskih šol in orkester, danes pa bodo igralci ihanske ^Svobode« ponovili »Otroško tragedijo« v Domžalah. Jutri je na sporedu spet koncert pionirjev in cicibanov. Na predvečer praznika bo v Godbenem domu v Domžalah svečana akademija v počastitev rojstnega dne maršala Tita. Na sam Dan mladosti bo na strelišču v Podrečju strelsko tekmovanje z zračno in vojaško puško, v Lukovici pa pestra glasbena revija »Miadina v pesmi in plesu«. Tu bodo nastopile razne folklorne skupine, pevski zbori itd. Zvečer se bodo igralci »Svobode« iz Radomelj predstavili z igro »Volkodlaki«. Naslednji dan bodo na stadionu
razna športna tekmovanja, člani »Partizana« iz Domžal pa bodo priredili akademijo v Ihanu. Igralci iz Lukovice bodo gostovali v Blagovici z »Dekletom iz Trente«, člani »Svobode« iz Vira pa v Domžalah z igro »Logaritmi in ljubezen«.
Mladinski festival bod0 za-, pl in.*!? j 2 Rinita z množičnim
dobro uspele. Nedvomno bodo prireditve ob mladinskem festivalu med letošnjimi najbolj privlačnimi prireditvami v Domžalah in okolici.	-n
V novomeškem okraju
Mladina novomeškega .okraja «= he nd“’ež:la velikeea zleta
Postojnski pionirji so te dni obiskali vojake tamkajšnje garnizije. Ti so jim razkazali svoje vojašnice in lepo opremljene kabinete, kar vidite tudi na sliki.
telovadnim nastopom »Partizana« iz Domžal. Poleg naštetih pa pripravljajo še več drugih prireditev, ki bodo po pripravah sodeč — prav gotovo
Nevarna hiša in pozabljeni stanovalci
V živem nasprotju z bujnim roji muh v hiši, kamor pridejo zelenjem in romantičnim ime- še drugi gostje — nuši m pofl-•nom Ceste v Zeleni log je stara gane, ki zlasti ponoči »kratko-vegasta in dokaj nadložna hisa . časi jo« stanovalce. žte.v> 5	Razpadajoča hisa iuma lastnt-
Ko se ii približaš na nekaj ka. Nihče že nekaj let ne skrbi korakov, ta udari v nos neprije- za njeno vzdrževanje. Toda, saj
' :r~
Takole se dan za dnem igrajo otroci ob odprti greznici
ten vonj. Kmalu se lahko prepričaš, da se ta širi iz odprte greznice dn luknje s kupi nesnage, nad katero se veselo spreletavajo muhe, saj jim tega nihče ne brani. V to greznico se steka vsa nesnaga, saj stranišča dejansko ni, ali pa se teko neupravičeno imenuje prostor, v kanerega sili dan z vseh plati
in ki ga uporabljajo vse st-ranke.
Tudi lesene stopnice so sumljivo nagnjene, se vdirajo in pri vsakem koraku tožeče zaškripljejo. Del hiše se je že zrušil. O ometu na mnogih mestih r.i več sledu. V večini sob ni peči, da je mraz, ki uhaja pozimi skozi reče, še hujši. In v tej hiši je sedem strank, so otroci, večidel še majhni, ki se dan za dnem igrajo okrog odprto greznice. Oni dan je en in polletni Danilo ceio padel v jamo in so ga zadnji hip privlekli na dan. Nepriječen vonj, ki se širi iz greznice, pa je tolikšen, da ne morejo stranke odpirati oken, tako, da o zračenju stanovanj in higieni tu sploh ne more biti
govora.
Ta hiša, ki daje streho sedmim družinam, res ni več neznanka v raznih uradih in njihovih arhivih. Tako je posebna komisija gradbene in sanitarne inšpekcije pregledovala hišo že 1954. leta in ugotovila, da so vse stranke v njej stalno življenjsko ogrožene in je nujno potrebno porušiti hišo. Lesene dele bi morali ob tej priložnosti zažgati ker so že vsi prepereli. Toda ta ugotovitev je ostala brez odziva Se naprej se poleti spreletavajo
bi bilo škoda kar koli storiti za to dosluženo zidovje, ki z vsakim dnem bolj *grozi, da se bo sesedlo na stanovalce, za katere —-kot pravijo — ni mogoče najti stanovanj. In kaj morejo pri tem sami storiti, kot le pisati prošnje.
Otroci pa rastejo v okuženem zraku in vlažnih stanovanjih, v katera tudi piha od vsepovsod — iz tal, skozi stene in strop. Poleti pa bo še več muh m še več smradu, kar je velika nevarnost za najrazličnejše bolezni.
Te težave okoli dodeljevanja stanovanj morajo v tem primeru vsakogar osupniti, zlasti sedaj, ko se po drugi strani tako krčevito borimo proti raznim nalezljivim boleznim, ko skušamo utreti pot higienskim načelom v sleherno vas. Kakp naj tudi otrok iz take hiše spozna snago, če živi in raste v takem okolju? *	V.K.
Radgona
Vinogradniško gospodarstvo namerava obnoviti 51 ha vinogradov. kmetijsko gospodarstvo v Črncih si do nabavilo nove stroje in gradilo neka.i objektov, vinogradniško gospodarstvo na Kapeli pa predvideva gradnjo nove kleti. Kmetijska zadruga v Radencih bo gradila novo poslovne poslopje. O vsem tem so razpravljali na zadnji občinski seji. nad poldrug milijon dinarjev pa so namenili krajevnim odborom za popravilo cest. Junija bodo začeli asfaltirati cesto v -Radencih V Stanovaniskem skladu imajo 21 milijonov. Devet jih bodo dali za gradnjo šestih družinskih stanovanj v zadružnem domu dva za zadružni dom v Lutvercih itd Iz sklada za gostinstvo bodo da-'i 2.3 milijona za nabavo hladilnih naprav kolodvorski restavraciji.	Ika.
V Zagrebu so gostovali
Te dni je gostoval pevski zbor primorskih študentov »Vinko Vodopivec« v Zagrebu, in sicer v okviru XI. študentskega festivala. Primorski študentje so v Radni-čkem domu izvajali pesmi v 9 'jezikih. Poleg dosedanjih so uvrstili v program tudi nekaj novih. Poslušalci so z navdušenim ploskanjem nagrajevali izvajanja pevcev. Navdušenje je bilo tolikšno. da so morali zapeti celo nekaj več pesmi, kot jih je bilo v programu Primorski študenti tako toplega sprejema, kot so ga doživeli, vsekakor niso pričakovali. Po koncertu je priredila študentska organizacija zagrebške univerze za gostujoče pevce družabni večer, ki je potekal v prisrčnem vzdušju.
Zbor primorskih študentov Je s svojim gostovanjem v Zagrebu dobil tehtno priznanje in novo zadoščenje za svoje požrtvovalno delo.	*n
Nova sušilnica za hmelj
Kmetijska zadruga v Letušu namerava letos graditi novo sušilnico za hmelj, pri kateri naj bi bila tudi skladišča in upravni prostori. Prebivalci Letuša pa si želijo, da bi čimprej dobili tudi že dostikrat obljubljeno novo električno napeljavo. Sarm so zbrali že za nad milijon sredstev in pripravljeni sodelovati s prostovoljnim delom.
V Letušu ima tovarna barv iz Ljubije pri Mozirju žago in majhen obrat za pridobivanje barv. Domačini želijo, da bi vodstvo tega podjetja svoj obrat razširilo ali pa uvedlo kakšno novo panogo lesne industrije. S tem bi namreč lahko zaposlili še več domačinov.	Z.	K.
Teden čistoče v Postojni
Na zadnji seji občinskega odbora SZDL v Postojni so izvolili poseben odbor, ki bo pripravil poseben načrt za razna čiščenja v Tednu čistoče. Ker so v tem odboru zastopniki raznih organizacij, je upati, da bo akcija uspešna, prenesti pa jo bo treba tudi na vasi, predvsem na tiste, kjer v snagi zelo zaostajajo. Čeprav je Postojna turistični kraj, je po ulicah še vedno najti marsikaj nepotrebnega, zato upa.jmo, da Tedna čistoče ne bodo priredili zaman. Da bi bilo delo čimbolj uspešno, nameravajo sklicati tudi množični sestanek za člane Socialistične zveze, r.a katerem bodo razpravljali o čisitoči.
Bokalce
Te dni so obiskali dom onemoglih na Bokaicih pevci in orkester kulturno - prosvetnega društva ■ PTT iz Ljubljane in priredili tamkajšnjim oskrbovancem lep koncert. Najprej je zaigral orkester nekaj lepih skladb, nato pa so zapeli pevci in pevke več partizanskih in narodnih pesmi. Za slovo so zapeli v spremstvu orkestra še lepo skladbo, ki je bila vsem na moč všeč. Oskrbovanci so gostom za njihova izvajanja zelo hvaležni in se jim za ta obisk najlepše zahvaljujejo.
odlok o ustanovitvi treh stanovanjskih skupnosti:	Zlato	polje.
Huje-Planina in stanovanjska skupnost Kranj, ki obsega ostalo področje občine. V stanovanjske skupnosti so vključene hiše splošnega ljudskega premoženja, hise, ki so last zadrug, družbenih organizacij in najemniške stanovanjske hiše zasebnikov s tremi ali več stanovanji.
»Košparski praznik« v Volarjih
V Volarjih na Tolminskem so te dni praznovali svoj tradicionalni »košparski praznik«, ki je privabil v kraj številne izletnike. Za to priložnost so vas lepo okrasili, domača mladina pa* se je predstavila vsem, ki so ta dan prihiteli v Volarje, z uspelo veseloigro. Mladi igralci so se, če upoštevamo razmere, kar dobro izkazali, saj so bili gledalci z njihovimi izvajanji zelo zadovoljni. Želeti bi bilo, da bi v bodoče še bolj uspešno skrbeli za
prosvetno dejavnost. _ Predstavi je sledil »košparski ples« sredi vasi.
Ormož
REŠEVALNI AVTOMOBIL bodo v kratkem dobili za potrebe Ormoža in okolice. Z zbirko med prebivalstvom, ki je dajalo v ta namen jajca in denar so pridobili 559.473 din. ki so lih koristno vložili v nakup dveh starih vozil. iz katerih bodo kompletirali nov reševalni avtomobil. Manjkajoča sredstva bo prispevala organizacija Rdečega križa, ki je hkrati pobudnik te koristne akci-je.
SOCIALISTIČNA ZVEZA V ORMOŽU je zelo aktivna. S tem, da zna posegati v probleme in vprašanja, ki zanimajo članstvo, si je zagotovila dober obisk na sestankih, ki so skoraj redno vsak mesec, ob aktualnih problemih pa tudi pogosteje. Tudi organizacijsko se ie Socialistična zveza ob zadnjih volitvah močno okrepila, saj ima včlanjenih 98 odstotkov volilnih upravičencev. Ena izmed zadnjih koristnih pobud organizacije SZDL. je ureditev prepotrebnega igrišča, ki ga že delajo. Prav tako se zavzemajo za to, da bi Ormož končno dobil letno in zimsko kopališče.
bratstva ln enotnosti v Bihafru. Taborniki iz novomeškega okraja bodo že 22. maja postavili v Bihaču okrog 100 šotorov, kjer bo prebivalo okrog 600 udeležencev iz novomeškega -okraja. Izlet pripravlja »Partizan«, v Bihač pa bodo potovali skozi Belo krajino, Kordun, Liko in Bosansko krajino — področja, znana iz NOB. Udeležba na zletu v Bihač bo največja okrajna prireditev v okviru Dneva mra-dosti. Tako številna udeležba pa je plod skupnega dela vseh organizacij pod vodstvom »Partizana«. Seveda bo poleg tega v novomeškem okraju v počastitev Dneva mladosti še vrsta drugih prireditev.	<r)
V šoštonjski občini
Tudi v šoštanjski občini so priprave za Dan mladosti dokaj obsežne. Tako bodo v Šmartnem
ob Pak; uprizorili mladinci igrico. »Brigada prihaja«. Velenjski pionirji bodo odšli na izlet na Vodenje, Društvo inženirjev in tehnikov iz Velenja pa bo v dneh pred 23. majem obiskalo oddaljene hribovske vasi s kinoprojektorjem na ozki trak. Glavne prireditve bodo v Šoštanju in Velenju. Tako ie že biiO 19. maja množično tekmovanje mladinskih aktivov v streljanju^ z zračno puško v Šoštanju. Na predvečer praznika bo v Velenju slavnostna akademija, ki jo pripravlja telesno-vzgojno društvo »Partizan« — Rudar Velenje. Naslednji dan bodo na stadionu ob Velenjskem jezeru razna športna tekmovanja. Glasbena šola iz Celja bo priredila 26. maja koncert v Velenju. Ta dan pa bo tud; zborovanje vseh mladinskih aktivov šoštanjske občine, kateremu bo sledil pester kulturni spored. Za Dan mladosti bo izšla tudi slavnostna številka »Velenjskega rudarja«, za katerega bo pripravila prispevke velenjska mladina.
-v-
Na Rakeku
Domala po vsej Notranjski se prav tako pridn0 pripravljajo. Mladina na Rakeku se je ob podpori drugih lepo pripravila, saj so na vrsti razne prireditve kar ves teden. Zlasti lepo se pipravljajo cicibani za sprejem v pionirsko organizacijo. Pri teh pripravah jim pridno pomagajo tudi vzgojitelji. Dan pred praznikom bodo na sporedu šahovska tekmovanja, tekmovanja otrok s skiroji in malimi kolesi itd. Zvečer bo svečana akademija, na kateri bodo sodelovali pionirji, mladinci in mladinski aktiv tovarne »Tisa«. Po zaslugi Društva prijateljev miadme, kmetijske zadruge na Uncu, Ljudkss mladine in Zveze borcev jih bodo pogostili. Na sam praznik bo šla vsa mladina v Škocjan, kjer bo preživela prav gotovo Icd dan v prosti naravi. Poleg naštetega bo na sporedu še več športnih in drugih prireditev. s katerimi bo miadina na Rakeku dostojno proslavila Dan mladosti.	J-
Sezonskim delavcem več pozornosti
Na Kočevsko pride vsako, leto v poletnih mesecih precej sezonskih delavcev. Največ se jih zaposli pri kmetijsko - gozdarskem posestvu v Kočevju, gradbenem podjetju »Zidar« pa tudi drugod. Z redkimi izjemami So ti delavci večinoma brez kvalifikacij. Zaradi sezonske zaposlitve pa tudi ne kažejo toliko zanimanja za delo, kot stalno zaposleni delavci. Ti ljudje tudi ne poznajo težav podjetij, pri katerih se zaposlijo m jim je edini cilj le zaslužek.
Pogoji za življenje teh delavcev niso najboljši. Nekaj se jih hrani v menzah in kuhinjah, pretežna večina pa si kuha sama, ker misli, da na ta način
te, Gortine, Pernic. Primoža na Krajevni oooor norima je največ prihrani Marsikjeipa so Pohorju. Pianine na Pohorju in pomagal občinskemu ljudskemu tud, -»ere take <
do,oči tem sezonskim delavcem njihove pravice. Morda b; kazalo tudi razmišljati o tem kako bi te ljudi vključevali v organe delavskega samoupravljanja. La vsak način pa .jim je treba nuditi vsaj najosnovnejše življenjske pogoje in dobro ter po možnosti čimbolj ceneno prehrano
in stanovanje.
»Tovariš
(or)
DE10 KRAJEVNIH ODBOROV
V občini Radlje ob Dravi so se ponekod lepo uveljavili
V občini Radlje ob Dravi so zavedni prebivalci Pernic pote-ustanoviii krajevne-odbore za po- gujejo za dokončno elektrifika-dročje Vuhreda, Vuzenice. Mu- cijo svojega kraja.
te, Gortine, Pernic, Primoža na Krajevni odbor Gortina je
nujno
doktor, ...«
Radelj ob 3>ravi. Pri svojem de lu so se krajevni -odbori dobro uveljavili kot pomožni organi občinskega ljudskega odbora za zvezo s krajevno skupnostjo oz. njenim zborom volivcev. Tako so se krajevni odbori razvili hkrati v družbene organe za samostojno upravljanje jo-kalnih zadev ožjih krajevnih družbenih skupnosti.
Med najmarljivejše krajevne odbore spada odbor v Primožu na Pohorju, ki uspešno rešuje
odboru pri reševanju težav
vod-ovodom, elektrifikacijo in popravim novozgrajenega poslopja osnovne šole. Manj aktivna sta krajevna odbora v Vuhredu in Radljah ob Dravi. Malo razumevanja in pomoči občinskemu ljudskemu odboru pa je nudil krajevni odbo-r na, Planini na Pohorju, ki v letu 1956 ni imel nobene seje. To je zelo neodgovorno, saj na Planini gradijo poslopje nove osnovne šole, še nimajo dokončane elek-
II el X UIlL/i-j L*., IVI ucpcciiu -V	J	w	*	J
težave svojega kraja. Pomagal trifikacije in podobno. Za grad
•	i. y •	—___ 11.. —J — 1 — « . * — J L —.	m — — a 1 a 1 —	o r 111 rf /a	»■	n c P ^
----•	—	„	  -	J.
je občinskemu ljudskemu odboru v Radljah pri popravilu cest, elektrifikaciji kraja. gradnji novega šolskega posiopja itd. Uspešno sta se uveljavila tudi krajevna odbora v Vuzenici in na Muti, ki sta mnogo storila p-ri reševanju raznih komunalnih zadev, kot popravilu cest, vodovoda, gradnji stanovanj, gradnji zobne in splošne ambulante.
Zadovoljivo dela tudi krajevni odbor v Pernicah, ki obsega malo in raztegnjeno hribovsko področje brez strnjenega naselja. Tako je ta krajevni odbor uspešno rešil večdesetletni problem obmejne vozne ceste, ki so jo prebivalci izgubili ob določitvi, meje v prid Avstriji. S prispevki gozč-nega ski-ada in prizadevnostjo krajevnega odbora so zgradili novo cesto v dolžini 1.5 kilometra. Sedaj se
njo šole ima zasluge predsednik šolskega odbora, medtem ko je ostalo delo prepuščeno občini.	M.	K.
kuhati sami. Slaba prehrana in
drugi nezadostni življenjski pogoji vplivajo da storilnost ni takšna, kakršno bi bilo pričakovati. V pripravah na kongres delavskih svetov, so v nekaterih podjetjih kočevskega okraja o tem že razpravljali. Prav je tudi, da bo na kongresu o tem razpravljala posebna komisija, saj gre za ljudi, ki so našemu gospodarstvu v poletnih mesecih potrebni in mnogokrat tudi zelo koristni. Cas pa je, da se
^ Vsak četrtek novi TT, v Ljubljani že v sredo popoldne
GLAVNI ODBOR RDEČEGA KRIŽA SLOVENIJE
2REBNA LISTA
■izžrebanih dobitkov denarne loterije, katere žrebanje je bilo 19. maja 1957 v Ljubljani
Vesti iz Kranja
T« dni Je bila v Kranju okrajna skupščina Zveze vojaških vojnih invalidov. Iz izčrpnih poročil in razprave posnemamo, da je imela zveza od zadnje skupščine precejšnje uspehe. Velik poudarek so dali na skupščini reševanju nalog in -problemov s članstvom. Posebna pozornost je bila posvečena tudi socialni zdravstveni zaščiti članstva, kier Je zla-sli velike važnosti vprašanje prekvalifikacije in zaposlitve invalidov.
•
Na svoji zadnji seji le občinski ljudski odbor v Kranju sprejel
Znan strokovnjak za stenografijo in trgovsko šolstvo prof. Ant. Rud. Legat je te dni praznoval
TO-letnlrn rnistva.
Srečke
končnicami
0700
4120
055000
141940
71
1181
037361
035101
8632
098192
190462
43
653
045633
122293
036773
225524
230945
119805
043466
167316
7
201567'
021517*
080517*
so zadele dobitke
5.000
20.000
50.000
60.000
1.000
10.000
50.000
50.000
30.000
50.000
50.000
200
3.000
50.000 100.006 'lOO.OOO
00.000
60.000
60.000
50.000
100.000
100
60.100
60.100
200.100
Srečke	so zadele
a končnicami	dobitke
58	300
68	500
9978	5.000
005868*	50.500
210968*	50.500
169748	!OQ.OOO
679	2.000
202709	50.000
149859	60.000
Izžrebanih je bilo	34.219 do-
bitkov in 3 premije v skupni vrednosti 12,240.000 din.
Številke z znakom * so zadele vezani dcfbitek.
Dobitke bodo izplačevale do vključno 60.000 din vse pošte v LR Sloveniji, in sicer brez kakršnih koli odbitkov.
Pgšte bodo izplačevale dobitke le po uradni žrebni listi. Izplačevanje bo trajalo dva meseca po žrebanju, do vštetega 26. julija 1957. Pa tem roku dobitki zapadejo.
Premije in dobitke od 60.000 dinarjev naprej pa bo izplačal v istem roku Glavni odbor Rdečega križa Slovenije, Ljubljana. Resljeva cesta 18._____________________
Odkar so uvedli v zdravstve-; nih domovih dežurno službo, imajo ljudje v nujnih pnme-rih zdravnika vedno blizu.
; Nekateri pa ta ukrep izkon-; ščajo in kličejo zdravnika ob ; vsaki nočni uri tudi za razne ! malenkosti. O tem nam prica-| ta tudi naslednji r.godbi iz ene izmed ljubljanskih občin: j Kazalec na uri se je pomikal proti trem. Dežurni zrtrav-
| nik si je pravkar umival ro-
ke, saj se je vrnil v tem tre-1 nucku od nekega težko boine-: ga pacienta. Dežurna sestra je 1 zaspano sedela pri telefonu, j Tišino je pretrgal zvonec.
! ^ .Tu zdravstveni dom,« se je I odzvala sestra . . . »Komaj je odložila slušalko, je sporočila ; zdravniku, da je primer nujen 1 in ta se je že čez nekaj tre-j nutkov odpeljal v 7 km odda-| Ijeno vas G.
»Hišna številka 17,« je sporočil šoferju. Iskala sta in na-ila. »Kaj je tako hudega, da ste me klicali tako nujno?« je vprašal zdravnik, ko je stopil v sobo, kjer je dišalo po kamilicah.
• Oh, tovariš doktor, zob me boli!« Je odvrnila žena, sedeča / postelji in zavita v ruto.
»In zaradi tega ste me klili! sredi noči?« je odvrnil 1 zdravnik.
• Ko pa ne morem spati, ker me zob tako močno boli.«
*
Isti zdravnik je doživel nekaj dni pozneje, ko je spet dežural, še sledeče: Klical je mlad posestnik iz vasi V., čes da bo oče umrl in spet dejal, da je zdravnikova pomoč nujna. Tako sc je zdravnik odpeljal v 9 km oddaljeno vas, kjer so ga že čakali. V nizki, zatohli kmečki sohi je ležal v postelji star možak._ Bila ga je sama kost in koža. Težko je dihal in njegove oči so motno gledale prispelega zdravnika. Tiho ln boleče je spregovoril: »Dve leti sem vas čakal in sedaj ste prišli.«^ Zdravnik je pogledal po prisotnih in iskal odgovora na starčevo izjavo. Pregledal je starca in ugotovil, da je z njegovim živ-; Ijenjem pri kraju. Kakor je pozneje zvedel, je čez nekaj ur tudi untrl.
Sele drugi dan mu je nekdo ! tz iste vasi povedal pretresih-i vo zgodbo. Pred dvema letoma ' je starec zbolel in predal po-'> sestvo sinu, ki naj bi zanj tu-j di skrbel. Stalno je zahteval zdravnika, vendar je imel sin ca te zahteve gluha ušesa. Sele fisto noč, ko je videl, da očetovo življenje ugaša in ko je oče ponovno prosil za zdravnika, se je napotil do najbližjeea telefona in ga po-, klical. Bilo pa je seveda pre-! pozno. In ta poziv je bil 'spet : nujen. Nujen je bil morda za toliko, da je moral zdravnik , starcu tako rekoč zatisniti ; trudne oči.
•
, Oba primora pričata, kako | lahkomiselni so nekateri Umile, ki izkoriščajo zdravnike in jih' kličejo za vsako malenkost tud* sred! noči. Uprave zdravstven ib domov naj bi take obiske zaračunavale, kajti :e tako bomo morda zmanjšali take primere.	vk.
dbeCo m a vrtu v maju
Otroška doba je doba igre in radosti. Igra zadovoljuje otrokove žeije in težnje. 3Inoge od njih so praktično neuresničljive, vendar v igri ima otrok to možnost, da jih uresniči. Zato igra na otroka tudj v mentalno-higi-enskem oziru ugodno vpliva, ker pridejo v njej do izraza razne otrokove notranje čustvene napetosti, ki se z igro sproščajo. Mnogi neprijetni doživljaji, strah, razne skrite želje, najdejo v igri sprostitev. Izkustva modeme psihologije so pokazala, da igra. ki pomirjevalno vpliva na otroka in do katere
na, bo skrbna mati le našla majhen prostor, kjer se bo otrok počutil varnega ter se nemoteno gibal. Posebnega prostorčka otrok do 2 let ne potrebuje, ker mu je prostor za igranje povsod, v kuhinji, jedilnici, dvorišču, celo shrambi in kopalnici, kjerkoli je v tistem času otrokova mati. Drugače je to z otroki od 3 let naprej. Njihov duševni in telesni razvoj zahtevata svojevrstne igre, prostor in njihovi duševni stopnjj primerne igrače. Ob lepem vremenu določimo tak prostor zunaj. Tudi na velikost je treba pazi-
vleče po sobi n. pr. gumijasto račko, medvedka ki piska itd.
Z 2 letoma se otrok rad guga, igra z majhno žogo, razne igrače, katere lahko vleče, itd.
S 3 in 4 leti se pri otroku dodobra razvije občutek gotovosti, tako,- da lahko vozi tricikel, skiro, sam sestavlja razne nred-mete, lukte z raznimi oblekami, papir in barvice (najboljši so debeli čopiči in nestrupene vodne barve) itd.
Sele s 5 in 6 leti se lahko igra s predmeti, ki zahtevajo spretnost prstov. Izrezovanje in lep-Jenje/ izdelki iz lesa, gline itd.
Otroka 6 let ne bodo več zanimale kocke, s katerimi se je igral pred dvema letoma. Igrače, ki jih ne potrebuje več naj pokloni mlajšim otrokom.
Ce nam je uspelo urediti tak igralni kotiček za našega otroka moramo si zapomniti tudi tole: Igralni kotiček ne sme postati kot, kamor bi postavili otroka, če ga kaznujemo. Otrok naj bo v njem, kadar sam čuti potrebo. Ne smemo pa absolut-
no vztrajati na tem, da se mora odslej igrati samo v tem kotu. Cim starejši postaja otrok, čuti tudi potrebo po igralnih prijateljih.
Pri igri pustimo našemu otroku svobodo. Dobro pa je če včasih otroka neopazno opazujemo pri igri. Mnogokrat bodo starši odkrili pri otroku- nekaj takega, kar drugače ne bi opazili.
Igro danes tudi drugod po svetu uporabljajo psihologi kot igralno terapijo za zdravljenje raznih duševnih motenj, če imajo psihičen izvor.
Dr. Božidar Markovič je v svoji knjigi »Pot v srečno življenje« napisal sledeče: »Pri igri se razkrijejo vse tiste napake, ki so jih starši vede »ti nevede povzročili v značaju otroka, pri igri pokaže otrok svoj temperament, nagnenja. čustva »« značaj. Lahko trdimo, da je igra v zgodnjem detinstvu šola življenja, vendar pa ta šola, v kateri bi mati morala hiti učiteljica, navadno nima učitelja.«
Slavica Pogačnik-Toličič
Deklicam na uho
Ali niso ljubki trojčki iz Opl otnice s katerimi smo vas seznanili na zadnji družinski strani
ima otrok sam dober odnos, vpliva terapevtsko na nervoznega otroka.
Igra pomeni otroku isto, kar odraslemu delo. Razen opazovanja psihologov so potrdiia. da so v kasnejšem življenju odpornejši in osebno uravnovešeni tisti, ki so se v svojem otroštvu pravilno razživeli z igro. Z njo
otrck zbira dragocene izkušnje za poznejše delo. Ce opazujemo 3-letnega otroka kako mesi iz blata potičke, vidimo, da jih mes; 7, isto vnenfo kot njegova mamica- Fopolnnma nepravilno je, če starši otroka, ki se igra, kregajo: »Kako si ves umazan od blata. Takoj v kopalnico. Da te ne vidim več v tem blatu«. Starši niti ne slutijo, koliko so v otrokovi duševnosti podrli in kako so otroka odtujili od sebe. Nekateri otroci trčijo stalno na taka nerazumevanja s strani staršev. Nikjer se ne morejo mirno in nemoteno igrati. Ce se
igrajo v kuhinji se huduje mati: »Fogiej. Tonček, kemaj sem pospravila mizo, je že. popackana. Tudi kocke in avtomobil odnesi v predsobo.«
»Mojca, le kje naj postavim kosilo? Funč-ke. košarice in te umazane cunje, vse je na- mizi.«
Teko skoraj vsak dan vzdihujejo matere. Kes je, da jih vznemirja nered, ki ga povzročijo otroci. Toda v tem primeru moramo biti pravični: Naš otrok lahko drži red samo takrat, če ima nek stalen prostor za svoje igrače in igre. Kljub temu, da so mnoga stanovanja msjh-
ti. Brž ko otrok shodi, zahteva večji prostor.
Drugače pa je z igralnim kotičkom v stanovanju. V današnji stanovanjski stiski ne moremo otroku nuditi posebne sobe. Lahko pa mu v slehernem stanovanju uredimo majhen kotiček. To bo koristno tudi za starše, še bolj pa bodo ustregli
otroku. Vsi otroci si žele nek prostor, v katerem bi bil! sami, ne opazovani od odraslih. Igralni, kotiček otroka naj bo na svetlem mestu. Najcenejši igralni kotiček dobimo, če potegnemo zaveso (iz cenenega rožnatega blaga) poševno v trikotniku od ene do druge stene. Omejitev igralnega kotička naj malo Presega velikost otroka, mora pa biti kljub temu dovolj nizka, da lahko starši vidijo otroka pri delu, oziroma igri.
Iz praznih škatel iz lepenke sestavimo poličke tako. da je vsaka igrača na svojem mestic Ce so igrače v zaboju ali košari jih mora otrok vse premetati, da dobi tisto, ki ga zanima. Tu-di sam se bo na ta način nava-dil na red. Po nekaj letih se nam bo v takih kotičkih nabralo mnogo igrač. Opazili bomo, da se otrok za nekatere ne bo več zanimal. To pomeni, da je otrok tem igračam duševno prerasel. Tudi igračke 'se razlikujejo po otrokovi starosti:
1-leten otrok potrebuje igrače, ki krepijo mišice rok, nog in hrbta. Damo mu velike kocke. razne predmete, ki ropotajo, razne živali, ki jih lahko
Ko sem v ponedeljek zjutraj zavila na glavno cesto, ste prihitele mimo. Po svečanih oblekah in rdečih nageljih sem vas spoznala. Bile ste maturantke. Velik dogodek je bil za vas ta zadnji dan šole,
mnogo večji kot za vaše tovariše. Po žensko mislim, namreč, Kako dolgo že ste se veselile tega dne in premišljevale kako se boste oblekle za to svečanost. Nikar ne tajite, saj to je popolnoma razumljivo, mlade ste in prav je, da ste rade tudi lepo oblečene.
Pa vendar me je nekaj zbodlo v oči in to bi vam rada povedala. Razumite me prav, ni očitek, ampak prijateljski nasvet, nasvet starejše tovarišice, ki vam hoče dobro. Bile ste ljubke, že mladost vas dela take, toda nekaj me je motilo na vas. Motilo me je prav to, da ste pozabile (moram reči, da ne vse) prav na to, da ste mlade, na to, da se mora osemnajstletno dekle obleči drugače kot odrasla ženska. V Ameriki izdajajo posebne modne časopise za dekleta vaših let in tudi v drugih deželah ima vsak modni časopis, ki nekaj velja vsaj eno stran posvečeno mladim deklicam.
Kaj je bilo narobe? Vaša krila so bila predolga. Zgoraj ste izgledale mlade, spodaj pa — ne zamerite mi — stare. Kompromis je vedno slaba stvar in obleke nekaj nad gležnji že nekaj časa niso več v modi. Večerna — ali če hočete svečana obleka — je ali dolga ali pa kratka. Stopite pred ogledalo in se poglejte. Potem pa se vsedite in skrajšajte vašo današnjo svečano obleko za pet do deset centimetrov. Samo poskusite! Nato pa stopite spet pred ogledalo in videle boste razliko. Prepričana sem, da boste same s seboj zadovoljne. Kako drugače bodo izgledala vaša široka bela, rožnata, svetlo modra, zelenkasta in črna krila, če bodo krajša.
Ne pozabite nikoli, da imate osemnajst let!	A.	S.
Sele v maju pravzaprav začnemo saditi mlade rastline iz tople grede na vrtne gredice. V začetku meseca presadimo že lahki/ karfijolo, ohrovt, zgodnja zelje, zeleno in por. Paradižnike pa presadimo po 20. maju. Paprike ta mesec še ne sadimo na prosto.
Za paradižnike mora biti zemlja dobro gnojena. Ko kupujemo mlade rastline, moramo kupiti krat.ke in z debelimi stebli, ker le take bodo rodile mnogo in lepega sadu. Paradižnikova gredica mora biti na prostoru, kjer sije sonce od jutra do večera, da bodo plodovi sladki in rdeči.
Na gredici izkopljemo jamice v razdalji 60 cm, zasadimo poleg jamice kol visok 1.20 m do 1.50 m. nasujemo vanjo dobrega komposta in postavimo v jamico paradižnik. Okrog in okrog rastline, toda ne na korenine, nasujemo preperel gnoj in pokrijemo z zemljo. Paradižnike moramo saditi globoko, da napravijo mnogo korenin, ki bodo močno srkale hrano iz zemlje.
Ko je rastlinica vsajena, jo privežimo rahlo na kol, močno zalijemo in jo pustimo nekaj dni, da se dobro vkorenini. Med tem časom je ni treba zalivati/ Ko se je dobro ukoreninila,, jo takoj škropimo z 1 odstotno bor-doško juho proti glivičnim boleznim.
Vedno boli Se pojavlja pri nas neka glivična bolezen, ki
napada tudi krompir. Parad iž.ni-' kovo listje se zavije in sveti kot bi bilo posuto z zlatim prahom. Plodovi take rastline zaostanejo v razvoju, pozneje dobe črne madeže, ki se večajo in tam kjer je madež, se plod ne razvija. ampak raste le enostransko.
Škropiti moramo dva do trikrat v presiedkih enega tedna.
Vsakih štirinajst dni. pozneje Pa vsak teden moramo vse paradižnike pregledati in v pazdu-. hah listov odščipniti nove poganjke. Navadno pustimo vsaki rastlini le po en vrh. Pustimo pa tudj po dva. če je zemlja dovolj močna, da ‘bodo plodovi na obeh vrbovih lepi, zdravi *n veliki.
Ako imamo rastlino z enim vrhom ji pustimo P?t nastavkov cvetja. Več nastavkov m priporočljivo pustiti, ker bi zgornji plodovi ne dozoreli. Konec avgusta ali začetek septembra
rastlini še odščipnemo vrh, da ne raste po nepotrebnem v višino.
Sedaj moramo okopati tudi že grah in mu postaviti zatič. po katerem se ovija. Preden začne cveteti ga moramo dobro posuti s pantakanom ali lindane praškom.
Letos že leta v večjih množinah kakor prejšnja leta tudi kapusov belin. Zato je važno, da posujemo z lindane praškom vse
miade rastline zelja in ohrovta.
Ko se bo krompir zopet ob-rastel in opomogel po zadnjem hudem mrazu, ga bomo osuli, zemljo pa vso potresli z 2°/» lindane praškom zoper koloradskega hrošča.
Ce mraz krompir pomori, pravi ljudski pregovor, da je treba pripravit; dve kleti, namesto ene, toliko bo prideika. Zato pa ga moramo pravočasno čuvati pred uničenjem koloradskega hrošča.
DESET MINUT RITMIČNIH VAJ
Lep, prelep dan je danes. Zaključila si svoje delo v uradu in se odpravljaš domov. Ko hitiš domov po živahnih ulicah, te sonce tako močno greje, da ti je toplejša obleka kar odveč. Nekaj nameravaš in misel na tisto je vzrok, da smehljaj kar noče s tvojega obraza. Prišla si domov. Takoj, ko odložiš zimski plašč, odpreš' vrata svoje omare in sežeš po svojem lepem sivomodirem kostimu. Jeseni ti ga je sešila šivilja in prilega se ti kot ulit. Samo nekajkrat si ga jeseni oblekla. Pomerjaš ga-Kaj pa je to? Kaj ne moreš zapeti krila? Vedno znova poskušaš, nato pa globoko vdihneš in — posreči se ti. Stopiš pred ogledalo in se kritično ogleduješ. Obračaš se sem in tja, na levo in desno. Kako je to mogoče, da iti je kostim tako tesen? Saj v njem kar težko dihaš in s-e neprijetno počutiš. Ah. zredila si se. Sicer samo nekaj
kilogramov, vendar dovolj, da ti tvoj lepi kostim ne pristoja tako kot si želiš. Seveda, pretekle mesece si se prav malo gibala. Morda si tudi prav pridno posegala po tistih hrustajočih, s čokolado oblitih vanilijevih keksih in napolitankah? In tvoje večerje? Ni se tj ljubilo ven v mrak, meglo in mraz. pa sl jih iraje pripravila kar sama, seveda boljše in obilnejše kot jih je vajen tvoj želodec- Nočem da sedaj gledaš tako zflovrdjno. saj si lahko pomagaš. Žrtvuj samo deset minut vsako jutro, ampak res vsako jutro pa se boš
NAKUPU ZA LETNI KOSTUM
Letošnja izbira lahkega in cenenega pralnega blaga je precej večja in v vzorcih mnogo bol] zadovoljiva kot pretekla leta. Priijcitno presenečenje pa predstavlja nekoliko kompaktnejši tekstil iz umetnih vlaken, ki ja prav posebno dobrodošel za krojenje tako amenov-nih prehodnih kostumov in oblek, ka-t»-re razen spomladi in jesen: oblačimo tudi skozi vse hlud-r-ejše poletne dni. Zal ga v t;govinah prodajalci ne znalo imenovati drugače kot »tropi-ked«, »rips«, »umetna volna«, »umetna svila«. Naštevanje ten zelo splošnih pojmov nam torej šele v trgovini pove kakšno blago imamo pod tern imenom. Za orientacijo pa nam pomaga cena. 1 m blaga stane 450 din do 800 din. Sirin.a blaga je različna. Dobimo tudi blago dvojne širine m prav lepega vzorca.
Letni kostumi niso več samo tisto, kar smo si pod tem imenom predstavljali pred nekaj leti. Dvodelno obleko ukrojeno z dolgimi ali tričetrtinskimi rokavi, oblečemo jo prav tako za vožnjo s kolesom (sedaj -mamo široko krilo) kot za pope/danski
sprehod po mestu. Za hladna poletna jutra, ko hitimo v službo, je primeren kostum, pod jopico pa oblečemo prav tanko bluzo.
at? ge vračamo v opoldanski
vročini domov, jopico nosimo prek roke v prepričanju, da smo bile ves službeni dian primerno oblečene. V deževnih spomladanskih dneh pa je isti poletni kostum tudi naša spomladanska obleka, prek katere na cesti oblečemo še plašč ali jopico krojeno iz toplejšega blaga. Našim vremenskim razmeram In našemu načinu življenja je zato prav letni kostum najprimernejša - žen sika obleka.
Tudi za raiko imenovane »boljše« obleke so kostumi najprimernejši. Se ob morju v veče-r.h, ko »boljšo« obleko rabimo, ni dovoli toplo, da bi nam zadoščala izrezana obleka brez vsa -kaga ogrinjala. Letni kostum je zato prav gotovo naijbolj dobrodošel. Seveda ga v primeru, če si krojimo »boljšo« obleko, ukrojimo tako, da predstavlja močno izrezano obleko (krilo z izrezanim živ-otkom) in jopico ali pa krilo h kateremu oblečemo še različne bluze, v potrebi pa tudi koštumo-vo jopico. Pri tej vrsti obleke, ki je namenjena za posebne priložnosti izbiramo dražje blago. Kitajska svila je za to primerna. Dobimo jo trenutno v vseh naših večjih tekstilnih trgovinah pod imenom »surova svila«; tkanina je slonokoščene barve. K temu barvnemu
odtenku izbiramo bluze živahnih barv ali vsaj nakit, ki naj ne bo bel. Temnopoltim in izrazitim svetlolaskam, barva surova svile lepo pristoja.
ICroj dvodelnih oblek je zadnja leta postal nekoliko stereotipen. Ozka krila z nizko zašitima gubama, ki omogočata hojo, so postala presplošna, da bi bila lahko obenem tudi kaj več kot samo »moda nekaj sezon«. Takšno krilo ni primemo za vsakogar' kakor tudi ne za vsako priložnost. Tiste, ki nimajo obli-ko-anih nog oz. tiste, ki imajo zelo debele noge, z ozkim krilom samo poudarjajo to, kar sicer, ne bi želele poudariti. Obenem je ozko krilo primemo tudi samo za popoldanske obleke. Na kolesu ali pri pogostejši hoji (na avtobusih in vlaku) ta kroj krila skoraj ne more biti primeren, saj le težko naredimo večji ali bolj sproščen korak.
Ce izbiramo krilo oz. kostum, ki je ukrojen iz tanjšega blaga, ga lahko ukrojimo tudi tako, d.a je izdelan na obe strani. Dvojno blago, iste kakovo-sti pa različne barve oz. vzorca, nam omogoča možnost toplejšega krila, ki ga samo obrnemo pa ga že spremenimo v »novega«. Takšna krila krojimo običajno iz prav cenenega blaga. Tiskovina je zanj
v treh tednih znebila vse odvečne maščobe. Kar hitro začniva!
1. vaja, ki te bo naredila tanjšo v pasu;
Stoj razkoračena, roke skleni na tilniku. Nagni se - desno stran, čim globje se moreš. Isto ponovi tudj v levo stran.
2. vaja, ki ti b0 pobrala maščobo z bokov;
Stoj vzravnana in odreči. Dvigni levo koleno čim višje moreš. stopalo noge iztegni navzdol. Zaokrenj koleno leve noge v levo stran tako, da se 5 prst; leve noge dotikaš kolena desne noge. Iztegni levo nogo. Isto po-novj z desno nogo. Vajo izvajaj čisto počasi:, pazi. da stojiš ravno 'n se na nagibaš
niti naprej, niti naza.j.
3. vaja, za bobe in stegna:
Stoj vzravnana. Z demo roko
se vpri na kakšen del pohištva, levo roko in nogo pa iztegni predse. Pomakni levo nogo nazaj. čim više više mr.reš. Obrn! nogo za toliko, da se s palcem
dotakneš tal. Iztegni noSo pred-se talko, da ie stopalo obrnjeno navzven- Isto ponovi z desno roko in nogo. Pazi, da pri izvajanju te vaje ne upogibaš nog V kolenu. Drži jih ravne in napete. S telesom pa Se ne nagibaj ne napirej ne nazaj.
Odlična vaja za trebuh:
Povleci v treh sunkih trebuh navznoter, kolikor najbolj moreš. Stej do deset, nato sprosti trebušne mišice, spet v treh sunkih. Vajo (delaj s praznim želodcem!) ponovi netkrnt.
Zdenka Zebre
Če želimo, da naša obleka ne ostane samo strogo popoldanska, ukrojimo široko krilo. Ce je to »pike* ali kitajska svila, okrasimo obleko z drugobar-vnim iz tankega blaga ukrojenim pasom in okraskom na •okavih. — Blago, ki ima športni izgled in ki ni namenjeno samo za večer (ceneno drobno pepita blago) si morda ukrojimo po zgledu srednjega modela. — Popolnoma gladka dvodelna obleka je vedno lepa. Mornarsko moder svilen »pike« dopolnjuje rahlo rumena pentlja, katero poškrobimo. Sicer preprosto dvodelno obleko iz umetne volne poživi pentlja iz nylon tkanine, katero izpeljemo skozi ovratnik. — Nylon blago uporabimo tudi pri desnem modelu, ki je strogo popoldanski. Iz kitajske svHe ozkokrojen model je dopolnjen z dekorativnim pasom v vijoličasti osnovni barvi
"■v-"
.3
-r-	«-r	n.	v-.	.	..
prav primerna.
Ker je iskanje primernega blaga običajno še vedno zamudno pa čeprav imamo skoraj v vseh trgovinah iste vzorce in iste
tkanine nam pomaga kratek prP"
gled kaj dobimo v ljubljanskih trgovinah. Naštete so samo tkanine, kii so primerne za letna kostume oz. prehodne obleke.
Trgovina
Tovarna kvaliteta
barva
vzorec
din
»Manufaktura«	Marib.	rafia platno	pastel		460.—
Titova 10	tekst.				
	»Svila«	Art. 31/98	siva	droben	740.—
	Maribor				
»Volna«			vse pastelne		423,—
Nazorjeva	Vižmarje	tanko platno barve			
Tkanina	Svilanit	kravat.	siva,	droben	1.500.—
Nazorjeva	Kamnik	svila	rumena		
	Osijek	(popelin)	siva	malo	
				opazno	545.—
				črtasto	
»Svila*	»Vis«	riras	belo	črtasto	960.—
Miklošičeva	Varaždin	svila	—črno		
	Maribor.	umet.	več intenziv.		455.—
	predli.	vlaikno	bau-v	črtasto	
»Sukno«		umet.	vijolič.		
Stritarjeva	—,,—	preja	sivo zeleno		300.—
	Vižmarje	—>■—	drap		400.—
'i
	
B
M
ci ~
i
25. Tedaj je s pridušenim rjovenjem planil izza. skalovja Sir Khan in zaklical: »Mladič je moj! Dajte ml ga! Kaj ima opraviti svobodni voleji rod s človeškim mladičem?« Akela ni niti mignil z ušesi, toda ves zbor je zamolklo zagodrnjal in star volk je ponovil tigrovo vprašanje: »Kaj ima svoboden volčji rod opraviti s človeškim mladičem?«
2fi. In ker se volkovi niso mogli zediniti o sprejemu Mavglija v kardelo, je Akela, zvest zakonu džungle, vprašal: »Kdo se zavzame za tega mladiča?« Ce bi se zavzela zanj vsaj dva volkova, bi bil Mavgll rešen. Mati volčiča se je naježila, pripravljena, da se do zadnje kaplje krvi bori za svojega najdenčka.
27. Tedaj Je vstala edina žival, ki ne pripada • volčjemu rodu, pa se je vendarle smeia udeleževati volčjih zborov Balu, zaspani rjavi medved, ki je volčjim mladičem sijo-nijskega krdela razlagal zakone džungle. Zamomljal je: »Jaz se zavzamem za človeškega mladiča. Ni zlobe v njem. Sprejmite ga z ostalimi vred. Jaz sam ga bom poučeval.«
DIIEVI1E VESTI
KOLEDAR
Torek. 21. maja:	Dan	Jugoslo-
ranskega vojnega letalstva.
Dne 21. maja 1942 je partizanski pilot Franjo Kluz metal z letala fPotez« prve bombe na okupatorske čete. ki so se pomikale iz Dubice proti Bosanski Gradiški, kar .ie b!l prvi napad partizanskega letalstva.
Na današnji dan le'a 1942 so Italijanski fašisti ustrelili v Ljubljani narodnega heroja Toneta Tomšiča. organizacijskega sekretarja CK KPS.
Za uspešno operacijo našega ?—>« in brata se naj lepše zahva-ij-remo zdravnikom, sestram in bolničarjem. kirurškega oddelka posebno pa šefu Vojne bolnišnice
dr. Kunc Borisu in kirurgu dr. Pleterski Miroslavu. — Družina Saržaski, Skoplje.
Planinsko društvo Ljubljana-
matica priredi 2. junija skupinski Izlet na Golico. Prijave do 23.
maja.
v it j. b VII. drž. giznn. (Maturant4. 1952.) Sestanemo se v soboto, rs. maja ob 19.30. uri >*Pod lipco«, Borštnikov trg. Javite prosim svojo udeležbo na naslov:	Prosenc
Tone. Prešernova c. 20. — Ljubljana. — Marijan.
Iskreno se zahvaljujem prof. dr.
Vladimirju Trampužu, prof. dr. Francu Novaku in primariju dr. ?*pf; Divjakovi ra požrtvovalnost in trud. Ki so ga imeli pri moji težki operaciji. Najlepša zahvala tudi strežnemu osobju ginekološke klinike v Ljubljani. Gorišek Marija, Trbovlje.
Pododbor ZROJ terena Tone
T°mšič, poziva vse rezervne oficirje terena na tekmovanje 7. zračno puško. Tekmovanje bo od 2n. do 22. maja v Domu JLA dnevno od 15. do 13. ure s sleae-č n razporedom: za rezervne ofi-c: rje s priimkom od A—H 20. V., od I—P 21. maja, od R—7. 22. V.
Iskreno se zahvaljujem za vso požrtvovalnost in skrb zdravnikom in osebju opeklinskega oddelka Dermatološke klinike v Ljubljani. Posebno se zahvaljujem ci-r. Betettu, dr. Milavcu, dr. Kr ž-niku. dr. Križnikovi in dr. Fe-tichu. Prav tako medicinskima sestrama Majdi Sire in Majdi Orožm. Dalje sestram Rezki. Ivici, Malči, Anici. Dragi. Ani in Ivanki. Skrb, požrtvovalnost, odnos zdravnikov in osebja na tem oddelku lahko služi za vzeled. Iskrena hvala tudi dr Krvžanovskimu in vsem tovarišem in prijateljem za iskreno pomoč in pozornost.
Ivka Križnar.
ZDRAVNIŠKA DEŽURNA SI.UZ-BA ZA NUJNE OBISKE NA BOLNIKOVEM DOMU od 1?.—25. V. 1P57 — NOČNA OD 20. DO 7. URE, OB NEDELJAH IN PRAZNIKIH VES DAN.
Zdravstveni dom Vič:
Dr. Jagodic Boris, Rožna dolina cesta 15 St. la. Telefon 22-437. — V odsotnosti zdravnika kličite tel. 21-519 ali 23-372. Nedeljska dežurna služba v ambulanti Mirje. Rimska cest.a 31 od 8.—14. ure. Telefon 21-797.
Zdravstveni dom Bežigrad:
Dr. Peče Henrik, Milčinskega 69, telefon 21-523.
Zdravstveni dom Center:
Dr. Trtnik Albert, telefon 20-456, Cankarjeva 9-1. — V odsotnosti zdravnika klicati tel. LM 30-200. Zdravstveni dom Šiška:
Dr. Sajevic Mihael, Černetova 31. Tel. 21-131.
Zdravstveni dom Moste:
Dr. Kurbus Janja. Krekova 5 — tel 31-359. V odsotnosti zdravnika klicati tel. LM 30-300. Zdravstveni dom Rudnik;
Dr Leskovic Bogdan, Opekarska cesta 8, tel. 21-829. V odsotnosti zdravnika klicati tel. LM 20-500.
Zdravstveni dom Šentvid:
telefon 731 ali LM 741.
Ce bolehate na želodcu ali jetrih. žolču ali črevesju, če Vas fn uči zaprtje ali hemeroidi in Vam umetna zdravila ne pomagajo. vprašajte zdravnika in potsku-V. te zdravljenje z učinkovitim pri-rodnim sredstvom:	rogaškim —
PONAT — vrelcem. Zahtevajte ga v trgovinah ki ga dobe v Ljubil a n:	pri »Ekonomu«, »Mercator-
ju« in »Prehrani*.
JADRANSKA LINIJSKA PLO-
VIDBA vzdržuje s svojima ladjama "ISTRA« in »LASTOVO« redno tedensko zve/o z Grčijo.
JUGOSLOVENSKA PO M O R S K A AGENCIJA Vam na tej progi omogoča skupinska potovanja po s^da.j najusodnejših pogojih z ogledom jugoslovanske in grške obale (vključno Atene).
Cena, v katero ie vključena prvovrstna hrana, bivanje in ležišče na ladji, znaša za naslednje ^tipcije:
—Pirej—Reka s trajanjem 11 dni 14.000 din.
Spit—Pirej—Split s trajanjem 9 dni 11.500 din.
Dubrovnik—Pirej —Dubrovnik s trajanjem R dni 10.000 din.
Za detajlne Informacije se je Obrniti na "JUGOAGENTA* — f-inhliana. tel. 21-646.
Protlperonosporna služba dne 20. maja 1957.
OBVESTILO VINOGRADNIKOM
Z današnjim dnem pričenjamo tudi letos z oddajami proti pero-•nasporne službe, ki bo opozarjala vinogradnike na pravočasna škropljenja vinske trte proti perono-spori, pa tudi proti drugim glivičnim boleznim in škodljivcem.
Letos je vegetacija začela 2—3 tedna prej kot lansko leto.
Ker je bil v prvi dekadi meseca maja sneg ln mraz, se je prvo škropljenje proti peronospori zavleklo. Vkljub temu, da so dosegle mladice vinske trte ponekod normalno velikost, Še vedno ni potrebno Škropiti, kajti do sedaj še ni bilo pogojev za primarne (prve) infekcije (okužbe) razen v nekaterih krajih Primorske. Tudi tam ni bilo povsod pogojev za primarne Infekcije. Z ozirom na to. da zasleduje protiperonospor-na služba Slovenije pogoje za pojav peronospore na 52 protipero-nospornih postajah v celotnem vinogradniškem področju Slovenije. bo pravočasno obvestila vsak vinogradniški okoliš kdaj naj začnejo s prvim škropljenjem vinogradov.
V interesu vinogradnikov Je, da naše napovedi redno zasledujejo in se po njih ravnajo, kajti vsako nepotrebno škropljenje je nekoristno delo. Škropljenje je uspešno le takrat, če je izvršeno pravočasno. Ce pa smo škropili prezgodaj ali prepozno, je to škropljenje popolnoma brezuspešno. Nasvete in navodila protipero-nosporne službe bomo redno dajali vsak dan po radiu Ljubljana in sicer po vremenskih napovedih ter v dnevnem tisku »ljudski pravici« in »Slovenskem poročevalcu« v posebni rubriki »Proti-peronosporna služba«. — Kmetijski inštitut Slovenije, Ljubljana.
Na podlagi 25. Člena Statuta ln
sklepa VI. redne seje Upravnega odbora Gostinske zbornice za LRS sklicujemo za dne 5. junija 1957 V. redni občni zbor Gostinske zbornice za LRS
Dnevni red: izvolitev delovnega predsedstva in overoviteljev zapisnika.
Izvolitev: verifikacijske komisije; kandidacijske komisije; volilne komisije, komisije za sklepe.
Poročilo upravnega odbora; po-ročHo nadzornega odbora; poročilo verifikacijske komisije; razprava; sklepanje o zaključnem računu 1956, sklepanje o razreš-niei: predsednika zbornice, upravnega odbora, nadzornega odbora, častnega sodišča: Sklepanje o številu članov novega upravnega odbora.
Volitve:	predsednika zbornice,
upravnega odbora, nadzornega odbora, častnega sodišča, 12 delegatov za občni zbor Zveze gostinskih zbornic Jugoslavije.
Sprejetje predračuna dohodka in izdatkov za leto 1957, določitev prispevka in načina plačevanja.
Ustanovitev zborničnih organov.
Objava izida volitev.
Predlogi, pritožbe in vprašanja.
Razno.
Pričetek občnega zbora Je ob 9.30. uri v prostorih Kluba poslancev. Puharjeva št. 1.
Izvoljeni delegati za občni zbor morajo pred pričetkom občnega zbora predložiti ustrezne poverilnice, izdane od organizacije, ki jih je izvolila za delegate.
morajo biti opremljene a prilogami v skladu s predpisi pravilnika o postopku pri Javni licitaciji za oddajo gradbenih del (Uradni list FLRJ štev. 13-57). Ponudbe bomo sprejemali do 3. junija 1957 do 10. ure v TAM — Plan investicij, Maribor.
Projektni elaborati 3n splošni pogoji so interesentom na razpolago proti kavciji 30.000 _din. — Tovarna avtomobilov Maribor. O
RAZPISI
Upravni odbor preduzeča »Elek-trobosne«, elektrohemijske Industrije. Jajce, razpisuje natečaj za vodjo gospodarsko-računskeg® sektorja.
Pogoji: ekonomska fakulteta ali srednja strokovna izobrazba z daljšo prakso.
Plača po dogovoru. Stanovanje zagotovljeno. Nastop službe takoj. Ponudbe dostavite Upravi »Elek-trobosne«. Jajce, a obvestila po telefonu 16.	R
Uprava civilnog vazduhoplov-stva FNRJ razpisuje natečaj za dopolnitev delovnih mest
1. na civilnem letalskem pristanišču »Ljubljana« in to:
a) kontrola letenja;
b) radiogoniometrista;
c) radiotehnlka.
2. na letališču »Maribor«: a) kontrola letenja.
Pogoji pod a) nepopolna srednja Sola. dokončana letalska šola. najmanj eno leto prakse kot letalec ali Odgovarjajoča izobrazba in praksa v vojnem letalstvu; pod b) nepopolna srednja šola. najmanj 5 let prakse kot radiotelegrafist v civilnem letalstvu, opravljen Izpit ln 2 leti prakse kot radiogonlo-metrist: pod c) odgovarjajoča strokovna izobrazba.
Plača po Uredbi, dopolnilna plača in delovna obleka. Prošnje kolkovane s 30 din državne takse, z opisom dosedanjega službovanja. dostavite na naslov; Uprava ctvilnog vazduhoplovstva, Beograd, Birčaninova l-III.
Kandidati morajo izpolnjevati vse pogoje Iz 50.	61.	Zakona	o
državnih uslužbencih.	R
RADIO
Perkutol Skin krema, vitamin-ska. mastna, za nego suhe, upadle in starikave kože.
Perkutol a Orange krema, zelo mastna, hranilna. za nego zelo suhe in uvele kože.
Pegesan krema Vam zaeotovo odstrani pege. Zahtevajte povsod Pegasan novi z rdečo-zlato etiketo.
Nenadkriljiva je »ULTRAGIN-sport krema«. Poizkusi, primerjaj, povej drugim!
Za čiščenje mastnih madežev dobiš v vseh trgovinah, kjer kupuješ milo, tudi preparat »FLEX«. Nobenemu gospodinjstvu ne sme manjkati »FLEX«!
ZA OBČUTLJIVO KOŽO
/pouk V.o us"
NAJ 13 O L J ŠA K KEM A
OBVESTILA
Na podlagi 1. člena zakona o oddajanju in Izvajanju gradbenih del (Uradni list FLRJ štev. 13-57), razpisuje tovarna avtomobilov Maribor pismeno licitacijo za oddajo gradbenih in obrtniških del za gradnjo stanovanjskega bloka »C«, Levstikova uiica. Maribor. Licitacija bo 3. junija 3957 ob 10. uri v prostorih TAM. — Plan investicij.
Predračunska vsota za gradbena ln obrtniška dela znaša 81.259.322 din. Rok za dovršitev III. fa/e gradbenih del je 1. decembra 1957, za popolno dovršitev pa 30. julila 1958. Določbe v varščini za izvršitev gradbenih obveznosti se določajo v splošnih pogojih. Ponudb«
SPORED ZA TOREK Poročila: 5.05, S.oo, 7.ou. 8.ou 10.00, 13.00, 15.00, 17.00, 10.30, 22.00, 22.55.
5.00—7.00 Dobro jutro, dragi poslušalci! (Pisan glasbeni spored) — vmes ob 8.30—6.40 Reklame in obvestila; 7.1o Zabavni zvoki — vmes ob 7.20—7.25 Naš Jedilnik; 8.05 Koncert pihalne godbe Ljudske milice pod vodstvom Kudolta Stariča; 8.40 Igrajo mali zabavni ansambli; 9.00 Radijski roman — Anatolij Vinogradov: Paganinl — XXIX.; 9.20 Iz zapuščine dunajskih klasikov; 10.10 Od melodije do melodije; 11.15 Za dom in žene: 11.30 iz solistične glasbe; 32.00 pisana vrsta slovenskih narodnih pesmi; 12.30 Kmetijski nasveti — Ing. Vlasta Stergart Črvivost sadja; 12.40 P. I. Čajkovski: Uvertura' 3312:	13.35' V zabavnem tonu:
13.30 Pisan spored opernih melodij; 14.20 Zanimivosti iz znanosti ln tehnike; 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.35 Zabavna glasba, vmes reklame; 15-40 Tečaj francoskega jezika —	24.
lekcija; 15.55 Tečaj angleškega jezika — 51. lekcija: 18.10 Popoldanski koncert; 17.10 Branko Popovič: Prosti lov (reportaža); 17.30 Zabavna in plesna glasba na tekočem traku; 38.00 Športni tedijik; 18.30 Iz zakladnice slovenskih samospevov; 18.50 Domače aktualnosti; 19.00 Zabavna glasba, vmes reklame:	19.30 Radijski dnevnik; 20.00
Tuje narodne pesmi poje Ljubljanski komorni zbor pod vodstvom Milka Skoberneta: 20.30 Radijska igra — Moliere: Namišljeni bolnik: 21.30 Igrajo veliki zabavni orkestri: 22.15 Iz slovenske komorne glasbe — Vilko Ukmar: Godalni kvartet IT. (Ljubil, god. kvartet)* Uroš Krek; Sonata (violinist Igor Ozim in pianistka Use von Alpenheim); 23.00—24.00 Oddaja za tujino (Prenos iz. Zagreba); 22.15—23.00 UKV program: Zaplešimo.
II. PROGRAM
12.30 Pod južnim nebom (spored zabavnih melodij); 13.oo Napoved časa. poročila ln vremenska napoved:	33.10 Simfonični koncert;
14.20 Ljubljanska kronika in obvestila; 14.35 Pojo otroški ln mladinski ' zbori;	15.00—15.15 Napoved
časa, poročila in vremenska napoved: 22.15—23.00 Zaplešimo (Prenos UKV programa),
GLEDALIŠČA
DRAMA - LJUBLJANA
Torek. 21. maja ob 23:	Potrč:
Krefli. Gostovanje ljubljanske Drame na Sterijinem pozor ju v Novem Sadu.
Sreda, 22. maja: Zaprto!
Četrtek. 23. maja ob 20: Sofokles: Kralj Oidipus. Abonma red H. Petek. 24. maja ob 15 30; Brecht: Kavkaškl krog s kredo Abonma Petek I. popoldanski Ob 20: Potrč: Krefli. Abonma U Sobota. 25. maja ob 20: Priestley: »Odstranite norca!« Abonma E. Nedelja. 26. maja ob 20: Brecht: Kavkaški krog s kredo Izven in za podeželje. (Zadnjič v sezoni.)
OPERA — LJUBLJANA
Torek. 21. maja ob 20:	Verdi:
Traviata Izven ln za podeželje. (Vstopnice so še na razpolago ) Sreda 22 maja ob 20:	Puccini:
Madame Butterfly Gostovanje Valerije TIeybalove izven in za podeželje
(Vstopnice so še na razpolago.) Četrtek. 23 maja ob 20: Janaček: Jenufa. Premiera Prem abonma in izven.
Petek, 24. maja: zaprto!
Sobota, 25. maja ob 20: Dvorak: Rusalka. Abonma red F. Nedelja. 26. maja ob 20: Donizetti: Ljubezenski napoj. Izven ln za podeželje.
Po desetletnem presledku je
letos znova uvrščena v operni repertoar JanSčkova »Jenufa«. ki bo imela premiero v četrtek, 23. t. m. Letošnjo premiero so pripravili: dirigent dr. Danilo Švara, režiser
Ciril Debevec, inscenator akad.
slikar Marjan Pliberšek, kostumograf Alenka Bartl-Serša. zborovodja Jože Hanc in koreograf Slavko Eržen. Sodelujejo solisti: Bogdana Stritarjeva kot Stara Buryjevka, kot njena vnuka Laca in Steva Janez Lipušček izmenoma z Mirom Brajnikom in Drago Cucfen izmenoma z G. Dermoto, kot Cerkovnica Buryjevka — Elza Karlovčeva in Vanda Gerlo-vičeva. naslovno vlogov Jenufe poje Vilma Bukovčeva. Mlinar — Vekoslav Janko in Fran Langus. Rihtar — Zdravko Kovač in Ivo Anžlovar. Rihtariča — Manja Mlejnikova in Mila Kogejeva, Ka-rolka — Zlata Gašperšičeva in Sonja Hočevarjeva, Barena Milica Polajnarjeva, pastirček Jano sta Maruša Patikova in Sonja Hočevarjeva. Teta — Vanda Ziherlova ali Elza Barbičeva. Prvo navedeni solisti nastopijo pri premieri.
Šentjakobsko gledališče, LJUBLJANA, Mestni dom
Četrtek, 23. maja ob 20: F. Žižek:
»Jezični dohtar Petelin«, burka.
Gostovanje v Zgornji Šiški.
(Prodaja vstopnic v domu »Svobode«, Zg. Šiška.)
Sobota. 25. maja ob 20: F. Žižek: »Jezični dohtar Petelin«, burka. Zadnja večerna uprizoritev. Izven.
Nedelja, 26. maja ob 16: F. Žižek: »Jezični dohtar Petelin«, burka. Red Nedelja-popoldanski. (Vstopnice so tudi v prodaji.) ob 20; O. Stuart'* »Čudovite pustolovščine«, veseloigra. Večerna predstava. Izven. Zadnja uprizoritev.
Prihodnja premiera bo Cankarjeva komedija; »Za narodov blagor«.
'Prodaja vstopnic v Mestnem domu, rezerviranje tel. 32-860.
MESTNO LUTKOVNO GLEDALIŠČE MARIONETE Levstikov (Šentjakobski) trg it. I
Četrtek. 23. maja ob 17: F. Milčinski: »Zvezdica Zaspanka«. Nedelja. 26. maja ob 11: Pengov-Simončič: »Zlata ribica«.
Prodaja vstopnic od srede dalje od 10.—12. ure na upravi. Resljeva e. 36, tel. 32-020 in pol ure pred vsako predstavo pri gledališki blagajni.
MESTNO GLEDALIŠČ* LJUBI. J AN A Gledališka pasata
Torek, 21. maja ob 20: Anny Tl-chy: »Vselej sta dve možnosti«. Abonma red Torek večerni. — Vstopnice so tudi v prodaji. Sreda, 22. maja ob 20: Anny Tl-chy: »Vselej sta dve možnosti«. Abonma LMS II.
Četrtek, 23. maja ob 20.30:	Igor
Torkar:	»Pozabljeni	ljudje«. —
Abonma TSS II.
Vstopnice so tudi v prodali Petek, 24. maja ob 16: Nenavadni koncert (parodija v dveh delih). Gostovanje ruskega lutkovnega gledališča.
ob 20: Lutke Sergeja Obrazcova. Gostovanje ruskega lutkovnega gledališča.
Sobota, 25. maja ob 15: Aladinova čarobna svetilka. Gostovanje ruskega lutkovnega gledališča. — Predstava za otroke, ob 20: Nenavadni koncert. Gostovanje ruskega lutkovnega gledališča.
Nedelja, 26. maja ob 20: Sidney Hotvard:	Pokojni	Christopher
Bean. (Davenport — Franček Drofenik.)
PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ
Torek. 21. maja ob 20:	Jan de
Hartog: »Zakonska postelja«. — Premiera. Izven.
Sreda. 22. maja ob 19: Aleks Le-ščan: »Slepi potnik«. Red Srednji tehnični tekstilni jtehnikum. Petek. 24. maja ob 20:	Jan de
Hartog: »Zakonska postelja«. — Tzven.
Sobota, 25. maja ob 20: Alojz Remec; »Magda«. — Gostovanje v Radovljici.
Nedelia. 26. maja ob 15:	Aleks
Leščan: »Slepi potnik«. Izven ln za podeželje.
OKRAJNO GLEDALIŠČE PTUJ
Torek, 21. maja ob 16: J. Lutow-ski:	»Dežurna služba«. — Red
LMS-I.
Ob 20:	J. Lutotvski:	»Dežurna
služba«. Red B in izven.
MESTNO GI.EDAI.1SCE CELJE
Torek. 21. maja ob 15.30: Prežihov Voranc: »Pernjakovi«. III. šolski. Sreda. 22. maja ob 20:	Stefan
Ztveig: »Voipone«. Izven. Četrtek. 23 maja ob 19.30: Prežihov Voranc:	»Pernjakovi«. Go-
stovanje v Vojniku.
Sobota, 25. maja ob 39: Miloš Mikeln: »Petra Seme pozna poroka«. Gostovanje v Lokah-Kisov-cu.
Nedelja, 26. mala ob 15.30: Prežihov Voranc: »Pernjakovi«. Izven.
SKLIDISCE
*uho in svetlo, po možnost! v eentrn Ljubljane, vzame v najem Državna založba Slovenije. Ljubljana, Mestni trg 26.
2595-R
KONCERTI
Nižja glasbena šola Ljubljana — Center bo proslavila Dan mladosti s tremi javnimi nastopi svojih
učencev, ki bodo dne 21., 22. In
23. maja 1957, in sicer vsakokrat ob 18. url v mali dvorani Slovenske filharmonije. — Na 1. nastopu bodo nastopili učenci violinskega oddelka iz razreda prof. Stanič Frana in učenci oddelka za harfo iz razreda prof. Bračka. Posebnost teh nastopov pa bo javni nastop 22. maja, saj bomo s tem nastopom delno prikazali mladinsko slovensko glasbeno tvornost. Na tretjem večeru pa bodo na sporedu prav tako dela slovenskih in Jugoslovanskih avtorjev, in to kot nadaljevanje drugega nastopa. K
V torek. .21. maja t. 1. bo ob 20. uri v Viteški dvorani Križank večer kompozicijskih vaj gojencev teoretskega oddelka iz šol prof. V. Mirka in J. Gregorca. — Zborovodska šola prof. J. Boleta.
K
Diplomski koncert mezzosopranistke Jasne Sf iligoj«Spiller jeve (razred rektorja AG Fr. Schiffrerja) in pianista Leona Engelmana (razred red. prof. Antona Ravnika) bo v sredo. 22. maja v Filharmoniji. Sfilligojevo spremlja pri klavirju prof. Marijan Lipovšek. Sporedi kot vstopnice se dobijo na Akademiji za glasbo in pred koncertom v Filharmoniji. K
PREDAVANJA
Združenje rezervnih' oficirjev Jugoslavije — Pododbor »24 tal-
cev« v' Ljubljani, vabi vse rezervna oficirje in podoficirje svojega področja ter Člane vseh množičnih organizacij na terenu, na predavanje: »DESANT NA DRVAR« s filmom, ki bo v sredo, 22. maja ob 20. uri v dvoran! SZDL v Zarnikovi ulici št. 3. V ponedeljek, dne 27. in v torek, dne 23. maja 1957 bo oba dneva od 15. do 20. ure za vse člane obvezno streljanje z zračno puško v dvorani SZDL, Zarnikova 3. Tekmovanje v streljanju prirejamo v počastitev rojstnega dne maršala Tita. P
»Slovenski poročevalec« največji in najbolj razširjen slovenski dnevniki A
Člane Kluba kulturnih delavcev in Društva arhitektov vabimo v torek, 21. maja ob 20. url na predavanje (z diapozitivi) . ing. arch. Oskarja Payerja:	»Die soziale
VVohnkultur in wien.«	P
Gradbeno podjetje SAVA, Videm - Krško sprejme v službo: GRADBENEGA DELOVODJO in VEC ZIDARJEV kvalificiranih.
Samsko stanovanje za gradben, delovodjo preskrbljeno. Interesenti naj se javijo na upravo podjetja.	2715-R
>•••
UMRLI
Vsem sorodnikom ln znancem sporočamo žalostno vest, da je umrl moj ljubi mož, oče. brat in stric
FRANC CANKAR,
železniški upokojenec.
Pogreb nepozabnega pokojnika bo v sredo, dne 22. maja 1957 ob 16. uri iz Frančiškove mrliške vežice na pokooališče Zale.
Žalujoča žena Pavla, hčerka
Fani por. Keršič ter ostalo sorodstvo.
Ljubljana, 20. maja 1957.
Zahvala
Vsem, ki so spremljali našo nepozabno
MARINKO
na njeni zadnji poti in jo obsuli s cvetjem, iskrena hvala!...— Posebno se zahvaljujemo duhovščini, zdravniku dr. Kauklerju, njenemu dobremu učitelju tov. Cehu, sošolkam in pevcem.
Žalujoči starši in sorodniki Senčarjevi.
Mala Nedelja, 21. maja 1S57.
GOSPODINJE! ISCETE KVALITETO?
Kupujte »SANA«
VANILIN SLADKOR IN PECILNI PRAŠEK!
-oouooooo
■ Pridnega in poštenega
1 KOLPORTERJA ali K0LP0RTERK0 I	sprejme	takoj
j podružnica »SLOVENSKEGA POROČEVALCA«
1	v	Novem	mestu
■
Dotrpel je naš ljubljeni, dobri mož, oče, ded in dedek, stric in svak
MARTIN PETRIČ
železniški uradnik v pokoju
Dragega pokojnika spremimo k večnemu počitku v aredo, 22. maja ob 16.30 iz Andrejeve mrliške vežice.
Ljubljana, 20. maja 1957.
2alujoči: žena Ivanka roj. Pavlič; hčerki Marža in Iva Betetto z družino in ostalo sorodstvo.
Vsem sorodnikom in prijateljem naznanjamo žalostno vest, da nas je za vedno zapustila po hudem trpljenju naša predobra mama, stara mama, tašča in teta
MARJETA KOPITAR
upokojenka tobačne tovarne
Pogreb bo v torek, 21. maja ob 16.30 Iz hiše žalosti Ježica 45 na pokopališče k Sv. Jurju.
Žalujoči družini: Stular in Kopitar.
Sporočamo, da je tragično preminil naš vestni knjigovodja
IVAN KRALJ
Pogreb bo v torek, 21. maja 1957, ob 16.30 is Nikolajeve mrliške veže na Zalah.
Podjetje in delovni kolektiv J. Vavpetič, drž. obrt. mojster, Ljubljana
SPORED ZA TOREK •UNION«; franc. barvasti film •ŠENTJEKNEJSKA NOC«. Brez tednika. Predstave ob 16, 13.30 in 21 Ob 10 je matineja istega filma. V gl. vlogi: Jeanne Mo-rcau.
• KOMUNA«:	amer. film »UPOR-
NIK«. Brez tednika. Predstava ob la. 17, 19 in 21.
»SLOGA«: franc, film »KO BI VSI FANTJE SVETA«. Brez tednika. Predstave ob 15, 17, 19 in 21. »VIC«:	amer.	barvasti film »PO-
SLEDNJI KOMANC«. Tednik: FN št. 29. Predstave ob 16, 18 in 29. V gl. vlogi:	Broderick
Cra\vford.
Prodaja vstopnic v vseh štirih kinematografih od 9.30 do 11 in od 14 dalje, za matinejo v kino Union pa od 9 dalje.
»SOCA«: angleški film »ZENA NA LADJI«. Predstavi ob 13. in 20. tiri. Prodaja vstopnic od 14. ure dalje.
LETNI KINO »BEŽIGRAD«: francoski film »SENTJERNEJSKA NOC«. Predstava ob 20. Prodaja vstopnic uro pred pričetkom predstave.
V okviru predstav »TEDNA MLADOSTI« v kino »SLOGA«: ob 10. uri slov. film: »Dolina miru« in v kino »SOCA«: ob 16. uri isti film. Vstop prost!
MLADINSKI KINO »LM«. Kotnikova 8: poljski film »POKOLE: NJE«. Predstavi sta vsak dan ob 10 in 15.
»SlSKA«: ameriški film: »Pot za Caribo«. V glavni vlogi:	Ran-
doiph Scott in Karin Booth. — Predstave ob 16., 18. In 20. uri. Prodaja vstopnic od 14. ure dalje.
•TRIGLAV«:	amer.	film »ŽELIM
TE«. Tednik. V gl. vlogi: Greer Garson in Robert Mitchum. —
Predstave ob 16.. 18. in 20. Prodaja vstopnic od 15. dalje. Danes
zadnjikrat. Jutri jugosl. film:
»Deklica in hrast«.
»LITOSTROJ«: ruski barvasti film »OTHELLO«. FN Št. 18, Ob 20, Prodaja vstopnic uro pred pričetkom predstave. Zadnjič. Kamnik »DOM«: meh. film: »Trij® nustolovci«.
»BI,ED«:	madžarski barv. film:
»Moj ded in jaz«, ob 18. in 20-30. Novo mesto »KRKA«: amer. film: »Maščevalci.
Kranj »STORŽIČ«: jugoslov film »Zenica«, ob 17.30. in 20. Zadnjikrat.
Kranj »Letni — PARTIZAN«: premiera amer. barv. filma; »CaJ za dva«, ob 20.
Jesenice »RADIO«:	mehiški film
»KADAR BOS ODŠEL«. . ob 13 in 20. Zadnjič Jesenice »PLAVŽ«:	amer. film:
»Nasilje«, ob 18. in 20. Zadnjič.
MALI OGLASI
KMETIJSKA ZADRUGA PODBOČJE pri Kostanjevici na Dolenjskem, razpisuje mesto upravnika in poslovodje. Plača po dogovoru. Reflektanti naj predlože takoj ponudbe z živ-lleniepisom.	R	1462-1
TRGOVSKEGA POMOČNIKA -CO (lahko tudi honorarno moč), sprejme v službo trgovsko podjetje z živili »Grmada«, Ljubljana, Celovška 34, takoj aii_po dogovoru.	R	1459-1
SKLADIŠČNIKA s 5-lotno praksa v skladišču industrije gradbenega materiala in osnovnim znanjem knjigovodstva, sprejme »Mineral«, Ljubljana, Smar-tinska cesta. Nastop takoj.
R 1127-1
»RAŠICA« tovarna čipk ln pletenin Gameljne pri Ljubljani, sprejme: l. referenta za prodajo !n reklamo. Pogoji: popoma srednja šola ali 10 let prakse v komercialnih poslih. 2. referenta za uvoz in izvoz: Pogoji: ekonomska fakulteta ali srednja šola s 5 let prakse v komercialnih poslih.	R	1157-1
UPOKOJENI CARINSKI USLUŽBENEC dobi stalno zaposlitev v podjetju na Dolenjskem. Ponudbe pošljite v ogl. odd. pod »Uvoz-Izvoz«. Ravno tako dobi mesto diplomirani ekonomist ali absolvent ekonomskega teh-liikuma. Nastop službe in pogoji po dogovoru. Ponudbe v ogl. odd. pod »Uvoz-Izvoz«.
R 1435-1
STREŽNICO ZA GOSTISCE LJUBELJ, sprejme Turistično društvu Tržič	R	1445-1
HLAPCA SPREJME Zan, Bohoričeva ir.	10249-1
ADMINISTRATIVNO MOC z znanjem strojepisja, najraje upokojenko, iščemo za takojšnji nastop Naslov v ogl. odd.
10241-1
PRIPRAVLJAM ZA MATURO,
sprejemne m popravne izpite — matematiko, slovenščino, angleščino nemščino. Naslov v ogl. odd.	10254-2
PRIPRAVLJAM ZA POPRAVNE, sprejemne in mojstrske izpite. Ponudbe v ogl. odd. pod: »Uspeh lamčim«.	10239-2
DOBRO OHRANJENO italijansko moško športno kolo, prodam. Rijavec, Bežigrad št. 1 /I. 10240-4 LAMBRETTOv kupim. Benko, Vrhovci 75. Vič.	10251-5
ENODRUŽINSKO HISO z vrtom, gozd in njivo, prodam. Bizovik št. 59.	10238-7
TRG. VAJENKA ISCE SORO. Event. tudi pomaga. Gre tudi kot sostanovalka. Naslov v osi.
10215-9
IZGUBIL SEM MOŠKO DRAP, VOLNENO JOPICO od Miklošičeve do zapornic na Titovi cesti. Prosim poštenega najditelja, da jo vrne proti nagradi. Domžale. Ljubljanska 62. 10253-19 IZGUBILA SEM SIVO JOPO. v nedeljo dne 19. t. m. od Dolenjskega mostu po Ižanski cesti do Gostilne barje. Prosim najditelja, da jo vrne na naslov: Režek Marija. Vrhovčeva 3. pri Pečjaku. Ljubljana.	10246-10
USEL je PES	ovčar,	čmo-siv z
jekleno ovratnico. Vrnite ga proti nagradi na naslov: Dvor-žak. Ljubljana, Medvedova 6, (za kino Šiška).	10237-10
IZGUBLJENO ROČNO URO od Stožic do Titove, vrnite na postajo LM Bežigrad.	10235-19
PLETENO OTROŠKO belo-plavo jopico, izgubljeno 15. V. v Šiški, Novi bloki; prosim oddajte: Celovški blok, 16./V. stan 7.
10232-19
MARIBOR
Torek, 21. maja.
Dežurna lekarna:	»Pri gradu*.
Partizanska c. 1,
NARODNO GLEDALIŠČE
Ob 20: Goodrich-Hacket: »Dnevnik Ane Frank«. — Red ZIS.
RADIO
5.00—8.00 Prenos sporeda Radia Ljubljana; 8.00—3.05 Domače vesti; 8.05—8.15 Objave: 8.15—3.40 Domači napevi: 8.40—14.35 Prenos sporeda Radia Ljubljana: 14.35—15.00 Želeli ste — poslušajte! 15.00—17.00 Prenos sporeda Radia Ljubljana: 17.00—17.1« Domača poročila: 17.10 —17.20 Objave: 17.20—17.30 Tri romantične orkestralne skladbe; 17.30—17.40 Iz naših mest in vasi; 17 40—18.00 Poje železničarski moški zbor Angel Besednjak DPD Svoboda Tabor p. v. Albina Horvata:	i8.no—2300 Prenos spored*
Radia Ljubljana.
KINO
Ptuj: meh. film: »Rdeča Konga* Murska Sobota: ob 20. angleSlgk film: »Razdvojeno srce«.
Mariborski poštarji-planinci pod svojo streho
Petinosemdesetim planinskim društvom v Sloveniji z okrog 40 000 člani se je na sobotnem ustanovnem občnem zboru pridružilo še Planinsko društvo PTT Maribor, ki bi bilo po številu doslej prijavljenih članov na 34. mestu. Ideja planinskega združenja poštarjev ni nova, saj se je novo društvo pridružilo sedanjim sedmim planinskim poštarskim društvom v naši državi. Pomen ustanovnega občnega zbora so s svojo navzočnostjo poudarili predstavniki teritorialnega odbora PTT uslužbencev, poštarskih planinskih društev, Planinske zveze Slovenije, Planinskega društva Mari bor in raznih organizacij, ki so novoustanovljenemu društvu zaželeli uspehe pri delu.
encijan ter rdeče cvetoči sleč na
svojega dela v letu 1957. Tako kodo novoustanovljeno društvo organizacijsko okrepili, ustanovili mladinski odsek ter pridobili najmanj 50 novih članov. Prav tako bodo organizirali skupen pohod čez Pohorje, izlet v Julijske Alpe z obiskom poštarskega doma na Vršiču, izlet na Plešivec ter množični izlet na poštarski dom na Pohorje. Društvo bo prevzelo poštarski dom pod Plešiveem, organiziralo lastno društveno sobo na ekonomiji Poštarskega do-
ma na Pohorju, pridobili čim več naročnikov za Planinski vestnik ter opravili vrsto drugih koristnih nalog za razvoj planinstva. Prav tako so sprejeli pravila novega društva ter izvolili 13-član-ski upravni ter 3-članski nadzorni odbor. Za predsednika Planinskega društva PTT Maribor so zvoliii STANETA KNEZA, za podpredsednika ANGELCO KNEZOVO ter za tajnika MATILDO KO CARJEVO.	Marjan	Kos
Poročilo predsednika iniciativnega odbora Martina PKEVORC-NIKA Ivaže. da so mariborski 'poštarji pravilno ocenili pomen jala-n inskega udejstvovanja. Mariborski poštni delavci in uslužbenci se čutijo dolžne, da^kot močan delovni kolektiv, Čigar področje zajema skoraj vse To-horja, Kozjak s Plešiveem in Peco, gojijo planinski idealizem, vzbujajo "zanimanje za lepote naše domovine in obiskujejo naravne parke, ki jih tvorijo košate pohorske smreke in jelke, modri
Misli ob festivalu
O festivalu smo priobčili že marsikatero novico, prav pa je, da sc. dotaknemo tudi nekaterih problemov.
V vseh ielesnovzgojnih organizacijah smo že vajeni najrazličnejših denarnih težav, karier je treba ubrati sredstva za opremo, rekvizite, vožnjo, gradnjo itd. Tudi za festival bo težko z denarjem. Že danes slišimo tožbo: »Ni denarja, ne za vožnjo, ne za kroje in copate: Ce bomG dobili denar od okrajev aii cd republiških zvez, tedaj bomo že lahko prišli v Ljubljane. ..«
Toda poglejmo še drugo plat kolajne! Iz republiških fondov so za festival namenjena znatna milijonska sredstva. Vsak udeleženec bo užival celodnevno oskrbo (prenočišče, hrana trikrat dnevno) za pičlih 150 dinarjev, ker bodo razliko do višje cene plačali • republiški organi. Tudi cena za prevoz bo zelo nizka: 50% popusta uživajo vsi udeleženci že zaradi skupinske vožnje, za preostalih 50 odstotkov pa bodo nastopajoči deležni šo posebnih popustov (regres republiških zvez). Strokovnjaki so izračunali, da bo tridnevno bivanje v Ljubljani z vožnjo vred vsakega nastopajočega veljalo povprečno 750 dinarjev. Razen tega bodo tekmovalci deležni še posebnih ugodnosti (brezplačen ogled prireditev, brezplačna vožnja na tramvaju v Ljubljani itd.)
Ob vsem tern se moramo seveda vprašati: ali je prav, da zmeraj zahtevamo vsa sredstva od skupnosti v obliki dotacij.’ Ali je treba še danes — kakor v prvih povojnih letih — nastopajočim plačati prav vse do zadnjega- dinarja?! Ali nimajo telovadci in športniki od nastopov in tekem tudi precej osebnih koristi? Fo našem mnenju nudi festival lepo priložnost, da začnemo članstvo resno navajati k varčnosti in k temu, da bo tudi samo nekaj prispevalo. Menimo, da bi si večji del članstva lahko nabavil vsaj tisto opremo, ki pogosto služi tudi za vsakdanjo rabo (n. pr. športne majice, hlačke, krila, copate itd.). To bi lahko zahtevali od članov in deloma tudi od mladincev, ki so že zaposleni. Tako je bilo vselej pred vojno in je še danes v večini držav. Včasih so mladinci opravljali razna priložnostna dela, nabirali zdravilna zelišča in podobno. da so si zaslužili denar za udeležbo na takšnih prireditvah. Zakaj ne bi bilo to možno tudi danes? Navajanje k varčevanju ni samo koristno, marveč tudi vzgojno. Zatorej:	ne
pričakovati, da mora vselej tn prav vse biti podarjeno — »od zgora j«...
vrhu mogočnega Plešivca. Za zgled so si vzeli stanovske tovariše iz Ljubljane, ki so Planinsko društvo PTT ustanovili ze pred petimi leti. Na podroc.lu OVlrajne pošte Maribor I je bila tfoslej le močna planinska skupina poštarjev pri bivši Okrajni pošti Slovenj Gradec. Ta skupina planincev je pravzaprav zametek današnjega Planinskega društva PTT Maribor. Za planinsko rlelo kažejo poštarji izredno zanimanje. saj se je iz pošt Maribor I, Maribor II in iz TIT sekcije prijavilo okrog 300 članov. Mod njimi je bilo doslej le okrog 50 članov" Planinskega društva. Upravni odbor poštarskega doma pod Plešiveem je novemu društvu dal na razpolago planinski dom, katerega je v letih 1553 do 1955 s prostovoljnim delom zgradil kolektiv bivše Okrajne pošte Slovenj Gradec. To je pomembna pridobitev za društvo, saj stoji planinski dom ob glavni slovenski planinski poti št. 1 in služi kot zelo primerna vmesna postojanka. med Kremžarjevim vrhom in Plešiveem. Dom razpolaga z dnevno in lovsko sobo, točilnico. Štirimi spalnicami, s skupnim ležiščem ter je opremljen v glavnem s pohištvom slovenskega narodnega sloga in rečno kovanimi kljukami, lestenci itd. Razen tega ima dom elektriko, hladilnik, radijski sprejemnik in lasten vodovod s prho. Telefonično je povezan s pošto Ravne na Koroškem. M a občnem zboru Planinskega društva PTT ?*Triribor so dali' priznanje poštarjem bivše Okraine pošte Slovenj Gradec, ki so brez zagotovljenih finančnih sredste'’’ s prostovoljnim delom opravili na grodbiSču nad. 17.000 prostovoljnih delovnih ur.
Posebno pozornost so na občnem zboru posvetili programu
Za utrditev planinske misli
Pred kra/tkim je bil na Lisci posvet mladinskih odsekov zasavskih planinskih društev, na katerem so razpravljali o delu s planinsko mladino. Zadnjo nedeljo za so se prav tamkaj sestali člani dveh najmočnejših republiških društev, in sicer PD Ljubljana-Matica in PD Zagreb. Planinci teh dveh planinskih enot so sklenili storiti čimveč za uspešno sodelovanje in medsebojno zbliževanje ter razumevanje med planinci Slovenci in Hrvati. Zal se sestanka niso udeležili tudi planinci delavnega društva Treskavica iz Sarajeva, vendar njihove misli tolmačili tovariši iz sosednje republike. Sklepi se nanašajo na tesnejše sodelovanje v obliki organizacije večjih skupin izletov, sestankov obeh društev v Kamniški Bistrici in Medvednici, medsebojne zamenjave in prilagajanja raznih izlc; tov. posredovanja pri zamenjavi predavateljev, filmov, diapozitivov, potujočih razstav, besedil radijskih predavanj itd.
Pobudno delo obeh planinskih društev naj bi ne ostalo osamljeno. Obmejna planinska društva naj si te namene vzamejo za vzgled in naj tudi sama s' podobnim delom pripomorejo k' utrditvi planinske misli.	-ič
ZBOF GORENJSKIH 3IARKACI8TOV
Ob vsakokratnem prehodu iz zimske v pomladansko ozir. poletno sezono pregledujejo planinski markacisti vse poti v gore ter jih po potrebi popravljajo in pripravijo za močnejši obisk v poletnih mesecih. Komisija za planinska pota pri PZS — skupina za Julijske Alpe sklicuje v ta namen
WYLER NAM JE PRIPRAVIL VELIKO DOŽIVETJE
Danes
stivalski
Cannes, 13. maja 1957 je čiobil \Vyler v fe-
Pogled nti 5300 m visoko severno steno Nangn Perba!
s«
~>
:'V fž
s®?®*
mirnem-:-' .
- M ■■■'ut®#:
§ps;s	m
■ .' v,®	j	,	®	?
-M®
.-•.•-'.-v-.-v.--.-.-..-.-.-'-......
' 'J
sestanek vseh markacistov iž planinskih društev s področja Julijskih Alp v soboto. 25. maja ob 15. uri v planinski sobi doma TVD Partizana na Jesenicah. Zastopniki posameznih društev naj prineso s seboj pregled dela v lanskem letu in načrte za 1, 1957. Sestanka so se dolžni udeležiti markacisti iz vseh planinskih društev od Bovca do Mosta na Soči ter iz Bohinja, Bleda. Radovljice in Gor. Savske doline. Sestanka se bodo udeležili tudi predstavniki tistih planinskih društev od drugod, ki imajo svoje postojanke v Julijskih Alpah. Opozarjamo udeležence, da si bodo hkrati lahko
ogledali zanimivo planinsko razstavo, ki je prav zdaj odprta na Jesenicah.
Dirka v vediškem koncu
TVD Bartizan iz Vodic je nedeljo priredil vsakoletno dir-ko za prehodni pokal in hkrati v počastitev 70-letnice športnega kolesarstva v Slovni.ii in sicer_ za mladince in člane s turističnimi kolesi in mladince s specialnimi kolesi. Tekmovalo je 35 kolesarjev na 41 km dolsi progi od Vodic mimo Komende. Kamnika. Mengša in nazaj.
Izidi — mladinci: Ca.ihen (Rogi 1:08,0 Setblovnik (Tl.}. Peklenk (TU. Buradič (Ol. 5. Blatnik (R)
— vsi v enakem času: mladinci
— turisti:	Sešek	CLU. Samarin
(Ro„! _ oba 1:08:15 Stare (Vodice) 1:09:0; člani — turisti:’ Podlesnik (Rog) 1:07:0. Ziherl (V). Mrzlikar CRoal. Kuster (V) — vsi 1:07:0. — Prehodni pokal za ekipe je prejel TVD Partizan (Vodice) za skupni čas 3:22:15.
Na ocenjevalni vožnji ljubljanskih avto m o to društev, ki je vodila od Ljubljane do Turjaka in nazai	in	katere	so se udeležili
vozači	iz	Kopra.	Jesenic!	Radov-
ljice. Tržiča. Kamnika in Ljubljane.	so	v splošni oceni	zasedli
prva tri	mest o:	Cibašek	(Koper)
na Tomosu 125 ccm ter Marolt (Lj.) in Otovic (Radovljica) na Mopedih 50 ccm.
S TUJEGA SO VESTI prezentanca Turčije pred 70.000 gledalci zmagala nad Poljaki 1:0 (1*0). Domačini so bili terensko močnejši, vendar so zaigTali vse možnosti za gol:
da je finalist letošnjega tekmovanja za pokal evropskih prvakov madridski Real. v tekmi za španski pokal izgubil proti Barceloni 1:6:
S conskih turnirjev v šcihu
Dublin, 20. maja. V nedeljo je bilo odigrano na šahovskem conskem turnirju VH. kolo z naslednjimi izidi:
Durao — Conradl remi. Sten-borg-Fairhurst remi, Dunkelbium
— Katoszv 1:0, Platter — Benko remi, IValter — Schmidt remi, Llado — Pachmann 0:1, Van Shel-nnga — Gligorič o:i po 31 potezi. Prekinjeni sta bili partiji Alexan-der — Dreier in Giustolizi — O’ Sullivan. Po VII. kolu vodi še zmerom Pachman s 7 točkami pred Benkom (6) in Schidtom (5). Gligorič je četrti s 4.5 točke.
V Benetkah je v* VII. kolu Ne-deljkovičeva premagala Rinder-.ievo po 49 potezi, medtem ko je Lazarevičeva prav tako dobila celo točko kot črna v srečanju s Španko Sifuentes. Po VII. kolu je slej ko prej v vodstvu Lazarevičeva, medtem ko Je Nedelj-kovieeva s 5.5 točke tretja za Prichardovo na drugem mestu (6).
palači dostojno, častno mesto med udeleženci letošnjega festivala s svojim filmom »Prijatelji sko nagovairj anje« (Friendly Persuasion).
Človeku se zdi 'malce čudno, da so Američani priglasili kot svojega ofioialnega predstavnika na festivalu »Smešen obraz«, kajti »Prijateljsko nagovarjanje« v vsakem pogledu presega film Stan!eya Dcnena, pa četudi je »Smešen obraz« pri j etna 'revijska veseloigra. Wyler de torej v Cannesu kot gost, a tudi v tem statusu ima pravico do tekmovanja za nagrado. In najstrožji filmski kritik bo moral zapisati, da J e »prijateljsko nagovarjanje« — če nič drugega — sijajna režijska ekshibicija. Toda po mojem mnenju je Wylerjev 'film še nekaj več, verjetno mnogo več kot samo ekshibicija velikega (režiserja. Wyler je namreč posnel svoj film po enem izmed Tomanov pisatelja Jessamyna Westa, ki je napisal vrsto zgodib o kvekerjih, posebni ameriški verski 'ločini, ki je predvsem znana po nauku, da je treba vse odnose med čjudmi reševati z bratskim pirijaiteijstviom, da človek mirna pravice .zgrabiti za kakršnokoli orožje, da bi prizadejal škodo sočloveku, da je treba živeti zgledno, brez različnih zabav, ki človeka »kvarijo« in »ponižujejo njegovo podobo, ki jo je bog ustvaril« West se zna duhovito iin satirično posmehovati vsem tem kveker-skim navadam in naukom, ne grobo in cinično, temveč z nekakšnim prizanesljivim nasmeškom. pa pri tem vpleta v svoje zgodbe sijajno očiftame značaje posameznikov. Roman »Prijateljsko nagovarjanje« je pravzaprav romaai o življenjski nerealnosti kvekerskega nauka, da je na j večja zapoved ljubezen dio sočloveka, da proti tej zapovedi kveker .ne sme za nobeno ceno grešiti. Wyler .je — poznamo dobro njegove vrline in mojstrsko filmsko oblikovanje dejanja ter oseb predvsem po filmu »Najboljša leta našega življenja* — W estovo zgodbo odlično prenesel v filmski jezik. Postavil je osebnosti tako, kakor ijih je orisal Wesi: z vsemi) njihovimi vrlinami pa tudi z vsemi slabostmi, s katerimi ®e skušajo boriti. Toda tako postavljeni značaji so samo ena plat »Prijateljskega nagovarjanja« V bistvu, na dnu celotne zgodbe, gre za mnogo več — za spoznanje, da v različnih situacijah, ki jih prinaša življenje, kvefkerski nauk propade, ne nudi človeku trdne osnove za njegovo pot skozi življenje, za njegovo ravnanje v takšnih situacijah, na katere avtorji nauka gotovo niso pomislili. V filmu je Eliza Bird-vell, predstavnik kvekerskega nauka, eden izmed voditeljev kvekerske skupine v kraju. To je njena zunanja podoba. Njena .notranja, tista, ki se neprestano spoprijema z vnanjim lliikam, ki vedno znova skuša poiskati pot med naukom, ki ga predstavlja ter življenjem. pa
je podoba ljubeče žene in srčno dobre matere treh otrok. Odlično jo je oblikovala Do-
rothy McGuire, ki jo bomo imeli kmalu priložnost spoznati v kinemiasko.p3kem filmu »Trije novčiča, v vodnjaku«. Na drugi strani je Jess Birdwsll s svojimi tremo otroki, postavnim fantom Joshuoin, prikupno hčerko Mattee in' navihanim fantičem Jessomn. Vsi -štirje so tudi kvekerji, tcd.a življenje jih vedno bolj oddialjuje od -kvekerstva, dokler končno napad Južnih ne odpelje Joshue in starega Jessa v boj s puško
v roki, ljubke Mattie v naročje Ča=tn;ik3 Severnih — in no koncu priisilli celo dosledno Elizo, da ,se z metlo v rekah postavi v bran za svojo gosko, ki je tudi »član družine Bird-■vvellovih« . - . Kvekerstvo do-ži«d v .prakitičnih dejanjih kve_ kegljev popolno negacijo, življenje ga postavi na 'laž .. . To
misel je Wyle,r napolnil s tako priletnim vzdušjem dobrega
Posnetek smo vzeli iz pripravljene tvarine za knjigo »HIMALAJA IN ČLOVEK«, ki je zanjo Planinska zveza .Slovenije razpisala subskribcijo. Knjiga bo imela nad 400 strani z opisi najdrznejših vzponov na navjišje gore sveta, 33 reprodukcij na umetniškem papirju in 12 zemljevidov. Knjigo, ki 1)0 stala za prednaročnike 1100 dinarjev (v prosti prodaji 1500 dinarjev), naročajte pismeno pri Planinski zvezi Slovenije, Ljubljana, Liko-zarjeva 9. pp 214, tel. 32-553, pri Planinskem društvu Ljubljana -matica, Miklošičeva c. ali pri vseh Planinskih društvih Slovenije.
Nepričakovano nas je zapustila naša ljuba žena, mama, hčerka
MARIJA TOMŠIČ - MACA
Pogreb nepozabne pokojnice bo v sredo, 22. maja 1957, ob 17. uri iz Jožefove mrliške vežice na Zalah.
Žalujoči: mož Stanko, hčerki Stanka in Nadica, oče, mati in ostali sorodniki.
Ljubljana, Ježica, 20. maja 1957.
močvirjem«. Publika je to drobno delo mladega Petroviča lepo sprejela, čeprav menim,-da bi film samo pridobil na tehtnosti in predvsem na poetičnem vzdušju tragičnega dogodka v življenju narave, če bi Petrovič svoje delo vsaj za tretjino skrajšal in odvrgel vse nepotrebne, psevde-poeti-ne. pogosti čisto	Ia.rpurl artistične
vložke.
Lei!:os smo prvič srečali tudi cejlonsko filmsko produkcijo v filmu »Črta usode« (Rekava) režiserja Lest er ja Jamesa Pe-riesa. Naš režiser Emil Erelich je lan.; v reviji »Film* podrobno opisoval filmske produkcije Daljnega Vzhoda. »Črta usode« popolnoma potrjuje njegove misli o cejlonski produkciji. Malce naiivno an drobno zgodbico iz,prepleta dolga vrsta obi-
čajev, pesmi iin ple-sov — ta-ito da je film dejansko nekakšna folkloristično obarvana meša-ni ca takšn.vh elementov in sentimentalne ljubezenske- z&odbi-
»Prijateljsko nagovarjanje« — velik Wylerjev uspeh. Na sliki nosilca dveh glavnih vlog Gary Cooper in Dorothy McGuire
ra
razpoloženja, s stotinami sijajnih domislic, od katerih vsaka posebej dopolnjuj® in karakterizira zgodbo — da na koncu človek ne ve, čemu bi se bolj čudili. Nobenega dvoma ni, da se »Prijateljsko nagovarjanje« uvršča med največje filme ‘letošnjega festivala. Ga-ry Cooper ,pa je poleg Dorothv McGuire, Richarda Eyera in prikupnega fantiča Anthcnvia Perkinsn lahko Wyilerju dvakrat hvaležen,’ kait; njegov Jess Birdzvell je brez dvoma največjia kreacija njegove filmske kariere. V tem tradicionalnem . kavboju smo prepoznali pod Wylerjevo roko sijajnega karakternega iPralca, ki zasluži vse priznanje. Nil; pa ne zaostaja za njim Do-rothv McGuire, ki ,i® tako toplo oblikovala svojo Elizo. da smo srečali v ameriškem filmu ,1® malo tako »materinskih maher«. Upanje ameriškega filma, mladi Richard Eyer. zasluži vzdevek »upanje«. Težko Pa bom pozabil simpatičnega fantiča An-thonvja Peckinsa, ki ga je znal Wvle.r tako ne,pri siljen o vključiti v film. da človek samo občuduje malega igralca.
Pred Wylerjevim filmom je bili na programu jugoslovanski kratki film režiserj.a Aleksandra Petroviča »Polet nad močvirjem«, ki je tu v Cannesu nosil naslov »Med nebom in
ce. No, film bo v končni razporeditvi obstal nekje na koncu lestvice letošnjega festivala.
Vsekakor pa kaže omeniti barvni in kinemaskopski juž-noaifriški kratki film »Afriško veselje«, v katerem J avtor znal ujeti utrip in ritem svoje dežele, ki se prebuja iz zaostalosti včerajšnjega dn® v napreden jutrišnji dan. Tuniški kratki film »Tuniške počitnice* je male® skonstruirano delce, ki naj proglaša prijateljstvo med Tunisom in Francijo, utrjeno s krvjo, ki je bila prelita za iste cilje.
Na koncu naj samo z nekaj besedami omenim, da ima te dni v okviru festivala svoje zborovanje mednarodno združenje filmskih avtorjev, ki so predvsem -raz.pravl.jalj o problemih sodelovanja med filmom in televizijo. Predsednic združenja Carlo Rim men', da je Prav z zcrišča 'tega sodelovanja zborovanje pomembna prelomnica. Danes se je tudi začel »mati festival«, ki i» r<->-svečen komfrom v filmu. Doslej smo gleda1' Maxa Linder-ja, Charlesa Chaplina, Mačka Settona in brate M»rx. Vsekakor zanimiva, za filmskega publicista dvakrat pomembna filmska prireditev.
Vitko Musek
Sl
Stephens se’ je priklonil in z glavo z odločnim pogledom pomignil k vratom.
To je bil eden najsrečnejših trenutkov v njegovem življenju.
17
Polkovnik Carter od kriminalnega pododdelka si je vzel iz ust cigaro, da se je lahko laže smejal.
»Ivloj dragi Weliing, romantični ste in zategadelj bi se vam moral vsak podvig ponesrečiti. Namesto tega pa ste eden naših najuspešnejših detektivov. Pri našem poslu romantika ne igra vloge, nič romantičnega ni na zločinih in zločincih. ,A‘ je na primer tat s čisto posebnimi, a vendar znanimi delovnimi metodami, ,B‘ je slabo nadarjen policijski uradnik brez bogate domišljije, ki je dobil naročilo, da razjasni neki vlom. Pri poizvedovanju se dožene, da je vlom delo nekoga, ki uporablja iste delovne metode kot tat ,A‘. Morebiti ,A‘ zavoljo šale vstopa vedno le skozi kuhinjsko okno ali pa uporablja pri tem lesivo. ki jo nagedoma najde, ali pa se navadno po uspelem vlomu še nasiti. Te značilne posebnosti nekega ,A‘ so torej dognane .B‘ ga bo aretiral in v večini primerov s tem pravilno ukrepal Vi bi pa po ostankih ukradene hrane spoznali, da je bil tai grozno lačen, in bi iskali moža, ki bi bil po vsem videzu sestradan in povrh še levičar!«
Julij Weliing, šef osmega oddelka Scotland Yarda, je vzdihnil. Bil je starejši belolas mož otožnega in žalostnega obraza, s to navado, da si je drgnil nos, kadar je bil razburjen
»Doslej ste še vedno uspeli — sam bog vedi, kako je te mogoče,« je dejal Carter. »Nemara je to sreča — nemara pa tudi navdih.«
»Povsem pozabljate, da bi utegnila biti tudi genialnost.•< je menil gospod Welling prijazno.
Pri oblastvu. ki mu je že petintrideset let služil, so ga nazivali »vljudni Welling«. Pri policijski četi je imel kapetan-
ski čin. Za svoj uspeh je bil odlikovan ob vsaki priložnosti in je nosil, kadar se je pokazal v uniformi, tri vrste odlikovanj od gumbov pa vse do ramen.
Jackson Carter in on sta bila stopila v službo istega dne. Carter je bil poprej pisarniški uradnik in je imel velik organizacijski talent. Welling pa se je poglobil v proučevanje ljudi in je komaj zaznaval, kako minevajo leta, ki mu prinašajo tolikšne časti.
»Kakor sem že rekel, ste star romantik.« Carter je bil pri svoji najljubši temi in je z veseljem dražil svojega starega prijatelja. To je bilo malodane edino razvedrilo v življenju tega neumornega uradnika. »Seveda moram priznati — to je kajpak lepo zame — da vas je vaše fantastično sanjarstvo večkrat privedlo do najbolj čudnih uspehov.«
Julij Welling ga je smehljaje pogledal.
»Le kam bo privedla moja trenutna kombinacija?« je vprašal.
»Gotovo do velike katastrofe,« je menil Carter resno. »Crnuha smo torej prijeli — o tem ne more biti nikakega dvoma več. Želel bi le, da bi ga bil prijel kdo drug kot Marborne, kajti nameraval sem ga že odpustiti. Ali to je pač sreča — a ravno Marborna je morala doleteti! V rokah imamo vse potrebne dokaze — a razen tega so ga zalotili pri samem dejanju. Pri njem so našli vse orodje, ki ga vlomilci uporabljajo, pa tudi. orožje. Mimo tega smo odkrili v njegovem stanovanju na Bond ' Streetu ukradeno robo — zavitek bankovcev z žigi Homecountieške banke —.«
»Te bi navsezadnje lahko dobil od Homecountieške banke -udi jaz, ko bi jih le zahteval,« je rekel Welling na pol zase
»V njegovem vrtu je bila zakopana ročna blagajna —.«
»Cernu pa ne bi zakopal ročne blagajne v vrtu?« je vpraša) oni očitajoče. »Kaj takega delajo samo amaterski zločinci.«
»No dobro, kako so pa potem prišli bankovci tja?« je vprašal Carter razdraženo.
Gospod Welling si je zamišljeno.drgnil nos.
»Te so lahko spravili tja zato, da bi imeli dokaz zoper njega. Saj je Marborne prijel Shellmana, ponarejevalca bankovcev, na enak način.«
Carter ga je osuplo pogledal.
»Saj menda vendar ne mislite, da je bila vsa zadeva pripravljena samo zategadelj, da bi ga prijeli?« je vprašal.
Welling je prikimal.
»Zločin, za katerega je bil obsojen, je bila sleparija. To vem že dalj časa. V resnici je bil Shellman ponarejevalec bankovcev, a je bil preveč premeten, da bi ga mogli prijeti. Vsa obtožba, na podlagi katere je bil obsojen, je bila zanj nedvomno samo pripravljena — a tudi tistikrat je bil za to odgovoren Marborne.«
»To mi je docela novo,« je rekel Carter in nagubančil čelo.
»Kar se tega Morlaka tiče,« je nadaljeval gospod Wellmg nekolikanj previdno in skoraj boječe, »so njegove izpovedi kaj čudne. Pravi, da se je ponesrečil njegov služabnik. Kolikor se spominjam, živi njegov služabnik v Blackheathu. Pride k hiši, v kateri naj bi ležal, in iznenada ga napadejo in udarijo po njem, da se onesvesti. Pomislite vendar, pobijejo ga na tla, ne da bi ta sploh vedel, kaj se godi — pri tem pa naj bi imel pri sebi še revolver! Vlomiti namerava nekam, pri tem pa pusti svoj avtomobil na vogalu ceste s prižganimi lučmi. Povrh tega pa je blizu neka stranska ulica, kjer bi ga bil lahko skril. Domnevajo, da je vlomil na zadnji strani hiše, tam pa je vrt, ki ga ograjuje nizek zid. Pri svojem umiku bi ga bil lahko kaj zlahka prestopil in se rešil. Toda ne: gre vam skozi glavna vrata na cesto! Nato se brani — kako pa se je vobče branil? Ne smeva pozabiti, da je imel pri sebi nabit revolver! On pa se brani m Marborne mora uporabiti proti nierau gumijevko. L« kaj p» i’' es čas počel z revolverjem?«