Stev. 238 TRST, v nedeljo 27. avgusta 1911 Tečaj XXXVI IZHAJA VSAK DAN tsdl ab nedeljah In praznikih oh 5., ob ponedeljkih ob 9. zjutraj. Posamične Stev. se prodajajo po 3 nvč. (6 stot.) v mnogih lobakarnah v Trstu in okolici. Gorici, Kranju, Št. Petru, Postojni, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji. Tolminu, Ajdovščini, Dornbergu itd. Zastarele Stev. po 5 nvč. (10 stot.) OaLA8l 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE v sirokosti 1 kolone. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po 8 st. mm. osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov po 20 st. mm. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka oadaljna vrsta K 2. Mali oglasi po 4 stot. beseda, najmanj pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprave .Edinosti". — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti". Plačljivo In tožljivo v Trstu. Glasilo političnega društva „Kdinost" za Primorsko, „V edinosti je moč!" NAROČNINA ZNAŠA za celo leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece 6 K; na na- ročbe brez doposlane naročnine, se uprava ne ozira. Marointna na nedeljsko Izdanje „EDKOSTI" stane: za eelo leto Zron 5-30, za pol leta Kron 3*60. Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefranko- vana pisma ae ne aprejemajo in rokopial ae na vrafiajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista. UREDNIŠTVO: ulica Giorflio Galatti 20 (Narodni doa). Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinost". - Natisnila Tiskarna „Edinost", vpisana zadruga z omejenim poroštvom v Trstu, ulica Giorgio Galatti štev. 20. PoStno-hranHnRnl ra?un Stev. 841-652. TELFFOM li. 11-57 L' Italia nomade. Malo čuden se bo zdel morda našim čitateljem ta italijanski naslov v našem slovenskem listu, toda pridržali smo ga, ker res tako dobro označuje, kar je hotel „Indi-pendentov" člankar povedati žnjim. Mi bi rekli po naše: „seleča se Italija", a naša beseda „selim se" ne pravi vsega onega, ka tiči prav v tem slučaju v besedi „nomade", namreč ne navadne selitve, preselitve, temveč „selitev s trebuhom za kruhom", kakor bi rekel naš človek nekoliko dra-stičnejše. Napisal je torej „Indipendentov" člankar dolgo štorijo o tej s trebuhom za kruhom seleči se Italiji in ta štorija je za nas toliko zanimiva, da si jo hočemo ogledati nekoliko natančnejše. Po najnovejši statistiki, pravi „Indipen-dente", štejejo izseljeni, torej zunaj meja italijanskega kraljestva živeči itatijanski podaniki ogromno število 5 milijonov in 476.255 duš. To znači toliko, da si je najmanj ena osmina vsega italijanskega prebivalstva poiskala kruha zunaj mej svoje domovine. Pač se moreta po tej obljubljeni deželi naših neodrešencev res cediti in točiti med in mleko; gospodarske, življenske razmere morajo biti naravnost božanstveno dobre, blažene, da ji tolika množica njenega domačega prebivalstva — obrača hrbet in roma v daljni svet iskat si najpotrebnejšega — koščeka kruha. A ta osmina vsega italijanskega prebi-j valstva so ravno oni stalni izseljenci, ki ostajajo vse svoje življenje, ali pa vsaj dolga leta izven svoje domovine. Tu niso nikakor všteti oni milijoni, ki se z lastovkami (kolikor jih ne ostaja v italijanskih želodcih), v zgodnji pomladi prikazujejo v naših krajih, v Nemčiji, Švici, na Francoskem itd., ter se v pozni jeseni zopet vračajo nazaj v svojo domovino. In število teh daleč, daleč presega število stalnih izseljencev. Toda sledimo zopet „Indipendentovemu" člankarju! Ta pravi, da je v letih 1876 do 1886 dajala severna Italija dobri dve tretjini vseh izseljencev, stalnih namreč, srednja Italija dve desetini, južna po eno desetino. Zadnje desetletje pa so se razmere znatno izpremenile, in južna Italija daja sedaj polovico vseh izseljencev; najbolj prizadeta pa je Sicilija, kjer prihaja na vsakih 1000 prebivalcev 21 izseljencev. V severni Italiji so se razmere veliko izboljšale. Nas zanima pred vsem severna Italija, ki nam je najbližja in s katero smo tudi vedno v dotiki po onih tisočih, oziroma milijonih italijanskih podanikov, ki prihajajo med nas leto za letom. V letih 1876 do 1886 niso biie razmere pri nas bogve kako ugodne za tuje delavstvo. Italijan, ki prihaja k nam, je skoraj izključno stavbeni delavec, zidar, kamenosek ali kaj podobnega. H kmetskemu delu ga ne pripraviš, vsaj pri nas ne, za noben denar. A v zgoraj omenjenem desetletju se v Avstriji niso vršile nikake večje stavbe, kar se pa jih je vršilo, so bili pri njih večinoma zaposleni domačini in le v majhnih odstotkih italijanski delavci. Umljivo je torej, da je severni Italiji v tem času manjkal avstrijski delavski trg, in ljudstvo, ki ni imelo doma kaj dejati v usta, se je začelo izseljevati preko morja. Kolonij Italija ni imela, da bi PODLISTEK. Jug Historičen roman. Spisal Prokop Chocholonšek Poslovenil H. V. Mileva. III. Da, seveda! to je bila noč juga, ki je počivala nad Drinopoljem, nad serailom pa-dišaha, nad vrtovi seraila z njihovimi kioski, vodometi in umetnimi jezeri; noč krasna in čista, ko na temno-modrem svodu gori nepregledna množica nebesnih luči, ko vetrovi, plavajoči tiho po zraku, dihajo vonjavo, s katero so se napojili na svojem potu z ambro rož in jasmina, dreves po višavah in cvetja po planjavi; noč čaro-krasna in opojna, kakor krasotica, ko je za-tisnila svoje oči k počitku. Kdo ne bi zaželel ljubezni v taki noči? In glej! Tamkaj pri kiosku, postavljenem ob jezercu, je slišala korake, ki se bližajo proti sebi z dveh strani. Dobro se razločata močan, da-si prožen korak moški in lahen šum ženskih korakov; saj se ne giblje niti valček na vodni gladini, niti list drevesa ne zašumeva v slabotnem dihu vetra; tako je tiho, tako milo! —Mož, prihajajoči s strani vrtnega obzidja, se je naenkrat vstavil; brez tamkaj dajala kruha svojim ljudem, zato se je obrnila smer italijanskega izseljevanja proti Ameriki, Severni in Južni. V Avstriji je bil tedaj za italijansko izseljevanje odprt edino le Trst, kjer je tedaj začel cveteti sedaj v zadnjih zdihljajih pojemajoči kamoristični liberalizem, in zato imamo v Trstu že od tedaj tudi pri naši mestni občini zaposlene italijanske podanike. Vse drugače pa je postalo pri nas v Avstriji v naslednjih dveh desetletjih. V naših vinorodnih krajih se je začela prikazovati trtna uš ; cele prej bogate pokrajine so obubožale, ljudstvo si je moralo iskati zaslužka drugače in drugje — začelo se je tudi pri nas izseljevanje. Naše vlade se dolgo časa niso brigale zato, da bi bile zagradile svojim lastnim državljanom pot v inozemstvo, temveč so to izseljevanje celo povspeševale s svojo nemarnostjo. Kdo se n. pr. ne spominja one zloglasne vinske klavzule, vsled katere je bila avstrijska vinska produkcija, že močno oškodovana po trtni uši, skoraj popolnoma pri-tisnjena ob tla. In namesto da bi bila naša vlada z vsemi svojimi močmi delala na to, da se pri velikih stavbah — saj so se začele graditi železnice, razne druge javne stavbe itd. — uporabljajo izključno le domače moči, je na stežaj odpirala vrata italijanskemu delavstvu, ki se je v nepreglednih trumah vsulo v Avstrijo in zavzelo povsod vse najboljše delo. Domačin je bil kvečjemu še dober za kramp in samokolnico, a še to ni povsod. Severna Italija je tu dobila kar naenkrat dovolj prostora, dovolj dela in dovolj kruha za svoje ljudi, in izseljevanje, da-si ni ponehalo popolnoma, je padlo kar za dve tretjini. In kako tudi ne! Avstrija je blizu, zaslužek dober, tjudstvu se ni treba izseljevati stalno, ker prihaja na zimo domov, kjer itak pušča svoje družine, in kar ie glavno : milijoni v Avstriji prisluženega denarja prihajajo redno tem družinam ter ostajajo in se porabljajo v Italiji, dočim stalni izseljenec, izseljen večinoma z družino vred, tudi porablja svoj zaslužek v tujini. Avstrija je postala za Italijo, vsaj za severno, pravcata Kalifornija, a italijanski delavec je postal avstrijskemu delavcu prisilni izseljevalni komisar. Čim več Italijanov k nam, tem več naših domačinov v tuji svet ! V istem razmerju, s kakor pada število izseljencev v severni Italiji, raste število izseljencev pri nas. Italija, vsaj severna, je začela po tem preobratu napredovati v vsakem oziru, zlasti pa v gospodarskem, in da rabimo ta izraz — tudi v etničnem. Ako smemo verjeti „Indipendentu" se, italijanski izseljenci, ki se sploh vračajo v svojo domovino, ne vračajo ravno v najboljših razmerah. Znano je, kako veliki plantažni posestniki v Južni Ameriki izkoriščajo priseljeno delavstvo, ki je večinoma italijansko : ni torej bogzna kakega gmotnega dobička, poleg tega pa se vračajo ti ubožčki nazaj v domovino velikokrat okuženi z neozdravljivimi boleznimi, zlasti z jetiko. V letih 1901 do 1908 je n. pr. v Siciliji 616 izseljencev, povrnivših se v domovino, umrlo na jetiki. Sedaj pa poglejte italijansko delavstvo, ki se vrača na jesen domov iz Avstrije ! Zdrav in čvrst kakor riba v vodi, z lepimi stotaki v žepu, se vrača domov in dvoma je čul lahne korake, ki mu prihajajo nasproti; naglo je stopil potem par korakov naprej, da stopi v senco kioska. In ko je zagledal žensko postavo komaj dvajset korakov oddaljeno bližati se proti njemu, se je ponovno vstavil, nagnil glavo naprej, vzdignil roki kvišku, kakor k objemu, in: „Mileva!" je vskliknil z glasom, ki se topi v slasti in hrepenenju. Žena je vstrepetala pri zvoku tega glasu, kakor da bi mraz nepričakovano objemal njene ude; z nogo, na pol privzdignjeno v koraku, se je vstavil za trenotek; potem jo je postavila na tla in je stopala naprej s počasnim, trdnim korakom. Mož je povesil glavo in spustil privzdignjeni roki: „Ah, pozabil sem," je rekel poluglasno, vendar še dosti zvočno, da je gospa dobro čula vsako besedo, tudi ono bolečino, ki se trese v glasu. „Žena sultana, mati njegovega otroka, bodočega tlačitelja domovine in Kristove vere, ni več Mileva srbska." Gospa že stoji ob njegovem boku, desnico polaga na njegovo ramo, z levico odgrinja pajčolan s svojega lica. „Milane!" ga je ogovorila, zroč mu trdno v obraz, da je v prozornem nočnem mraku moral tudi ogovorjeni opaziti zami-šijenost, odsev bolesti, razlit po njenem krasnem licu. „Prišel si torej; po trinajstih letih se vidiva zopet, in zopet v takem po- preživlja zimo brez skrbi, kakor polž v lupini. To je kaj druzega, nego pa jetični Sicilija nec, ki se je ubog, kakor je Šel tja, tudi vrnil iz daljne Brazilije. Poglejmo pa sedaj k nam! Naši najboljši ljudje zapuščajo svojo domovino in le redki so tisti, ki se Še vračajo nazaj. Je tudi takih, ki pošiljajo toliko in toliko svojega zaslužka domov, toda malo por^aga to v gospodarstvu. Najbolje delavne moči so v tujini, doma pa ostajajo le ženske in otroci; kako naj tu napreduje gospodarstvo, če že prej ni napredovalo, ko so sodelovale krepke moške roke?! Tisti denar, ki ga pošilja izseljenec, gre za najete delavce, ako jih je sploh dobiti, in nekaj za razne „poboljške" ; gospodarstvo brez pravega vodstva pa — rakom žvižgat. Tujec Italijan bogati pri nas, domačin pa propada v tujimi in doma. „L'Italia nomade" pač res pomenja za nas pravo gospodarsko kolero, proti kateri bi bilo treba (in to prav nemudoma) uporabiti vsa sredstva, da nam ne okuži in zamori našega gospodarskega življenja ! Ban Tomašić v pravi luči. (Izv. dopis iz Hrvatske.) Čitateljem „Edinosti" je znano, pod kakimi razmerami je Khuenov oproda Nikola pl. Tomašić postal hrvatski ban. Grof Khuen-Hedervary, ki je po padcu madjarske koalicijske vlade prevzel ogrsko ministrsko predsedstvo, je imel proti sebi takorekoč vso deželo, ni pa imel niti enega prijatelja in pristaša. K vsemu temu so mu še oteže-vale položaj hrvatske zmešnjave, kjer je baron Rauch preobračal svoje politične kozolce. Ker je bilo Khuen-Hedervariju ležeče na tem, da mu itak že težkega položaja — vsaj v začetku — ne bodo obteževale še hrvatske homatije in ker je poleg vsega tega med njim in baronom Rauchom že od nekdaj obstajalo tudi osebno sovražtvo, in mu je bilo torej mnogo ležeče na tem, da spravt Raucha čimpreje v kraj, je nastopil ono pot, ki mu se je videla najprimerneja v dosego tega namena, namreč pot sporazuma s hrvatsko-srbsko koalicijo. Ta slednja je bila po „veleizdajniškem" in Friedjungovem procesu, ter drugih progajanjih, ki jim je bila izpostavljena od strani Rauchovega režima, že tako izmučena, da je naravnost potrebovala odduška. Zato je tudi umevno, da je z veseljem vsprejela roko, ki jej jo je Khuen-Hedervary nudil po Tomašiću v spravo. Tako je prišlo do pakta, ki pripada danes zgodovini! In naj se že sodi o tem paktu kakor se hoče, to eno je dokazal poznejši prelom s Tomašičem: da so koalicijo pri sklepanju pakta vodili najčistejši in najro-doljubnejši nameni. Pa tudi taktično pakt ni bil nikaka pogreška, ker je imel za posledico volilno reformo in nekaj drugih važnih zakonov, na katere bi bili morali sicer čakati bržkone še leta in leta. Za Khuena pa je bil ta sporazum dragocen v toliko, v kolikor je v onih 40 delegatih, ki jih hrvatski sabor pošilja v ogrsko - hrvatski parlament, dobil nekako oporno bazo, ki mu je dobro služila kakor izhodna točka za nadaljne operacije. Khuen ni znal, kako izpadejo volitve na Ogrskem, vedel pa je, da sme pod gotovimi pogoji računati na glasove hrvatske delegacije. Zato ložaju in času, pod okriljem jasne in krasne noči, kakor sva se shajala tam v Prizrenu v vrtovih mojega očeta." „Se-li še spominjaš onih trenotkov, go-sudarka?" je vprašal Milan začudeno, in ni bilo gotovo, kaj več prevladuje v njem, ali veselje, da gospa Še ni pozabila na dobe njiju prve, svete ljubezni, ali žalost, da spominja nanje žena sultanova. „Hm! zakaj ravno šele sedaj, po trinajstih letih, misliš nanje ?" je vprašal na pol njo, na pol sebe. „Še-le sedaj, Milane?" je ponovila sul-tanka vprašanje z lahnim očitanjem, „toda pustiva to. Prišel si in ia^ se ti zahvaljujem ; pojdi za menoj in povem ti, zakaj ?" Vrnila se je ter je šla pred njim v senco kioska in v kiosk sam ; pustivši vrata odprta je odprla tudi vsa okna, da je mračna luč, ki so jo zvezde, goreče na azuru svoda, bile na zemljo, prodirala počasi tudi notri. „Tako!" je dejala, obstavši pri oknu, „sedaj se lahko varno razgovarjava o minulih dobah in o onih, ki nama nastajajo". „O minolih dobah, praviš?" je del Milan, „in zakaj o teh? Ali si že videla ke-daj, da bi se voda vračala nazaj k svojemu izvirku? One dobe slave in blaženosti so pokopane, dobe blaženosti za vedno, dobe slave pa — aj, kdo to ve ? Bodočnost nam bo govorila o tem; radi tega ne kličiva mi-nolosti prezgodaj iz groba; glejva bodočnosti v obraz !" je on navidezno popuščal hrvatsko-srbski koaliciji ter dopuščal dru. Tomašiću, da je udarjal na narodno struno, dokler je (Khuen) mislil, da bi utegnil rabiti hrvatske glasove v skupnem parlamentu. Ko so mu pa po znanem madjarskem, na podlagi njegove dvajsetletne hrvatske prakse izpopolnjenem receptu izvršene volitve donesle tako, tudi od njega saftiega nepričakovano večino, da je hrvatske delegate mogel popolnoma eliminirati iz svojih računov, je moralo to povsem naravno dovesti do preloma s — hrvatsko-srbsko koalicijo. Tedaj je mogel Khuen-Hedervary reči o koaliciji: „Der Mohr hat seine Schuldigkeit getan, der Mohr kann gehen !" Tomašić pa, ki je s koalicijo, ko jo je Khuen-Hedervary potreboval, sklenil pakt — a je potem, ko Khuen koalicije ni več potreboval, ta pakt prelomil, — je pri vsem tem igral le ulogo zvestega in pokornega sluge. Zvestoba je sicer zelo redka in hvalevredna lastnost, ali tako zvestobo utegne banu Tomašiću zapisati v zaslugo grof Khuen-He-dervary in morda še kdo drugi, gotovo pa ne hrvatski narod! Sodba pa, ki si jo more po vsem tem napravit o banu pl. Tomašiću vsak misleč človek — gotovo ne bo posebno laskava. * Iz vsega gori navedenega je jasno razvidno, da Tomašić politično ni nič druzega, nego čisto navadno orodje v rokah grofa Kkuen-Hedervaryja — njegov zvesti hlapec. Zistem pa, kakor Tomašić vlada to nesrečno deželo, nam osvetljuje na najsijajneji način paralela med afero MatouŠek in notarijatom v Koprivnici. Ban Rauch je dal Matoušeku koncesijo za lekarno v Cerkvenici. Ta koncesija je bila izdana protizakonito in ban Tomašić je na zahtevo cerkveniškega meščanstva odtegnil Matoušeku koncesijo v Cerkvenici ter mu zato dal na izbero med dvema drugima koncesijama v Slavoniji. Matoušek je ob enem dobil od vlade 2000 kron na roko pod pogojem, da je podal pismeno izjavo, da je s tem popolnoma odškodovan za koncesijo v Cerkvenici. Kljubu temu je on potem, ko je denar zapravil, ne da bi bil otvoril lekarne v Slovoniji, Tomašića še nadalje nadlegoval, stavljajoč mu vedno nove zahteve. Da je vsa afera zvršila s tem, da je MatouŠek Tomašića oklofutal na javnem sprehajališču, je znano. Do tu bi morale biti simpatije vsakega pametnega človeka na strani Tomašića. Gledal je, da bi kršenemu zakonu pripomogel do veljave ter je ob enem skušal pu možnosti odškodovatl Matoušeka, ki je tudi podal pismeno izjavo, da ne stavlja nikakih zahtev več do vlade. Brez ozira na to, da se sličnih sredstev, kakoršnega se je po-služil Matoušek, poslužujejo le eksaltiranci in desperani, po vsem gori navedenem tudi stvarno nima prav. Drugo vprašanje pa je, je-li Tomaši-ćevo naredbo, s katero je odtegnil, Matoušeku lekarno v Cerkvenici, res narekovala le ljubezen do pravice in spoštovanje pred zakonom, to tembolj, če se pomisli na razdelitev notarijata v Koprivnici, ki jo je svojevoljno izvršil ban Tomašić. Neki To-mašićev proteze je namreč prosil za drugi notarijat v Koprivnici. Vlada se je obrnila na sodne oblasti, ki so vse, od okrajne Molče je gospa prikimala z glavo. Milan je obmolknil za trenotek ; zagledal se je v gospo, stoječo pred njim ; bila je ista, s katero se je nekdaj milil v ljubavnem šepetu, na katero je zrl kakor na svetnico, v katere objemu je upai dobiti nagrado za svoje junaške čine. Da, bila je ista, toda žena drugega, žena premagovalcu domovine, ubijalcu Kristove vere, za katero je on krvavel s svojim carjem in vojvodo, svojim očetovskim prijateljem, z na veke slavnim Milošem Obilićem ; zavzdihnil je za-se in potem je vprašal sočutno : „Reci mi Mileva, nekdaj miljenka moja, ali si sedaj srečna? Ali si srečna, da si sultanova žena?" „Srečna?" je ponavljala Mileva zamišljeno, „da, srečna sem v spominih na mi-nolost, srečna v zavesti, da sem ljubila in bila ljubljena od glasovitega junaka, plemenitega moža, iz čegar srca niti leta niso za-mogla iztisniti spomina na me ; še enkrat: zahvaljujem se t?, Milane, za tvoj prihod !" „Ti se izogibaš odgovoru", je rekel Milan, „jaz sem vprašal: ali si srečna kakor žena sultanovega harema?" „In čemu to vprašanje?" je vprašala 1 Mileva. „Odgovori," je silil Milan, „od tvojega odgovora, gospa sultanova, je odvisno, kaj storim". i (Pride še). sodnije pa do banskega stola, izjavile, da bi bilo osnutje druzega notarijata v Koprivnici protizakonita. Kljubu temu pa je ban Tomašić imenoval svojega protežeja za druzega notarja v Koprivnici. Analogija med obema slučajema je naravnost frapantna. V Cerkvenici, kjer je ban Rauch s podelitvijo koncesije za drugo lekarno ustvaril nezakonit položaj, razveljavlja ban Tomašić to drugo koncesijo, v Koprivnici pa ustvarja on sam glede notarijata enak nezakonit položaj, kakoršnega je v Cerkvenici odstranil glede lekarne! Na podlagi tega mora človek samob-sebi priti do zaključka, da Tomašiću, ki se kljubu nasprotnemu mnenju vseh kompetentnih oblastni ni vstrašil kršiti zakona v Koprivnici, tudi naredbe glede Cerkvenice ni Matoušeka ni narekovala ljubezen do pravice in spoštovanje pred zakonom. Kaj torej? Tudi tu dobimo odgovor, ki meče na bana TomaŠića zelo čudno luč. Dr. Tomašić se je dal leta 1903 ločiti od svoje prve žene ter je prestopil v pra-voslavje, da mu je tako bilo "možno poročiti se v drugič s prijateljico svoje prve žene, hčerjo višjega drž. pravdnika Gaja. Njegova prva žena pa ima ljubavno razmerje z dr. Šuflayem, znanim protezejem barona Raucha. Rauch je tega dra. Šuflaya v prilog. Jaz sem hotel le koristiti dijaškim in narodnim interesom. Z vsakim opravičevanjem branimo večinoma svoje — brezdelje. Jos, Žerjav, poročevalec. Volilna reforma na Ogrskem. Kakor poročajo madžarski listi, je tudi Košut izdelal načrt volilne reforme, ki naj bi po njegovih besedah zagotovil nadvlado madžarskega naroda na Ogrskem, obenem prinesel Ogrski splošno in enako voliino pravico. Kaka bi bila ta splošna in enaka volilna pravica, je razvideti iz nadaljnih Ko-Šutovih pojasnil, ki pravi, da je za tajno volitev le v mestih in velikih občinah, seveda tam, kjer so Madžari v večini, na kmetih, kjer imajo večino druge narodnosti, bi bila volitev javna, da se tem gotovejše doseže madžarska nadvlada. Volilni okraji bi bili gotovo razdeljeni tako, da bi bila zmaga ne-madžarskega kandidata popolnoma izključena. Lisica pač še ni nikdar bila dobra varhinja piščancev. Dnevne vesti. Sklicanje državnega zbora. Z Dunaja poročajo, kakor smo že sporočili pred kratkim med brzojavkami, da bo avstrijski drž. zbor sklican takoj po 10. septembru. Državni takoj, čim je nastopil banstvo, imenoval za | zbor se skliče tako zgodaj, ker se češki de-vseučiliškega profesorja. Ker je mogel dr. jželni zbor ne more sklicati z ozirom na to, Suflay izposlovati od Raucha, kar je hotel, i da so se spravna pogajanja preveč zavlekla mu tudi lekarniške koncesije za Matoušeka! in so zavzela več časa, nego pa se je mi-v Cerkvenici ni bilo težko izposlovati. Dr. slilo prvotno. Baron Gautsch je s pripravami Suflay in Tomašićeva prva žena sta podpi- j za državnozborsko zasedanje skoraj popol-sala Matoušeku menico za 8500 kron, ki jih norna gotov. Za isti čas sklicanja državnega je potreboval za uredbo lekarne. Da je Ma-; zbora se je izrekel tudi državnozborski pred-toušek ostal v Cerkvenici, bi bil mogel me- j sednik dr. Sylvester. nico plačati sam ; a sedaj, ko je izgubil to j o avstrijskem poslaniku v Carigradu, lekarno, bosta morala menico plačati dr. Šuflay in prva Tomašićeva žena! mejnem grofu Pallaviciniju, prihajajo v svet jako čudne vesti, iz katerih se daja vsaj ne- ■L « .i . . junv wuuuv • VJU, it, nuivim ut uaja voaj uvw Poleg tega, da je Suflaay takoj vrgel iz i koliko p0Sneti vzrok, zakaj ima Avstrija tako univerze, je hotel njemu in svoji prvi ženi j mai0 vpliva v Turčiji. Listi pišejo, da se na provzročiti še materijelno škodo. Da je pridan cesarjevega rojstva ni niti vršil običajni tem vnicil ekzistenco Matoušeka in njegove j vsprejem pri poslaniku, ki se baje strahovito rodbine, — kaj to njemu mari ?! On je ; bojj koiere in se skoraj ne upa pokazati iz ipak dosegel kar je hotel: maščeval se je! j SVO|e vile. Ker razsaja kolera že vse leto, in Khuen je pač vedel, koga je imenoval; ni pričakovati prav kmalu, da poneha, je za svojega eksponenta na Hrvatskem! ; splošna želja, da se da poslanik premestiti a/ j - « ■ jv kak zdravejši kraj. Slabosti, ki jo avstrij- V OdOOVOr lil ObrSlIlbO. sko Oficijelno zastopstvo skoraj demonstra-lt u- x * * i- c j- . tivn0 kaže v Carigradu, je baje tudi pripi- Ker bi čitatelji „Edinosti mogli misliti, sovati) da je Avstrija tako slabo respektirana, da sem |az, kakor poročevalec, kriv nerazu- Tako zahtevaio n. pr. čolnarji za prevoz mevanju dijaških resolucij v Buzetu, izjav- j do Lloydovih ladij po cele 4 K in nihče se Ijam, da sem sestavil poročilo na podlagi j ne protivi temu> dočim isti čolnarji zahtevajo zapisnikov obeh zapisnikarjev. Ker sem po- za prevoz do ladl| drugih ^^ veliko man: časi sestavljal, nisem mogel vse hitro po- Ta bojkot Lloydovih ladij je tako očividen, slati v „Edinost", ampak sem najpoprej po-|da bi ga mcralo videti tudi oficijelno avstrij- slal samo sklenjene resolucije. Kako so jih čitatelji razumeli, kaže „Edinost", „Reški Novi Ust" ter „Naša Sloga*. Razumeli so jih ravnotako, kakor sem jih razumel jaz, ki sem bil navzoč na zborovanju. Vsaka resolucija mora biti , lahko razumljiva tudi brez komentarja. Če pa kdo predlaga kako resolucijo, naj jo temeljito obrazloži ter temu primerno tudi sestavi, sko zastopstvo, ki se pa ne gane. Bila bi pač res v najkrajšem času potrebna temeljita izprememba v poslaništvu v Carigradu. Izprememba v turški vladi. — Turški minister zunanjih zadev Rifaat paša je podal ostavko, katero je sultan tudi vsprejel. Ministrstvo zunanjih stvari bo začasno vodil veliki vezir. Rifaat paša je bil takoj nato ime- ^ r NP\,Pri,bUZ^ih reS?1UHdiah ni na'i v°najkrafšemStasu? V ^ ^ pravilo. Neki sklep so napisali drugi, a ne* v* ' ' tisti, ki ga je predlagal. To ni objavljeno. I , Papeževo zdravje se je torej ze po-Mene je zborovanje v Buzetu razočaralo' P0»n0n,a utrdilo. V petek je papež prvikrat in utis, ki sem ga dobil, ni nikakor zado-! P° svoll boIezn» bral mašo. Zdravniki so voljiv. Tak utis smo ponesli domov jaz in svetovali papežu, da se podvrže strogi ma- vsi drugi mlajši, ki smo prvikrat bili na javnem dijaškem zborovanju. Po poročilu poedinih odbornikov, po učenju in življenju dijakov se spoznava njihove sklepe. Jaz sem podal resnično objektivno sliko ; če pa komu ni ljuba resnica, jaz mu ne morem pomagati. Kakoršno je delovanje, tako je tudi izvestje ; a to podaja smer mnenju objektivnih motriteljev. Seveda bi moral marsikaj izpustiti, marsikaj pohvaliti, kar pa ne odgovarja mojemu naziranju. Prava slika, pravo ogledalo 1 Prigovarjati se mi le more, zakaj da nisem takoj na shodu povedal svojega mnenja? Jaz sem že pred zborovanjem izjavil prejšnjemu predsedniku svoje nezadovoljstvo na tem, da se dijaki vmešavajo v politiko. Medpotoma z reke Mirne sem namreč čul, kako se dva starejša tovariša že v naprej veselita debate o politiki. Tudi jaz sem načela, da moramo biti dijaki izven političnih strank, ker kakor dijaki nimamo toliko lastnih izkustev in tudi ne toliko upliva, da bi v tem pogledu mogli storiti kaj koristnega, ampak sem mnenja, da dovršimo čim-j demokracije/iz kateVega" posnemamo^ sle- riianskotopliški kuri. Skozi tri tedne mora napež vsako jutro piti vodo iz križnega vrelca in se kopati v naravni ogljikovokisli vodi iz Ferdinandovega vrelca. Da se voda iz Marijanskih toplic na Češkem dobavlja čim hitreje, jo odpošiljajo Vatikanu redno vsak dan. Vodo za kopeli pošiljajo v posebnih velikih kovinastih sifonskih steklenicah. Priznanje portugalske republike. — Na Portugalskem je napravil pozdrav francoskega predsednika Fallieresa, s katerim je častital novemu portugalskemu predsedniku na izvolitvi, najboljši vtis, saj je s tem pozdravom Francoska priznala portugalsko republiko. Ker so priznale portugalsko republiko že prej tudi Zedinjene države severnoameriške, Švica in južnoameriške republike, so torej priznale novo vladavino na Portugalskem vse republike. V diplomatičnih krogih se trdi, da store enako v kratkem tudi vse monarhične države. Nemška socijalna demokracija. Sedaj je objavljeno poročilo nemške socijalne prej svoje študije in potem nam bo odprto avno in politično življenje. ' Resolucija o „tujcih" bi bila opravičena, ko bi se prav natančno razjasnila, ko bi se čimprej pokazalo veliko število zvršenih vse-učiliščnikov, a ne da se navaja en slučaj (Dr. Elešić, tako v zapisniku), ker iz enega slučaja se ne more sklepati na splošno. Naj navedem tudi besede neke odlične osebe, ki je istega mnenja, kakor jaz. Ta gospod mi je z žalostjo rekel, da naši dijaki ne delajo redno svojih izpitov, s čemer le Škodijo narodni stvari, ker dobivajo službe tujci in „tujinci*. Mnogo je služb, ki jih imajo še pravi tujci. Proti tem naj bo naperjen naš boj! Sploh že ton, v katerem so resolucije sestavljene, ne odgovarja, ker je preojster. Že na shodu so nekateri izjavljali nezadovoljstvo nad menoj in tov. Ružićem, da preveč govoriva. Zato sem marsikaj že tam zamolčal in to storim tudi sedaj, ker nočem nikomur škodovati, čeravno bi bilo meni deče : Število organiziranih členov stranke je letos naraslo za 836.524. To je največi prirastek, ki ga je stranka imela v enem letu. Proletarno gibanje mladine je silno napredovalo. Število naročnikov lista „Arbeiter Zeitung" jc poskočilo od 45.000 do 65.000. Domovi za mladino so obstojali v 130 mestih ; za iste se je izdalo skupno 44.091 m. Agitacija med kmečkimi delavci je dobro napredovala. Zveza delavcev se je ukoreni-nila po vsej deželi in šteje sedaj 382 skupin z 12.000 členi. Število strankarskih listov se je povečalo od ianskega leta za pet, tako da imajo sedaj socijalisti v Nemčiji 81 dnevnikov. Za socijalistični tiskovni urad je plačal strankarski tisk 32.000 mark. Glavno glasilo „Vorvvats" je imelo glasom izvestja prebitka 165.558 mark, „Gleichheit" prebitka 13.239, „Neue Zeitu 1403 in „Wahre Jakob« 40.342 mark. Število naročnikov tega lista je znašalo 1. julija baje 307.000. Blagajno stranka zaključuje v prihodkih in stroških z 1 milij.' 428.823 mark. Štrajk tramoojsklii uslužbencev končan. Včeraj prepoludne ob 10. uri so imeli štrajkujoči tramvajski uslužbenci v „Delavskem domu* shod, na katerem jim je gosp. Remišček poročal o teku in o rezultatu pogajanj, ki se od četrtka sem vrše pri županu in po njegovi inicijativi mej odborom štraj-kovcev in zastopniki tramvajske družbe. Rezultat teh pogajanj je to, da ravnateljstvo tramvaja 1. poviša dvema delavcema plačo od dnevnih K 3 80 na K 4*— in da bosta ob enem ta dva delavca imenovana kvalificiranim delavcem. S tem bi bila definitivno določena na K 4-— minimalna dnevna plača kvalificiranih delavcev; 2. dovoli se tri dni dopusta na leto vsakemu uslužbencu ne le v slučaju težke obolelosti ali smrti v družini, temveč tudi v drugih manj težkih slučajih, brez ozira na to, da se dovoli dopust tudi preko teh dnij, a brez plačila mezde; 3. plača se za vse uslužbence prispevek za pokojninski zaklad, a onim, ki so že prestari, da bi mogli reflektirati na pokojninski zaklad, se izplača dotični znesek v gotovini; 4. delavci na progi in vozniki dobe vsake tri leta par škornjev; 5. dotično pogodbo mej ravnateljstvom tramvaja in prometnim osobjem z dne 1. novembra 1910, kakor tudi ono, ki se Še ima skleniti med ravnateljstvom in notranjim o-sobjem, ima podpisati tudi župan tržaške občine. Ves troŠek, ki bi ga tramvajska družba imela s temi koncesijami, bi znašal na leto K 2034. Štrajkovski odbor je na to zahteval zagotovilo, da ne bo, v slučaju da Štrajk preneha, nihče Štrajkovcev imel trpeti nikakih posledic radi vprizorjenega štrajka, zagotovilo namreč, da bodo vsi štrajkovci, brez izjeme, zopet vsprejeti na delo. In ta pogoj so zastopniki družbe rade volje vsprejeli in dali dotično zagotovilo. Po tem poročilu se je vnela debata, katere so se udeležili mnogi štrajkovci, češ, da se je vse premalo doreglo in da ni bilo vredno Štrajkati 5 dni za te malenkosti. Odbor štrajkovcev je pobijal te ugovore češ, da niso pogajanja še zaključena in da je možno, da se še kaj doseže. Slednjič so zborovale! soglasno sklenili, da se štrajkovskemu odboru poveri naloga, da tekom popoldneva dogovorno s zastopniki tramvajske družbe pri županu sestavijo zapisnik o danih koncesijah in o sklenjenih pogojih. Ta zapisnik se je imel, glasom sklepa tega shoda, prečitati štrajkovcem na shodu, ki se je imel vršiti ob 4. uri popo-ludne. A ob 4. uri popoludne se je na shod došlim štrajkovcem javilo, da je shod odložen do 8. ure in pol zvečer, ker da je štrajkovski odbor zopet na konferenciji pri županu. Okolu 9. ure zvečer je bil slednjič napovedani shod otvorjen. Vdeležilo se ga je najpopolnejše število štrajkovcev. Na tem shodu sta najprej Bidussi a za njim Remišček pojasnila štrajkovcem, da so s svojim nastopom pridobili, da bo družba plačala svojim uslužbencem v Trstu na leto 7774 K. Obenem sta pojasnila, kako da bo ta svota razdeljena. Bilo je mnogo ugovarjanja, in tudi potem, ko je g. Todeschini govoril celo uro — in še več — na srce štrajkovcem, se je oglasilo še mnogo njih, ki niso bili zadovoljni s to pridobitvijo. A ko je bilo stavljeno na glasovanje, da se 11 sprejmejo ali ne ponujene koncesije, je večina vendarle sklenila, da se imajo vsi tramvajski uslužbenci predstaviti na svoje delo jutri ob 8. uri zjutraj in da ima običajna javna tramvajska služba pričeti ob 9. uri predpoludne. Tako bomo imeli, vsled tega sklepa, danes zopet popolno tramvajsko službo. In to vzlic temu, da niso vsi Štrajkovci zadovoljni z vspehom vprizorjenega štrajka. Na vsaki način pa vemo, da bo občinstvo sploh — bodisi slovensko, bodisi laško — zadovoljno s tem sklepom. Domače vesti. Nekaj o — oblaku. Že pred več dnevi smo prejeli iz Barkovelj doli sledeči dopis, ki ga pa iz gotovih razlogov nismo priobčili doslej. V ponedeljek, dne 7. tek. meseca je neki Barkovljan, Čegar ime ie na razpolago, prinesel zelo važno izjavo, zadevajočo vojaške stvari in pisano v nemščini, bivšemu kandidatu za državni zbor za tržaško okolico, okrajnemu načelniku v Rojanu, g. Oblaku, v podpis. To nalogo je poveril svojemu očetu s primernim poukom njegov sin, ki služi že peto leto pri c. kr. mornarici. Slavni Oblak, videč, da je izjava napisana v nemščini, je ni hotel podpisati. Rekel je, da on ne podpiše ničesar, kar ni pisano v italijanščini. Na to je velel možu, naj gre v mesto v mestni urad v ulici SS. Martin k g. Inchiostri. Napisal mu je namreč ta priimek na mal UstiČ, Češ, ta gospod gotovo kaj ukrene. Na ponovno prošnjo prosilčevo je postajal vedno hujši in prosilec je moral oditi brez podpisa. Prosilec je seveda odšel, a ne kamor ga je naslovil signor Nuvolo, ampak šel je naravnost na namestništveni urad v ulici Caserma. Tam, na kompetentnem mestu je povedal, kaj se mu je zgodilo v Rojanu, na kar so mu tamošnji gospodje radi postregli s potrdilom izjave. No, sedaj se vprašujmo: Kaj je neki dosegel s svojim činom glasoviti, veleučeni odpadnik signor Nuvolo ? ! Dokazal je namreč, kako je naklonjen okoličanom, akoravno jim je obljubljal pred par meseci gradove v zraku, ako oddajo svoje glasove njemu v prilog. Dokazal je, da je zagrižen slovenski odpadnik, kar mu gotovo ni v posebno Čast. Dokazal je, da se je skregal z nemščino, akoravno ga je slavna kamora ob priliki zadnjih državnozborskih volitev prikazovala kakor veleučenega kandidata, ki bi italijanske, posebno pa nemške govore, kar stresal iz rokava okoličanom v prilog in bi ž njimi tako očaral Nemce, da bi ginjeni do solza čimprej glasovali za slovensko šolo — pardon! — za italijansko vseučilišče v Trstu. Slednjič je dokazal s svoj.m činom, kar smo že opetovano Čitali v „Edinosti", da mestni magistrat s tako zagriženimi uradniki ni vreden, da bi nadalje vodil vojaške posle, da je menda že več nego dovolj tega pro-kletega šikaniranja in da je gotovo že prišel čas, ko bi se morala c. kr. avstrijska vlada ohrabriti in odvzeti magistratu to velevažno uradovanje, s čemer bi našim ljudem prihranila mnogo poti, sitnosti in večnega za-sramovanja od strani izvestnih kamorističnih uradnikov. Kaj naj pomeni to ? Pred seboj imamo „Miru giasilo koroških Slovencev, kakor se imenuje sam. Na naslovni strani je tudi čitati datum — „Celovec, dne 26. velikega srpana 1911", toda čim dalje čitamo, tem bolj prihajamo do spoznanja, da se je v že itak silno izpremenjenem „Miru" izpremenilo že mnogo, skoraj vse. „Mir" je postal kratko-malo ponatis ljubljanskega „Slovenca". Obračamo liste, in glej na zadnji strani: „Lastnik in izdajatelj Gregor Einspieler, prošt v Tinjah (Koroško); odgovorni urednik Mihael Moškerc v Ljubljani; tiska Katoliška tiskarna v Ljubljani". — Sedaj pa razumemo 1 Zaupnica poslancem. Zaupnico občinskega zastopa v Dolini, ki smo jo priobčili včeraj, je pospremil g. župan z nastopnim dopisom: Zadostuje prijetni nalagi, naloženi mi v seji občinskega zastopa dne 3. avgusta t. 1. kateri sklep je danes postal piavomočen in ki je razviden iz priloženega izpisa, izrekam v imenu občinskega zastopa neomajano zaupanje v Vas in Vaše delovanje ter je odo-biavam. Dolina, dne 17. avgusta 1917. Josip Pangerc, župan in deželni poslanec. Poglavje o nezavednosti. Prejeli smo: Vedno in zastonj se govori in piše p:i nas v trgovskih krogih o narodni zavednosti. Povdarja se, naj zahtevamo siovenski vse: v telefonu št., v naročbah pri tujih tvrdkah. Govorimo naj s tujimi agenti itd. Ie slo-en-ski, tako, da bodo tuje trgovine primorane držati tudi slovensko osobje. Marsikdaj morda res ni možno, da bi za enega ali dva slov. odjemalca držali slovenske dopisovalce. Ampak žalostno in obsojanja vredno je, ako slovenska tvrdka iz Ljubljane slovenskemu trgovcu v Trst dopisuje nemško. Da-si je ona firma odjemalka (in zahtevam odjemalca se mora ustrezati), je vendar dobila v odgovor z zavrnjenim pismom: „da je sveta dolžnost slovenske tvrdke dopisovati Slovencu edino le slovensko in iz tega razloga je pismo nerazumljivo". Za sedaj nočemo imenovati dotičnega trgovca z vsem imenom. Ako bi se pa stvar ponavljala, potem na svidenje! — Pa bolj strogo in odkrito. Opozarjamo na to ljublj. merodajne kroge in pa tiste, ki vedno merijo se svojimi očitanji na naš tržaški prag. Saj imajo pred svojim pragom še dovolj opravka. Žalostne razmere v škedenjskih plavžih. Prejeli smo; Redko fcedaj se čita o razmerah, ki vladajo pri tem podjetju ra-zun nesreč, ki se dogajajo danzadnem, za katere vse pa javnost niti ne ve, kajti če le možno, jih zatajujejo, ker se večina vseh nesreč dogaja vsled neprevidnosti in premajhne pozornosti raznih višjih gospodov. Da bi se pa kdo zmenil za zatiranega in teptanega ubogega sužnja delavca, na to seveda ni misliti. Bilo je že pred pol letom obljubljeno, da zgradijo v kratkem času kopališče za one delavce, ki nalagajo rudo in premog. Usojamo si vprašati slavno ravnateljstvo kranjske industrijske družbe, mar je že pozabilo dano obljubo, da zgradi toliko zaže-Ijeno kopališče ? Sedanji prostor za umivanje in preoblačenje je majhna zakajena, zaduhla baraka, v kateri stoje stari zaboji polni raznih mrčesov. In tu notri si hrani delavec svojo obleko. Smrad v tej baraki je naravnost neznosen, a vzlic temu, da smo bili sedaj ogroženi po koleri, se nihče ne zmeni za to, da bi bil ukrenil kaj potrebnega. Hujše razmere ne vladajo niti tam doli kje v USTREDNl BANKA ČESKtCH CpnpITCI Ckl PODRUŽNICA v TUST:: OrUnl I C.LLPI :: PIAZU PEL P0STER0SS0 J. :: Vloge na Knjižice Pxemue?e yloge 4 v/o Fiksne vloge pod najugodnejšimi pogoji. VADIJE u KMCIJE - - - MENJALNICA- ■ Uradno ure od 8. zjutraj do 7. zvečer, u mit i ral 11 » i 111 m g m i 1111 n ginu sredini Turčije. Kopanje v morju nam ni dovoljeno, kajti g. ravnatelj pravi, da je po-hujšljivo, menda zato, ker je tam videti iz-vestne gospode med šoloobveznimi deklicami in dečki in različnimi damami. Marsikaj mi še sili pod pero, ali za danes bodi dovolj. Prihodnjič izpregovorimo o naših mezdah, katere nam izplačujejo tako „redno", da moramo po šesti uri čakati kar po cele dve uri, predno dobivamo one uboge vinarje. Upamo, da ravnateljstvo ukrene vse potrebno, da se odpravijo te nemarnosti, kajti sicer bi bili prisiljeni izpregovoriti na drug način. Več delavcev. Poojstreno nadzorovanje mleka v Trstu. Kakor znano, je začela tržaška zdravstvena oblast v cčigled nevarnosti kolere strožje nastopati na tržaških trgih in kakor čujemo, namerava se tudi zanaprej izvesti še strožje nadzorstvo glede prodajanja raznih vrst živil. Naznanja se posebej, da bodo odslej posebno ojstro postopali proti prodajalcem mleka na debelo in na drobno, ako pregledano mleko ne bo v vsakem oziru od-govorjalo zahtevam higijene, to je: ako ni povsem sveže, snažno in nepokvarjeno. — Mestni fizikat izjavlja, da mora sedaj nastopati najstrožje proti prodajalcem mleka, ker umira letos nenavadno veliko malih otrok izpod enega leta, katerim je mleko glavna hrana. Umrlo je v Trstu in okolici namreč na teden 20 do 30 malih otrok več, nego druga leta ob istem času in sicer večinoma tacih otrok, ki niso bili dojeni. Po mnenju fizikata je namreč opravičen sum, da sedaj prihaja na tržaški trg posebno veliko izprijenega mleka in z ozirom na javno zdravstvo, da je treba najstrožje nadzorovati prodajo mleka na drobno in na debelo. Iz nadaljnega poročila mestne zdravstvene oblasti posnemljemo, da so tržni organi sicer mnogo sumljivega mleka zaplenili in izročili dotične mlekarice sodnijski oblasti, ali to vse da ni še mnogo pomagalo, ker dan na dan se dobiva pokvarjenega mleka na trgu in da so hlevi v mestu in okolici večinoma jako zanemarjeni glede snage. Razven tega prihaja pa še v Trst jako veliko mleka iz hlevov, ki leže izven območja tržaške nadzorovalne oblasti in tam je gotovo najti še večje nesnažnosti. Glavni vzrok pokvarjenega mleka je namreč nesnaga. Nesnažnost je v hlevu, nesnaga je na blagu, nesnažna je stelja; ljudje, ki molzejo nimajo nikakega smisla za potrebno čistost, ker se z umazano, neumito roko in umazano obleko lotujejo molžnje iz oblatenega vimena, fin molzejo v posodo, oziroma golido, ki ni bila dovolj oprana. Tako se mleko večinoma že pri molžnji hudo onesnaža in pokvarja. Precej po molžnji bi se moralo mleko čisto precediti (ali filtrirati), da se mu odvzame vse morebitne škodljive natroske in zatem je treba mleko takoj dobro ohladiti, da se v istem ne po-množujejo prehitro gljivice in kali. Ker se ljudje nočejo in ne morejo ravnati po teh pravilih, je mlekarstvo v malem popolnoma nezanesljivo in postaja tudi škodljivo zdravju. Razven tega se je udomačila grda navada, da z mleka posnemljejo smetano in mu celo dolivajo vode. Ta dejanja so kaznjlva} ker toliko „posneto" kolikor „prilito" mleko ni več pravo kravje mleko, ampak le ponarejen izdelek istega, ki nima ne hranivosti, niti kupčijske vrednosti pristnega mleka. Opaža se, da so v tem oziru tudi mlekarne pomanjkljive, ker posnemljejo mleko in z dolivanjem dosezajo stalno 3 odstotke maščobe (povprečno navadne mere), da-si ima dobro mleko večkrat tudi 4Va odstotkov masti v sebi. Z ozirom na omenjeno poživlja mestni fjzikat, naj se kupuje le prav sveže mleko, ki je bilo pred kratkim molženo in ki se nahaja v najčistejih posodah; zavračati je mleko iz vsake posode, ki ni prav snažna, ki se ne zapira dobro, in če je celo pokrita s cunjami ali obleko. Mleko mora biti belo, gosto, prijetno dišeče, ne sme imeti neprijetnega okusa, niti dišati po dimu. Ako smo zlili mleko v stekleno čašo, ne sme biti površni rob, ki se prijemlje stekla, plavkast; sicer je najbrže voda dolita k mleku. Kupiti je le neposneto mleko, torej „celo mleko", kateremu ni nič odvzeto, niti pridejano. Posnemanje „smetane" z mleka je nepravilno in škodljivo za prodajalca in za kupca, ker se tako manj vredno mleko, kateremu se je odvzelo dobre masti, tudi hitreje pokvarja in postaja množina bakterij v kaplji tacega mleka lahko večja, nego v kaplji gnojnice, se namnožuje do 50 milijonov kalij v enem samem gramu posnetega mleka. Nato poživlja mestni fizikat občinstvo, naj se vsako mleko, ki se dozdeva sumljivo, pošlje takoj z imenom prodajalca v preiska-vanje na mestni tržni urad (Ufficio d'annona) na trgu Rosario. Toliko za danes v svarilo in opozorje-nje našim ljudem, ki prodajajo mleko na drobno in debelo, da se ne bodo dajali po nemarnosti in lahkomišljenosti zavajati, da bi kakorsibodi pokvarjali ali onesnažali, ali *pomnoževaIi" mleko, ker bi sicer zapadli strogi kazni in sramoti. Prva narodna godba v Trstu, to je godba „Narodne delavske organizacije", niti še ni nastopila, a že je postala slavna ne samo v Trstu, temveč celo tudi zunaj meja naše slovenske domovine. Kdo bi si mislil kaj takega, da se bodo za to našo delavsko godbo zanimali celo veliki nemški graški listi ter trepetali še prej, predno jih je kdo videl, pred našimi slovenskimi delavci v njihovem godbtnem kroju. Jih pač peče naše narodne nasprotnike ta naša narodna godba 1 In če je tam daleč zunaj že tak vriŠč, kaj bo šele v Trstu, ko stopijo naši postavni delavski godci na ta naša vroča tržaška tla. Prepričani smo, da bo „Piccolo" bljuval ogenj in žveplo in „Indipendente" jokal debele solze ogorčenja, da se upajo ti „pri-vandrani divjaki" nastopiti kakor godci v Trstu, — čujete, v „italijanskem" Trstu, in tu celo igrati, ko je menda tudi glasba nekaj izključno — „italijanskega" I No, dne 3. septembra t. L bodo ti naši „prijatelji" imeli priliko videti našo prvo narodno godbo 1 Naj si jo torej ogledajo kar najboljše. Upamo pa tudi, da si jo bo pred vsemi hotelo ogledati naše narodno občinstvo; saj je vendar ta godba naša, izključno naša, saj so njeni člani izključno sinovi našega naroda ! Pričakujemo torej, da veselica naše narodne godbe res zbere vse, kar resnično slovensko čuti v Trstu, na znanem veselič-nem prostoru za gostilno „Jadran" pri Sv. Jakobu. Prvi nastop sokolskega odseka na Prošeku se vrši danes popoludne ob 4. in pol na vrtu tamošnjega „Gospodarskega društva". Ta najmlajši odsek tržaškega Sokola se odlikuje po svoji navdušenosti za sokolsko stvar, vsled česar je možno, da sedaj, po desetmesečnem obstanku, lahko stopi pred javnost, da pokaže javnosti, da so tla v tržaški okolici ugodna za sokolsko idejo, da ljudstvo na tem ozemlju umeva pomen velike sokolske ideje, katera vzgaja mladino v trdne in neomahljive značaje. Tr-žačani! Prihitite danes popoludne na to skromno prireditev sokolskega odseka na Prošeku, da v mladih srcih okrepe misel sokolsko. V odgovor. „Jutro" je napadlo podpisanega kakor upravitelja „Narodnega doma", ker je nekemu vratarju odpovedal službo. Pred vsem bi menil podpisani, da taki spori ne spadajo v javnost, kajti le izživljajo od strani napadenih obrambe, ki morda odpuščenemu ne bodo na korist. Ce ta poslednji meni, da se mu je zgodila krivica, saj ve, kje je — obrtno sodišče ! Podpisani upravitelj ni dosedaj še odpovedal nobenemu vratarju, ker so bili dostojnega vedenja in marljivi v izpolnjevanju svoje službe, kar pa o sedaj odpuščenemu vratarju ne velja. Podpisani noče navajati podrobnosti, ker ne sodijo v javen list. Bivša vratarja Antončič in Caharija sta bila n. pr. polna hvale o „šefovanju" podpisanega. Le toliko omenja podpisani, da si je odpuščeni dovoljeval samovlastnosti, kakor-šnjih ne more dopuščati noben hišni gospodar, ako noče izzvati nezadovoljnosti hišnih stanovalcev. A. Grebene. Danes, v nedeljo, vsi na Opčine, kjer priredita pevsko društvo „Zvon" in „Zavarovalnica goveje živine" veliko vrtno veselico. Na sporedu je petje, godba, igra, tombola in ples, ki bo trajal do 11. ure zvečer. Ćinkvina 50 K, I. tombola 120 K, II. tombola 80 K. Veselica prične po blagoslovu, to je ob 4. uri pop. x Živinorejcem v opomin! Razni posestniki živine so pripravljeni prodajati svojo živino tudi pod ceno samo zato, ker se boje, da jim bo primanjkavalo krme. Opozarjamo tem potom posestnike, naj se nikar ne prenaglijo in naj ne silijo v škodo. Neki uradni razglas namreč zatrjuje, da je še zadostna množina krme na razpolago za vso zimo. Poljedelsko ministerstvo pa je že ukrenilo vse potrebno, da se zagotovi dobava krme tudi po zimi za vse okraje, kjer bo pomanjkanje. Živahno življenje se je pričelo v C. M. podružnici pri sv. Jakobu v Trstu. En „kamen" 200 K je vplačala ta podružnica glavni družbi, opremljen pa je bil s kro-nanim stotakom neimenovane rodoljubke, ki zbira še drugi stotak, da bo imela svoj in cel „kamen" v narodni obrambni trdnjavi. Hvala 1 Še naprej ... Pri sv. Jakobu bo treba kamenov, opek itd. veliko, veliko. Družba sv. Cirila in Metoda je prejela nov „kamen" 200 K, ki jej ga je poslala C. M. podružnica v Mirnu kot venec blagopokojni gdč. Nataliji Jakilovi. To pokroviteljstvo bode časten in trajen spomenik plemeniti, nepozabni rodoljubki. Hvala! V Puli je zbrala 18. avgusta vesela družba slovenskih mornarjev 9 K 20 stot. za C. M. družbo. Imenovana biti noče, ali nadejamo se, da jo doseže naša tu zabeležena zahvala. Na odhodni veter okrajnega sodnika g. O. Deva v Škofii loki 18. avgusta nabral je med svojimi znanci in prijatelji gosp. Iv. Tratnik, sodni oficijant, 8 K 66 stot. za C. M. družbo. Hvala! Zadruga za mala stanovanja. Pišejo nam: Zelo umestna je bila ob tej splošni draginji inicijativa, ki jo je dala „Edinost" PoiMlaft hrte* u dojotroke in bolnike ** na fteloden. Vsebuj« pPMO planinko mleko. Skatlja K L80 t vaaki lekarni i« drogeriji. SVOJI K SVOJIM! SVOJI K SVOJIM! nova trgovina moškega blaga JOSIP SPEHAR - TRST ulica Santa Caterina štev. 9 - Piazza Nuova je bogato založena z najlepšim in najnovejšim moškim blagom za pomlad in poletje po zmernih cenah. SPECIJALITE7A ANGLEŠKEGA BLAGA. Dobro jutro! Kam pa kam? „Grem kupit par čevljev." — „Ako hočete biti dobro postrežen, Vam svetujem, da greste v ulico Riborgo št. 31 („Al buon Operaio ) tam dobite vsakovrstno obuvalo od najfinejše do najnavadnejše vrste po nizki ceni." SVOJI K SVOJIM! — Priporoča se lastnik M. 1VANČIC. TRST uL Concordia St. 4 TRST Priporoča tlamemn občinstva »toJo _ ■tria Is kolonijalne** blaffa. Ttctanln« .. KATETE", domače ln napolitansk«, travlsanake (Treviao) Ur Is tovarn« bratje ZATKA. — Tla* ▼ atokioaioab. poillja ae tudi na dem tsr pa paiti. Paketi od 5 kllegraaev naprej. .. m * Cene brez konkurence ! Pekarne in sladščičarne Josip Pahor-Trst Centrala: Via Madonnina št. 39. PODRUŽNICE : Via ffiaseppe parini 12. in Via S. Jftarco 25 Trikrat na dan svež kruh. — Vino v steklenicah. — Likerji. — Biško-tinov vsake vrste. — Moka iz :: prvih mlinov. :: - POSTREŽBA NA DOM. - Telefon št. 11-90. Ker se v nekaterih javnih lokalih razpečuje navadno črno pivo z prostim oznacenjem „pivo dvojnega kvasa", zato se cenj občinstvo opozarja, da je pristno edino tisto pivo dvojnega kvasa, katero nosi varstveno znamko ST. STEPAH dflMB treb* aattovtiitl n« !«©•?**»: tMtlak „Etfbttsti" Arturo Modricky Prodajafnfoa manufakturnoga b'aga In drobnih predmetov. Trst, ulica Selvedors 32 Novi dohodi za sezono, perkali, piquet, satin, batist, zefir in panama, kakor tudi bombaž-nato in volneno blago. Odeje bombažnate in volnene vseh vrst in cen. Trliž, žima in volna za žimnice in bombaž za odeje. Perilo iz zčane tovarne Mattousch - Sohn. Ovratniki, zapestnice, kravate. Dežniki, moderci in drobnarije v veliki izberi. Fratelli Haube* Trst, ulica Carduccl 14 (prej Torrente). 5= Zaloga ustrojenih kož. i Velika izbera potrebSčis za Čevljarje. — Specijaliteta potrebščin za sedlarje. IDO □ STRUCHEL & JERITSCH manufakturna trgovina Trst, vogal ul. Nuova-S. Caterina NOV PRIHOD volnenega blaga za moške in gospe, svila, svilen zefir, batist za bluze t čipke, vezenine, okraski in drobnarije. Preproge, zavese, srajce in modernlce po konkurenčnih cenah. Dr. Al. Martinem Cesare Coscianclch kencesijonirani zobo-tehnrk » ordinira od 9.—1. In od 3.-6. Trst, Barrlera vecchia 33 H. nad. Telefon 170S. Prodajo se po zmernih noriQh z'at' 'n 8rebrnl predmeti novi UCliail in rabljonl, kupljeni na Javni dražbi. — Projema se zlatan ina in srebrnina. tudi v zameno Trst, Via Barr. vecchia 8, I. nad,, le/o. Veliko skladisce Klobukov dežnikov, bele in pisane srajce, izladsk. platna žepnih robcev, nuških nogovic itd. itd. ^/KffiSlttiSi K. 5?YFMKFI Tr,t 0of*° Cene zmerne. - Postrežba točna in vestna Narodna trgovina. 2066 Narodm trgovina. j Svoji k svojim ! Leto I L eto^j Največja edina slovenska tvrdka Križmančič & Breščak ulica Nuova 37 - TRST - ulica Nuova 37 priporoča slavnemu občinstvu svojo ogromno zalogo manufablurn. blaga Najzmerneje cene. Prevzame se delo Točna postrežba. po naročbi. Stvari, ki ne ugajajo se zamenjajo takoj. — Angleško volneno blago za ženske obleke, alpagas in različne stofe za bluze in vsakovrstne druge štofe volnene v največjem izboru. Perkali, zefirji, panama, satin, oksfordi in naj-različneje bombažasto blago. Vsakovrstno telesno, namizno in posteljno perilo. Blago za moške obleke: volneno in bombžasto. Odeje šivane in volnene, pogrinjala za postelje, zavese, preproge, volna in žima. Vsaka drobnarija za šivilje in krojače Svoji k svojim I an mm = CENTRALA V PRAGI. = Ustanovljena leta 1868. PODRUŽNICE V Brnu — Budje-vicah — Iglavi — Krakovu — Lvovu — Mor. Ostravi — Olo-mucu — Plznju Taboru — Par-dubicah — Pro-stjejovu — Kla-tovu — Dunaju Libercih - Kralj. Gradcu - Piseku ZIVNOSTENSKA BANKA Podružnica v Trstu Delniška glavnica: K 80 milijonov. Reservni in varnostni zaklad: K 20 milijonov. Brzojavni naslov : Živnostenska — Trst. Telefon 21-57 in 10-78. Izvršuje vse bančne posle. ^^ Sprejema borzna naročila. Obrestuje vloge na vložili knjižici po 10 Na tekočem računu po dogovoru. Kupuje in prodaja vrednostne papirje, devize in valute. Daje PREDUJEM na vrednostne papiije in blago. Dovo)iuje STAVBENE in CARINSKE KREDITE. Daje pro-raese za vsa žrebanja. Zavaruje srečke proti kurzni izgubi. Oskrbuje inliaso na vseh tu-zeraskLh in inozemskih trgih. Slovenska žganjarna A. Z«tko TTtt, ulica Acquedotto 9 priporoča slavnemu ] občinstvu svojo Žganjarno, v kateri se prodaja pijača 1 prve vrste in po zmerni ceni. Vso vrste likerjev ruma, »livovca, koujaka. JJomaČi brinjevec in tropinovec. — FOSEBKOST: razni zdravilni j likerji. _1039 I C P D C O dobre mizarske delavce. Ulica Fer-vLu S" riera 30, mizar. 1341 i Robert Cian, urar 32g-£t prodaja žepne in stenske ure ter sprejema vsako popravljanje po nizki ceni z dvoletnim jamstvom. 1712 Stara grška žganjarna .v v Trata, Via Cavana 5. Tu se dobi bogata izbira likvorjev ; specijalitete : grški in francoski konjak, kranj&ki brinjevec, kraš&i slivovec in briski tropino-vec in rum. Cene nizke. Izbera grenČic. Slaščice in zspeČtnci. Grška mastici iz Šija. — 8e priporoča Andrej Antonopula. Pdine rnPO se mesnica TOMAŽA ZADNIKA a riptfrut»«l v Treiu, 1'iazza S. Giovanni Stev. 6. Prodaja se goveje meso, telečie, jančje, vsakovrstna perutnina in sveže meso. "17 Prssien, dober brinjevec • Lovru Ž i b e n i k u v £iški pri Ljubljeni Kupujte vsi obleke samo v slovenski trgovini V. Dofoauschek Trst - ulica Giosue Cardi^c^i II - Tmst vogal ulice Torre Bianca 45 dobro znani kot najcenejši v mestu. 7ar3/ii Hn7MD CD7nnD Eem cene vse?a v ^^ imajočega blaga Lululil pU&llu ou&Ullu hudo znižal, posebno obleke za moške, katerih imam veliko izbiro v barvah, vzorcih in kroju najmodernejšem. Obleke za moške od K 14 — 63. - Nadalje velika zaloga jopičav, hlač, telovnikov, srajc, jopic, spodnjih hlač, nogavic, ovratnikov itd. Izgotavljajo se obleke za moške po meri. 2000 vzorcev moškega blaga. &Jlem. CMordstm Specijalist /in idravjenje kurjih učes, diplomiran ranocelrik Ambuiat. Corso 23, I. Ozdravi takoj navadna ic zastaram* kuri« oč> sa ter jih izdere na najna?p>inojši na čin ::: brez Vinice bolečin . , panama, batist, saten, piquets, trliž, platno, čipke, vezenine, ob-robki, svil. predmeti in razno. Krila, predpasniki, nogavice, malje, srajce, ovrataiki, ovratnice, drobnarije itd. itd. Podpisani si uao:a naznaniti alav. občinstvu, da j5 prevzel na svoje ime Kopališče ,Oesterreicher v ulici Lazzaretto vec. 52 uhod t idi iz zagate 8. Eufemia štev. 1 nadaljevanje ulice SS Martin ter da bo skušal pripraviti vse počrebae izboljšave da mtreže s av. občinstvu. Kopališče je odprto rsalc dan ob 7. zj do 7. pop. Cena enkratne kopelji v vaški, v gladki vodi, gorki ali mrzli K —"90. Aboninna za pnvatne in društva po znižanih cenah. — Upajoč, da me bo sL občinstvo čim najbolje obiskalo beležim Udani P. Laiitschucr. 5 1 Slovenci m Slovani zobozdravnik :: Pekarna, slaščičarna univ. med. j s tovarno biskotov in zalogo vin v buteljkah. — Skladišče ——— moke iz prvih mlinov. ———— Prevzemajo se pečenje in naročila za ženitve in krste. — Kruh svež trikrat se je preselil — na dan pri — V ulico s. Lazzaro 23. francesco blazina __Trst, via Giulia št. 25. iHaMri -^—- Dr. Hinko Dolenc Kadar kupujete pri tvrdkah kater« ociasajo v „Edinosti"; sklicujte se >.'?đno na oglas V našem listu, ker fako bod« znale dotitne tvrdke, da pri* našajo oglasi, ki jih uvrščajo v Edinosti, dobitek, in radi *ega bodo uvrščale svoje oglase tudi v bodoče v našem listu. Za to bodete belje postreženi, zraven tega pa pomagate s tem m»-: : terijaino listu „Edinost" ;: [ Hotel Balkan 70 sob, električna CENE ZMERNE. razsvetljava, lift, kopelji, mmmmmv* K. Blecha. Hotel Balkan f Dr. Fran Korsano Specijalist z« sifilitične In kožne bolezni Ima svOj s« AMBULATORIJ v TRSTU, v ulici San Nlcold itev. 9 (nad Jadransko banko). Sprejema od 12. do 1. In 5j/s do &Va pop Hermangilri Trecca Barrierm vecchia štev, S ima veliko zalogo mrtvaikik predmetov VENCI •4 porcelana in biserov vozanih x nte leno Šico, od umetnih cvetic s trat k o vi in napisi. Slikt u ptrcelaiistih ploičah za speaenUtf Ifijaliji konkurenčne oeme. Prva primorska tvornica za lesne izdelke z vodno silo tvrdke A. KRIZNIČ :: ob kolodvoru Podmelec SPREJEMA V IZVRŠITEV s vse v stavbeno mizarsko stroko soadajoče izdelke za HIŠE, VILE, ŠOLE, BOLNIŠNICE, CERKVE, JAVNA POSLOPJA itd. kakor: OKNA, VRATA, PODOVE, PORTALE; popolne opreme LJUDSKIH ŠOL, ŠOLSKE KLOPI po Rettig-ovem patentu itd. Proračuni In načrti brezplačno. — Zahtevajte vzorce In cene. DoO opremljena z najnov. ral KC LI Id IVUI I llLd stroji nudi parketne deščice iz hrast, in bukovega lesa. Postrežba takojšnja za vsako množino! Stmarsti oddelek nndi rse t strngarslo stroko spadajoče izdelke. - JAMSTVO! Vsa dela ao solidno in strokovnjaško izvedena. — Obisk strokovnjaka -interesentom brezplačen. --329 M^MBHKMBBMKiraBBMHBnMH alMfDlMIi^HIttMi Zobotehniški :: atelje Josip KSnig koncesionovani zobni tehnik, diplomovan dentist na dentistični akademiji v Parizu. Trst, al. Farneto 36, II. n. «« n im # # TRST 9 % i § 1 HfM : isnozlo Potocnlg: Ulica Riborgo 28, ropi nI Beccberie. VELIKA IZBERA {zgotovljenih moških oblek za odrasle in za dečke ; specijaliteta: volneni in platneni kostumi, jopice iz alpagasa. Velika Izbera blaga za moške. Izdelujejo se obleke po meri. — Gene, da se ni bati konkurence. Skladišče šivalnih strojev Luigi Gramaccini TRST, ulica Btrrlsra vecchia it. 19. Cene disovoroe. smr Plačilo oa sMi Sprejae te popravljanje šivalnih strojav vtake^a zlstema. Prodaja igel, olja in aparatov. Kupuje in prodaja že rabljene šivalne stroje. 601 S za moške in volneno za ženske obleke, nove mode, razpošilja — najceneje — Jugoslovanska razpošiljalna R. STERMECKI v Celju. Vzorci vsakemu poštnine prosto. —— Jim- obrtna zadrasa o Jrtfu via 3. Francesco d' Assisi 2, I. i. kjer Je bila prej „Trž. posojil. In hranilnica'*. Poitno-nranllniČni raiun 74679. TELEFON 16-04 Bprejems hranilne vlogo od vsakogar, tudi Če ni Član, in jih obrestuje . 4,|2°|o -m Sprejema tudi vloge po 1 K na teden, tako, da ae po 260 tednih dobi Kron 300.— Sprejema hranilne knjižice tujih zavodov in jih realizuje ne da bi Be obreatovanje pretrgalo. Daje posojila na razne obroke in proti mesečnim odplačilom po K 2 od vsakih K 100, tako, da se posojilo odplača v petih. • Deleil to po E 20 la po S 9 H »d ml] a* pojunlla w dajejo v urada med uradnimi mami, ki so : bo delavnikih od 9. do IS. d op. In od S. do 5. pop. tr&ovsko-obrtna zadruga ssff -i- Sinilo Redim + TRST, ulica Glosuš Carduccl itev 23 ti TELEFON Stav. 8x3 :: :j K'rurffično orodje, ortopedlčnl aparati, Hoderef, umetne roke ln nofe, berglje, klini paai, elastični pasi in nogovlee, elektroterapevtlčne priprave, aparati ia sjsvsKSESKsesv^seJ Inhalacijo. vstzKmiuzzBi/z* BELADIŠdfi potr*bi5in xm UrarflSna lArav-U*nja Fotrabadln« Is (nara ln naproAlrnag« mmmm^mmmmmmmmmmmmmmmmmmm PRODAJALNA manuf aktur. blaga Izbera borgeta, perila In drobnarije za šivilje FRAN KOČIJ AN Trst, ulica Moliti a vento štev. 17, Trst g^T ODLIKOVANA tržoika prodoialn. obuval ULICA GI08UČ CARDUCCI ŠT; 21 Razun različnih izberov najfinejših moških in ženskih obuval po najnižjih cenah Be prodajajo tudi po izrednih cenah : Usnje Boscalf s trakovi . . . . po K 10 — Usnje Boxcalf z elastiko . . . . po K 10'— Usnje Bozcalf oblika Derby . . po K 10 50 Usnje Boscalf z zaponami Trlumph po K 10 50 Enaki za dečke 1 E manj. - Vsako v. blago 1. vrste. Oblike moderne. — Delo zelo trpežno. Bogomil Fino = = urar in zlatar = = (DALDPERLE £ f vodo Selz ie izborna osvežujoča pijača. Tovarne VMlpcrle, florttz tov, grno fosovlce Trst, ulica Vincenzo Bellini št. 13 nasproti ceme it. Antona novega Bogat izbor ur vsake vrste, kakor tudi uhanov, prstanov z dija-| mantl in brez dijaman-tov, ženske verižice, zlate ln srebrne za moSke, vse po konkurenčnih cenah. E! | Dr. Kari Ernst | I univ. med. zobozdravnik Trst, Piazza C. Goldonl št. 5, il. nadstropje. <03 SSi Sprejema od 9—/. ln od 3—6. pop. UMETNI ZOBJE Plombiranj« sobov Izdiranje zobov brez S vsake bolečine Dr.J.Čerm&k V. Tuscher : zoboziravnik : koncesij, zobni tekali - TRST - oiloa deli* Oaserma fit. 13, II, n. Kupujte ,Nar. kolek'! Najboljšega češkega izvora cene : gosjega :: peresa :: ZA POSTELJE. I kg ruJ»Tlb dobrih »česanih S kgK 8-40, boljilh E 1*80, be-lih 4 E, belih ■ puhom E 5-10, l kg belih n»Jfinrj*ih »česanih K 6-40 lc K 8,1 klg BAiaeg* Ib 7 K, bele fine 10 E. najfinejl puh b pr. 18 po 80 an dolgim« Ib SO ilroklm», napolnjenim« t norim, drl m celo trpetnlm, mehkim posteljnim perjun Kron 16. Polopernlee » K; pernice 84 E ; poMinetne ««10 E, iS, 14 E ln 16 E ; blatne 3 E, 3 E 50 lo 4 E; pernico 800 cm dolge, J40 cm llroke 13 E, 14 E 70, 17 E 80 ln S1 E ; bl«Elne 90 *em dolg«, 70 cm Hroke 4 E 50, 5 E 80, 5 E 70 ; apodnje Krnice > trdnega, firtaneg« gradla 180 cm dolge, 116 cm oke, 1» K 80, 14 E 80. Poillja m po povietju od 18 kron dalje banko. — Premena dovoljena, a nepripravno denar naaaj. Natančni ceniki gratis ln franko. 8. BEHISCH t Deicteaitz il 765 SniMa Cesto IZBOR torbic za trg in ženskih torbic. Trgovina porcelanastega, steklenega blaga in kuhinjske ^^^^ posode — Piazza Ponterosso 6. Nova prodajalna zlatarja - orarja yHessandro Camaro, trii Corso štev. 23 ^ Rrolačnlca za civiliste In uolake v Franjo Polanec v Trstu, via S. Giacomo (Corso) 6, IL n. Priporoča ae slavnem občinstvu in vojaštvu za vsakovrstna dela. Blago prve vrste, delo solidno, oene zmerne. BOGATA IZBERA prstanov, uhanov demanti ali brilanti in brez istih. Verižice, priveski, zapestnice, zlate In tra brne are, stenske are Itd. ftd. Popravlja, vkupuje in zamenjuje. Izvršuje tudi vsakovrstn; rezbarije, . Oene smerne. Cene sme.ne. Slovenci! Slovani! edino slovenske urarne in zlatarne v Trstu, Via del Rivo 26. Vsako popravo jamči se za 2 leti, istotako tudi vsako naročbo. Prihaja tudi na dom. - Svoji k svojim! Udani ALOJZIJ POVH. 2031 1___ Otvoritev nove trgovine v Trstu, ulica Nuova 41 AMEL1A MARTIHICO — BOGAT IZBOR - izgotovljenih oblek za Ženske in punčke, Ženake veatalije, bluze in izbrano perilo. Včprejemajo se naročila po meri. FR. ŠEVčIK, puškar, Ljubljana, Židovski štev. 7. = 1 NajzmernejSe cene Najzmernejše cene. : «OCXXXXXXO XXXXXXi Trst, Corso 2. Telef. 1071; Linoleum Haas ulica priporoča svojo svojo veliko zalego PUŠK In 8AMOKREsOV lastnega izdelka, kakor tndi belgijskih, sulsklh in češk h strog« preizkušenih pušk, za katere jamčim za dober strel. Posebno priporočam lahke tro-cevke in pu&ke Bock s Kruppovimi cevmi za brezdimni smednik. Priporočam tudi veiko Zfclogo vseh lovskih potrebščin i o najnižjih cenah - Popravila in na-ročbe se izvršujejo točno in zanesljivo. - Cenovniki na zahtevo zastonj in poštnine prosto. Točna In solidna postrežba. 2 50 m1 1-80 met. Pristni linoleum......K Podolgaste preproge 67 cm. . „ Preproge v vseh velikostih z varnostnimi ogli iz kovine 150/200 K 7 90 200/300 K 15 — itd. Gospodarski predpasniki iz vo5?enega platna............K 2 50 Mamizni prti 85/115 cm....... 2 80 „ 65/150 cm.....„180 Pourinlkl Iz sumila od K 20 dalje« Podrjuhe.........po 70 stot. Ovratniki iz kavčuka .... „50 „ ManSete iz kavčuka......60 Pošilja sb tudi na deželo. 136 Pismena priznanja visokih oseb so na upogled. Cenike in proračune razpoSiljam brezplačno. v Spodnji Šiški, kolodvor Ljubljana - (Kranjsko) - Dobavatelj vseh poštnih voz c. kr. avstr. pošte. — Poštni vozovi patent Keršič št. 43.741 za Ogrsko, št. 31.925 za Avstrijo. Priporoča svojo bogato zalogo raznih vozov, nadalje se izvršujejo vsa v to stroko spadajoča naročila po meri in risbi natančno in najsolidnejše, za kar jamčim. Popravki se izvršujejo po odgovarjajočih cenah in se uračunajo rabljeni vozovi. I revi j srnica „Alla Sartorella", Trst; »^»»pni^ VMflta ji, n (IlgPBOn iLAPĆlOAMB 8ATID — — 77 Velika izbera vsakovrstnih čevljev za moške, ženske bi otroke. — Blago iz- vrstno in cene zmerne. Bojkot slovenskega delavstva. Letošnje državnozborske volitve so dale našim narodnim nasprotnikom vTrstu precej misliti; saj se je pri teh volitvah pokazalo, da stoji ono toliko proslavljano in poudarjano izključno italijanstvo tržaškega mesta na zelo slabih nogah. Kamo-ristična gospoda je izpoznala, da se s samim krikom in vikom o italijanstvu Trsta ne dajo več dosezati nikaki uspehi, in skušala je tudi najti vzroke temu preobratu. Kdor išče, ia najde, pravi star pregovor, in našli so kamoristi glavni vzrok svoje, menda zadnje, Pirove zmage v — slovenskem delavstvu. Slovensko delavstvo, ki baje v svoji domači hribovski gošči nima kaj jesti, sili v Trst, da tu izpodjeda sinove „avite colture", jim jemlje zaslužek, delo; a kar je največ: celo tudi politične mandate. Zato pa tudi najhuši, najbrezobzirnejši boj tem privandranim hribovskim divjakom! Ven ž njimi iz našega italijanskega mesta, kajti tu ima pravico živeti in bogateti samo čista italijanska kri, pa če prav teče po kraševskih in čiških žilah! Tak je bil sklep preslavne gospode, ki hoče nemoteno gospodariti v Trstu ; in zatrobil je veliki, toda po nemili usodi zopet v kot preprostega državljana obsojeni gromovnik, propali kandidat Menesini, v italijanski tržaški svet edino rešilno geslo: bojkot slovenskemu delavstvu! Italianissimi so poskakovali veselja, „Piccolo" je natočil v s.voje predale cele potoke radostnih solza, a slovenski delavec in slovenska delavka sta „v strahu in trepetu" — tako vsaj so si mislili ti boj-kotovci — pričakovala, kdaj ju prime za ?rat kak poseben angeljc varuh in ju sprovede „nazaj v pragozd med žir in brinje." Videli smo že v duhu cele procesije okoleranih Lahov in Lahinj, kako prihajajo v Trst os.veževat — italijansko kri. Toda ni jedi, da bi jo človek pojedel tako vročo, kakor je skuhana, in gospod Menesini je že precej pozabljen s svojim bojkotom vred, kajti tudi najzagrizenejši italijanski delodajalec in najzagrizenejša italijanska gospodinja vesta, da ni boljšega, vztrajnejšega delavca, nego je Slovenec, in ne zanesljivejše, poštenejše služkinje, nego je Slovenka. In to velja dandanes nekaj! Nihče izmed nas ne bo pripisoval vsemu italijanskemu narodu takih slabih lastnosti, da bi Italijan sploh ne bil priporočljiv za delo, za službo; toda v Trstu je veliko, veliko italijanskih gospodar.ev, ki ne zaupajo prav dosti človeku, ki je takorekoč stalen gost v znanem prenočišču v ulici Tigor, tudi takemu ne, ki napravlja le skok, pa je preko meje ne samo sam, temveč ž njim tudi kaj gospodarjevega ; splošno pa je tudi znano, da so dekleta tam z onostran Soče in še malo dalje pač res dobre — dojilke, da pa za drugo delo niso prav posebno uporabne, Je pač tako, in zato tudi Menesi-nijev „reševalni" bojni klic ni našel odmeva pri treznih ljudeh, temveč edino le pri onih mladičih, ki pač res še rabijo nekoga, da bi stal vedno za njimi s — šibo, nikakor pa ne delavcev in delavk. Naše delavstvo je lahko mirno. Naj le kličejo k bojkotu, pameten človek se jim le smeje. Vedeli smo to že naprej in se tudi nismo dosti zmenili za te bojkotne pozive, pač pa smo si z ozirom na ta hujskanja še tem trdnejše vspostavili svojo zahtevo, da mora domačin, slovenski delavec, dobivati kruha na svoji domači zemlji.. In prav v Trstu je kruha, samo da ga slovenskemu delavstvu — brez bojkota — jemlje izpred ust tujec. Zato pa bomo tudi vedno zahtevali cd naše vlade, da naj vendar že enkrat stori svojo dolžnost in začne drugim državam vračati milo za drago. Ako sme Nemčija kar trumoma izganjati avstrijsko delavstvo, ako Avstrijec ne dobiva dela v Italiji, ako bi ga tudi iskal z lučjo podnevi, zakaj bi morala biti potem ravno Avstrija pribežališče sto in sto tisočem tujega delavstva, a domačin bi moral preko morja s trebuhom za kruhom! Varovati koristi svojih državljanov je vendar prva dolžnost naše vlade, ne pa da bi morda si pripuščala hujskanje, da, celo bojkot proti njim, samo da bi tuja država čim lažje prehranjevala sto in sto tisoče, da, lahko rečemo, milijone svojih lačnih državljanov na naš račun na račun našega delavstva! Ko se bo govorilo v prihodnjem zasedanju državnega zbora, oziroma delegacij o izgonu avstrijskih delavcev iz Nemčije, pričakuje naše delavstvo, da bo čulo tudi najresnešo in naj-odločnejšo besedo v obrambo svojih življenskih korist i, svojega gospodarskega obstoja! „Iz delavskega sveta". Vpliv železničarske stavke na Angleškem na javne žlvljenske razmere je bil vk^jub temu, da je stavka trajala komaj dva dni, naravnost velikanski. Zla- sti je bilo čutiti ta vpliv v velikih industrijskih središčih. Tako so morali n. pr. v zapadni Cumberlandiji zapreti 20 premogovnikov, v katerih so producirali na dan 12.000 ton premoga ; zaprli so tudi 13 plavžev, vsled česar je bilo 12.000 delavcev brez dela in zaslužka. V grofiji nottinghamski je bilo 8000 premogarjev brez dela. V Barrowu so zaradi pomanjkanja koksa zaprli vse plavže tvrdke Barrov Steel Co., a druga tvrdka, Vickers, je imela le še za tri dni premoga in bi i bila morala potem tudi zapreti svoje plavže, vsled česar bi bilo 11.000 delavcev brez dela. Ker ni bilo mogoče odprav-jljati premoga izpred premogovnikov, bi j bili morali v par dneh zapreti vse pre-'mogovnike v južnem Walesu, kar bi po-; menilo izgubo dela za okroglo 200.000 j delavcev. Enake razmere so zavladale tudi v Derb.vshiru in južnem Yorkshiru. Več industrijskih podjetij v birminghamski okolici je že moralo znatno skrčiti produkcijo. V Sonthshieldu, kjer se sicer vkrcava okrog 20.000 ton premoga, je bila luka popolnoma brez dela in enako je bilo tudi v Hullu in Cardiffu. V večih delih Angleške se je že zelo občutno kazalo pomanjkanje živil. V Manchestru je že začelo primanjkovati moke. Meso, sirovo maslo in jajca, torej najnavadnejša živila, so tako zelo poskočila v ceni, da jih ubož-nejši sloji že niso mogli več kupovati. Funt sirovega masla (približno 45 dek) je n. pr. stal že 1 K 73 vin. in je cena poskočila za več kot 20 vin. Zaboj jajec je poskočil v ceni za 12 do 21 K, na funt za 20 vin. Prenehal je tudi dovoz rib. Mleka je tudi že začelo primanjkovati. Znatno so se tudi zvišale cene siru, svinjski masti, čaju in sladkorju, sploh tudi vsemu kolonijalnemu blagu. — Poštne pošiljatve v Škotsko in Irsko je moralo i spremljati vojaštvo. Seveda je tudi tu bilo velikih zakasnitev in trgovina je vsled tega posebno veliko trpela. Te zakasnitve je bilo čutiti tudi že v Avstriji. Velika avstrijska špedicijska podjetja so prejela z Angleškega obvestila, da se brzovozne pošiljatve ne ekspedirajo več v notranje dele Angleškega. Tovorni promet ni toliko občutil zakasnitev. Vsekako je imela stavka velikanski vpliv in železničarstvo je ž njo res pokazalo velikansko moč svoje organizacije. Nedopusten zaznamek v delavski knjižici. Neki gospodar je v delavski knjižici napravil pripombo, da je bil dotični delavec odpuščen brez odpovedi, do-čim se je o nravnosti in pridnosti delavčevi izrazil pohvalno. Vsled omenjene^ pripombe delavec ni mogel dobiti dela. Sele pozneje je dobil od svojega bivšega go spodarja posebno spričevalo, v katerem ni bilo one pripombe. Zahteval je 66 K odškodnine, a obrtno sodišče je njegovo zahtevo zavrnilo. V smislu § 81 obrtnega reda je vsak imetnik obrti dolžan izdati delavcu po rednem izstopu iz dela spričevalo o načinu in dolgosti zaposlenja, o nravnem ponašanju in sposobnosti za delo. O tem, kako se je končalo delavno razmerje, ne sme obsegati spričevalo ničesar. V ostalem določa § 80 d obrtnega reda, da se v delavsko knjižico zapiše spričevalo le v toliko, kolikor je ugodno za delavca. Da pa pripomba o odpustu brez odpovedi, ni ugodna za delavca, na tem ni dvoma. Zato je tudi obrtno sodišče izreklo, da je delodajalec napravil v delavski knjižici nedopustno pripombo v smislu § 80 g obrtnega reda, pri čemer je popolnoma vse eno, ali je to pripombo napisal delodajalec sam, ali pa je dal napisati po kom drugem. Ako napravi delodajalec nedopustno pripombo v delavski knjižici, je v smislu tega pa r ag ra I a d o lž a n plačati odškodnino delavcu. Ako delavec potem zahteva odškodnino, mora dokazati, daje imel v r e s n ic i š k o d o vsi e d on e dopustne pripombe v delavski knjižici. V imenovanem slučaju pa delavec ni mogel dokazati, da ni dobil dela vsled one pripombe. Trdil je sicer, da je vprašal za delo pri dveh mojstrih, a da ga ni dobil vsled one pripombe, toda ni mogel navesti imena in naslova dotičnih mojstrov. Zato je tudi obrtno sodišče zavrnilo njegovo zahtevo po odškodnini. * Nedeljsko prilogo našega lista nameravamo odslej po možnosti posvečati na-šemo delavstvu in sploh delavskim vprašanjem. Upamo, da s tem ustrežemo našemu delavstvu, ki si želi take tvarine v našem listu, in pričakujemo, da nam bo tudi delavstvo zlasti s primernimi dopisi pomagalo čim boljše vršiti to našo rado-voljno prevzeto nalogo. Societć dea Papiers Abadle. SVARILO! Ker so prišli v zadnjem času razni posnetki naše splošno znane in priljubljene znamke cigaretnega papirja RIZ ABADIE (Riz dore) 471 v razprodajo, prosimo naše P. T. odjemalce, naj pazijo na ime Abadie, katero hočejo posnetki nadomestiti z raznimi drugimi besedami. Svarimo pred nakupom kvalitativno manjvrednih imitacij, ker bomo proti njim nastopali z vsemi zakonitimi sredstvi. Soolotč de« Papler« Abadle. ra bolehne in rekonvalescente Provzroča voljo do jedi, utrjuje želodec ii ojačuje tudi organizem Priporočeno od n&jalovečih mdravnikov v vseh slučajih, kadar ae je treba po bolemni ojačiti. Odlikovano z 22 kolajnami na raznih razstavah in s nad 6000 zdravniškimi spričevali Izborni okna. "H V Izborni okna. Lekarna SerraVallo - Trst Poktorica:: Klara Kukovec ima : SVOJ AMBULATORU : za ženske in otroške bolezni v Trstu, Piazza della Borsa 7, II. Ordinuje od 3—4V2 ure pop. :: LIFT :: :: LIFT. :: A. Tosoratti Via Maicanton št. 4 Prodaja po cenah brez konkurence. Zaloga posteljnega perila, izdelanega. Volnene odeje iz bombaževine, zarobljene v lastni tovarni, peresa iz Chile, Lawntennis iz bombaža, fuštanji barvani, perkali, zefir za srajce in obleke. Volneno blago za ženske obleke, maje iz volne, bombaže barvane za odrasle in otroke Izbor drobnarij, žime za zimnice, zavese itd. DC r\ Qi ANTON ZAVADLAL Trst, ul. Istrfa 12 (pri sv. Jakobu) Priporoča svojo FEKABIO ln BltA&ČlČAMMO V.čkrat n« dan »Te« krah in ilUćlce. Zaloga moka T»ake Trate lm prvih mlinov. Likerji ln Tino T steklenicah. Foatreiba na dom. — Priporoča tudi trojo staro in dobroznano pekarno v ulici Marco Pollo št. 6 (vogal Concordla) katero t odi gospodar ud. 1739 LEKARNARJA ft. Tbierry balsarp Postavno obvarovan. — Pristen samo z nuno Kot varstveno Zr.amko. Proti vsaki fulaitikaciji se bo strogo postopalo na podlagi pravice. Ta balzam je najboljie edravilo plufinlm ln pranim bolesnim , kadiju, hripavoatl, težkemu dihanju, pluC-nemu kataru in osobito proti Influenci, slabt prebavi, želodčnemu krču, unetju jeter in obisti, proti o«lab«loatl, pre-hlajenju zobobolu in nstnim golemim, proti trganju, opeklinam, kožnim bolesnim itd. ali % ali velika atek. K 5-fiO Lekarnarja A. Thierry-Ja Stoperes-no mazilo odino pristno zansallvo lečil- no za rane, o- _ _ _ tekline, odstraajaje iz teksa vse (kodljive anovi in večiuoma na-mestuje mučne operacije. Učinkuje tudi proti atarim ranami Dve dozi staneta samo 3 krone 60 stotink. Dobiva se: Lekarna pri Angeljn varuhu, Adolf THIERRY, Pregrada pri Rogatcu. Prodaja se v vseh važnejših lekarnah. str Na debelo se dobiva v medic, prodajalnah drož Allein eehter Bateata ms df AJhierrj in Pregrada Hans Scheidler ===== zobotehnlk = 20X0tehnik Dr. Ferdinanda Tanzei Sprejema od 9—1 ln od 3—6. m Trst, Piazza C. Goldoni št. 5. II. Advokat Dr. Josip Wilfan ima svojo pisarno od 24. avg. t. 1. v Novi ulici (Via Nuova) 11, I. nadstr. m = Zaloga oblek in blaga Trst,Corso45 AlFOperaio Trst,Corso45 VELIK IZBOR oblek za gospode, dečke in otroke, površniki, hlače, jopiči, kostimi. s* Cene konkurenčne. MOŠKO BLAGO. Cene konkvrenEse. IZDELUJEJO SE OBLEKE PO MERI. : Na obroke! Jakob Dubinski/ : Na obroke! Trst, ulica dell'Olmo štev. 1, II. nadst., Trst loMiei oll za manufakturnega blaga ter možke in ženske suknje. Ugodni pogoji za plačila na obroke. Cene brez vsake konkurence. — Solidna postrežba. iot Vekoslav Švagel - v Trstu, ulica Giulia št. II priporoča slavnemu občinstvi £ BOGATA IS LEPA IZBEKA FINEGA IS NAVADNEGA POHIŠTVA TAPETARU £ -9 DELO SOLIDNO In vsakovrstnih stolic. CENE ZMERNE. .2 os o ur - rt s as zq enoletne prostovoljce izdeluje elegantno in solidno takoj po meri in ceno Jakob Rupp polkov ni krojač Trst, velika vojašnica. Pekarna UEKOSLflU m TRST, Piazza Caserma štev. 4, podružnica Via Caserma št. 13. Vsak dan večkrat svež kruh, raznovrstne sladčice, biškotini, bomboni in šokolada. Najfinejše moke po zmernih cenah. Vsprejema se v peko pecivo vsake vrste. POSEBNOST: vsakovrstni likerji in vino v steklenicah. '<2> 'G/ V TRSTU je izdal in založil naslednje knjige : 1. „VOHUN". Spisal I. F. Cooper. Roman iz amerikanskega življenja. Cena K 1-60. 2. „TRI POVESTI GROFA LEVA TOLSTEGA". (Iz ruskega). — Cena 80 vinar. 3. „KAZAKI". Spisal L. N. Tolstoj. Kavkaska povest. Posl. Jos. Knaflič. Cena K 1*60. 4. „PRVA LJUBEZEN". Spisal Ivan Sjergjejevič Turgjenjev. Poslovenil Dr. Gustav Gregorin. — Cena K 1. 5. „POLJUB". Povest iz gorskega življenja Češkega ljudstva. Spisala Ka-rolina Svetla. Poslovenil F. P. — Cena 80 vinar. 6. „BESEDA O SLOVANSKEM O-BREDNEM JEZIKU PRI KATOLIŠKIH JUGOSLOVANIH". (Malo odgovora na škofa Nagla poslovno pastirsko pismo v pouk slov. ljudstvu). — Cena 30 vin. — Uisti dobiček te knjižice je namenjen zgradbi novega poslopja slovenske šole pri sv. Jakobu v Trstu. 7. „IGRALEC". Roman iz spominov mla-eniča. Ruski spisal F. M. Dostojevski). Poslov. R. K. — Cena K 1-60. 8. „JURKtCA AGIĆEVA". Povest. Hrvatski spisal Ks. ©andor-Gjalski. Prevel Fr. Orel. — Cena K 2. rs. r*>t ob vprašanju ustanovitve take zadruge. Vsi posebno pa naše delavstvo je z veseljem vsprejelo te nasvete in je hvaležno „Edin." za to. Žalibog se pa zdi, da je ta ideja našla med onimi, ki bi bili zmožni prevzeti inicijativo, malo ali nikakega razumevanja. Vsaj po splošni tišini, ki vlada, se zdi ta sum opravičen. In ravno naša inteligenca ima tu važno nalogo. Delavec si ne more sam pomagati. Zato je posebno ob tem vprašanju inteligenca dolžna delavcu iti na roko. Naše ljudstvo je sicer politično zrelo, ali pod težo draginje bi utegnilo v boju opešati. Zato je moramo tudi gospodarsko dvigniti, da bo lahko stalo trdno v novih vrstah. Na delo torej. Naj se osokoli četica inteligentov, ki naj ukrenejo potrebne pred-korake za sestavo pravil. Ravno sedaj je prilika za nakup nekega lepega zemljišča, a razpoloženje med občinstvom je tudi dobro, tako, da se je nadejati lepih uspehov ako bomo vsi in ustrajno delovali za dosego tega lepega in važnega cilja. Vipavski. Vsi Slovenci so naprošeni, da vzamejo popolnoma resno veliki jesenski variete, ki ga priredim dne 8. septembra (ne 9. sept., kakor je bilo pomotoma naznanjeno prvikrat) v svrho, da si prislužim potrebnih sredstev, da grem lahko v Prago polagat izpit. Kajti: prvič, se vrši vsa prireditev pod nadzorstvom akad. fer. društva „Balkan", katero mi izroči eventuelni čisti dobiček še le, ko se odpeljem v Prago; drugič sodelujejo: pevsko društvo „Adrija" v Barkovljah, (kdor še ne zna, kako mogočen faktor je to, naj gre danes na veselico, ki jo priredi to društvo v Barkovljah), gospa Dragutinovićeva, prva igralka našega gledališča, g ca Janova, naša dična subretka, gospod Dragutinović, režiser našega gledališča, gospod Rajner, naš prvi komik; nadalje izboren bas in isto-tak pijanist, ki oba prosita, da se ju ne imenuje, in konečno moja malenkost kakor „klobasar" — edina šarža, v kateri se je ravnokar omenjena malenkost dosedaj izkazala v javnosti; tretjič se vrši stvar v Barkovljah, kjer so tako dobre tramvajske zveze. Če pa tramvaj tedaj še ne bo tekel, tem bolje, saj se pride prej peš! Udani Fortunat Mikuletič. Nevročljive poštne pošiljatve. C. kr. poštno in brzojavno ravnateljstvo na*n je doposlalo seznam priporočenih in navadnih nevročljivih poštnih pošiljatev, ki so bile meseca julija 1911 v oddelku za nevročljive poštne pošiljatve v Trstu odprte in ki so njih odpošiljatelji neznani. Ta seznam bo objavljen v tukajšnjem uradnem listu v polnem obsegu. _ Tržaška mala kronika. Detomor. Katarina Vukas, stara 23 let, doma iz Malega Lošinja, je od minolega maja služila kakor hišna pri družini kapitana Marka Cosulich, stanujočega v ulici Lodo-vico Ariosto štev. 2. Ko je včeraj ob 8. uri zjutraj gospodinja vstala, dekle še ni bilo pokonci. Začudena se je gospa podala v njeno sobico. Dekla je še ležala, na podu so pa bili sledovi krvi. Opozorila je takoj zdravniško postajo in tudi redarstveno oblast. Konstatiralo se je, da je Vukasova porodila pred nekaj urami. Pregledali so posteljo, ki je bila vsa krvava. Pod žimnico so našli truplo popolnoma razvitega moškega novorojenčka, ki je bil zadavljen. Ruta mu je bila stisnjena okolo vratu. Dekla, ki je znala do zadnjega časa prikrivati pred svojimi gospodarji posledice greha, se je pri pregledanju sobe nahajala v smrtni zadregi ; priznala je, da je porodila živo dete okolo 6. ure zjutraj. Zakaj, da ga je umorila, ni hotela povedati. Z dolžno previdnostjo so zločinsko mater kakor aretiranko prepeljali v materinski oddelek bolnišnice. Star gost hotela ulice Tigor. Henrik Stinco, star 35 let, iz Trsta, je bil že neštetokrat kaznovan, tako, da živi več v zaporu, nego na svobod;. Včeraj zjutraj ob 3.50 je srečal na Reni nekega znanca in ga pozval, naj mu plača kaj za piti. — Dotičnik je na prijazno povabilo potegnil iz žepa denar, da ga prešteje, če bo zadosti. Drugi pa, ne bodi len, mu je z udarcem na roko raztre-sel ves denar na tlak. Brž je poskočil, da bi ugrabil, kar se je dalo, ali... roka re-darjeva ga je ustavila. Tedaj se je obrnil s svetim ogorčenjem proti redarju, ki ga je tako grdo motil, in mu postregel s strašnimi psovkami. Po dolgem naporu ga je konečno redar spravil pod ključ. Kolera. Kakor smo včeraj poročali, je tujec, ki je prišel iz Albanije v Trst, zbolel za kolero. Tozadevno je bil izdan sledeči uradni komunike: Pri Albancu Krištofu Ri-stani, ki je dne 24. m. m. popoludne prišel iz Sv. Ivana v Medui v Trst z Lloydovim parnikom „Bukovina" in je dne 25. t. m. zbolel ob sumljivih znakih, je bila danes (26. t. m. bakterijologično konstatirana kolera. Bolnik in vse osebe, ki so bile z njim tu v infekcijsko-nevarni dotiki, so bile izolirane v tukajšnji mestni infekcijski bolnišnici. Parnik „Bukovina" je bil dirigiran v lazaret sv. Jerneja in stavljen v kvaranteno. Mestni zdravniški urad je našel vse osebe, ki so bile z bolnikom v dotiki, zlasti one osebe, ki so spale v isti sobi, kjer je ložiral bolnik. Vsi pasažirji na parniku „Bukovina" bodo skozi pet dni podvrženi zdravniškemu nadziranju. Na podlagi energičnih odredb sanitetnih oblasti; je popolnoma opravičeno prepričanje, da ta od zunaj importi- rani slučaj, ki torej nima ničesar opraviti s prejšnjimi slučaji, ostane osamljen in da je že uničeno infekcijsko ognjišče. V Sv. Ivanu Meduanskem, od koder Je prišel dotični bolnik, malem obmorskem! albanskem mestu, se je že pripetilo več slučajev kolere. Brezdvomno je torej bolnik importiral koiero v Trst, kjer se gotovo to pot ne razširi. Loterijske številke, izžrebane dne 23. avgusta 1911 : Trst 73 89 15 66 23 Line 34 46 58 84 23 Koledar iti vreme. — Danes: 12. nedelja po Binkoštih. Jutri: Avguštin, Škof. Temperatura včeraj ob 2. uri popoludne 4- 28 ° Cels. — Vreme včeraj : lepo, zvečer malo dežja. — Vremenska napoved za Primorsko: Semtertja oblačno. Lokalne nevihte. Temperatura malo spremenjena. — Lokalni vetrovi. Društvene vesti. Pevsko društvo „Adrija* v Barkovljah priredi danes, dne 27. avgusta t. 1. v prostorih „Narodnega doma" istotam vrtno veselico s petjem, godbo, igro itd. Program obsega krasne pevske in glasbene točke. Svirala bo domača barkovljanska godba. Začetek ob 5. in pol uri zvečer. Ker je štrajk tramvajskih uslužbencev končan in je pričel danes zopet voziti tramvaj, nudi se slavnemu občinstvu iz mesta in drugod, da se pridejo v slovenske Barkovlje danes popoludne navžiti pevske umetnosti ter sploh prijetne zabave. Pevsko društvo „Ilirija" pri Sv. Jakobu priredi danes v nedeljo, 27. avgusta v slučaju lepega vremena vrtno veselico s petjem, godbo in šaljivo pošto na vrtu „Konsumnega društva" pri Sv. Jakobu. SI.; občinstvo je vabljeno na mnogoštevilno udeležbo. Vstopnina za osebo je 40 stotink. _ TELOVADNO DRUŠTVO „SO-KOL" v TRSTU. ^UjJtf Bratje Sokoli iz Trsta, Rojana in ^r Barkovelj! Danes popoludne ob 4. in pol pop. priredi sokolski odsek na J? Prošeku prvi javni nastop na vrtu tamošnjega „Gospodarskega društva". Te prireditve se udeleže vsa bratska sokolska društva na tržaškem ozemlju in dolžnost naša je, da tudi mi v čim največjem številu pohitimo v sokolskem kroju h lastnemu sokolskemu odseku v poset Odhod iz Trsta je določen z južnega kolodvora z vlakom do Miramara ob 1. uri 45 minut. Zbirališče je na južnem kolodvoru. Vsak Sokol v kro/u prinesi, — ako jo ima — s seboj .pelerino. Na zdar ! ODBOR. Javen ples v Rojanu. Danes prirede rojanski mladeniči javen ljudski ples (Šagra) na planem, ul. Montorsino št. 4. Št. Jakobska Čitalnica. Slavnost 10-letnice in razvitja zastave se bo nepreklicno vršila dne 17. sept. radi I. nastopa Skedenj-skega Sokola in izleta NDO., ki se vrši dne 10. pr. m. Danes se Čitalnica udeleži veselice br. društva „Ilirija" in br. društva „Ad-rija" v Barkovljah. Od srečkanja pri zadnji veselici Čitalnice so na razpolago še sledeči dobitki: št. 88, 100, 130, 134, 148, 244, 410, 468 in 488. Dobitke se lahko dvigne do 30. t. m. od 8. do 9. ure zvečer v Čitalnici ali od 5. do 6. ure pop. pri R. Cotiču ulica Molin piccolo 8. Odbor „Delavskega podpornega društva" naznanja svojim članom in prijateljem društva, da se bo letošnja običajna obletnica razvitja zastave vršila danes dne 27. t. m. samo zjutraj s sv. mašo, pri kateri bo pelo pevsko društvo „Ilirija" od sv. jakoba ter sodelovaia popolna rojanska godba „Lira". Zbirališče članov je pred društvenimi prostori v ul. G. Galatti št. 20, ob 7. in pol uri zjutraj, na kar odkorakamo skupno z godbo na čelu in razvito zastavo pet minut pred 8. uro v cerkev Sv. Antona Novega. Ob enem vabimo naše člane, da se udeležijo popoldanske veselice, ki jo priredi pevsko društvo „Ilirija" ob 5. uri popoludne v „Konsumnem društvu" pri sv. Jakobu s petjem godbo in šaljivo poŠto. Ker je društvo „Ilirija" res narodno in radevolje sodeluje na vsakej narodni prireditvi. Priporočamo si. občinstvu, tembolj pa našim članom, da se v mnogem številu udeležite veselice in podprete društvo materijelno, ker je res vredno vsestranske podpore. Pevsko društvo „Gaj" v Banah vabi na svojo prvo veliko vrtno veselico z godbo, petjem, igro in plesom, ki jo priredi dne 3. septembra t. 1. ob 4. uri in pol popoludne v velikem prostornem vrtu „Konsumnega društva" v Banah. Pridite v čim večem številu v posete v naš „Gaj". Vsprejmemo Vas z radostnim srcem. Dokazati Vam hočemo, da tudi mi nočemo zaostajati za svojimi okoličanskimi brati. Kolikor je le možno, Vam hočemo izkazati slovansko gostoljubnost. „Sokol" v Škednju priredi dne 10. septembra letos svoj prvi javni nastop. Mlado društvo je takoj v začetku pokazalo svojo najboljšo voljo, smisel za intenzivno, vstrajno delo, ki mu je predpogoj za obstanek in napredek. Ta dan pa nam hoče pokazati svoj uspeh, prvikrat stopa pred svoj narod. Naša dolžnost je, da ga pozdravimo ter mu pokažemo svoje simpatije. PODRUŽNICA Ljubljanske kreditne banke Trst, Piazza della Borsa 10 Centrala v Cjnbljani. Podružnice v 6orid, Celovcu* Sarijevea ln Spljetn Drinlika gliviiea K 5,000.000. Rezervni zaklad K 610.000. obavlja najkulantneje vse bankovne In menjalne jkjsIo ter kupnje ln prodaja pod jako povoljnim! pogoji devize in m vtfe dennrin. - Ologe na knjižice obrestuje za sedaj ■ čistimi 4-^lp ^Iq |m I 2290 Prodaja spačke na majhna mesečne obroke. Velika klobučarna Romeo Doplicher Klobuki Iz klobnčevine prvih tovarn. Specijaliteta: trdi angleški klobuki Emporij kap za potovanje in za šport. TJ&ST Corso št. 34. Splo&no anonimno druitvo za prevažanje Via Ghega 3, Telefon 2487. SbioaifiO In prevrtanje pohištvo lazpoSH. In shramba Koočekov Telefon 1220. Telefon 2572. ftftenle In shramha preprog 2015 Telefon 2573. Samo v manufakturni trgovini z zalogo perila Brosch & Iiaureučič - v Trstu via Nuova št 40 - (vogal via S. Giovanni) - via Nuova št. 40, — se nahaja velik izbor — vseh sezonskih predmetov s zalogo bombaževine in platnenega blaga. Samo izbrano blago najboljšega okusa in iz prvih tovaren. Sijajen izbor blaga za moške srajce. dor odpotuje naj se preskrbi z vsem potrebnim v novi trgovini D. ARNSTEIN „Air Alpinista" v Via Sebastiano štev. 7. g* Bogata zaloga zadnjih novosti, kovček o v, torb, torbic, športnih potrebščin itd. P MLUV1ČESKY! MLUV1 ČESKž I r V dobroznanih manufakturnih trgovinah tvrdke erioli S Trst, Trg Barriera vecchia I in 2 je najboljši vir, ki se ga lahko priporoči za nakup manuf. predmetov. w Blago iz prvih tovarn. Blago rumeno, belo in barvnato, pajčolani, rokavice in velik izbor okraskov. — VELIK IZBOR belega batista, gladkega in barvnatega i po skrajno nizkih cenah. — = Zaloga perila. — Velik izbor bombaževine, barvnatega batista, panama trliža in volne ter žime za žimnice. — VlLIK IZBOR SRAJC. SOLIDNA POSTREŽBA! SOLIDNA POSTREŽBA! L VSi 3! =5 i!) • •• Pri nakupovanju obleke ali perila naj se vsakdo obrne do dobroznane MANUFAKTURNE TRGOVINE HEDŽET & KORITMIK v GORICI. Na dobelo in drobno! .- — -IV -•'F /yv,*\. . Mar. del. organizacija. Delavci raznih tovarn mila imajo danes ob 10. uri dopoludne sestanek v prostorih NDO. pri sv. Jakobu. Odbor skupine uslužbencev c. kr. glavnih skladišč ima svojo sejo v ponedeljek ob 7. uri zvečer v novih prostorih NDO. ul. S. Francesco št. 2. I. DAROVL — Protidrobtinar je plačal za stavbo slov. šole za 55.—58. teden 10 K. — Ob priliki neke kupčije med gosp. Izid. Luznikom in društvom „Jadran" sta darovali obe stranki za podružnico sv. C. in M. pri sv. Jakobu znesek K 10. Hvala darovalcem, hvala pa tudi „mešetarju", g. Široku. V poravnavo nekega spora z gosp. V. Vlahovicem, blagajnikom Št. Jakobske mladine, daruje podružnici CMD. pri sv. Jakobu g. Šorn. K 2. Tako naj bi se poravnale vse stranke pri sv. Jakobu. Vesti iz Goriške. x Poizvedbe o suši se bodo vršile od strani tukajšnjega davčnega urada dne 28. t. m. na zemljiščih, spadajočih pod goriško občino. x Automobilni promet. Cerkno—sv. Lucija je pričel ta teden. Automobil je last domačinov gg. Plemelj in Obid. Automobil odhaja iz Cerkna okoli 6. ure zjutraj in ima zvezo z brzovlakom proti Gorici in s prvim jutranjim os. vlakom iz Gorice. Vrača se praviloma ob 4. uri pop. Za Cerkljane je ta zveza naravnost neprecenljivega pomena. x Trtna bolezen. V Furlaniji se je pokazala na trtah nova, dosedaj še neznana gliva, ki prizadevlje mnogo škode. x Napad z revolverjem pred sod-nijo. V petek se je vršila pred tukajšnjo okrajno sodnijo dražba poslopja, ki je last krčmarja Alojzija Frantuzzi v ulici Dogana. Dražbo je zahtevala in dosegla upnica Ka-roiina Bozzini. Fantuzzi je prišel na dražbo in jo skušal v zadnjem trenotku preprečiti s tem, da je prosil zastopnika terjajoče upnice, naj dražbo vstavi. Toda zastopnik Gvidon Bat-tigi ni hotel vstreči tej želji, češ, da on ni pooblaščen v to. To je Fantuzzija tako razkačilo, da je potegnil revolver in ustrelil dvakrat na Bat-tigija. K sreči nista strela zadela niti Bat-tigtja niti drugih, ki so bili prisotni. Pričujočemu odv. dru. Maraniju je ena kroglja sfrčala prav tik mimo glave. Ves dogodek se je izvršil z bliskovo naglico, vendar so takoj prihiteli nekateri, ki so čuli strele. Med temi je bil gosp. Peter Pahor iz Renč, ki je prejel Fantuzzija in ga razorožil. Prišli so tudi redarji, ki so Fantuzzija odvedli pred preiskovalnega sodnika Zieglerja, ki je takoj zaukazal Fantuzzija zapreti. Dokazano je, da je napadalec kupil revolver prejšnjega dne pri Gyri v ulici Mu-nicipio in da se je Fantuzzi izrazil proti drugim osebam, da pred dražbo koga usmrti. Iz tega sledi, da je bil napad preračunjen. x Turščica primanjkuje v goriški okolici. Letos je sploh ne bo. V Furlaniji je cena turščici kvintal Kron 21. Ogrska turščica je nekoliko cenejša. Vesti iz Istre. Istrski vlak skočil iz tira. V petek zjutraj je vlak, ki odhaja s postaje pri sv. Andreju skočil s tira med Dekani in Škofijami. Vlak je vozil precej hitro in je zadel ob težak voziček, ki ga rabijo železniški delavci, ko se prevažajo od enega kraja do druzega. Dva delavca, ki sta delala na progi, sta zapazila, da se bliža v!ak in sta hitro potegnila voziček s tira. Ker je pa bilo na oni strani premalo prostora in se je bližal vlak, sta delavca pustila voziček na enem tiru in se odstranila. Došla lokomotiva je zadela ob težki voziček, se vzravnala po konci in skočila s tira. Druge nesreče ni bilo. Telefonirali so po pomoč v Trst. Trajalo je več časa, preden so mogli spraviti lokomotivo zopet na tir in zato je moral izostati en vlak. O ta istrska železnica, ta je res dete — nezgod. Iz Doline dne 24* avgusta 1911: Od resnega do smešnega res ni daleč. Naše županstvo je jako strogo in pravočasno odredilo vse potrebno, da se ne zanese kolera v naše kraje, in je najstrožje odredbe že preklicalo, v očigled temu, da je Trst proglašen kolere prostim mestom. Neki c. kr. organ pa je šel še dalje in je naložil svojim podrejencem najstrožjo kontrolo ne le stanovanj in pisarne dotičnih, ampak tudi sosednih bivališč in gospodarskih naprav; da, celo Še dalje je šel, da se morajo celo kokoši odstraniti in zapreti ali morda poklati, kakor bi bile bacilonosci. Samo ob sebi umevno je, da se dotični podrejenci natančno ravnajo po danih navodilih, ki pa v ljudstvu vzbujajo sedaj le — veselost. Sosed. Vzajemno zavarovalno društvo goveje živine v Ricmanjih priredi dne 10. septembia t. I. ob 4. uri popoludne javno tombolo in sicer na vrtu „Konsumnega dru- j štvaa. Ker bo ob tej priliki zavarovalnica: razpolagala z lepimi dobitki, ki se pravo- ', časno naznanijo, vabimo slavno občinstvo, osobito pa bratska društva, na obilno udeležbo. Pripominjamo še, da bo tudi naš državni poslanec g. profesor Matko Mandić navzoč na razpolago svojim volilcem. _ Odbor. Razne vesti. Prebivalstvo New-Yorka. Statistični urad v New-Yorku poroča da je New-York 18. t. m. štel 5 milijonov 407 prebivalcev ; v zadnjih 15 mesecih je naraslo prebivalstvo za 250.000 duš. Omenjeni urad meni, da mesto New-York prekosi tekom štirih let London. _ BRZOJflUNE UE5TI. Sklicanje državnega zbora. GRADEC 26. „Grazer Tagespost" poroča, da bo parlament sklican na 10. septembra, ker je vlada opustila misel, da bi sklicala češki deželni zbor. Pojavile so se baje težkoče glede pogajanj za narodno sporazumljenje na Češkem. Ogrski državni zbor. BUDIMPEŠTA 26. Zbornica je razpravljalo o več peticijah. Ob 12 30 je bila po dveh poimenskih glasovanjih razprava prekinjena. Prihodnja seja v ponedeljek. Konec vojaških vaj v Dalmaciji. PULA 26. Po včeraj dovršenih dalmatinskih kombiniranih vojaških vajah je nadvojvoda Fran Ferdinand izdal maneversko povelje, v katerem izraža, da so ga vojaške vaje izredno zadovoljile. Pohvali toliko mornarico, kolikor kopneno vojsko. Na koncu izreka obema svojo zahvalo v imenu cesarja in dostavlja, da je to povelje takoj razglasiti in objaviti moštvu v njega materinem jeziku. PULA 26. Nadvojvoda Fran Ferdinand je dospel sinoči ob 7'15 semkaj z vojaških vaj in se je ob 8. uri odpeljal z dvornim vlakom. Nesreča na železnici. WASHINGTON 26. Pri Manchestru je pri nekem mostu skočil s tira vlak Lebigh-Walley železnice, ki vodi preko 18 čevljev globokega jarka, pri čemer so štirje vozovi padli v jarek. Doslej so izvlekli iz vozov 23 mrličev in 20 težko ranjenih, večinoma ženskih pasažirjev. Kuga. URALSK 26. V razdalju 10 vrst od prejšnjega ognjišča kuge se je zopet pojavila ta bolezen. Za kugo je obolelo osem oseb, od katerih jih je šest umrlo. Kolera. ZAGREB 26. Uradno je konstatirano, da je Hrvatska svobodna od kolere. Turčija. CARIGRAD 26. Turški poslanik na Dunaju, ReŠid paša, ki je bil na dopustu, je dospel semkaj. CARIGRAD 26. Divizija ruskega vojnega brodovja, obstoječa iz dveh križarjev in štirih torpedovk, je priplula v Trapezunt. Divizija obišče tudi Sinope, Heraklejo in Iniado. Novo rusko vojno pristanišče. PETROGRAD 26. V Revalu zgradijo novo vojno pristanišče. Stroški so proraču-njeni na 100 milijonov rubljev. Oglej 26. Od 28. do 31. t. m. se bo nadaljevalo izkopavanje mozaikov v oglejski baziliki. Stojan Kazimirov : Ivan Travnik. Vsa okolica z vasjo vred je tonila v zgodni mrak; na nebu so se polagoma jele prikazovati jasne zvezde in sijale tja v svet, ves žalosten in pust. Ivan Travnik je slonel pri oknu; opažal je to mrtvilo, ki je vladalo na njimi, in težko mu je bilo pri srcu. Pred njim j e vršala sto let stara lipa; njeno cvetje je prijetno dehtelo, in tudi ona je postala tiha, ko je nema noč dahnila na trudno zemljo. Tako je bilo povsod tiho... Počasi se je nočilo; leno je priplaval bledi mesec na nebo ; jel je obsevati postavo, ki je slonela ob oknu; Ivan Travnik pa je bil zamišljen. Mrtvo se mu je zdelo vse; sam za-se je živel v borni vasici, da je bil lahko v miru, kajti njegov posel ni zahteval hrupnega življenja. Narod svoj je opazoval, iz njega se je učil; predpriprave so bile to za njegovo bodoče delovanje. * Potem je prišel v mesto; prijateljev ni hotel, znancev in sorodnikoy ni imel. Upal je, da tu začne svojo karijero; spoznal pa je že prvega dne, da to ni zanj. Bil je kakor mrtvo bitje med živimi ljudmi. Krog njega se je sukal svet; vesel je bil in prepeval, medtem, ko je on vse noči prebdeval; žalostno je bilo njegovo srce. Vis a vis njegove sobice je stanovala neka gospica ; po tujih ljudeh je izvedel, da je prodajalničarka v neki trgovini. Ko je še nadalje izpraševal po njej, je izvedel, da sč svojim bornim zaslužkom preživlja še očeta in mater. Nekega tihega večera je blodil po mestnih ulicah; živel je .veliki bedi, raz- Tužnim in potrtim srcem javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je včeraj po polnoči naša ljubljena soproga, mati, oz. tašča in stara mati IVANA ŠUC roj. ŠIRCA po dolgi in mučni bolezni v 54. letu svoje dobe previđena se sv. zakramenti mirno v Gospodu zaspala. Pogreb se vrši jutri v nedeljo dne 27. t. m. ob 8. uri zjutraj iz hiše žalosti v Dutovljah štev. 88. DUTOVLJE, 26. avgusta 1911. ANDREJ ŠUC, Alojzija por. Filipčlč soprog. Andrej, Ferdinand, in Kristina, Ciril in Ivan, hčere. sinovi. trgana njegova obleka je pričala to; go-loglav je bil in golorok. Naenkrat ga je nekdo prijel za ramo. Znancev ni imel in sorodnikov; čudil se je zato, in pogledal okolu sebe; stemnilo se mu je pred očmi. „Gospod Ivan Travnik !a Prestrašil se je bil glasu; in vendar mu je bil znan... „Gospod Travnik!" Ogledal se je; za njim je stala elegantna gospa. „Ali me ne poznaš več »„Kaj??"" Blazno je uprl svoji svetlikajoči se očesi v mlado gospo; radost in veselje ji je sijalo z obraza; znana mu je bila in vendar neznana. „Ivan! Popraviti hočem vse krivice. Tu imaš za prvo silo!" Blazno se je nasmehnil; okolu njega je bila že cela gruča ljudi. In tedaj je videl, kaj se godi pravzaprav ž njim. Obrnil se je in drvil naprej in naprej. * „Za prvo pomoš ! Judeževi srebrnjaki! Fuj!" Po tleh je zažvenketalo; svetli denarji so bili raztreseni, a njih lastnik Ivan Travnik je bil že daleč. — „Najprej ste me sodili; sedaj hočete vse popraviti z denarji, z denarji; vedite, da ste se izgrešili." — Ta listek so drugega dne našli v njegovem stanovanju. Ivana Travnika pa so našli mrtvega pri mizi. B ™ ■ E*BBBBB HAL! 0GL9SI BBBBSB BBBBSB | 1 V MALI OGLASI se računajo po 4 •tot. besedo. Mastno tiskane besede se računajo enkrat več. Naj. manja pristojbina znata 40 stoL Plača s« trk o j Inser. oddelku. I ■v j Vtlli^nn okolici se da v najem dve stano-UIl£llJI vaDji, ter hišo s posestvom vred za kmetovalca. Naslov pri upravi lista. 1458 prnr|o Qp 23 hekto'.itrov najboljšega vipav-11 UUa oC gkega belega vina v Šmarjah pri Ajdovščini ter 16 hektolitrov črnega v Istri. Pojasnila daje gostilničar pri Francu ul. Geppa 16, kakor tudi Josip Samec, Šmarje pri Ajdovščini. 1459 Prnrtain CO kompletna vrata in okna. — rruuaju OC Pojasnila pri podiranju Sanitk od 7—12 predp. 1—6 pop. 1454 Spretnega poslovodja išče gostilna Balanč na Prošeku. 1451 Poročilo iz deželne porodnišnice v Zagrebu: Naravna Franc Jožef-ova gren-čica se je mnogokrat in z najboljšim uspehom predpisovala pri porodnicah. Učinek je bil vsakokrat zanesljivp odvedljiv in se lahko smatra „Franc Jožef"-ovo grenčico kot najboljše odvajalno sredstvo v otroški postelji. 1005 Josip Semulič TRST, ulica dell'Istituto št 5 Friporoča slav. občinstvu 8V0J0 PEKARNO in SLADČIČARNO, v kateri hq dobi cel dan svež kruh in raznovrstne sladčice. Mcka iz L mlinov ter maslo. Likeri, vino in pivo v stekl. Postrežba tudi na dom. y imm in slami vogal ul. G-hega in trga vojašnice (blizu Ncr. Doma in kavar. Fabris. Bogat Izbor najboljih vin in likerjev prvih tovarn naše države. — Izvrstne slaščice. ===== CENE ZMERNE. ==^= laifOn P'es Da prostem prirede Rojanaki mla-jaVOII deničt danes dne 27. t. m. 145'J Češko-nemški korespondent z daljšo prakso išče Blužbe. Oferte pod I. F. M. 19 na inB. oddelek „Edinosti". 1453 Mnrana Je priznano najboljše sredstvo za "IUI dlld uničevanje stenic in druzega mrčesa. Prodaja se v glavnih mirodilnicah. Zaloga Skrinjar. via Ferriera 37, I._1381 Voli I/O pitflDe zajce Schwab. ki dosežejo do VGIIKC 30 funtov mladi od K 1'50, za pasmo od K 6*— naprej prodaja Schwab Dunaj Ulimmer-gaase 1. Cenik itd. zastunj. 1358 Trn nueLl pomočnik z dobrimi spričevali išče I rijUfOM službe kot Bklndiščnik. — Nastopi lahko takoj. — Naslov pove inseratni oddelek Edinosti. 1433 llr^msria Konaumno in kmetijsko drn- IVIOlflalja gtvo v Gabrovcu pri Gabrovcu pri Proaeku, na jako prometnem kraju. Več pove t&moSDje ravnateljstvo ob nedeljah in praznikih. 1406 Antnn Rottm slikar in dekorater nob, fY! P U naPisi in bRrvanja. - Valle di Rozzol št 609. 1408 Prnrla ep trgovina lončarije in dobnarije, II UUa OC zelo dob" (C garetul papir ali ovoj-iie), kajti s poiiarjenanjem se hoče konsameste zavajati!