elan30 NASA SMUČINA GLASILO DELOVNE SKUPNOSTI ELAN TOVARNE ŠPORTNEGA ORODJA BEGUNJE NA GORENJSKEM LETNIK 14 ŠTEVILKA 11 15. NOVEMBER 1975 Objavljena Je reportaža ob podelitvi priznanj Svetovnega pokala znamk, ki ga prireja SCIARE. Tudi ELAN je bil med najboljšimi: prejel je diplomo za 6. mesto v skupnem plasmaju, plaketo za 3. mesto v moški konkurenci ter plaketo za zmago v moškem slalomu in veleslalomu. Odličja je iz rok miss Evrope prevzel naš zastopnik v Italiji, Marco Colombo. Dober rezultat tričetrlletja še ne jamči izvršitve GN-75 Splošni pregled gospodarjenja OZD Elan v tričetrtletju 1. Celotni dohodek In njegovi elementi Celotni dohodek, dosežen v tri-četrtletju, sestavljajo 72 % fakturirana prodaja proizvodov in storitev, 26 % interna prodaja med TOZD in 2 % izredni prihodki, kot so prejete obresti, poprave vrednosti terjatev in drugo. Po vrednosti je celotni dohodek za 43 % večji v primerjavi na lanskoletno obdobje. Na tak rezultat je vplival povečan fizični obseg prodaje in delno povečanje cen. Nadaljnja razčlenitev celotnega dohodka na porabljena sredstva in dohodek kaže sicer boljši rezultat kot v preteklem letu, vendar pa še vedno slabše kot predvideva plan. Pri delitvi dohodka odpade 30 % na pogodbene in zakonske obveznosti, 65 °/o na bruto osebne dohodke in 4 % na ostanek dohodka. V primerjavi z letnim načrtom ugotavljamo, da so osebni dohodki močno porasli, prenizek pa je ostanek dohodka. V primerjavi z lanskoletnim tričetrtletnim obdobjem je finančni efekt mnogo boljši, vendar pa slabši kot ga predvideva letni načrt. Na tak rezultat so vplivali predvsem povečani stroški. 2. Prodaja Celotna korigirana prodaj brez interne prodaje je za 45 % večja v primerjavi s tričetrtletjem lani. Delež prodaje na domačem tržišču znaša 56 %, v izvozu pa 44 %. Prodaja hitreje narašča na domačem tržišču kot v izvozu, če primerjamo podatke z lanskoletnim. Glede na dinamični načrt celotne prodaje, ki določa za tričetrtletje 51,5 % celoletne realizacije, je ta za 15 % presežen. Na domačem tržišču je prodaja presegla dinamični načrt za 15 %, v izvozu pa 24 %. 3. Proizvodnja Vrednost izvršene proizvodnje po polni lastni ceni (LC 3) je za 38 % večja od dosežene v enakem obdobju lani in dosega po vrednosti 76 % letne proizvodnje predvidene v načrtu 1975. Vrednostno je bila proizvodnja povečana zaradi fizičnega povečanja, delno pa na račun večjih cen. Količinsko je bilo lotos izdelanih za 28 % več smuči kot lani, čolnov za 87 % in lestev za 35 % več. 4. Zaposlenost, ure in OD Stanje zaposlenih 30. 9. 1975 je bilo 850 delavcev, kar je za 1 % več kot lani v enakem obdobju in manj kot predvideva letni plan. Izkoriščanje delavnega časa se je zadnja leta slabšalo, v tem letu se je začelo izboljševati, vendar pa še ni dosežen zaželeni nivo zaradi še vedno velike bolniške odsotnosti zaposlenih. V tričetrtletju so bili poprečno mesečno doseženi neto osebni dohodki na zaposlenega v višini 2998 dinarjev, kar je za 21 % več kot v enakem lanskem obdobju, in za 3 % več kot predvideva letni načrt. 5. Sredstva Od skupnih sredstev je predvsem pomembno gibanje zalog. Celotne zaloge so za 19 % večje glede na stanje 30. 9. 1974. V strukturi zalog predstavljajo zaloge materiala, drobnega inventarja in avto gum 24 %, kar je za 3 % manj kot lani. Zaloge nedovršene proizvodnje znašajo 20 % od celotnih zalog in so po vrednosti porasle za 36 %. Pretežni del slkupnih zalog predstavljajo zaloge gotovih izdelkov in trgovskega blaga, kar prodstavlja 56 odstotkov. V primerjavi s preteklim obdobjem pa se je ta dol zalog povečal za 25 %. 6. Stroški Celotni korigirani stroški so v primerjavi z lanskim devetmesečnim obdobjem večji za 40 %. Iz stru'kture je razvidno, da so močno porasli direktni stroški, in sicer za 58 °/o, indirektni pa za 22 %. Celotni stroški predstavljajo 82 % letnih stroškov predvidenih v načrtu 1975, kar je dosti previsoko za 9-mesečno obdobje. Velik porast stroškov se odraža na finačnem efektu, ki je prenizek v primerjavi z letnim načrtom. V zvezi s porastom stroškov bodo izdelane nadaljnje analize. Živahna samoupravna dejavnost Razprava na 40. delovnih skupinah, 5. zborih delovnih ljudi in 4. delavskih svetih. Pretekli mesec je bila v Elanu zelo tivahna samoupravna dejavnost. Med drugim smo na 40 delovnih skupinah, 5 zborih delovnih ljudi in na 4 delavskih svetih razpravljali o polletnem obračunu poslovanja, priključno tudi že o 3/4 letnem uspehu, o obveznostih, ki nas še čakajo za izpolnitev gospodarskega načrta 1975 in stabilizacijskih ukrepih v podjetju. Vsi zaposleni, brez izjeme so ugotovili, da bo treba vložiti še mnogo naporov za izpolnitev naših gospodarskih nalog do konca leta, da bo treba delati več, boljše in hitreje za uresničitev pogodbenih obveznosti do kupcev, ki so letos za 24 % višje kot preteklo leto. Greh bi bil, da prodanega blaga ne bi pravočasno izdelali. Zato se je kolektiv odločil, da bo poleg sobot do konca leta, delal eno od njih za nadokna-denje samoupravne dejavnosti med letom, po domače, delal bo za izgubljeni čas zaradi sestankov. Zanimivo pri tem pa je, da bodo režijci po en delovni dan doprinesli s fizičnim delom, ki je nujno potrebno za pravočasno odpremo v skladišču gotovih izdelkov. Akcija je že močno v teku. Nadalje smo razpravljali o novem Samoupravnem sporazumu o varstvu pri delu, o merilih za nagrajevanje in drugo. V bližnji prihodnosti se pripravljajo tudi razprave o polletnih poročilih samoupravnih interesnih skupnosti v občini Radovljica ter osnutki programov SIS-ov za leto 1976. Do konca leta bomo obravnavali tudi že predlog gospodarskega načrta podjetja za naslednje leto in bomo pristopili k nadomestnim volitvam v tistih samoupravnih telesih, kjer so z odhodi delavcev iz podjetja nastale vrzeli, nato pa bodo že kmalu razprave o zaključnem računu 1975. Odprtih pa je še cela vrsta drugih vprašanj o vsebinski izpopolnitvi samoupravljanja ter o razširitvi TOZD-ov na plastiko in kovinsko. Tako nas čaka še mnogo dela. K. S. UREDNIŠKI ODBOR: Zajc Bojan, Janša Stanislav, Bulovec Franc, Kolman Franc, Knafelj Slavko, Brajnik Vane — ODGOVORNI UREDNIK: Knafelj Slavko — Izhaja mesečno —■ Za člane kolektiva brezplačno — Tiska Gorenjski tisk, Kranj Priprave na novo tekmovalno sezono SCIARE — Priznanje Elanu za 3. mesto moški in zmago v slalomu in veleslalomu Poletje se je že poslovilo, pripravljalna mrzlica alpskih tekmovalcev za naslednjo olimpijsko sezono je v polnem teku. Tu in tam se po časopisnih stolpcih že zopet pojavljajo članki o alpskih smučarjih in njihovih pripravah, predvsem v alpskih deželah. Jasno, da največ pozornosti tem pripravam daje avstrijski tisk, kjer je alpsko smučanje nacionalni šport. Kritično se obravnavajo priprave domačega moštva, analizirajo se priprave tujih moštev, poskuša se ocenjevati, kdo ima kake prednosti že v tej pripravljalni dobi. Poskušajo se dajati prve prognoze za novo sezono. V tej pripravljalni mrzlici ne moremo mimo dogodkov, ki spremljajo priprave vrhunskih alpskih smučarjev. Dejstvo, da so nekatere vidne svetovne firme izstopile iz posameznih smučarskih Pool-ov, povzroča skrbi krogu, ki skrbi za alpsko smučanje v prizadetih deželah. Vprašanje, ali niso prispevki za smučarske Poole previsoki, visi v zraku in samo še olimpijsko leto je po mnenju mnogih tistih mik, ki proizvajalce smučarske opreme še nadalje sili, da plačujejo izredno visoke prispevke smučarskim skladom. Vprašanje pa je, kaj bo s tako obliko finaciranja smučarskega športa po olimpijskih igrah. Aktualno in še vedno odprto je dejstvo, da je akumulativnost smučarske opreme že tako nizka, da je vprašanje, kako dolgo bodo lahko proizvajalci opreme še krili tako velike stroške za smučarske sklade. Ob robu vseh dogodkov, se postavlja vprašanje, kako pa potekajo priprave tekmovalcev z Elanovimi smučmi. Najuspešnejši Švedi, na čelu z Ingemarjem Stenmarkom, so se priprav za novo sezono lotili izredno skrbno, tako kot tudi doslej, vendar z dosti manj finančnih težav, ki so jih še pred nekaj leti pestrile, ker niso imeli v svojem krogu tako uspešnih tekmovalcev kot je Stenmark. V primerjavi z ostalimi reprezentancami je do tega obdobja imela Švedska rperezentanca relativno malo priprav na snegu in znatno več kondicijskih treningov. Kondicijske priprave so potekale predvsem na Švedskem, v Srednji Evropi pa priprave na snegu in del kondicijskih priprav med posameznimi intervali treningov na snegu. Primerjava forme s tekmovalci drugih narodnosti v tem obdobju ni možna. Dejstvo je, da moramo zaupati strokovnemu vodstvu švedske reprezentance, ki bo prav gotovo najbolje znalo, tako kot je to tudi dosedaj, izpeljati priprave tempirano, z optimalnimi dosežki v pravem času. To se pravi za tekme svetovnega pokala v prvem delu in samo olimpiado v drugem delu sezone. Češki tekmovalci se pripravljajo izredno sistematično, kot že nekaj zadnjih let in vsled tega ni slučaj, da so dosegli tako vidne uspehe v lanski sezoni. V polletnih mesecih so si češki tekmovalci med drugim nabirali tudi moči ob Jadranski oba-si, kjer so v čudovitem vremenu, poleg kondicijskih priprav tudi smučali na vodi. Tudi formo čeških tekmovalcev ne moremo realno presoditi, saj to ne bi uspelo niti boljšim poznavalcem. Vendar glede na sistematično in metodično delo upamo, da bodo tudi v letošnji sezoni uspešni, predvsem bomo držali pesti za tekmovalce, ki tekmujejo na Elanovih smučeh, to so Zeman, Kuzmano-va, Soltis in drugi. Glede priprav jugoslovanske reprezentance smo za sedaj lahko zadovoljni. Priprave potekajo zadovoljivo kljub velikim materialnim težavam, katere pestrijo reprezentanco. Trener Vogrinc je napraivl dober program, ki naj bi njegove varovance, posebno pa Bojana Križaja, pripeljal med svetovno elito alpskih smučarjev. Upamo, da po uspešni pripravi rezultati na tekmovanjih ne bodo izostali. Na področju skakalnega tekmovalnega športa se je Elanu v lanskem letu pojavila huda konkurenca — avstrijski proizvajalci skakalnih smuči. Kljub temu je Elan v precejšnji meri svoje pozicije obdržal in računa, da bo v olimpijskem letu tudi dosegel vidne rezultate na različnih tekmah. Predvsem veliko upanja se daje nemškim in poljskim tekmovalcem, kateri lahko povsem realno posežejo po najvišjih odličjih na vseh mednarodnih prireditvah. Grosche, Smidt in Kristofiak so glavno orožje, ki ga bo imel Elan v naslednji sezoni. Priprave skakalcev za olimpijsko sezono so pospešene, vsekakor je prisotna želja vseh, da obračunajo z Avstrijci in popravijo bilanco. Glede športnih kombinezonov je povsem jasno, da niso več nobena skrvinost Avstrijcev, ampak, da z njimi razpolagajo že tudi manj znani skakalci od drugod. Na področju tekaških smuči vlaga Elan velike napore, da bi za nasled- njo sezono pridobil nekaj elitnih švedskih tekačev. Testi smuči so pokazali, da obstajajo objektivne možnosti, da bi nekaj vidnih všedskih tekmovalcev nastopilo na smučeh znamke ELAN. Jesensko jadranje — s Savrinske regate na Jadranu močni vetrovi, burja in jugo, in takrat se začne pravo »športno« jadranje. Kajti pravi jadralec ljubi morje v dobrem in slabem; v slabem še lažje meri svoje znanje in sposobnosti svoje barke. Jadralni klub LBD-ja (Ljubljanskega brodarskega društva) zato organizira praktične tečaje za začetnike pozimi — ta špartanska vzgoja novincev se jim je še vedno obnesla. Tudi klubske regate (ki pa so republiškega merila) organizira šele, ko poletje mine. Letos sta bili v oktobru dve regati. Najprej odprto slovensko prvenstvo kjer je bilo treba voziti olimpijski trikotnik, čez 14 dni pa še Savrinska regata v etapah Piran — Izola — Koper — Piran. Savrini se imenuje ozemlje ob vsej slovenski obali — od tod ime regati. Naša pasara je že od julija v Piranu in zaman čaka, kdaj se je bo spomnil še kakšen drug član naše Brodarske sekcije. Razen Miha, Petra in mene ni nikogar blizu, čeprav je na razpolago vsem Elanovcem. Ker zadeve še niso tako daleč, ne moremo še postreči z imeni. Vsekakor upamo, da bomo v naslednji sezoni tudi na tem področju odigrali pomembno vlogo. bi bilo prav, da se Elan tekme ne bi udeležil, saj končno delamo tudi jadrnice in nam je tak nastop samo v reklamo. LBD-jevci, ki so nam tovariško odstopili varen privez za našo barko, bi nas začeli gledati postrani, če ne bi šli na njihove regate. Ta privez ima tudi reklamni pomen za nas; naša pasara z velikim napisom ELAN je takorekoč na stalni razstavi, na očeh vsem, ki se sprehajajo ob obali in ogledujejo barke. Mnogo sem jih že slišala komentirati: »O, te luštne jadrničke dela Pa Elan, kdove, če bi se jih še dalo dobiti in koliko stanejo?« Na slovenskem prvenstvu je sicer sijalo sonce, pihala pa je tudi močna burja, takole okrog 3—4 Bf, s sunki 5 Bf. Poleg treh L5, jugoslovanske nacionalne klase, je nastopilo še 16 jadrnic, med njimi tudi dve pasari in dva flaminga. Pasari sta tekmovali v svojem razredu. V soboto smo vozili dva kroga. V prvem me je Mica (konkurenčna pasara) krepko prehitela, kajti ima (Nadaljevanje na naslednji strani) Elanov paviljon na Športnem sejmu v Beogradu Petrlček Peter Uspeh Elanove pasare Poletje je že davno mimo. Ni pa Celo za regate nismo uspeli zbrati se z njim končala tudi sezona ja- čisto Elanove ekipe, morala sem po- dranja, nasprotno. Jeseni zavladajo iskati mornarje drugje. Zares pa ne Uspeh Elanove pasare (Nadaljevanje s prejšnje strani) mnogo boljšega krmarja, kot sem jaz. Nisem bila vajena krmariti po tako hudem vetru, še manj seveda v trikotniku, kjer je treba krožiti okrog treh boj, zdaj z vetrom, zdaj proti vetru, skupno 9 navtičnih milj, pri tem pa upoštevati vsa pravila regatnega jadranja. Tudi moja posadka mi ni bila v pomoč — oba »mornarja« sta bila popolna začetnika. V drugem krogu pa smo bili z Mico že čisto skupaj. Prehiteli smo celo nekaj večjih bark, med njimi tudi enega flaminga. V nedeljo, ko je bila na vrsti zadnja plovba v trikotniku, je še bolj pihalo in morje je bilo grozljivo razpenjeno. Nekaj jadrnic je odstopilo; stare LBD-eje-ve lesenjače zato, ker je bila nevarnost, da polomijo jambore, nekaj kapitanov pa je enostavno reklo — v takem pa že ne grem ven! (Tu se vidi, zakaj je dobro, da se že začetnik privadi slabemu vremenu.) Obe pasari sta hrabro nastopili. Krmar Mice Cie je prekaljen jadralec, jaz pa seveda nisem mogla strahopetno pustiti Elana na cedilu, čeprav me je bilo malo strah. V tretji plovbi pa sva se klala s Cicem do zadnjega, prehitel me je samo za meter. Cicove izkušnje so zmagale, čeprav je nedvomno naša pasara boljša. Cez 14 dni je LBD organiziral na-vigaicjsko Šavrinsko regato. Čeprav je bilo vreme ostudno, se je v soboto zbralo v Piranu 15 bark, od tega tri pasare in en flamingo. Tokrat ni bilo več nobenih dvomov, kam s pasarami — priborile so si svoj razred in odslej organizatorji to vedno upoštevajo in pripravijo pokal tudi zanje. Pred startom se je razvedrilo, pihala je srednje močna tramontana, ki je pojačevala. Tudi tokrat sem imela za flokista začetnika, ki pa je bil alpinist in kot. tak vajen štrikov, vozlov in nevarnosti. Cim bolj se je jadrnica nagibala, tem bolj je vriskal od veselja. Na etapnem cilju v Izoli je bila Mica še malo pred nami, nato pa jo je Elan dvakrat temlejito prehitel in tako osvojil prvo mesto. Tretja pasara je dvakrat zamudila štart in bila zato zadnja. Tudi »naš« flamingo se je tokrat dobro izkazal — to se pravi njegov krmar Flok. Premagal je Sterkovo Raco (konstrukcije Aleša Kunavra), ki ima po sodbah strokovnjakov nesporno boljše plovne lastnosti. Res je, da ima naša konkurenca Mica manjša jadra in še ta so platnena. Jasno je, da ima Elanova pasara z dakronom večje možnosti za zmago .Kljub temu pa sem vesela, da smo jo premagali, kajti večje možnosti je treba tudi znati izkoristiti. Samo to me žre, da me kolegi jadralci sprašujejo, če sem nastopila kot član LBD-ja ali kot član Elanove brodarske sekcije in ali v Elanu ni nikogar drugega, ki bi še hotel jadrati, da moram za posadko jemati alpiniste. Upam, da bo na prihodnjih regatah z našo pasaro nastopila kompletna Elanova posadka in da bo vsaj še nekaj Elanov-cev vzljubilo ta lepi šport. Marička Horvat ba misliti na opremo za športno rekreacijo med delom, za čas malic. Največja možna oblika pomoči s strani Elana društvu TVD Partizan pa bi bila v tem, da bi uslužbenec inšittuta: vodja športnih centrov, ki do zdaj ni bil polno zaposlen, opravljal dodatno tudi funkcijo povezave med obema društvoma in organizacijsko usmerjal in vodil oba. Za to delovno mesto bi moral biti prime- ren človek, član IE Elan, športnik, organizator ter po možnosti doma iz Begunj. Nadalje smo se dogovorili, da naj se z vsemi lastnika terena in naprav v Krpinju sklene medsebojne sporazume o pravicah in dolžnostih vsakega posebej in skupaj kot celote. K. S. Na preizkušnji vožnji SŠD Elan -»Partizan« Begunje Že nekaj časa je prisotna ideja o združenju omenjenih društev, v enotno društvo odprtega tipa. Mnenja smo, da je ta ideja dobra, vendar bi terjala večja finančna sredstva in strokovne kadre, kar pa je v današnji gospodarski situaciji Elana, od katerega se pričakuje ta pomoč, zaenkrat nemogoče. Sredstev skupne porabe enostavno ni. Nadalje so se izoblikovala enotna stališča, naj bi bila športna dejavnost na tem področju s poudarkom na množičnosti, ne pa predvsem za vzgojo redkih vrhunskih tekmovalcev za katere skoraj ni izgledov in tudi ne edini cilj. V prvi vrsti naj bi se skrbelo za rekreativnost delovnih ljudi v naselju, kakor tudi v tovarni. Končno smo si enotni, da naj se zaenkrat organizacijske oblike obeh društev ne spreminja, temveč d;j se jih podpre in okrepi. Dolžnost in želja Elana je, da se društvu TVD Partizan pomaga v moralni in materialni obliki (skupni kombi, dodelitev smuči, uporaba žičnice v Krpinju itd.) in da se doseže večja povezanost in sodeolvanje s SSD Elan, organizacijsko, skupni treningi in tekmovanja, da bi bili tudi člani SSD Elan bolje pripravljeni na razna tekmovanja kot so zimske in letne lesariade, občinska tekmovanja jn drugo. V Elanu samem pa bo tre- Obiskalo nas je 450 kadedot iz Beograda, ogledali so si Elan Predstavniki naše mladine so povabili v Elan tudi vojake-planince iz Bohinjske Bele Ob 30-letnici Elana Rešitev vprašanj iz prejšnje številke: 1. Kdaj je bila v Elanu največja gospodarska kriza? Odgovor: Leta 1958. 2. Kaj smo takrat proizvajali serijsko? Odgovor: Loparje za perjanico. 3. Kakšne spremembe je ta kriza povzročila? Odgovor: Prisilno upravo in preorientacijo na proizvodnjo smuči. Pravilno sta rešila: Damjana Vogelnik (50 din) in Nežka Dragan (50 din). Nova vprašanja: 1. Kdaj je bila izgotovljena nova upravna stavba? immmasmM 2. Kdaj smo odprli novo športno trgovino v Elanu? 3. Kdaj smo odprli novo športno trgovino v Zagrebu? K. S. Družbena samozascita to ljubljanska banka POROČILO O URESNIČEVANJU DRUŽBENE SAOZASCITE V OBČINI RADOVLJICA Razprave o organiziranju in uresničevanju družbene samozaščite ne začenjamo na novo, saj lahko rečemo, da je bila zasnova družbene samozaščite idejno in politično ves čas del revolucionarne prakse KPJ oziroma Zveze komunistov Jugoslavije. Tudi nas k okrepitvi akcije za organiziranje lin uresničevanje družbene samozaščite nista prisilila kak izjemen položaj ali kakšno stanje posebne ogroženosti. Naša varnost v NOB In v socialistični revoluciji je bila postavljena na najširše temelje Cn se je vedno opirala na samozaščitno delovanje vseh politično (organiziranih sil narodno-osvobodilnega gibanja, ipredvsem pa ina visoko zavest in ravnanje našega ljudstva, ki jo znalo varovati temeljne pridobitve revolucije in njene največje skrivnosti ter bilo pripravljeno tudi na žrtve, da bi zaščitilo svoje borce, bolnišnice, skladišča, enote narodnoosvobodilne vojske ln vse druge vrednote revolucije ln narodnoosvobodilnega gibanja. Po nekaterih znanih odklonih v delu varnostnih služb je že leta 1966 brionski plenum ZKJ sklenil po-družbiti zadeve v zvezi z varnostjo in poudaril [potrebo, da se Zveza komunistov redno ukvarja s temi vprašanji. Toda šele po 21. seji predsedstva ZKJ in po pismu tov. Tita in izvršnega biroja se je ZK začela bolj redno In načrtno ukvarjati z vprašanji varnosti in z njenim podružbljanjem. V nedavni preteklosti so bile v akciji Zveze komunistov in drugih subjektov naše socialistične samoupravne družbe politično onemogočene razne nacionalistične, liberalistične, neosta-linistične lin druge sile notranjega sovražnika, ki so sl prizadevale zavreti naš socialistični družbeni razvoj, Jn to iprav pred sprejemom novih ustav, s katerimi smo še enkrat enotno In neomajno določili temelje samoupravnih odnosov vseh naših narodov in narodnosti ter oblast delavskega razreda, delovnih ljudi Jn občanov. ELMM Prostor za delovanje sovražnih sil se je sedaj zožil, naši delovni ljudje in občani pa so pokazali svojo pripravljenost, da bi se tudi najncpo-sredneje udeležili boja proti vsem oblikam zunanjega in notranjega sovražnika naše države. Sklepi in priporočila skupščine SR Slovenije o družbeni samozaščiti, sprejeti leta 1970, pomenijo pomembno prelomnico v organiziranih prizadevanjih družbe za razvijanje in utrjevanje družbene samozaščite. Na osnovi tega dokumenta so bili doseženi pomembni uspehi pri organiziranju delovnih ljudi in občanov v temeljnih organizacijah združenega dela, v krajevnih skupnostih, v občini in v republiki. Hkrati pa se je okrepila tudi varnostna kultura vseh nosilcev družbene samozaščite. Upravni, pravosodni in drugi držav- ni organi, ki opravljajo strokovne naloge na področju družbene samozaščite, so s svojim delom prispevali pomemben delež pri organiziranju in pripravljanju delovnih ljudi za uresničevanje družbene samozaščite. Njihov prispevek je bil zlasti v naporih za pravilno razumevanje družbene funkcije samozaščite, kakor tudi v strokovni pomoči, v ustreznih pobudah pri urejanju tega področja v statutih in drugih samoupravnih aktih. Zvezna skupščina pa je v juliju 1973, izhajajoč iz ustavnih načel in družbeno političnih stališč, da je samozaščita najširša podlaga za organiziranje in uresničevanje varnosti naše samoupravne družbe in da se svoboščine delovnih ljudi In občanov ter druge družbene vrednote najpopolneje zavarujejo z izpolnjevanjem načel družbene samozaščite, sprejela Resolucijo o temeljih za uresničevanje družbene samozaščite v sistemu samoupravljanja. Ta resolucija zavezuje vse delovne ljudi in občane, temeljne organizacije združenega dela In druge samoupravne organizacije in skupnosti, družbenopolitične organizacije in seveda tudi družbeno-polltične skupnosti. Posebno pomembno vlogo imajo krajevna skupnost, občina in temeljna organizacija združenega dela kot osnovni nosilci samozaščite. Krajevne skupnosti glede na gospodarske in družbeno-politične razmere, gostoto naseljenosti In sestavo prebivalcev organizirajo občane za družbeno samozaščito ter vplivajo na druge dejavnike, da irazvijajo ln utrjujejo družbeno samozaščito. V krajevni skupnosti spremljajo in ocenjujejo splošne razmere varnosti, z ustreznimi oblikami in ukrepi skrbe za varstvo družbenega premoženja, osebno in premoženjsko varnost občanov, varnost pomembnih javnih in drugih objektov, ocenjujejo in ugotavljajo žarišča in nevarnosti za javni red in mir, za zdravje in nedotakljivost občanov. Skupščina KS ureja temeljna vprašanja družbene samozaščite v svojem statutu. Občina kot družbeno politična skupnost je na svojem območju že po svoji družbeni funkciji najbolj odgovorna za varnost in zaščito. Skupščina občine na svojo pobudo in pobudo delegatov in delegacij, izvršnega sveta ter upravnih organov obravnava in utrjuje probleme varnosti in zaščite na svojem območju, sprejema ustrezne odloke in sklepe ter spremlja njihovo izvajanje. Posebno pozornost mora posvetiti delu strokovnih služb, Inšpekcij, kontrole ter jih spodbujati k dejavnosti in sodelovanju v družbeni samozaščiti. V temeljnih organizacijah združenega dela ter drugih samoupravnih organizacijah leže trajne vrednote socialistične samoupravne družbe. Zato organiziranost in učinkovitost ukrepov varnosti in samozaščite v organizacijah združenega dela In drugih samoupravnih organizacijah neposredno vpliva na vso družbeno samozaščito in na učinkovitost vsega samoupravnega sistema. V teh organizacijah mora postati samozaščita sestavni del načrtov in razvojnih programov ter pomemben del njihove dejavnosti ter rednih prizadevanj samoupravnih in drugih organov ter delovnih kolektivov. (Se nadaljuje) Spoštovani! Olimpijski srebrniki, prekrasen spomin na enkraten dogodek In darilo, ki ga bo vsakdo cenil. Za absolutno kvaliteto jamčita Kraljeva kovnica v Hullu, Ouebeck, in kanadska vlada. Prvo serijo že lahko kupite v vseh poslovnih enotah Ljubljanske banke. Ohranjajmo olimpijsko idejo! Cas, v katerem živimo, nam n« daje veliko priložnosti. da bi se lahko pogosto srečevali a stvarmi, ki |ih krasi lastnost trajno lepega In vrednega. V priganjajočem ritmu vsakdanih osebnih In poslovnih skrbi dostikrat niti ne ulegnomo. da bi se tega zavedeli toda pridejo trenutki, ko se v nas oglasi tudi taka potreba Pa čeprav morda samo takrat, ko želimo koga obdarovati.. Olimpijski srebrniki, ki jih je Izdala kanadska vlada v spomin na XXI. olimpijske Igre leta 1976 v Montrealu, ao redek primer Izjemno lepega spominskega denarja, na katerem Kovani so v posebnih stiskalnicah a počasnim hodom. Vse odkovke prijemajo izključno z mehkimi, belimi rokavicami, in vsak posebej mora skozi Izredno strogo kontrolo kvalitete. Celotno Izdajo olimpijskih srebrnikov sestavlja aedem serij z naslednjimi motivi: geogralskl motivi, olimpijski motivi. prvi kanadski tporti, olimpijske atletske discipline. olimpijska navtične'discipline, olimpijski mottvenl tporti. spominska Izdaja. Vsako serijo sestavljajo dva kovanca za 10 In dva kovanca za S kanadskih dolarjev nominalne vrednosti. Oesetdolarakl kovanci Imajo premer 45 mm in vsebuiejo 39,75 g čistega srebra; petdolarskl kovanci lma|o premer M mm In vsebujeio 19 875 g čistega srebra. Val kovanci ao Izdelani Iz sterlinikega srebra čialoče 92.5 V«. Na zadnji strani vseh kovancev je podoba kraljice Elizabete II. Srebrniki XXI. olimpijskih Iger Imajo poleg numizmatične In dejanske vrednosti tudi Izredno veliko umetnitko vrednost in predstavljajo eno od naizanlmivejtih in na|lepi