ADVERTISE IN THE BEST
SLOVENE NEWSPAPER ★
Commerical Printing of All Kinds
EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
Čitatelji v: CHICAGI, NEW YORKU. DETROITU,
sploh po in izven Amerike
VOL, ХХХУШ.—LETO XXXVIII.
CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY (SREDA), JULY 20, 1955
ŠTEVILKA (NUMBER) 136

Josephine samsa
O dolgi in mučni bolezni je preminila v Mestni bolnišnici Jo-ephine Samsa, rojena Kristin, am 58 let. Rojena je bila v va-p . fara Slavinja pri гГл	zapušča več so-
_^dnikov. Tukaj je bivala 34 let 3e bila članica društva Blei-° {Gzero Št. 27 S.D.Z. v zapušča sinova Louis J,*	111., in Harry ter
kee^	bivata v Milwau-
ziuH	^ v četrtek
4% ^ Joseph žele in sinovi,
ob 9.30
,	".uv uri 1
kopališče Calvary.
Kam
stroji?
uri in nato na po-
s šivalnimi
Zbl 7®^	ima svoj občni
8trm-£> prodajalcev šivalnih So nn^' tem občnem zboru l9^°^Gdali, da bo šlo v letu jevv,^ novih šivalnih stro-Čiia	$300,000,000, do-
za stOKtr «lansko leto prodali le gt^|^,000,000. Tudi šivalni rikaqi, ^ ^Dopolnjujejo. Za Ame-8	vprašanje kam
tako kot-!!v^^"^°^ stroji, ravno mobiii k" ® starimi avto-Rakor sp°	novega ?
bili v ra"	stari avtomo-
tomobil kupnine za novi av-8 staririi/^v-" f zgodilo tudi Se bQj bivalnimi stroji. Vzeli je% i^ačun in to še v viš-Btari	^ jemljejo
3e že v	Preskrbljeno
Hi	stari rablje-
^■^eriškirrl	^ skladu z
^^■ostalitv, P'^^i^amom "pomoči obrahii •	se bodo ti
V te šivalni stroji poslali
zaostale kraje.
Na _
6O4. o bolnišnici, soba št.
operaciji
* Uc
iz	Jack Brgoč
bagloma	bil
(ћ včerai •	v ponedeljek
^Peracii	prestal težko
anja
»^ozdravi
o	prijateljem
in Mrs	Angeles
8el( i,	® Pani Zakraj-
Eno milijardo in četrt za nove federalne plače
WASHINGTON, 19. julija—Leto 1955 bo za Eisenhower je vo republikansko administracijo pomenilo tudi leto zvišanja plač nižjim in višjim federalnim nameščencem. V načrtu je zvišanje plač članom federalne vlade in raznim ravnateljem federalnih oddelkov. Nekaterim federalnim nameščencem so se plače že zvišale. Če se bodo zvišale plače tudi "zgornjim," bo ameriški davkoplačevalec plačal $1,250,000,000 več na leto.
Plačo so si povišali kongres-"*"
niki, poslanci spodnje zbornice in senatorji.
Višjo plačo so dobili federalni sodniki, oficirji, poštarji in federalni civilni uradniki.
Bela hiša sedaj pravi, da morajo dobiti višjo plačo tudi člani federalne vlade—tajniki, obenem pa načelniki raznih važnih oddelkov. Kakor je šlo pri kon-gresnikih za občutno povišanje, tako gre tudi v tem slučaju za precejšnje zvišanje plač.
Plača predsednika $100,000 in plača ameriškega podpredsednika $35,000 na leto bi kot plači ostali nespremenjeni, nespremenjene tudi posebne do-klade. Člani federalne vlade, ki imajo sedaj na leto $22,500, pa naj v bodoče dobivajo $27,500. Isti povišek naj dobi ravnatelj federalnega proračuna in načelnik oddelka za mobilizacijo. So še razna mesta kot mesta pod-tajnikov, raznih direktorjev, katerih plača je bila sedaj od $15,-000—$20,000, pa bodo tudi ti dobili povišanje okroglo za $4,000 več.
Bela hiša pravi, da je to povišanje potrebno, ker gredo sicer sposobni ljudje raje v privatno službo, kjer so dobro plačani.
#
Ko je šlo v avtomobilski industriji za boj za garantirano letno mezdo, je predsednik CIO Walter Reuther navedel tudi sledečo primero; Če se razni ravnatelji, ki imajo že sedaj $40,-000 rednih dohodkov, bojujejo za to, da dobijo $50,000, naj bo delavcu dovoljeno vsaj to, da se bori za povišanje plače od $4,000 na $5,000, torej desetkrat manj . . .
v ^ iz IROlo	^	^dKIdj-
seta, da ^i^path Ave. Pi-ustavila v Grand gas iji L	Dam, Las Ve-
^ 8olnČit^^°T	sedaj pa
^ ^°s Angelesu.
mlade;
niča
Direkiorij A.J.C.
V sredo zvečer (nocoj) ob 7.30 uri se vrši seja direktorija Ameriško jugoslovanskega centra na Recher Ave. Vabi se vse direktorje, da se je gotovo udeleže.
Sodelovanje v industriji
Delavsko tajništvo federalne vlade objavlja zanimivo statistiko koliko delovnih dnije šlo v ameriški industriji v izgubo ravno vsled stavk. Industrija se je povečala, povečalo tudi število delavstva, povečale so se delavske zahteve.
Kljub ;ити pa je število izgubljenih delavnih dni radi stavk v zadnjih dveh letih razmeroma nizko, če jih primerjamo z onimi v letih 1950—1953.
Radi stavk je bilo leta 1950 izgubljenih 24,370,000 delovnih dni; v letu 1951 10,430,000, v letu 1952 32,710,000, v letu 1953 14,710,000, a v letih 1954 9,016,-000 in v letu 1955 10,530,000.
Te številke dokazujejo, da stavke niso več običajno in edino sredstvo, da si delavstvo zboljša svoj položaj in je obratno opaziti, da pride do novih delovnih pogodb s pogajanji in brez stavk.
Zopet doma
Mrs. Ursula Copic se je vrnila iz Euclid-Glenville bolnišnice na svoj dom na 694 E. 159 St., kjer se še vedno nahaja pod zdravniško oskrbo. Lepo se zahvaljuje vsem prijateljem, posebno pa članicam krožka št. 1 Prog. Slovenk za obiske, darila, cvetlice in voščilne kartice. Prijatelji jo lahko obiščejo sedaj na domu.
Mlad. pev. zbor
Staršem otrok, ki pohajajo Mladinski pevski zbor Slov. del. doma na Waterloo Rd., se sporoča, da se pevske vaje vršijo vsak petek ob 6.30 uri. Ta petek se vrši tudi seja staršev, na katero se vabi vse, ki se zanimajo za zbor. Ukrepalo se bo o pikniku, ki ga zbor priredi 31. julija na farmi SNPJ. Pričetek seje ob 8. uri.
NOVE SOCIALNE UGODNOSTI
«ada:
. Stanley Tnvv,-"'
%o ,v Qj,.,	]e prejel tro-
^^епес v	kot najboljši
^adio Mq-	šoli Armor
^0%, ^y^tenance School v Ft.
Зе	brat Richard Tomšič
Hiffh z odliko iz Eu-'^ijo 2a	prejel štipen-
študij v mlada fanta P^^nanih in aktivnih ^ck Tom^-» Mr. in Mrs. ^^e.,	19070 Meredith
Up sta tudi splošno Tom ^ s svojim orke-^^Štetih n ®'^"Pavli nastopala na Mladinske-in J^^bora in naših kul-f'tajno ^^^Pornih društev. Če-
fantoma
bodoče I '	mnogo uspeha
WASHINGTON, 19. julija — Poslanska zbornica je sprejela zakon in to z ogromno večino 372 proti 31 glasovom, da naj bodo ameriške delavke deležne pokojnine iz Social Security že ko dosežejo 62 let, ne pa šele s 65 leti. Če pa je kdo s 50 leti popolnoma delanesposoben, naj gredo ugodnosti iz Social Security takoj na njega in naj ne čaka 65 let.
Besedo bo imel še ameriški senat. V Washingtonu napovedujejo, da se senat v letošnjem zasedanju s to stvarjo ne bo pečal; če bo tudi senat istih misli kot poslanska zbornica, je računati s tem, da bo to vprašanje rešeno šele prihodnje leto.
Osebnost Folsoma
S prvim avgustom nastopi mesto federalnega tajnika za narodno zdravje, vzgojo in socialno politiko Marion Folsom, iz urada pa gre Oveta Hobby.
Marion Folsom v ameriški socialni politiki ni nova osebnost. Ko se je leta 1934 začelo s socialno politiko, s Social Security, je takratni predsednik Franklin Roosevelt imenoval Mariona Fol-soma v odbor, ki naj sestavi za konsko besedilo zakona Social Security.
Folsom se je udejstvoval v privatnem življenju, pa tudi z javnimi službami. Bil je demokrat, postal je nevtralec, strankarsko vzeto se je končno prelevil v registriranega republikanca. To pravi, da je še danes.
Na socialno politiko se razume, je tudi pristaš za nadaljevanje sedanje socialne politike, celo za njeno razširitev. Ko pa gre za narodno vzgojo in prosveto ter za narodno zdravje, je Folsom priznal, da ima na teh poljih le malo skušenj, pa se bo moral pač znajti. Folsom prihaja iz zakladnega tajništva, kjer ' je bil podtajnik.
MNOŽIMO SE IN IZGINJAMO V "MELTING POT"
Amerikance je presenetilo visoko število novorojenčkov. Novorojenčki prihajajo na svet v rekordnem številu, oblasti pa so to število daleč, daleč podcenjevale. Še nekaj so ugotovili, na kar tudi niso računali, da je ameriška družina s tremi ali štirimi otroci postala— moda.
Ce bo šlo tako naprej, bomo imeli v Ameriki koncem leta 1955 165,200,000 ljudi, leta 1965 že 193,000,000, leta 1975 pa že 227,900,000.
Tudi je splošno znano, da se dolgost življenja podaljšuje, V Ameriki obstoja kot pravilo, da gremo s 65 leti v pokoj. In kaj s temi upokojenci, katere čaka še dolgo življenje?
V	Ameriki obstoja tudi pravilo vsaj po večjih podjetjih, da se delavec, ki je star nad 45 let, ne sprejme več na delo, kadar ta išče službe. Kam torej z ljudmi med 45 in 65 leti, če že niso zaposleni? Oboje problemov je silno važnih. V Ameriki rastejo dobrodelna društva, ki imajo samo to nalogo, da s svojimi zvezami tem ljudem preskrbijo zaposlitev. Toda stvar ne more ostati samo v privatnih rokah.
Javnosti je malo znano, da se je začel za vprašanje zanimati tudi ameriški kongres, Senator Charles Potter iz Afichigana pripravlja zakonski osnutek, ki naj končno uredi vprašanje tistih nezaposlenih v starosti od 45 do 65 let in vprašanje ali naj se ostane pri sedanji starosti 65 let, ko naj gremo v pokoj.
V	ameriškem "melting potu" se tudi družabno utaljamo. Radio in televizija imata pri tem svoj delež. Teixas bi naj bila država sama zase in ohranjena rojenim Texačanom. Pa so ugotovili, da vzamemo samo enega od manjših krajev v Texasu, da je od 70 srednješolcev na srednji domači šoli že 66 takih, Id niso bili rojeni v Texasu, marveč so se v Texas naselili od drugod. Velikanske družabne spremembe, vse v zadnjih 15 letih!!
Iz bolnišnice
Iz Huron Road bolnišnice se je vrnila domov Mrs. Caroline Zigman, 19416 Chickasaw Ave. Srečno je prestala operacijo in sedaj se zdravi na domu pod zdravniško oskrbo. Najlepše se zahvaljuje vsem za obiske, darila, cvetlice in voščilne kartice, ki jih je prejela. Prijatelji jo sedaj lahko obiščejo na domu.
V ŽENEVI DAN 2АТША IN PRIPRAV ZA NADAIJNE RAZGOVORE "ŠTIRIH VELIKIH
ff
ŠTIRJE ZUNANJI MINISTRI DELAJO NA DNEVNEM REDU
ŽENEVA, 19. julija—Danes so se sestali štirje zunanji ministri Sovjetske zveze, Velike Britanije, Francije in državni tajnik Združenih držav, da izdelajo dnevni red za bodoče razgovore "tirih velikih" samih. Včeraj so glavni zastopniki Sovjetske zveze. Velike Britanije, Francije in Združenih držav razvili svoj program in se dotaknili vprašanj, o katerih naj se razpravlja. Tudi danes vlada v Ženevi precej optimistično razpoloženje, kakor je vladalo včeraj.
V javnost je prišlo, da si je*'
sovjetski vojni minister maršal Žukov silno želel, da pride v Ženevo in da se sestane s predsednikom Združenih držav Eisćn-howerjem. Ravno v dneh, ko se vrši konferenca v Ženevi, se je vršila v Moskvi poroka njegove hčerke, pa je Žukov raje odpotoval v Ženevo, kot da bo osebno prisoten pri poroki svoje hčerke.
Tudi se v Ženevi povdarja, da se je vršilo v Moskvi v teh dneh tekmovanje med ameriškimi in ruskimi športniki, pa se je prireditev udeležilo na deset in deset tisoče Rusov, ki so bili izredno prijazni do Amerikancev.
Razlike obstojajo!
Dočim je bil predsednik Eisenhower za to, da se konferenca omeji na evropska vprašanja, se je predsednik sovjetske vlade dotaknil tudi azijskih vprašanj, to je Kitajske v zvezi s Formozo, katero je zahteval za Kitajsko.
Različne so misli, ko gre za usodo bodoče Nemčije.
Predsednik britanske vlade je bil na primer za to, da se iz sedanje Vzhodne Nemčije, ki je pod sovjetsko kontrolo in del Zapadne Nemčije, ustvari tako imenovana demilitarizirana zona. Z drugimi besedami, da sovjetske okupacijske čete odidejo iz Vzhodne Nemčije. Eden je hotel povdariti, da so itak za-padno-zavezniške čete na tem,
da odidejo iz Zapadne Nemčije,
ker je ta postala svobodna. Odidejo naj torej tudi Rusi!
In satelitske države?
Poročali smo o zahtevi Eisen-howerja, da se da vzhodno evropskim državam politična svoboda. Rus Bulganin je zastopal znano rusko stališče, da te zahteve ne more sprejeti, ker bi prvič pomenila, da se vtikamo v notranje razmere kake druge dr-
+t-
žave, drugič pa, ker da so ti narodi sami od sebe in svobodno postavili režim, ki ga imajo.
f
Ugodno razpoloženje v Ameriki
Ameriški senator Walter George, ki je v ameriški zunanji politiki tretja najbolj vplivna osebnost, je potrdil, da bo konferenca v Ženevi na vsak način zmanjšala svetovno napetost.
Ameriške televizijske postaje so pohitele z povpraševanjem povprečnih Amerikancev širom republike kaj mislijo o konferenci v Ženevi. Iz teh odgovorov je bilo posneti, da konferenco samo odobravajo, jo smatrajo za resno in potrebno, naglašajo pa tudi, da je prav, če so Ameri-kanci dali Rusom priliko, da je prišlo do sestanka, pa da se odkrito izmenjajo misli. Amerikan-ci so tudi trdili, da bi bil na svetu mir, ki bi bil trajen, če bi imela besedo—ljudstva. Soglasni so bili nadalje predlogi, da bi se take konference morale vršiti vsako leto. Amerikanci pa tudi ne pričakujejo, da bo ta prvi sestanek "štirih velikih" rešil vsa sporna vprašanja. Glavno je, da je prišlo do izmenjave misli, da so se sestali in se lahko računa, da se bodo še sestajali.
CEPLJENJE ZOPER POLIO
WASHINGTON, 19. julija — Ameriški senat je samo proti glasu senatorju Morsea iz Ore-gona sprejel sklep, da se ameriški otroci in nosne ženske cepijo zoper polio brezplačno, na javne stroške. Morse je dejal, da je proti zakonu samo radi tega, ker hoče, da bi imela federalna oblast nad cepivom zoper polio absolutno kontrolo, tudi ko gre za izdelovanje tega cepiva.
Zadnje vesti
Vroče, ampak prijetno brez vlage v zraku, trdi vremenski urad. Najvišja temperatura 88 stopinj, najnižja 64. ;
KAKO GRE FARMARJEM IZLETNIKOM
Vile rojenice
Vile rojenice so se zglasile pri Mr. in Mrs. Chester Koeth na 848 E. 155 St., in jima pustile zalo deklico. Mati, ki je hčerka Mr. Antona Zorko iz istega naslova, in dete se dobro počutita v Huron Road bolnišnici. Čestitamo!
Po Sovjetski zvezi potuje skupina ameriških farmarjev 12 po številu. Ta delegacija je sestavljena iz farmarjev različnih držav, tudi iz Ohio. Ameriški farmarji ne bodo ostali samo v Moskvi in v bližini mesta, marveč bodo šli prav do Novosibir-ska^ ki je važno industrijsko in transportno središče, je pa za 1,700 milj vzhodno od Moskve. Amerikance zanima enako Ukrajina.
Amerikanci so najprej obiskali kolektivno farmo blizu Moskve, pa jim je padlo v oči, da dela na farmi veliko žensk in otrok, da se polje obdeluje z veliko večjo človeško delovno silo, kot pa je to slučaj v Ameriki. Kjer dela na teh kolektivnih farmah v Sovjetski zvezi 30 ljudi, isto delo z mehaničnimi sredstvi opravi kje v lowi troje ljudi.—Sicer pa so bili in so Amerikanci v Sovjetski zvezi prijazno sprejeti. Amerikanci v Rusiji naglašajo, da s svojim obiskom
sejejo semena v mednarodne brazde, sad pa naj bo medsebojno upoštevanje drug drugega in dobra volja.
#
Ruski farmarji, ki se nahajajo trenotno v Iowa, so enako deležni odkrite prijaznosti in dobrega sprejema. Domačini jim razkazujejo do podrobnosti svoje farme, vso tehniko kako se obdelujejo polja, kako se avtomatično skrbi za pobiranje, shranjevanje in razpečavanje poljskih pridelkov.
Ruski farmarji se gibljejo prosto, se radi razgovarjajo, se dajo tudi fotografirati in fil-mati. Domačini v Iowa so bili povprašani kak občutek imajo glede Rusov, ko si ti ogledujejo ameriško farmarsko tehniko, pa so skoraj soglasno in značilno odgovorili: "Gledajo vse, opazujejo vse, samo zdi se nam, da težko verjamejo svojim lastnim očem."
Predsednik Eisenhower je v Ženevi sovjetskim voditeljem dejal, da jim kot oseba jamči, da države članice NATO ne bo-bo Rusije nikoli napadle. Maršal Žukov, je trdili Eisenhower, je lahko priča, da kar on, Eisenhower obljubi, to tudi izpolni. Sovjetski državni glavar Bulganin pa je pristanek na to, da se Nemčija zedini, na takšni podlagi gladko odklonil. Kaže, da se ni konfeemca "štirih velikih" o tem vprašanju premaknila z mrtve točke.
Dr. Sam Sheppard, pod obsodbo v ječo do svoje smrti, ker so se porotniki pri njegovi obravnavi zedinili, da je umoril svojo ženo Marilyn, se bo verjetno udal usodi in nastopil pot iz okrajnega zapora v državno kazanilnico v Columbusu. Okrajno apelatno sodišče je namreč včeraj ponovno soglasno reklo, da mladi zdravnik ni upravičen do nove obravnave. Ce bi bil obsojenec takoj po svoji obsodbi odšel v državne zapora, namesto da se je zanašal na drugačno sodd^o prizvnega sodišča, bi bil sedaj okrog deset mesecev svoje kazni že prestal. Obramba pa je naznanila, da bo kljub temu, da je bitko na drugI prizivni instanci dokončno izgubila, boj vodila naprej in šla pred najvišje državno sodišče v Columbusu.
V	mestu Washington je 28 let stara Katharine Hayes, smrtno bolna na raku, je z revolverjem v roki prisilila svojega moža Willisa, ki je star 32 let, da je šel z njo v apartment 19 letne Nancy Penton, ki je bila moževa ljubica, in je ljubico pri priči ustrelila. Par ur pozneje pa je bila Hayesova od porote mrliškega oglednika proglašena za nedolžno umora.
V	zapuščinske msodišču okraja Cuyahoga so bili včeraj vloženi papirji, iz katerih je razvidno, da je pred kratkim umrli nvesticijski bankir Harry William Hosford zapustil premoženje, ocenjeno $2,525,000.
Bivši tajnik letalske sile Ze-dinjenih držav Mnletter je v Philadelphiji imel v govor, v katerem je trdil, da Sovjetska zveza rapidno prodira na polju uporabe atomske enerpje za vojne namene v zraku, in da Rusi danes v tem pogledu najbrž že prekašajo Ameriko.
V	Mansfieldu, Ohio, je General Motors Co. začela graditi novo tovarno, ki bo obsegala 400 akrov zemlje. V novi |ovami se bo uposlilo nad 3,000 mož.
Predsednik indijske vlade Nehru je v New Delhiju izjavil, da iz novega razpleta dogodkov v mednarodni politiki "logično" sledi, da bodo sovjetski voditelji razpustili Kominformo, ki je orodje, s katerim Kremelj izva^ ja svojo oblast nad kcmiunisti . vseh držav na svetu.
STRAN 2
ENAKOPRAVNOST
"ENAKOPRAVNOST"
Owned and Published by
THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3. OHIO
HEndeison 1-5311 — HEnderson 1-5312
Issued Every Day Except Saturdays, Sundays, Holidays and the First Week in July
, SUBSCRIPTION RATES — (GENE NAROČNINI) By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town: (Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta):
For One Year—(Za eno leto) ____________________________________________
For Six Months—(Za šest mesecev)_________________________ _
For Three Months—(Za tri mesece)________________________
.....$10.00
___ 6.00
— 4.00
For Canada, Europe and Other Foreign Countries;
(Za Kanado, Evropo in druge inozemske države)-
For One Year—(Za eno leto)_____________________ __ SI2 00
For Six Months—(Za šest mesecev)._________ v'oo
For Three Months—(Za tri mesece)______'____
Matter April 26th, 1918 at "the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879.

104
IN UPOM V SATELITSKIH DRŽAVAH?
Politika Eisenhower j a in njegovega državnega tajnika John Foster Dullesa, ko gre za vzhodne evropske države je ta, da se v teh državah vrže komunistični režim. Nekam postopoma, da bi se Sovjetska zveza prisilila, da umakne iz teh držav svoje čete, potem pa bi ljudstva teh držav spremenila svoj notranji režim.
Ko gre za te države, je po našem mnenju imeti pred očmi, da gre za različno njihovo zgodovino, katero je enako upoštevati. Te države so: Poljska, Madžarska, Romunija, Bolgarija in mala Albanija. Če bi ne bilo zadnje svetovne vojne, bi v teh državah morda ne prišlo do take korenite socialne revolucije, kot se je v resnici zgodilo. Ne trdimo pa, da bi do notranjih revolucij sploh ne prišlo.
Poljska je živela pod vlado "polkovnikov." Poljska je imela notranje politični spor, ko so domačini Poljaki hoteli uganjati tiranijo nad manjšinskim narodom Ukrajincev, ti Ukrajinci v republiki Poljski pa so bili del velikega ukrajinskega naroda, ki je bil večinsko v Sovjetski zvezi, skupaj pa močnejši od Poljakov.
Madžarska je že po prvi vojni doživela kratko notranjo revolucijo, združeno z imenom Bela Kun. Med nami v Ameriki je veliko Prekmurcev, ki so najbolj živa dejanska priča o razmerah pod bivšo madžarsko vlado. Na kratko bi te razmere označili kot vlado baronov in veleposestnikov, pa tudi kot vlado brezobzirnega zatiranja narodnih manjšin. Na Madžarskem so razne narodne manjšine tako strašno trpele, da so vzbudile pozornost velikih človekoljubov ostale Evrope. Teh razmer so bili deležni tako Slovenci v Prekmurju, kakor Srbi in Hrvatje, kakor Slovaki, kakor vse druge manjšine. Med zadnjo svetovno vojno so bili madžarski vojaški oddelki tisti, ki so uganjali nad jugoslovanskim narodom v Banatu najhujša grozodejstva.
Tudi če se umakne sovjetska vojska iz Madžarske, madžarsko ljudstvo, ki je pomagalo k notranji revoluciji, gotovo ne bo nikdar več dopustilo, da se povrne vlada baronov in veleposestnikov ter zatiralcev narodnih manjšin. To je imeti pred očmi.
Razmerje med Sovjetsko zvezo in Romunijo je po-glav je zase. Romuni so romanskega porekla in so kakor Madžari jezikovni klin, ki brani sicer slovansko zvezo. Med Rusi in Romuni, bolje rečeno med Ukrajinci in Romuni, gre spor za deželo Besarabijo. Ta dežela je sedaj pod Sovjetsko zvezo, Hitler jo je dal Romuniji. Ce gre za velesilo kot je Sovjetska zveza in za malo Romunijo, posebno še, če je velesila Sovjetska zveza zmagovalka, potem je neoziraje se na moralno stran, jasno, da bo velesila Sovjetska zveza Besarabijo priključila k sebi. To se je tudi zgodilo. Ko pa gre za notranje razmere v Romuniji, moramo povdariti, da so bile precej slične onim iz Madžarske. Pre-stolico Bukarešto so, v kolikor gre za razuzdanost, po pravici imenovali vzhodni Pariz. V romunski politični zgodovini je znano ime Maniuj^, ki je bil pred vojno tudi načelnik romunske kmetske stranke, ne veleposestnikov, ki je priredil pravi pohod kmetov v Bukarešto in to v znak protesta zoper korupcijo in za agrarno reformo. Bivše razmere v Romuniji se ne bodo nikdar več povrnile nazaj!
Zveza s sedanjo sovjetsko vlado ne ugaja Čehoslova-kom, to je gotovo. Morda je trenotno češkemu narodnemu čutu ugajalo, če so iz Češke in Moravske s pomočjo Sovjetske zveze izgnali Nemce. Režim kot tak, ki se je uvedel v Češkoslovaški pa Cehom ne odgovarja, vsaj ne po večini, to je tudi gotovo. Da je postala češka komunistična stranka večinska stranka, je pripisovati dejstvu, da so se ob volitvah vršili na Češkem manevri sovjetske vojske. Da se je posrečil komunistični udar, ko so češki komunisti prevzeli vlado, se imajo ti zahvaliti prisotnosti sovjetske armade.
Ko pa gre za splošno presojo položaja v vseh teh državah, ki jih imenujemo satelitski blok, torej držav, v katerih se pokoravajo povelju Moskve, se ena plat namenoma ali nenamenoma vsled nepoznavanja razmer zamolči. Ce so sovjetski vojaki v ozadju s politično pomočjo pomagali, da se je začel komunistični režim, ni izgubiti izpred oči, da so domači komunisti tisti, ki so dejansko na vladi, ki so znali vpeljati nov režim v javno upravo, v smernicah tega režima pa tudi naravnati vzgojo in izobrazbo. Ali se je kdo vprašal, koliko naraščujoče mladine je v vrstah domače komunistične stranke v teh državah?	L. C.
Urednikova pošta
MLADINSKI PEVSKI ZBOR VABI NA PIKNIK NA SNPJ FARMI
CLEVELAND, Ohio —Prav
lepo smo se imeli v nedeljo, 26. junija. Zgodaj zjutraj nas pokliče naša dobra duša Jože Pa-peš in vpraša če gremo z njimi na farmo, da se pridružimo Mladinskemu zboru, ki priredi izlet v naravo. Prav nič nas ni bilo treba prositi.
Podali smo se na Artlnovo farmo. Kdor je bil že tam, prav dobro ve kako se človek tam počuti—prav po domače. Mr. in Mrs. Artl zaslužita, da se jima prav lepo zahvalimo, ker nam dajo na razpolago njih tako lepo farmo, kjer si damo duška, pojemo, prepevamo in kakopak —za vriskamo. Naj mi bo dovoljeno, da se v imenu Mladinskega zbora prav lepo zahvalim Mr. in Mrs. Artl. Res je, da se je včasih težko pripraviti in iti od doma, ko se pa enkrat znajdeš med veselo družbo, je pa čisto drugače. Pozabiš na bolezen, skrbi, in na vso tako ropotijo. Prah po hiši se nabira brez nas, solata in plevel pa rase, brez da smo zmeraj zraven, zato pa, ljuba duša, le ven v lepo naravo kadar in kjer ti je priložnost dana.
Prav lepa hvala tudi Mr. Joe Dovganu od Century Tire Serv-
ice, ki je mladim pomagal do tako lepega razvedrila.
No, sedaj se pa mladi pevci zopet pripravljajo in skušajo vse, kar je v njih moči, da nas zopet povabijo v njih družbo ko priredijo piknik dne 31. julija na farmi S.N.P.J. Igrala bo znana Grabnarjeva godba.
Sedaj pa še tole: Poslušajte! Na pikniku bo oddan bicikel Roadmaster DeLuxe izdelka. Bicikel je podarila znana slovenska trgovina St. Clair Hardware, katero lastujeta Laddie Pujzdar in Joe Vertocnik. Prav lepa hvala vama za tako dragoceno darilo. Mladina vama je hvaležna.
Drugi dobitek, ki bo oddan, bo Defense Bond za 25 zelencev. Za to je pa preskrbela mladina— naši vrli mladi pevci.
Listke za te dobitke je preskrbelo v javnosti znano podjetje Joseph Žele in sinovi. Prisrčna hvala tem naprednim ljudem.
Mladina vas prisrčno vabi, da se udeležite njih piknika v nedeljo, dne 31. julija na farmi S.N.P.J. Pridimo skupaj! Pojmo veselo! Naj doni slovenska pesem! Na veselo svidenje 31. julija na farmi S.N.P.J., vam kliče
Milka Kokal.
Piknik krožka št. 1 Prog. Slovenk
CLEVELAND, Ohio — Prihodnjo nedeljo, 24. julija priredijo Progresivne Slovenke, krožek št. 1, vso j letni piknik in sicer na izletniških prostorih farme SNPJ.
Naša predsednica, Ančka Grill, pravi, da se moramo po-žuriti, da bo piknik čim bolj uspešen. Naša dekleta so obljubila speči finega peciva. Postrežba bo prvovrstna kot je že običaj na naših prireditvah. Točilnica kot kuhinja bo pod dobrim vodstvom in oddale bomo tudi krasen dobitek—lepo ročno izdelane rjuhe in blazine.
bo igrala godba je sin naše članice
Za ples Kaktos. To Katharine Kaktos in vnuk tudi naše dobro poznane Katie Gruden. Pravijo, da fantje izvrstno igrajo.
Prosi se članice, ki so obljubile pomagati z delom na pikniku, da so točne na mestu. Delavcem se bo serviralo kosilo.
Cenjeno občinstvo je prijazno vabljeno ,da se našega piknika udeleži v velikem številu. Torej se vidimo na naših prijaznih izletniških prostorih SNPJ v nedeljo, 24. julija!
Theresa Gorjanc, tajnica.
Rokoborba na prostem
V četrtek, 21. julija se zopet vrši rokoborba na prostem na prostorih Cloverleaf Drive-In Arena, ki se nahaja ob križišču Warner, Grange rin Canal Rd., kjer se spojita cesti 21 in 17.
Privlačna sila bo Argentina (Legs) Rocca, ki je eden najbolj znanih atletov v zgodovini rokoborbe. Rocca bi imel nastopiti v Clevelandu že pred par tedni, toda mu je bilo nemogoče, ker je imel a.ngažma za nastop v New Yorku. Tu se bo sedaj spoprijel z Dick Hutto-nom, prvakom iz Oklahoma City, ki tehta 245 funtov.
Poleg njiju bodo nastopili in se pomerili v spretnosti: Don Arnold in Leonardo Montana ter Liou Klein, 220 funtov težak Detroitčan, in Jim Lewis iz New Yorka.
Program se prične ob 8.30 uri, takoj po rokoborbi, okrog 10. ure se pa prične kazati film, in sicer brez dodatne vstopnine.
Konjske dirke od večerih
Na znanem dirkališču Grand-view, ki se nahaja na Route 43, Solon, Ohio, je v teku vsaki večer konjska dirka. Te dirke, pri katerih nastopajo konji razne teže in velikosti, ki so posebno trenirani za dirkanje pred tisočerimi množicami, se zaključijo 20. avgusta.
V	četrtek, 21. julija bo zanimiva dirka med konji, starimi dve leti. Med 64 dirkači bo stava na zmagovitega konja izplačala $4,560.
V	petek zvečer, 22. julija bodo pa spuščeni na dirkališče konji, ki so že kar doma na dirkah. To bo ena najbolj bogatih dirk in bo izplačana vsota $5,000 za zmagovitega konja. V tej dirki bosta nastopila tudi odlična konja Hi-Lo Count, katerega lastu-je J. H. Adams iz Litchfield, Mich., in Lieutenant eDna iz Montour Farms v Caraopolis, Pa.
Te konjske dirke se prično ob 8.30 uri zvečer. Zadnji čas za napraviti stave je 8.20 zv.
MAID OF HEARTS
STVARNOST PREKOSILA NAJBUJNEJŠO DOMIŠLJIJO
Pert and saucy Joanne Beaii-vais sings the mischievous Adele in Musicarnival's Rosalinda version of Johann Strauss' memorable "Fledermaus," which comes to the circular tent theatre for one weol< only beginning: Monday, July 25. As the housemaid whose antics at the royal, reception turn this delightful comedy into an uproarious evening, Miss Beauvais will be recreating the role she sang so well on Broadway. Meanwhile, capacity crowds are appearing nightly for "South Pacilic" which closes its rceord-broaliinff four week run Sunday evening, July 24
Devetnajst metrov dolga, siv-kastomodra ameriška podmornica s številko 571 na črno pre-pleskanem stolpu, je zdaj najbolj čudno pomorsko vozilo sveta. Ta podmornica lahko večkrat pluje okrog sveta, ne da bi se je bilo treba kjerkoli ustaviti in dopolniti zaloge pogonskega goriva, ker je prva in za zdaj še edina podmornica na pogon z atomsko energijo. Gre samo za njeno posadko. Dokler posadka zdrži pod vodo, se tudi podmornici ni treba dvigniti U.571 se lahko potopi globlje in vozi hitreje, kakor katerakoli doslej znana podmornica. Če bi si kapitan vtepel v glavo in če bi mu predstojniki dovolili tak poskus, bi se lahko podmornica potopila pod debele plasti ledu na polarnem področju in tako zdrsnila na drugo stran zemeljske oble. Skoraj bi lahko rekli, da gre za podmornico, ki jo je videl v duhu pred seboj francoski romanopisec Jules Verne pred sto leti, ko je napisal svoje fantastično delo o podmornici "Nautilus." Ameriška vojna mornarica je dala prvi atomski podmornici isto ime.
V primeru vojne bi lahko ta podmornica izstreljevala torpeda več sto metrov globoko pod vodo in torpeda bi samostojno sledila brnenju motorjev sovra žne ladje in jo zadela. Ce bi se atomska podmornica ponoči dvignila ob sovražni obali, bi obstreljevala zaledje z dirgiranimi raketami ali pa atomskimi izstrelki, ki bi padali na cilj s hitrostjo, večjo od hitrosti zvoka. Kmalu potem bi se lahko več kilometrov daleč od prvega napada znova dvignila iz vode in spet presenetila sovražnika z drznim in učinkovitim napadom. To podmornico lahko uporabljajo za boj in polaganje min, ali kot izkrcevalno ali reševalno ladjo. Po svojih lastnostih daleč prekaša vse podmornice in vojne ladje.
NEPRETRGANA VOŽNJA OKROG SVETA
'Srce nove atomske podmornice je tako imenovana uranova ali atomska peč, obdana z debelim svinčenim oklepom. Ta oklep in več varnostnih naprav ščiti posadko pred radioaktivnim žarenjem in drugimi nevarnostmi. Počasni nevtroni obstreljujejo atomsko jedro urana 225 in pri tem se sprošča energija. Nevtrone je treba hitro zadržati, za kar uporabljajo grafit ali tako imenovano težko vodo. In potem lahko kot počasni nevtroni spet cepijo uran. V atomskem reaktorju se torej razvija nepretrgana verižna reakcija. Atomska peč "gori" in oddaja toploto. Ko so nevtroni uničeni oziroma absorbirani, verižna reakcija preneha in uranova peč ugasne. '
Avtomatični usmerjevalci drže proizvodnjo energijo nene-homa na enaki višini, da se reaktor sam ne uniči. Pri razpadanju urana nastala temperatura dvigne temperaturo vode, ki pod visokim pritiskom teče okrog bloka, na 150°. Pod visokim pritiskom voda ne izhlapeva. Zaradi nevarne radioaktivnost namreč ta voda v obliki pare ne bi bila primerna za pogon turbin. Zato je napeljana'v izmenjalec, kjer odda drugi vodi svojo temperaturo, ne pa radioaktivnosti. Para gre potem v dve turbini, ki poganjata vijake podmornice. Hkrati potiskajo črpalke kondenzirano vodo nazaj v boj-ler in tako se začne obtok znova. Ta pogon ima dve odločilni prednosti. Prvič funkcionira tudi pod vodo, ker za proizvodnjo atomske energije ni potreben kisik, kakor je potreben za zgo revanje premoga ali
premoga. Zato lahko ta podmornica večkrat pluje okrog sveta, ne da bi se morala dvigniti iz vode in dopolniti zaloge goriva, kakor jih morajo druge podmornice.
KISIK IZ MORJA
Kakor vsaka druga podmornica, ima tudi ta na krvou velike naprave za kisik, ki ga potrebuje posadka. Ker pa se kisik kmalu izčrpa, so vdelali v atomsko podmornico posebno, za zdaj še skrivnostno napravo, ki črpa kisik sproti iz morja. Z razkrajanjem vode se sprostita vodik in kisiki Iz kilograma vode dobe 600 litrov za dihanje primernega kisika. Ker porabi človek v normalnih razmerah 30 1 kisika na uro, zadostuje za 90 mož posadke te podmornice dnevno toliko kisika, kolikor ga dobe iz 108 litrov morske vode. Druga posebna naprava spreminja slano v dobro pitno vodo. Posebna čistilna naprava sproti odstranjuje kuhinjski vojne in razne neprijetne pline iz podmornice in omogoča posadki, da lahko kadi pod vodo kolikor hoče. Te prednosti nima nobena druga podmornica.
BARVNI FILM POD VODO
Pa tudi še tako dobra preskrba z zrakom in vodo seveda ne bi zadostovala, da bi lahko ostala podmornica pod vodo poljubno dolgo, tem manj, ker lahko posadka samo z urami in kontrolnimi aparati ugotovi, ali je noč ali dan, ali pluje podmornica v arktičnih vodah ali v toplem južnem morju. Seveda ima posadka na razpolago tudi knjižnico, kakor si jo je zamislil Jules Verne, ko je pisal svoje delo o fantastični podmornici. Niti Verne pa ni mogel v svoji bujni domišljiji slutiti, da bo kdaj v podmornici kino za barvne zvočne filme.
Družabne prostore v tej podmornici so opremili po nasvetu izkušenih zdravnikov in psihologov. Pomornica ima posebne hladilne naprave, tako da ima posadka v njej tako rekoč večno pomlad. Stene so poslikane tako, da vzbujajo veselje in vedrost. Posadka ima na razpolago tudi kopalnico z višinskim soncem. Njena hrana je izredno okusna in bogata z vitamini, člani posadke so v službi po štiri ure, potem pa imajo osem ur prosto za zabavo in razvedrilo. Njihovo življenje je torej lahko in prijetno, pa naj pluje podmornica še tako globoko pod morsko gladino. Atomska podmornica vozi 50 do 60 km na uro in potopi se lahko tako globoko, da je praktično za vse doslej znane vrste protipodmorniškega orožja nedosegljiva in ji tudi najhujši viharji ne morejo do živega.
V ZDA pa se že snujejo načrti za zgraditev prve potniške ladje na pogon z atomsko energijo. Ta ladja bo vozila hitreje od
najhitrejših sedanjih WU-ko vidimo tudi na tem primeru, da pripada bodočnost atoms energiji. In ta bodočnost se ]e praktično že začela. Z upora o atomske energije smo zdaj P" bližno tam, kjer so bili Marc , Daimler in Benz, ko so konstrm-rali prve bencinske motorje. Kakor je eksplozivni motor zre-volucioniral tehniko, ker je o®" gočU avto in letalo, tako ute^^
biti tudi atomski motor zai novega obdobja v razvoju nike. Vprašanje je samo,
četek tehee bo
človeštvo tako dolgo kljuboval mračnim silam, ki bi rade upo rabile atomsko energijo za P stošenje in ubijanje.
Ago Khan hoće bi« enak faraonom
Verski poglavar mohai^"^^ ske ismailske sekte Aga ^ I ki ga je Velika Britanija v P^^ svetovni vojni zaradi njego zaslug odlikovala, velja za ^ slednika preroka Aga Khan je zadnja leta m ^ shujšal. Bledega so prinesJ ^ nosilnici v hotel Semiramis Kairu. Ceremonija je traja a maj pičle pol ure. Upoštev i ^ njegovo zdravstveno zato ga niso položili na teb w ' kakor običajno, da bi govi verski pristaši pokloni i liko zlata ali platine,
tehta. Letos so ga hoteli obd® vati s platino.
Z največjo težavo je Aga Kahn tri stopnice, da 3® j^j šel do pozlačenega so ga prinesli iz kraljevs ^
lače. Na prestolu je še ^
50
delegatov ismailske verske
ne. Predsednik
rukova krona. Sedeč med ze ^ sinom Ali jem je sprejel ka
afriške kg
ismailitov ga je prosil, naj sp me kot darilo 300,000 ® ^
lingov. V očetovem'imenu s
za darilo zahvalil Ali so ga potem ustoličili ko^^ mestnika" in "zastopnika
Khana.
daje
na
Napančno je mnenje, -svetu kakih 20 milijonov F, p
sev te verske sekte. V resi:^ je kakih 250,000 v
Indiji Ш
kistanu, kakih 50,000 v ^
Afriki, in nekaj milijonov^^^^,
iučn"
nih drugih islamskih Bogataši pa so skoraj i^ med indijskimi in	pri'
škimi ismailiti. V najboljše ^ meru je vseh nekaj nad
jonov. Aga
bil
Kahn bi rad egiptovskim faraonom. ^ џЏ začeli faraoni že v mladi graditi piramide kot svoje nice, tako hoče tudi ta skozi moderni športnik pri Assuanu ob Nilu grobnico iz rdečkastega g Ta mavzolej bo stal blizu ^ komb, kamor so pred 5000 leti polagali trupla nov starih in srednjih skih dinastij. Egiptovska temu načrtu seveda ne ja, saj bo prihajalo po	ti'
Khana vsako leto v Egip.^^^ soče ismailitiskih romarpj bodo prinesli v deželo mno® narja.
KI de-
NI KITAJSKIH MLADINSKIH ZLOČINCEV!
;et
v Ameriki tožimo nad mladinskimi zločini in mladinskimi zločinci.
Pred kratkim so zbrali podatke kaj je s tem pojavom med kitajskimi družinami, ki so naoljene po Ameriki, povod za to raziskavo je dal mladinski sodnik v New Yorku, ki je zastavil javno vprašanje zakaj se v njegovi 17 letni praksi ni nikdar pripetilo, da bi stal pred njim kak mladinski zločinec—Kitajec. Ko je povprašal svoje kolege v New Yorku, so mu pritrdili, da niso imeli v svoji praksi nobe-bencina. nega slučaja, ko bi se moral Zato lahko ostane atomska pod-! pred sodiščem zagovarjati mlad mornica pod vodo poljubno dol- Kitajec radi tatvin, uporabe go. Di'ugič daje ko pest debel narkotičnih sredstev, perhitre kos urana pogonsko silo, za ka- vožnje, vlomov, vandalizmov, tero bi potrebovali več tisoč ton osebnih napadov in podobno.
Končno je v New Yorku 1*^ tisoč Kitajcev!	. g
Močna kitajska nasd ' v nahaja v San Francisco, џ. Chicagu. Tudi tam so li kaj je s kitajskimi	t»'
mi zločinci. Odgovor j® da jih ni.	.
Obrnili so se na konzula v New Yorku za r nilo. Konzul je odgovori "Slično vprašanje so stavili že večkrat sodnik' je Amerike. Odgovor je ta, treba poznati osnovno P gfC vzgoje v kitajski družini, . p,j vsak kitajski otrok kje^^^ že živi, na pot v življenje reninjeno zavestjo, da storiti ničesar, kar bi njegove starše. Kitajski ubogajo svoje starše,.'
J\
ENAKOPRAVNOST
STRAN 3
Miško kranjec:
Šte vek in Markec
Ko je sinilo nedeljsko jutro, je našlo števeka v kotu, kakor w bila še vedno najlepša noč, «1 Je namenjena počitku. Pa ga je mati za nogo izvlekla iz kota, Jiaj se gre umivat in jest, da o gnal na pašo. Ne, danes ne
0	gnal na pašo. Lepa stvar: ves teden je vprežen v delo in zibanje, v nedeljo pa, ko bi bilo lako prijetno za majhen lep sprehod, naj žene na pašo. Ko Ff' ^ati tako poslala ven, da
1	opravil potrebo, je prisluhnil proti Dominikovem gozdu, kjer so ptice tako lepo pele. Na drugi strani pa se je spomnil slav-
v Dunkovem plotu ob meji. o ilo ga je samo to, da ve za tudi Pršev Markec.
Nesreča pa je hotela, da je адес že pasel. Prepeval je na se grlo, kot bi se hotel falot orcevati iz števka, ki je šele Ч vstal, števek je za trenutek pozabil na zajtrk. Vtaknil je v ^P tri okrogle kamne za vsak ucaj. Skočil je prek domače egraje na Dunkov vrt, po vrtu P isel do Dunkovega plotu, ki e]i na Pršev vrt. Ta vrt se in tam stoji p	hiša. Tu je velik
jarka, ki Dunkovem plotu, je mo-S eno jelševje. V tem plotu so slavci. Ko je Števek pogle-V gnezdo, je bilo prazno. Ne-J ga je stisnilo v srce. Ozrl se jspo&brbm. Oniješevekio У zato je števek kriknil:
^^kaj si odnesel mla-Pevati	jG prenehal pre-
vedel, kakšne mladi-
Kakšne mladiče! Slavce. Ali ves, da je velik greh jesti
He
slavce?
"Pf!-
je zažvižgal oni. "Slav-
ce hn	um. --toiav-
ke, odnašal. Saj vem za sra-3ih še nisem, odnesel."
Pa si!"
"Bedak."
((rn« ,
vps bedak. In cigan si. Da cigan." -
Pi-ipLvfi sprijela. Pršev je bil Vek ou	napad. Ko je Šte-
-p_J^22^njemu, ga je oplazil
MUCI REVMATIZEM'»
*®o nekaj posebnega proM levmatixmu.
nas,
Lodi M DRUG CO. 15702	Ph. G.. Ph. C.
PnSiT_"®'l®o Rd—KE 1-0034
J nio karkoli prodamo kamorkoli.
družina
DOBI "STAMI??" BREz OTROK,
ZGORAJ, o SOB, PRAZNE.
® Podrobnosti pokličite
EX 1-0772
is.^	SPOMIN
PRERANE SMRTI MAMP	POZABLJENE
STARE MAME IN TAŠČE
FRANCES RUPNIK
9dkar^ T ie že minilo, ^3losln= ^ med nami ni,
solze 2^1 ?° naša srca, g zalivajo ndm oči.
da	nikdar dan,
кфег zdai / v duhu tam,
kjer dnJ .''uplo Tvoje spi,
Sniv • Tvoj hladan.
večni sen,
Žalujjjjj nepozabna mama!
®®Ph, Slephanie Mesojedec. ^°«>s in Gabriella Girod, Vnuki	hčeri
Qjg	' in sinahi
^'^^land, o., dne 20. julija 1955.
S toporiščem po hrbtu, da se je Števek ves zvil in kriknil; Jezus! Nato pa se je Števek oklenil Markca z vso silo, da je fant padel po tleh kot snop. In že ga je Števek tolkel po obrazu. "Na to zato, ker si me udaril, to pa zato, ker si snedel slavce."
"Spusti me!" je kričal oni. "Jesuz, moja roka!"
"Le kriči, če bi ti verjel! Na, še to, kersi me vedno tepel." Števek je bil s pestjo po njem, strast ga je obšla in ne bi mogel prenehati, da se Markcu ni posrečilo prekotaliti se in spraviti Števeka podse. Zdaj je on bil.
"Zdaj ti pa tudi rečem," je dejal Pršev prav tako strastno, "da živ ne prideš od tod." In tega se je števek zavedal. Tudi čutil je. Če so ga doma pretepli, je .v tistem bila neka mera. Te mere niso nikdar prekoračili. Ta cigan pa je mlatil nekam brezskrbno, samozavestno, števek je hropel. Sapa mu je pohajala. Ko pa je Pršev hotel prenesti telo, da bi laže tolkel, si je Števek toliko osvobodil glavo, da se je z zobmi zagrizel v Markčevo nogo. Zdaj pa je Markec strahovito zatulil. Pozabil je tolči, skušal se je samo otresti svojega sovražnika.
"Jezus, tak spusti me, takoj bom mrtev!" je tulil. Števek ni hotel slišati tega, vse dotlej, da si je toliko opomogel, da je lahko skočil na noge in se zavedel, da bo lahko pobegnil. Pršev se je za trenutek sesedel. Videč pa, da mu Števek skuša pobegniti, je zbral vse sile in se spustil v dir za njim. Dohitel ga je pri jarku, ko je fant moral plaziti preko plotu. Ujel je ga za srajco, ki je frfotala za njim. Ko je Števek prestrašen skočil s plotu, je onemu v rokah ostal ves hrbtni del Števekove srajce. Pa
IŠČE SE
kuharico za majhno restavracijo. Pokjličite kadarkoli IV 1-9587
ZA ZDRAVJE KUPITE SLOVENSKI PLANINSKI ČAJ
samo $1.00 za škatljico
Tivoli Imports
6407 St. Clair Ave., Cleveland 3, O. Pokličite HEnderson 1-5296 Pošiljamo tudi po pošti Govorimo slovensko
Za zavarovalnino
proti
OGNJU . . . NEVIHTAM AVTO NEZGODAM
pokličite:
JOHN ROŽANCE
15604 WATERLOO RD. KE 1-6681
Zakrajsek Funeral Home, Inc.
6016 ST. CLAIR AVENUE Tel: ENdicott 1-3113
For Your Vacation , . . Welcome to
CHRISTIANA LODGE
Slovenian Resort
• The Hotel has 30 rooms with connecting showers.' Central dining room, with American Slovenian cooking. All sports, private beach, boating and fishing. Cater to overnight guests. 260 miles from Cleveland. Located on U.S. 112. Write for folder.
CHRISTIANA LODGE
Dominik and A^gnes Krasovec,
Proprietors
Rt. 1, Box 248
Edwardsburg, Michigan Phone 9126 F5
ni mislil na to, tekel je in se ustavil šele za slamo, ki je bila zložena za plotom.
Tisti trenutek pa so se stegnile po njem že druge roke in ga zgrabile za uho. "Naa!" je zastokal, ne da bi se ozrl, se iztrgal iz teh neznanih rok in se spustil znova v beg, tokrat vdiljen po vrtu. Ustavil se je pod rdečo jablano. To je bila pot, ki jo je v strahu pred palico že neštetokrat pretekel. Nihče ga ni zasledoval. To zato, ker bi bilo neumno; dohiteti te urne noge ni bilo mogoče. Od tam se je ozrl za svojim sovražnikom. Kaj pa—bila je mati. Oče ne bi storil tega, ker se ni mnogo brigal za njegove zadeve, Kristina pa bi se ne upala.
Mati ni stekla za njim, samo zagrozila mu je: "čakaj, čakaj, še rad prideš nazaj." Okrenila se je in odšla v hišo. Števek je bil rešen največje nevarnosti, njegov položaj pa je bil nadvse brezupen. Hlače in kapo je irnel cele, srajca pa je bila vsa razce-frana. Hrbet je gledal iz nje in jutranja sapa mu je neprijetno dela po koži. Samo ovratnik je držal srajco, drugače bi mu odpadla. Ne, domov ne more s takšno srajco. Niti zajtrkoval ni, oni pa bodo sedli za mizo. Vse bodo na'pravili brez njega in nihče ne bo rekel: Pustimo nekaj še na Števeka. Če je kje poleg, ga še kaj doleti, če ga ni, si tega nihče ne žene preveč k srcu. Na odpor ni mislil, zdaj je bil prisiljen nekaj ukreniti. Sedel je med veje na jablani—prve so bile dober meter visoko—in b^ tako razmišljujoč o svoji usodi skoraj zadremal.
(Odlomek iz romana "Kapitanovi")
2 SPALNI SOBI
se odda v najem pri mirni družini brez otrok za dve dekleti ali dva fanta ali pa starejšemu moškemu in ženski. Si lahko kaj malega skuhate.
Pokličite PO 1-9214
HIŠE NAPRODAJ
HIŠA ZA 2 DRUŽINI
Naprodaj je nova zidana hiša za dve družini, po pet in pet sob. Vse absolutno moderno. Nahaja se na E. 200 St. od Lake Shore Blvd.
Imamo tudi več hiš za eno ali dve družini naprodaj.
Za vse podrobnosti pokličite
KOVAČ REALTY
960 EAST 185th STREET KE 1-5030
Civilizacija v koraku za pšenico
Del naše vsakdanje hrane predstavlja kruh v raznih va riacijah. Ta kruh je navadno iz pšenice oziroma iz pšenične moke. Sicer se za kruh rabi tudi moka drugih žitaric, kot rži, koruze in ajde, toda v Zedinjenih državah pride to malo v po-štev.
Pšenica ni izvirno ameriška rastlina ,ampak je bila vpeljana iz Starega sveta. Kje je njen prvotni dom, o tem so mnenja različna; po nekaterih domnevah je doma nekje v Sredozemlju ali v sedanji Turčiji. Na vsak način je ta travnata rastlina udomačena in kultivirana že več tisočletij. Zrna pšenice so raziskovalci našli v tisočletja starih egiptovskih grobnicah in nedvomno je bila kultivirana že davno prej.
Dokler je bil primitivni človek nomad in lovec, ki se je v glavnem preživljal z lovom divjačine, je bilo treba najmanj osem kvadratnih milj ozemlja za preživljanje ene osebe; enak kompleks ozemlja, posejan s pšenico, pa more preživeti šest tisoč ljudi. Z razvojem poljedelstva se je pričela prva skromna civilizacija, katere dediči smo v nekem smislu mi vsi.
Pšenica je tista čudovita žitarica, ki se je mogla prilagoditi skoro vsakemu podnebju. Uspeva od mrzlih polarnih krajev do ekvatorja in preko. Koruza, ki je izvirno ameriška žitarica, ne prenese hladnega
Dva pogrebna zavoda
Zrn ^ ,
zanesljivo izkušeno simpatično pogrebnisko postrežbo
po
cenah; KI ЈШ
VI
DOLOČITE pokličil*
/LGKDINAtrsONS Funeral directprs
»CALKKf
••нт
PERUTNINA
17330 BROADWAY. MAPLE HEIGHTS
v zalogi imamo vedno mlade piščance in vseh vrst perutnine. Se priporočamo za svatbe, bankete in razne druge prilike. Pridite in si izberite.
Prodajamo tudi na kose zrezane kokoši (cut-up poultry)
ANDY HOČEVAR in SINOVI
TEL., v trgovini: Montrose 2-2330—na domu: Montrose 2-2912
JULY 23rd!
The Sauter-Finnegan Orchestra

ON-LAKE-ERIE
NOW GREATER THAN EVER! Recreation for the entire family... swimming, fishing, boating, moonlight cruises, tennis, picnics.
Free movies, dancing, and spectaculars. New Midway attractions. Good restaurants, bars, popular prices. Children's playroom, sitter service. Sunday services for all faiths.
feulln АематМов! HOTEL BREAKERS
Clevelond Office; SUperior 1-7270 AMPLE PARKING U.S. Highway 6, >ix miles east of Sandusky Passenger Ferry Service from Sandusky
FINEST BATHING BEACH IN THE WORLD!
QUALITY AT A PRICE-^ASy TERMS
STAKICH FOItNITURE CO.
IAME§. b. STAKICH; Prop: ,.
> IVonhoe 1-8288 '	i 16305 Waterloo Road
' - . ' ' : "I ] '' /!'.: - *
STOPE HOURS: Mopday,, Thuredpy, Friday-^9."A.M. ■ tp '9 iP.M. Tuesday-Saturday 9 A.M. to 6 P.W. ^4— Wednesday 9 A.M. to ,}2 Noon
— PRIMEREN POPUST ZA STAR APARAT —
podnebja; isto velja za riž, ki uspeva le v primerno gorkih krajih.
V Zedinjenih državah se do neke mere prideluje pšenica v vseh 48 državah naše Unije. Največ pšenice se prideluje v državah našega srednjega za-pada in severozapada, kot v državah Kansas, Illinois, Indiana, Montana in v obeh Dako-tah. Toda velike količine pšenice pridelujejo tudi države Minnesota, Californija, Pennsylvania, Ohio, Oklahoma, Texas, Washington itd. Glavni vrsti pšenice sta zimska in pomladna. V krajih z milim ali zmernim podnebjem pridelujejo ozimno pšenico, ki se poseje v jeseni in dozori v prihodnjem poletju. Ta pšenica daje najboljše zrnje in najboljšo moko. V krajih s suhimi in ostrimi zimami, kot na primer v obeh Dakotah in v Montani, pridelujejo večinoma pomladno pšenico, ki se poseje spomladi in dozori v poznem poletju istega leta.
Gospodarstveniki so v teku časa vzgojili mnogo pšeničnih podvrst; to v soglasju s krajevnimi razmerami. Vseh pšeničnih podvrst je baje nad 15,000. V hladnih severnih krajih uspevajo drugačne pšenične podvrste kot v krajih z gorkim ali srednje gorkim podnebjem. V hladnejših krajih morajo gojiti pšenične podvrste, ki hitro dozorevajo, da jih zima ne prehiti. Znanstveniki so vzgojili z izbi-
ranjem in križanjem tudi pšenične podvrste, ki so odporne proti raznim rastlinskim boleznim, zlasti proti rji. Vsekakor tovrstna raziskavanja niso nikdar končana, kajti pšenica je izredno važen del našega narodnega gospodarstva.
Kot že omenjeno, se v Zedinjenih državah prideluje ogromne količine pšenice; daleč več, kot jo potrebujemo za domačo porabo. Tekom zadnje vojne je ameriška pšenica veliko pomagala pri preživljanju naših zaveznikov. Pa tudi po vojni je naša republika poslala ogromne količine pšenice v Anglijo,' Francijo, Nemčijo, Avstrijo, Jugoslavijo, Italijo, Grčijo, Indijo, Pakistan in druge dežele, ki so bile prizadete po vojni in ki so jih prizadele poplave, suša in druge naravne katastrofe. Nekaj te pšenice je bilo prodane 'na račun," velik del pa je bil podarjen. Velika ugodnost pri tem je, da se more pšenica v zrnju nepokvarjena ohraniti več let in da transportacija iste ne predstavlja velikih težkoč.
Od dežel inozemstva pridelujejo veliko količine pšenice Canada, Avstrahja, Argentina, Sovjetska zveza in druge. Sploh pa je malo dežel na svetu, kjer ne bi pridelovali večjih ali manjših koUčin tega žita, ki se more prilagoditi skoro vsem podnebnim razmeram.
Pridelek pšenice se je v Zedinjenih državah in do neke mere
tudi drugod zelo povečal z vpeljan jem strojev za oranje in se-tov in žetev. Leta 1831 je Američan Cyrus McCormick izumil prvi praktični stroj za košnjo ali žetev pšenice. Dandanes so tovrstni stroji zelo izboljšani in izpopoljeni. Ogromna pšenična polja našega srednjega zapada in severozapada preorjejo in po-sejejo in požanjejo veliki motorizirani stroji. Na primer, stroj ne samo požanje pšenico, ampak jo v istem obratu zmlati in očisti in stehtano nasuje vreče, katere zašije in odvrže na polje. Te vreče je treba samo pobrati, naložiti na tovorne avtomobile in odpeljati v skladišča. Strojno delo na enem akru pšenice zahteva dve in pol ure; ročno delo enega delavca na enaki prostor-П]д1 bi zahtevalo 64 ur.
Ako primerjamo žetev pšenice s srpi, sušenje, mlačenje s cepci in čiščenje iste s sedanjim strojnim delom, se ne čudimo, da more Amerika pridelati toliko tega zlatega žita in po primeroma nizki ceni. Seveda, tak strojni obrat ne bi bil mogoč na malih njivicah Slovenije, ki smo jih %i poznali. Mogoč pa je in izplača se na prostranih ameriških planjavah, kjer se žitna polja širijo od obzorja do obzorja, "kar nese oko." Tam raste in zori nas kruh in mnoga druga živila, katerih podlaga je zlata pšenica.
—NEW ERA, glasilo ABZ
Čistilnica bo zaprta!
Vsem našim cenjenim odjemalcem sporočamo, da bo
TOMSIC DRY CLEANING
na 553 ЕАет 152ш1 STREET
ZAPRTA OD PONEDELJKA, 25. JULIJA DO
ponedeljka, 31. julija.
Kdor ima oblačila v čistilnici, naj se zglasi do sobote, ker potem bo čistilnica zaprta za celi teden. „
.	.-'^'»'.f. »:Т.*У ' Cm-'/.I« ' ..'ft. Л,;.,/.,



.„бЖ

Y„
Jmuforf^ tke^ sđ o^
are stiff e)^foama
. ou might say that the paper headed "THE UNANIMOUS DECLARATION of the thirteen united STATES OF AMERICA" and dated July 4, 1776, touched off a real fireworks display in the world.
But u'Kat actually did the business was the attitude of the men who wrote and signed the Declaration. They could have become the kings and nobles of a New World tyranny. Instead, they chose to become free men in a nation of free men.
In 1776, this kind of thinking was regarded as dangerous to the point of madness. In some quarters of the globe today, it is still regarded in the same way. Men who have never known free-

dom are eager to save us fromburselves. Luckily, we are considerably stronger now than in 1776. But the fireworks are still exploding and America must remain as powerful as possible.
That is why your country wants you to invest in Savings Bonds. Tiiese Bonds will make you a more independent American. They will make America a stronger nation.
So keip on investing in U. S. Series E Savings Bands. Invest through the Payroll Savings Plan at work, or buy Bonds regularly at your bank.
The V. S Covmnment does not pay lor this aduertisivs- The Treasury Depart-ment thanks, for their patriotic donation, the Advertising Council and
ENAKOPRAVNOST
STRAN 4
ENAKOPRAVNOST
ILKA VAŠTETOVA
UPOR
ZGODOVINSKI ROMAN
(nadaljevanje)
Papež je čutil začudene rado vedne poglede in sam sebi se je smehljal . . . AU ni res čudno, da spremlja tu povsem neznano mu dekle samo zato, da jo uvede pri sitni, zagrenjeni starki? , . . Ampak tako je z njim vedno. Vse svoje petištiridesetletno življenje se je zapletal v položaje in odnosa je do stvari in ljudi zgolj po naključju svoje živahne narave.
Misel, da bi teh zapletijajev včasih bilo krivo tudi njegovo dobro srce, je zavrnil s posmehom.
"Tukaj je moja usnjarska delavnica—saj to vam že vaš nosek pove," je opozoril dekleta. Res je pred bajto s širokimi vrati in velikimi okni močno dišalo po usnju. "In zraven stanuje vaša teta," je pristavil in pokazal na nizko, zakajeno leseno bajto z vegasto streho.
Metki se je stisnilo srce. V grlu ji je vstajal jok.
Vrata v bajto so bila odprta in skozi nje se je valil gost oblak pare. Dišalo je po lugu. Usnjar je stopil na prag in skušal s pogledom prodreti oblak. Zaman. Videl ni ničesar razen ognjenega žara z ognjišča.
"Dober večer!" je pozdravil tja v oblak.
"— — — večer!" je prišel godrnjav odzdrav. Nad pralnim kotlom poleg ognjišča je zaropotal lesen pokrov. Oblak pare se je pretrgal in iz njega je stopila senca velike ženske.
"Kdo pa je?" je vprašala za-dirčno is segla na polico po lojeni sveči. Pomolila jo je prišle-cu nasproti.
"Vaš sosed," ji je odgovoril usnjar in pristavil: "Pripeljal sem vam gosta."
Marjeta Gosarka je dvignila lojenko više in posvetila na us-njarjevo spremljevalko. Medla luč je osvetila nežni dekletov obrazek; zlatorumeni kodri in zlatorumene oči so se zasvetili iz okvira temnih vrat. Preplašeno so zrle velike oči na veliko koščeno žensko, na njen rdeči obraz, ki se je ob svitu lojenke svetil v drobnih potnih kaplji-
CHICAGO, ILL. FOR BEST RESULTS IN ADVERTISING
CALL DEarborn 2-3179
DOMESTIC HELP
CAPABLE PERSON — Take full charge of doctors' home and baby, while mother is hospitalized. Approximately a month, $50 a week. After that, permanent position. Go nights, start $32.50. English and references required. Call
WEUington 5-0398
REAL ESTATE
GLEN VIEW — By owner, beautiful landscaped ranch on lOOx 300 lot, 2 extra large bedrooms, 2 baths, large living room, wall to wall carpet, spacious kitchen with dinette, eletric range, refrigerator, washer, drier, gas hot water heat, 1V4 car garage, low taxes, near school, transportation, $24,500.
Glen View 4-4464
BUSINESS OPPORTUNITY
By Owner —
PICNIC GROVE FOR SALE —
1 hour from Chicago, Northwest. Established. A moneymaker! 27 boats, boat house, lunchroom. Beach (323 ft. lake frontage). Beautiful tavern and motel site, 432 ft. frontage on Main Highway. A "picnicers paradise" on 6 acres. Priced reasonably, $41,-500. Terms. Owner will mortgage for purchaser at 3%. Inspection invited.
Telephone: — MUndelein 6-8023
cah ,na belo ruto, izpod katere je gledal šop sivih mokrih las, pod njimi grobo klesano nagubano čelo in pod čelom močan nos vrh stisnjenih usten in moš ko krepka brada.
"Kaj bi radi?" je treščilo ostro vprašanje v dekleta.
Metka Lipovškova se je zganila, zatresle so se ji polne, rdeče ustne, a grlo ji je stiskal strah in v velike oči so stopile solze.
"Vaša pranečakinja je," ji je pomagal usnjar, "prišla je iz Ljubljane, da vas obišče."
Papež je bil gotovo pogumen človek. Ampak v tem trenutku je imel neprijeten občutek okrog srca. Gosarkine oči so se v ostrem pogledu zapičile v njegove. Njene tanke ustne so se stisnile v črto . . . Zdajle pride grom in strela!
Pa se je zmotil. Gosarka je postavila lojenko na veliko, z mokrim perilom obloženo mizo in nekaj mučnih trenutkov stisnjenih usten strmela v plapolajoči plamenček ... Zdaj so ji torej poslali otroka, ki ga je bila prvikrat povabila, ko je bil ko maj leto dni star. Takrat se starši niso mogli ločiti od edinke, čeprav jim je huda predla— saj je bil Metkin oče siromašen ljubljanski pisar. Pozneje, ko je prišlo na svet drugo dekletce, je Marjeta zopet vabila, naj ji pošljejo Metko—tista leta jo je osamelost hudo trla. Potem ni več vabila. Prišli so hudi vojni časi in naposled — gospodarski polom, ki je spravil Marjeto tako rekoč na beraško palico . . .
Mučna, dolga tišina je zavladala v tesni zaparjeni kuhinji.
Usnjar se je v zadregi sklonil, da postavi kovček v temo na tla in si obriše rosno čelo. To je vzdramilo Gosarko.
"Ne v škaf!" je ostro zadržala soseda.
Usnjar se je vzravnal, zagledal škaf vode v temi poleg sebe, se sproščeno zasmejal in se oprostil dekle u:
"Oprostite, gospodična Metka! Zdi se mi, da sem se z vašim kovčkom že dotaknil vode Ampak stopite vendar bliže! Saj vidite, da vaša teta ni tako huda žena, da bi vas kar skuhala in pojedla!" Negotovo je ošinil trdi obraz starke in pristavil: "Lahko noč, Gosarka! Lahko noč, gospodična Metka! Upam, da vam pri nas ne bo preveč dolgčas po ljubljanskih Francozih!"
Metka je položila svojo drobno roko v usnjarjevo in zacepetala;
"Hvala!"
Solze so se ji utrnile iz oči... Oh, najraje bi bila odšla z dobrim jezičnim možem. Brž se je sklonila za kovčkom in ga vzela iz njegove roke.
"Lahko noč!" je rezko vzkliknila Gosarka, prijela za lojenko in odprla nizka vrata v sosedni prostor. "Pridi sem!" je velela dekletu.
Vstopili sta v tesno kamrico. Metka se je plaho ozrla po njej in začudeno razprla oči. Ob leseni neopaženi steni je stala široka postelja z rezljanimi pozlačenimi končnicami, poleg nje stol, prav tako rezljan, sedež in naslonilo pa prevlečeno z nekoliko obledelo sivomodro svilo. Zraven je stala ob steni dragocena, velika skrinja z zavitimi stebriči in rezljanimi pridvižni-mi podobami med njimi. Med majhnima oknoma, zastrtima s čipkastimi zastori, je stala miza z dvema stoloma in naslanjačem, za vrati pa lična omarica z lepo stebričasto uro . , . Vse pohištvo—kakor da ne spada v ta siromašno ozki in nizki prostor, ograjen z grobo tesanimi debelimi hlodi. Pohištvo je bilo
zelo lepo negovano—zadnje bogastvo, ki ga je potomka slavnega zdravnika rešila iz dednega gradu.
"Ti si torej Metka Lipovškova, hčerka moje edine nečakinje Marije?" je rezko vprašala Gosarka in postavila svečo na mizo med kupe zlikanega perila.
"Da. Mama vas lepo pozdravlja in prosi, če—če bi smela o— ostati pri vas, ker—ker . . ." In po kratkem obotavljanju je odkristorčno pristavila: " . . . ker zdaj zelo težko živimo."
Starkin pogled se je zapičil v drobni bledi obrazek in nekoliko manj ostro je zagodmjala:
"Tudi meni zdaj življenje ni lahko, kakor vidiš."
Ko pa je opazila solze, ki so iznova navrele v mlade oči, je zadirčno pristavila:
"Toliko pa že zaslužim, da ne bova lačni. Saj menda nisi pre-
več razvajena in znaš prijeti za delo ?"
Metka je prikimala in za jecljala :
"Mama me—me je na—naučila šivati in—in vse drugo."
"Kaj—drugo?"
"Li—likati, prati in kuhati in —in pospravljati. Mama je ves dan šivala, da nas je preživljala, pa—pa sem morala jaz delati vse drugo."
"Delo nikomur ne škoduje," je godrnjala starka, nekoliko potolažena in se spomnila: "Odloži svoje stvari tamle"—pokazala je na kljuke, pribite v steno —"in pridi v kuhinjo, da večerjaš."
Gosarka je vzela z nočne omarice drugo svečo, jo prižgala ob prvi in odšla. Metka je brž izvlekla robec in si obrisala solze. Še enkrat se je ozrla po kamrici in vzdihnila . . . Uboga teta! Od vsega nekdanjega boga-
stva je rešila le nekaj kosov lepega pohištva. Kako čudno se je to pohištvo prilegalo surovo te-sanim počrnelim hlodom te bajte!... Metka je odložila klobuček, špenzer in obleko, obesila vse na kljuko, vzela iz kovčka delovno obleko in širok gospodinjski predpasnik in si ga privezala okrog pasu. Upihnila je svečo in se urno zavrtela skozi vrata.
Starka je pri mizi mencala perilo in velela kratko:
"Na ognjišču je mleko, iz omare pa si vzemi kruh!"
"Hvala!" je bil plahi odgovor.
Kar hitro je dekle povečerja-lo, umilo in pospravilo posodo in se molče pridružilo teti pri mencanju perila. Ko je lug v kotlu zašumel izpod lesenega pokrova, je ročno priskočila, dvignila pokrov, zagrabila z mize kup namiljenega perila in ga vrgla v vreli lug. Vse njene
kretnje so bile spretne in polne prirojene ljubkosti. Starka jo je skrivaj opazovala in nekaj kakor nasmeh je včasih izpreletelo nagubano strogo obličje, če je njen pogled ošinil mladi, nežni obrazek, poln žareče vneme.
Dolgo v noč sta tako delali. Nobena beseda ni prekinila njunega molka. Po koči se je glasilo le žlobudranje iz kotla in žeht-Ijanje in tleskanje perila po mizi. Bela pena je vstajala izpod dlani in med prsti, ki so v krepkih sunkih obdelavah belo platno. Ko je bilo vse perilo prekuhano, vloženo v dva velika če-bra in polito z vrelim lugom, se je starka oglasila:
"Tako. Zdaj pojdiva počivat. Ob štirih pa vstaneva, da izpere-va na Krki, kar je pisanega perila."
Njen pogled je ostro premeril vidno izmučeni dekletov obraz. A z zadovoljstvom je Gosarka
ugotovila, da v njem ni bilo ne začudenja, ne slabe volje zara kratkega počitka po napornem delu in dolgi vožnji.
"Da, gospa teta," je dekle pogumno odgovorilo.
•Starkino lice se je zamračuo.
"Gospa nisem. Reci ип Marjeta, to zadostuje!" je rej ko popravila in dodala: Pn > da si pripraviš ležišče! Spa a boš na skrinji." Vzela je z luč, zapahnila vhodna stopila za dekletom v sobico m nadaljevala: "Za nocoj si P<^ grneš debelo odejo. Jutri ti P"^ skrbim vrečevino, da si sesijes slamnico."
Odprla je veliko skrinjo in izvlekla iz nje kocasto odejo ^ blazino. Potem je stopija k svo^ ji postelji, odgrnila težko s e no pregrinjalo in potegnila s P stelje pernico.
(Dalje prihodnjič)


Potni list
za bolniško oskrbo
...DOMA
... v ZED. DRŽAVAH ALI KANADI ...V TUJIH DEŽELAH
Da, vaša Cleveland Blue Cross karta je potni list za bolniško oskrbo kjerkoli na svetu.
Mi smo plačali bolniške stroške za naše člane v Braziliji, Švedski, Franciji, Lebanonu, Trinidadu, Italiji, Alaski, Greenlandiji, na Japonski, na Bahamskih otokih, Angliji, Škotski, Irski in v drugih deželah.
Bolnišnice, ki so članice Blue Cross, pošljejo vaše račune za oskrbo na Cleveland Blue Cross, tako da nimate drugega za plačati kot za oskrbo, ki ni krita po vašemu kontraktu.
Tu je nekaj sugestij v slučaju, da potrebujete bolniško oskrbo ko se nahajate izven doma.
1. V Zedinjenih državah —
Predložite vašo Blue Cross karto, ko vas sprejmejo v bolnišnico. Če je Blue Cross bolnišnica— in teh je 6000 od obale do obale—ni nobene
omejitve z ozirom na plačitev stroškov za postrežbo, ki jo dobite, ter je vključena v vašemu kontraktu.
Ce je bolnišnica, ki ni članica Blue Cross, v Zedinjenih državah ali Kanadi, prosite jih, da tele-grafirajo Cleveland Blue Cross zaradi plačitve vaših bolniških stroškov.
2. V tujih deželah —
Za oskrbo v bolnišnicah preko morja, ki niso članice Blue Cross, bi bilo bolj priročno plačati vaše bolniške stroške in potem pošljite potrjene račune na nas za povrnitev stroškov.
Vaša Blue Cross karta vas identificira, pomaga ustvariti vaš kredit, in olajša vas skrbi glede stroškov za oskrbo vašega zdravja kjerkoli se nahajate na svetu. Resnično je potni list za bolniško oskrbo in oskrbo vašega zdravja, kjerkoli bi se nahajali.
SSwu^i
'BiucCtMA.
SPONSORED BY THESE non-profit hospitalst
IN CLEVELAND
Boofh Мфтопа! C/«ve/and CIfy Chveland CUnic Florence CrHf»nton Horn# Evang^/icat D«acon«tt Fai>vi«w Pork For»f# Hi/I
J9whh Convo/«iCMil
Luf/ieran
AfU. Sinol
Polyeiinie Si. A/«xis Sai'nf Ann St. John's Sf. Luke's St. Yinemnf Chartty Mary B. Ta/b«rf University (Bobies and Chi/drens, Hanna House, Lakeside, MacDonaJd House) Womaa'i
IN THE SUBURBS
Bay View НожрИа! Bedford Municipal Berea Community Doctors
Euc/id-G/«nvff/« CarHeld Heighft Huron Road Lakewood MarymounI Rainbow
IN NORTHEASTERN OHIO
Amhertt
Ashtabula General Corey at Chardon Brown Memorial at Conneat/i BIyria Memorial Geneva Memorial St. Joseph at Lorain JUIen Memorial at Oberllm Laka Counfy Memorlml at
CLEVELAND HOSPITAL SERVICE ASSOCIATION