Glas Svobode.
GLASILO SVOBODOMISELNIH SLOVENCEV V AMERIKI.
GLAS SVOBODE
SLOVENIO WEEKLY
Devoted To The Interests Or The Labohino Olasse}.
)
'Z/
“OD BOJA DO ZMAGE”!	^	“KDOR NE MIŠU SVOBODNO, SE NE MORE BORITI ZA SVOBODO”!
Štev. 42.
“Enteted as Second-Class Matter July 8/03 at the Post Office at Chicago, 111. under Act of March 3 1879
Chicago, 111., 1(>. oktobra 1908.
Subscription. $1.50 per year. Naročnina $1.50 za leto.
Leto YII.
Krvaveča Ljubljana.
V Ljubljana obstoji še zmerom vojno pravo. Ljudstvo se je nekoliko pomirilo, toda kaj ko nemški časopisi dan na 'dan gorostasne lazi in zavijanje resnice pišejo; tako se raznimi, da je jako težavno jnirno kri obdržati, vrhu vsega pa še centralna vlada na Dunaju le nemeurske laži posluša brez da 'bi počakala izid preiskave, — ako bo nepristranska. (?)
Vlada, in državno pravdni št v o neuitnajemo zaplenjuje slovensko napredno časopisje. Ni ga naprednega lista ne na Kranjskem, ne na Spodnjem Štajerskem, da ne 'bi bil konfisciran, a tudi “Slovenca” je tista usoda zadela. Po-soben siromak je “Slovenski Narod”; njegovo izdaje z dne 28. in 29. septembra t. 1. so bile zaplenjene in druge izdajfe, zopet ni drugega, kot debelo tiskano: Konfiscirano m konfisciramo in zopet konfiscirano. Naj si 'bo uvodni članek ali dnevne vesti, nič ni rdeči svinčnik prizanesel.
Pa kaj misli vlada, da srno toli trapasti, da ¡ne znamo na konfisciranih prostorih, ako prav je samo belli papir, čitati ? Vlada je bedasta, ako to misli! Mi ¡nmimo predobro. kaj je bilo na onih prostorih za čitati, in nas ne /prevari ne vladino in ne lažnjivo nemčursko časopisje. Na onih prostorih je bila tiskana gola resnica, nič ko gola resnica, katera kranjsko vlado, centralno vlado na Dunaju ter brezobzirno in trinoško soldatesko obsoja, ter razkrinkava nezaslišano postopanje napram Slovencem.
Vi, koji ste nedolžno kri prelivali, ali vas je kaj sram? Sram, kot psa za kantonom!!
Toda počakajte! Kri nedolžnih žrtev po maščevanju upije, in pride dan ko se bojo vresničile besede: “Zob za zob, oko za oko.”
Dne 29. septembra, se je pred deželnem sodiščem iv Ljubljani, prva obravnava proti žrtvi “izgredov” pričela in dne 30. m. m. končala.
Obtožen je bil 1.1 letni tiskarski vajenec Josip Kadunc, da je dne 19. septembra, kamenje bičal na konjiško patruio. Na policijski stražnici se je v njegovem žepu našel oreh debeli kameinj. a dokazalo se mu na. da bi bil kamenje. metal. Priča stražnik Gerlovič kateri je fanta aretiral, je pod prisego izjavil, da je v idil ko je obtoženi z roko zamahnil, kot bi kaj vrgel. a. vidil ni. da je kak kamen zagnal. Tisto je izpovedal policijski komisar Švigelj, kateri je dal famita. aretirati. Da je oa-eh debel 'kamen v žepu imel. je bilo dovolj, da ga je sodni dvor na 14 dni zapora obsodil.
Državni pravilnik dr. Neuper-ge.r. se je p f it ožil proti razsodbi in obsojenec, kateri je bolan je moral v zapor iti vzlie .temu, da se je njega zagovornik g. dr. Triller, trudil, (bi. bi se ga na prosto spustilo.
Poslušalci so bili presenečeni o razglasitvi razsodbe im so mrmrali. a ko je državni pravdnik dvorano zapustil, je izgovoril: “Ieh kam niebtis dafiir! ’ ’
Z obsodbo Ib letnega in bolnega fantiča, je Avstrija rešena, in ni si jej bati razpada.
Pri vsem tem pa ni dosti, da v Avstriji in v em čiji časopisi vse v poprek lažejo, temveč, tudi ameriški nemški listi slastno prežveka-va.jo zavijanje in obrekovanje napram Slovencev. — Kateri sicer po teh kulturonoseoiv nismo Slovenci, temveč Slovaki. (!) Najbolj «e v tem odlikuje ehikaška “Ar-beiter ZeitUing”. Z dne 5. okto-
bra t. 1. priobčuje /sledeči brzo-Jav:
“Dunaj 5. oktobra. Zu einem
neuem denisehf eindll'iehein Vor-stoss bat sieh der in seiner überwiegendem Mehrheit slowenische Stadtrath von Laibach i,n Krain verstiegen, wo jüngst die blutigen Ausschreitungen stat gefunden haben. Der Stadtrath hat in seiner jüngsten Sitzung beschlossen. das Kroatische (?!) als die •alleinige Amstsprache in der ge-sammten Verwaltung ein.zufülm-m Zugleich ist verfügt worden, das Zuschriften in deutscher .Sprache keime Beantwortung finden sollen, auch wenn sie von Behörden stammen.
Heber diesen Streich herrscht nicht mur in Laibach, sondern auch hier in allen deutschen Kreisen die grösste Em'pöraing.” In še več takih budialosti v katerih je g. Hribar osebno kot “hetzer” napaden. Toda mi. ko poznamo g. Hribarjeva dela v prid slovenskega naroda ceniti, nam me preostaja dniga. kot nemško nadutost prezirati.
POZOR!
Dništva in člani Slovenske Na rodne Podporne Zveze v Chicagi.
Podpisani naznanja, da so društvena pravila sestavljena in v tisk dane: kakor jih iz tiskarne dobimo, bodo na društva razposlane. da jih članom vroče.
Društva sc naprosijo, da zdravniške spričevala pristopivših elanov nemudoma podpisanemu gl. tajniku dopošljejo. Takisto so o-stala dništva naprošene. da nemudoma mesečne prispevke semkaj pošljejo, da se vse uredi, ter “Slovenska Narodna Podporna Zveza” kot javno poslujoča “Zveza” proglasi.
Vse zvezina.društva, kakor tudi ona. katera se mislijo organizirati naj upoštevajo, da vselej s zdravniškem eertificatom tudi določeni prispevek ob enim pošljejo. ko se na tak način mnogo časa, brezpotrebnega dela in poštarina prihrani.
Na novo organizirana društva, naj takoj podpisanemu pišejo, da iim nemudoma potrebne tiskovine pošlje: kakor tudi vse i>oti*ebne pojasnila, v društvenih zadevah, se po možnosti z obratom. ipošte dajo. ako ne spadajo v delokrog gl. odbora.
Nek te ra društva prav marljivo delujejo v korist “Zveze”, in želeti bi bilo. da bi se tudi ostale društva potrudile, kolikor možne več članov ipridobiti.
Rojaki, knji citate “Glas Svobode” zdramite se. in organizujte društva, da bode “Zveza” na podlagi “Svobode” in “Naored-ka” v .najkrajšem času mogočno svoje okrilja razprostrla po širni Ameriki, koder se svobodomiselni in po napredku hrepeneč šlo venec. nahaja.
Predramimo se iz nezavednosti ter podajmo si roko v bratski zje-dinjenosti.
Svobodni, pozdrav!
Jos. Tvanšek. tajnik.
1517 S. 43. Ave. Chicago. Til.
Pozor sodrugi!
Socialistični klub št. 2. v Col-inwoodu opozarja vse sodnage. da se polnoštevilno udeležijo seje dne 18. oktobra točno ob 9. uri dopoldne Secett a ve. eor. Park.
Ta seja. bo ena najvažnejših, kar smo jih do sedaj imeli. Le te seje se bojo hrvatski sodrugi udeležili,' da hi se spojili ter en klub postali. Sodrugi. nobeden ne sme izostati. — Soc. ipoZdrav.
Joe Kunčič, organizator
Razgled po syetu.
Avstrija.
Buda pest, 12. okt. Cesar Fran Jožef, grofica Donnay, (bivša Rudolfova soproga) in nje hčer kne ginja IVindišgractz.so prksostovaii razkritju spomenika za nasilne smrti končanem, prestoluna.sledni-ku Rudolfu.
—	Dunaj. 12. okt. V današnji seji je avstro-ogrska delegacija, vladno postopanje zaradi anexije Bosne-IIercegovine. odobravala in ministru vnanjih zadev, baron Aerenthalu zaupnico izrazila.
Avstro-ogrska vlada, načelo spojitve Bosne-IIercegovine z Av-stro-ogrsko strogo drži, in ipra vi, da ne pusti, da bi se druge dišave v to zadevo vtikale.
—	Dunaj, 12. okt. Sčuvalni govor srbskega prestolonaslednika Jurja na narod, je v oficijelnih krogih nejevoljo zbudil. Ljudstvo sc boji dinastične krize, koja utegne Jurja na srbski prestol posaditi.
Srbski ministrski predsednik, je Jurju branil v. proti Avstriji naprjenem tonu govoriti, a zabraniti in mogel ter se boji. da nebi Jurij nepremišljeno s četo privržencev v Bosno-IIereegovina udrl.
Bulgarija.
Sofija. 12. oktobra. Ferdinand “Car vseh Bolgarov" je danes v glavno mesto dospel: ljudstvo ga je navdušeno pozdravilo.
Topovi so gromeli. ko se je “Car” in spremstvo po ulici mesta premikalo. Na gjlaviii cesti je bil slavolok, pri katerem je župan in mestni zastop vladarja, pozdravil. Po sprejemu so šli v glavno cerkev, kjer je metropolit mašo č-ital.
Vso mesto je v zastavah.
Vnanjih diplomatov se ni nihče ne sprejema in ne bogoslužja u-deležil.
Turčija.
Salonika, 12. okt. Turška križarka “Meifidijh” in tri torpe-dovke so sem dospele, ter pot ta. ko j na o-tok ša-mos. nadaljevale. Otok leži 40 milj južnozapadno od Smvrne v Maliaziji.
-—■ Carigrad, 12. okt. Avstrijski izdelki se tukaj strogo bojkotirajo. Celo rdeče “fese”, katere se v Avstriji izpeljujejo, so Turki raz glav vzeli, ter se pokrivajo-z nekim belim nakitjem.
Kreta.
Canea. 12. okt. Kretski parlament se je danes sestal, ter pritrdil, da se Kreta k Grški priklopi. Muzelmanski delegati se seje niso udeležili.
Rusija.
Petrograd. 42. okt. Kolera pojenju j e : v zadnih 24 urah je zgla-šendh: 65 na novo obolelih in 24 umrlih. — To je prvi slučaj, da vkljub nedeljskega pijančevanja, ni število na novo obolejih poskočilo.
Francija.
Pariš, 12. okt. Dopisovalec “Tempsa” v Sofiji, svari svoje čitatelje, da bi preveč verovala, iz Sofije razposlane trditve o miru. On pravi, da je navdušenje» ljudstva velikansko, in kneza Ferdinanda povsodi entuastične pozdravlja. Kabinet rajši vojno vidi. kakor da bi se bulgarska neodvisnost v vprašanje stavila. V Bulgarija je sedaj 110.000 mož o-boroženih. Bulgarski vojni minister je prepričan, da bulgarska vojna armada poprej v Carigrad pride, predno bi angleško vojno brodovje v Bospoms dospelo, iri predno bi Rusija pot v Bungas zapreta mogla.
Srbija.
Belgrad. 12. okt. V političnih krogih se trdi. da je Angleška in Francija. Srbiji moralično pomoč obljubila za slučaj, da le ta miruje, ter so baje te dve državi tudi na Turčijo uplivale, da dobi Srbiji Sandžak Novipazar.
Crnogorski princ Peter in pa srbska prestolonaslednik Juri, s: baje prisrčne brzojavke dopošil-jata. (To se vidi čudno; ko ni dolgo tega. da sta srbski kralj Peter in njegov sin Juri proti Čr-nogori puntarsko rovala : tedaj od kod naenkrat ta p-resrčna ljubav?! Op. ur.)
AmeriKjo,.
Debs v Philadelphiji.
'Nad 6000 vstopnino plačajočih ljudi je sililo v Labor Lyceum, toda prostora ni bilo, da bi vsi notri šli. —- Prvotno je bilo določeno. da bo Debs V gledališču “Grand Opera House” govorili, toda policija je prepovedala. — Ko je Debs na govorniški oder stoipil. je bili pozdrav toli velikanski. da Debs deset minut do besede ni prišel. Njegovo politično razmotri van je je ljudstvo kar o-čaralo. Prizanesel ni nikomur in vse najvišje uradnike, kakor po li trka rje je neusmiljeno razmesaril.
Med drugim je rekel: “Zjedinjene države so dve re-vnilueije prestale. Prva je uničila “od Boga podeljeno” pravico kraljev, druga je pa uničila rob-stvo in tretja bo odpravila izkoriščanje ljudstva. Prvi dve ste bili krvavi: upajmo da tretja no bo. Izvršila se bo. tako ali tako-Krvava, ako se ji bo obstrukcija pripravila, drugače ne. Kapitaliz-linis je postal iz malomeščanstva staro-,'eške družbe, je imeli nalogo, to je dovršil in sedaj gre ž njo h koncu.”
Od beričev ustreljeni.
Springfield, 111. 13. okt. Tu so se promogarji iz Mount Olive, 111 od urike svečanosti vračali. Kare so bile natlačeno polne, ter je do nekega prepira prišlo. Koj ko so Mount Olivo zapustili, so bili policaji od nekoga pozvani, da naj nektere premogarje aretirajo. Promogarji so se aretaciji uprli na kar je bil eden aistreljen. eden težko in eden lahko ranjen. Trdi se. da so policaji ali pa Deputi Šerifi smrtne strele oddali.
Harry K. Thaw ni izjema.
White Plains, N. Y. 12. okt. Sodnik AJ ill's. tukajšnega višjega, sodišča, je prošnjo Thawovega zastopnika odbil, ter odredil, da se more Thaw v državno norišnico za hudodelce vrniti.
Odvetnik je prošnjo! vložil, da bi se proces pričel, s katei'im bi se dokazali o. da je Thaw “sedaj"’ popolnoma zdrav, ter da bi se ga iz norišnice izpustilo. Ko se jo Thawu gorejni odlok vročil, dostavilo se mn je takoj povabilu sodnika, iz Pittsburga. kateri ga hoče imeti, da bo zaslišan zaradi napovedanega konkurza. (?)
Ameriško pravo.
Emporia. Ga. 12. okt. Črnca Henry White, kateri je včeraj na belega Tomaž Allen in tega ženo streljal, so danes na vsezgodaj iz ječe sili o m a vzeli in ustrelili.
— Lula, Miss.. 12. oktobra. A navzočnosti policajev, so danes žensk in otrok, okoli 100 glav kroječi“ mob”, črnca, brata Joe in Frank Davis na 'kolodvor tirali in tam na neko drevo obesili. Dolžili so jih, da sta nekega železniškega sprevodnika ustrelila
MILJONARJA SIN ROPAR.
Charles Boyle, nekdanji visoko-šolec na univerzi v Stanford, in sin miljonarja Henry Boyle iz San Raphael, Gal. je po lastnem pripoznanju eelo vrsto hudodelstev v Marion County izvršil Boyle, kateri so v ječi nahaja, jo pripoznal, da je bil tisti predrzni bandit, koji je nekega večera v National Hotelu v Raphaelu 15 gostov oropal, in nekoga konstab-lerja težko ranil, ko se mu je v bran postavil. Boyle je oni lopov katerega oblasti so že dolgo iskale, in 'koji je vso prebivalstvo v Raphaelu v strahu držal. Ni dognano, kaj da je sina miljonarja do roparstva privedlo. (Hm, bo pač za norca proglašen, pa bo vse dobro. Op. ur.)
Delo.
Pittsburg. Pa., 10. okt. Chicago in Alton-železniea je pri Standard Steel Car. Co. v Pittsburgu 1000 car. naročila. Takisto naročilo od tiste železnice se je pred tedni dalo. AN>zovi se bojo v delavnicah v Hammond, Inđ. izdelovali.
• — Marshalltown, Iowa. 10. okt Po dvednevni konferenci se je danes prepir poravnal in štrajk končal. Vodstvo delavnice, osrednje železnice v Iowa in delavci bojo v pondeljek zopet uposleni Delavnice bodo linijske ostale in delavcem se plače povikšajo toda ne zatoliko, kakor so prvotno zahtevali.
- — Nevark. N. J.. 10. okt. Deset tednov trajajoči štrajk izdelovalk smodk, se je včeraj končal. Razve,n 80 delavk, so vse takoj delati pričele, ostalih 80 pa v pondel-jek delo nastopijo.
— Lynn, Mass.. 11. okt. Štrajk čevljarjev se tukaj nadaljuje, ko se delavci z delodajalci nemorajo zjediniti.
VABILO.
S. D. P. Zveza, v Conemaugh, Pa. priredi dne 17. oktobra t. 1
veliko (plesno in zabavno veseli» co v dvorani društva sv. Alozijo h kateri vabi vse cenjene rojake in rojakinje, da nas v polnem številu obiščejo- ter pripomorejo, da se prva veselica tembolj povspeši Dalje vabimo vsa cenjena dni štva. da blagovolijo poseliti to še mlado organizacijo, ter da nam pri tem pokažejo, da jim je napredek slovenskega neroda pri srcu.
Rojaki ne pozabimo, da srno na tujem in pokažimo pri tej priliki, da se zavzamemo za novo Jedri rito. koja bode prej ali slej v podporo marsikateremu.
Kviško toraj rojaki, snidinn» se na imenovani večer. Nobenega ne bi se smelo pogrešati.
Pričetek veselice ob 7. uri zvečer Za izborno postrežbo, prijetno zabavo in domačega “muzikanta”, bode skrbljeno.
Odbor, -S. D. P. Zveze
DENARJE V STARO DOMOVINO
pošiljamo:
za	$ 10.35 ................ 50	kron,
za	* 20.50 ..............  100	kron
za	$ 41.00 ............... 200	kron,
za	$ 102.50 ............... 500	kron,
za	S 204.50 .............. 1000	kron,
za	$1018 50 .............. 5000	kron,
Poštarina je všteta pri teh svotah. Doma se nakazane svote popolnoma izplačajo brez vinarja odbitka. Naše denarne pošiljatve izplačuje c.kr.poštno hranilni urad v 11. do 12. dneh.
Denarje nam poslati je najprilične-je do $25.00 v gotovini v priporočenem ali registriranem pismu, večje zneske no Domestic Postal Money Order ali pa New York Draft:
FRANK SAKSER CO.
109 Greenwioh St., New York 6104 St. Clair Ave., N. F.., Cleveland. Ohio
Martin Kačur.
ŽIVLJENJEPIS IDEALISTA.
Spisal Ivan Cankar.
Predsednik: IVAN ERMENC, 235 Hanover St.
Podpredsednik: MARTIN JELENC, 570 Reed St.
I.	Tajnik: FRANK MATIC, 163 Reed St.
II.	Tajnik: FRANK BAČUN, 440 S. Pirce St Blagajnik: IVAN SEM, 79 S. Water St.
Nadzorni j J OS. KOMAR, FERD. BIZJAK, FLOR. RAKUN,
Odbor:	f FR. AMBROZ, FR. FUŽIR, FR. BANKO in JOS. REMSKO'
Vsa pisma, tikajoča se društva, je nasloviti na Frank Bačun 440 S Pirce St.
DruStvene seje se vrše na 163 Reed St.
Društvo “Sloga” ust. 1. jan. 1905, incorporirano 29. jul. 1907 in samostojno postalo 1. jun. 1908.
Društvo je incorporirano v državi Wisconsin in ima polno moč sprejemati posamezne člane ali društva po državi Wisconsin.
TRETJI DEiL.
I.
“¡Kaj si že spet pijan?” ga je pozdravila žena.
Otroci so gledali nanj z velikimi, prestrašenimi očmi, kakor so gledali nanj v tistih časih, ko je prihajal domov brez klobuka, o-mahujoč in blaten.
Sedel je za mizo hi je uprl glavo v roke.
“Tukaj je svet. ves drugačen, žena!”
Prinesla mu je kosilo na mizo.
“Seveda je drugačen, hvala Bo-
i J ?
g*u!
Kačur je vzdignil obraz in set je začudil ženi; lepša je bila nego kdaj poprej, bujna, kipeča, in oči so se ji svetile.
“Kaj si nič ne želiš v Blatni dol?” se je nasmehnil Kačur trpko, skoro očitaje.
“Ti si morda celo želiš? Ni tukaj nač takih bratcev zate, da bi popival z njimi!”
“O Tončka, ti . . . zakaj govorim s tabo, ko je, kakor da bi govoril kamnu!”
“'Glej. si že spet siten, pa se še napil nisi! . . . Veš kaj. Kačur, za obleko bo pa treba kar precej skrbeti! Dve nedelji ne pojdem taka. v cerkev, kakor sem! Tukaj se nosijo vse drugače, tako da me je sram!”
“Kje bomo pa jemali?”
“Gaj ni treba vsak dan mesa!”
“Hitro si se udomačila, Tončka! Hitro si nozabila na Blatni dol! Tam ni bilo treba Žide!”
“Kdo pa je zmerom silil stran? Pa kdo je bil tisti, ki je rekel, da bom gospa? Lepa gospa! Lep gospod!”
Kačur je umolknil. Z vso žarko močjo je sijalo solnee v izbo in ta .svetloba ga je dušila; bal se je, kakor se je bal nekoč tistih senc v Blatnem dolu. Čutil se je v tej svetlobi tujca, slabotnega, plahega in tujca pred svojo ženo, ki je pila }uč v nolnih požirkih, tako da ji je sijala iz lic in iz oči . . .
Zvečer se je napotil h Gašperinu.
Ko je stopil v krčmo, je bila izba že zakajena in velika družba je sedela za mizo ; par mladih uradnikov, zaspani praktikant med njimi, obadva učitelja. Matilda v koketni obleki s kratkimi čipkastimi rokavi, druga učiteljica mlado, suho in plalro dekle z velikimi očmi in starikava, klepeta Va ekspeditorica. Glasno so pozdravili Kačurja in so ga posadil: med zaspanega praktikanta in plaho učiteljico.
V težkem gostilniškem vzduhu, v tobakovem dimu in dremotni luči svetilk se je čutil Kačur takoj bolj domačega. Poskusil je vino in vino je bilo dobro: na to se je ozrl po družbi.
Nasproti mn je sedel visok, lep fant s pšeničnimi, kodrastimi lasmi. zelo nežno poltjo in nelepim, izrazom okoli ustnic: gledal je na Kačurja s čudnim, vodenim pogledom in je umaknil oči, ko se je Kačur ozrl nanj.
Učitelju Jerinu se je poznalo na krepkem, ukazovalnem glasu, da je že nekoliko pil; tudi Matilda ?e ji: smejala z razposajenim glasom in motnimi očmi, praktika?., je spal.
“O Vas smo govorili, gospod Kačur, revolucijonar v pokoju!” se je zasmejala Matilda. “Kod pa ste se potikali, da ste se tako po hujšali ? ’ ’
“Postaral sem se postaral!” se je smehljal Kačur in je pil. “Postara se človek, pa spozna druge skrbi in nadloge in se mu neče več, da bi uganjal neumnosti ...”
“Ali bi Vam nekaj povedala, Kačur? Pusti 'ste, zelo pusti in dolgočasni!”
Okrenila se je k Jerinu.
“Ali verjamete, da so preganja Ji tega človeka? Zato ker se je upiral gosposkam? Ker se-je pečal s politiko, prirejal shode in hujskal narod? ...”
“Kačur se je stresal z glavo in je odmigaval z obema rokama.
“Ne, ne, ne! Kaj bi tisto? Nič nisem hujskal! Nič prirejal! Nikoli se nisem pečal s politiko in se ne bom! . . . Ne maram, da bi me takole . . . ujeli ... da bi se igrali z mano ... na mojo škodo. . . Za nobeno stvar se ne brU gam, prav za nobeno!”
“Fej!” je zaklical Jerin. “Ali ste ga slišali? Boji se, da bi ga mi ... o ti prokleta sijeva! Kaj smo špijoni? Kaj pa bi se dalo špi-jonirati ob takemle bojazljivcu? Saj se še usekniti ne upa, če je nadzornik blizu! — Tega da so preganjali?”
Matildi se je zasmilil. “Drugačni časi so bili!”
"Kaj tisto, .drugačni časi !” klical Jerin razjarjen. “Če je vi del, da pošteno več ne more živeti, naj bi se bil obesil! Dovolj jih je bilo, ki so se obesili! — Tako na živi. sebi v sramoto, drugim v nečast!”
Kačur je pil hitro, smehljaj mu ni izginil z ustnic.
“Le dajte . . . ne boste me! Ne bom se prepiral . . . nič jeze!
. . . človek ne krade več . . . ponižen je. . . oprezen!”
Ozrl se je preko mize in je o-pazil. da lepega fanta s pšeničnimi kodri ni bilo več. Matilda ju gledala zlovoljno in zamišljeno; suho učiteljico ob Kačurjevi strani je zabaval šepetaje kozobrad uradnik z zaljubljenimi zgodbami in smehljala se je in je zardevala; praktikant je bil naslonil glavo ob mizo in je smrčal: ekspeditori-ea. je pripovedovala dolgo povest, ki je ni poslušal nihče.
“Kako vraga pa, živite, če nimate zmisla za prav nobeno stvar na svetu?” je prašal Jerin.
“Ženo imam in otroke ... in vino!”
“O žalost!” je vzdihnil Jerin Kačurja je kljuvalo v srcu, tresla se mu je roka, kadar je vzdignil kozarec. Vino ga je omamilo gledal je v meglo in je videl v megli Jerinov obraz — ki se mu je zdel znan izza davnih časov Iztegnil je roko, pokazal je nanj s kazalcem in se je smejal poluglasno. od srca.
“Tudi ta . . . tudi ta se ne bc obesil!”
Jerin je bil pijan in je vzkipel, “Kaj? Razložite!”
Prešerni učitelj, ki je bil pijan že od začetka in je gledal kakor v sanjah z izbuljenimi očmi. se je nenadoma zdramil in se je izkušal vzdigniti.
“Razložite!”
Kačur je zmajeval z glavo in z rokami.
“Ne! . . . Ne bom se prepiral!
. . . Za nobeno ceno! . . . Kar sem videl, sem videl . . . Drugega ne rečem nič!”
“Klečeplazec!” je zaklical hripavo in polurazumljivo prešerni učitelj in se je zvrnil na stol.
Jerin je pomislil, nato je prijel steklenico z vodo, omočil si je čelo in je molčal.
'Kačur se je nagnil mimo spečega praktikanta in je položil nara blo svojo roko na njeno.
‘‘Gospodična Matilda . . . ne koč. ob tistih časih ...”
“Saj si pijan, starec!” ga je prekinila Matilda in mu je odtegnila roko.
Kačur se je obrnil v stran in je napravil teman, užaljen obraz, pol ga je bilo upijanilo vino, pol nezavedna, skrita bridkost — ki s u je bila rodila daleč od tega večera in daleč od teh obrazov. Pri-, jel se je z rokama za glavo.
“Ne mara me več!”
In takoj je pozabil, kdo ga ve? ne mara: najprej je mislil na suho učiteljico, nato na Matildo nato na svojo ženo in nenadoma so se mu ustavile misli pred Min» ke belim obrazom in črnimi očmi. * Vzdignil je obraz in se je ozrl po omizju. Vstal je počasi, zibaje
se, z motnimi, izbuljenimi očmi in je iztegnil roko.
“Kdo izmed vas, ki sedite tukaj . . . kdo- izmed vas je tako ljubil? ...”
Ugledal je sam,e neznane obraze, pijane, strmeče, in je utihnil-Jerin je stopil k njemu in ga je potrkal po rami.
“No . . . saj je dobro . . . . Zdaj se že razumeva!”
“Pa zapojmo!”
“Bomo že zapeli; ne nocoj !” Prinesel mu je suknjo in mu je posadil klobuk na glavo. . .
Noč je bila hladna.; nebo je bilo vse posuto z zvezdami in čisto blizu so bile. Cesta se je svetila kakor podnevi.
Kačur je postal, zibal se je ir je gledal proti nebu.
“Kam sem zašel? V kakšno deželo?”
Mislil je naporno in se je domislil.
“Ne! . . .Ne bodo me speljali! Otroke imam in ženo! . . .” Mislil je poluglasno, nato je kričal in se je opotekal po cesti.
“Otroke imam in ženo!. . . Zadosti ste mi dali! . . . Ne maram več! . . . Pustite me na miru! . . Sani zase! . . . ”
Postal je, poizkušal je glas in je zapel:
“Ljubca moja. kaj si st’rila. da ti drujga ljubit greš. . .”
I
Umolknil je in je bil nenadoma ves žalosten.
“Težko meni! Zdaj bo že jesen. bo že zima — kakšna je moja. suknja ? . . . Kašno je to življenje? Čemu? ...”
Prišel je do doma; od okna se je spustila senea.
“Hej, ti!” je vzkliknil Kačur in je stopil hitreje, omahovaje. Ropotoma in žvenketaje se je zaprlo okno.
'Senea je postala,
“Čakaj no. ti . . . veš, le čakaj . . . jaz, jaz nisem blag človek . . .!”
Iskal je vžigalice in jih je našel : prižgal je. ter posvetil in je ugledal pred sabo. v zibajoči se megli lepega fanta s pšeničnimi kodri: nežna polt je 'bila čisto ble. da in vodene oči so strmele nanj v grozi.
“Ti!” je vzkliknil Kačur, vžigalica ura je padla iz roke in jo ugasnila.
Zamahnil je z roko, zvrnil se je na. tla in senca je utonila v noč Vrata so zaškripala.
“Kaj si ti, Kačur?”
Vzdignil se je in se je opotekal počasi proti njej.
“Kdo je bil pod oknom? ’ “Kje?”
“Pod oknom!”
“Pijanec! Sanjalo se ti je! Spravi se v posteljo!”
Stopil je v vežo.
“Sanjalo?” je prašal z zaspanim glasom in ni več vedel, kaj je prašal. Slekel se je v sanjali in se je smehljal blažen : bil je na vrtu in Minka je slonela ob plotu.
(Dalje prih.)
Sodna obravnava proti knezu Eulenburgu je veljala 89.700 marfk.
POZOR ROJAKI!
Opozarjamo rojake, da nam bode kniga “Opatov Praporščak”
kmalu pošla. Ta lepa zgodovinska povest obsega 211 strani in stane le 35e. poštnine prosta.
Delavci! Pristopajte k delavskim unijam, kjer se nahajajo v vašem okolišču. Posebno veljaj to rudarjem v Minnesoti in drv god po zapadu, koder ima West em Federation of Miners svojfc lokalne unije.
NAJEMNIK & VANA,
Izdelovalca
sodovice mineralne vode in drugih neopojnih pijač.
82—84 Fisk St. Tel. Canal 1405
ANTON LINHARD & SON
— Pogrebnika —
Kočije za dobiti za vse priložnosti 471 W. 19th Street Chicago, ID
Raznovrstne
GLASBENE INSTRUMENTE
prodaja in popravlja Josip Jiran
459 W. 18tah St. Chicago, 111.
Naj večja zaloga raznovrstnih harmonik. Pišite po cenik.
Trgovina s novodobnim obuvalom
Vstanovlj«na leta 1883
Velika zaloga obuval najnovejše kakovosti po zmerno niskih cenah.
JOHN KLOFAT
631 Blue Island Ave-, Chicago.
Druga vrata od Kasparjeve Banke
J. C. HERMANEK,.
SLOVANSKI LEKARNAR 585 S. Centre Ave. Chicago, Ul
ima v zalogi razven vedno svežih zdravil, tudi vse kiurgične priprave, eno in dvostranske kilne pasove.
CARL KLANCHNICK
9634 Ave. N. S. Chicago, 111.
Prodaja mleko, groeerijo, prekajeno in drugo meso, kakor vsi-v njegovo stroko spadajoče stvari. — Točna postrežba in nizke cene v najblojšo zadovoljnost kupo-valeev.
Edward Paucli
----- gostilničar--
663 Blue Island Avenue CHICAGO.
BRATJE ARNOS.
Grocerijski trgovci, na debelo in drobno, ter z raznim sadjem in zelenjavo. Vsa naročila se na zahtevo na dom pripelje.
639 Blue Island Ave. Chicago. Telefon : 3219 Canal.
VODAK-OVA GOSTILNA
683 Loomis ul. na vogalu 18. PL
Ima lepo urejeno dvorano za zabave in zborovanja
TEL. CANAL 7641
MATIJA ERKLAUC
Edini slovenski krojač v Chicagi
naznanja slav. občinstvu, da ima veliko zalogo raznega blaga v izdelovanje novih oblek, in da popravlja tudi stare, vse po zmerno-nizkih cenah.
624 So. Centre Ave. Chicago, 111.
IMPORTIRAN tobak iz stare domovine. V zalogi ima po 7. 8, 13 in 17 kr., kakor sport, sultan in damske cigarete.
J. VOKOUN,
559 W. 18th St. Chicago, IIP
ED. SIHRA, izdelovalec finih Havana in domačih smodk,
Tudi prodajam vse vrste tobak na debelo in drobno.
612 S. Centre Ave., Chicago, III,
LEPA GOSTILNA,
domača kuha. Selil it z piva. Dvorane za društvene seje. Moderno keglišče za zabavo.
JOSEPH F. BOLEK,
621 Blue Island Ave vogal 19. St.
ATLAS BREWING CO.
sluje na dobrem glasu, kajti ona prideluje najbolje pivo iz češkega hmelja in izbranega ječmena.
LAGER 1 MAGNET | GRANAT j
Razvaža pivo v steklenicah na vse kraje.
Kadar otvoriš gostilno, ne žabi se oberniti do nas, kajti mi te bodemo zadovoljili.

3
GOTOVO ZA VAS
Jesenske obleke so došle, oglejte si jih na oknu in v prodajalni. Obleke in suknje naj-^novejšega kroja po primerno niskih cenah vpoštevaje kakovost blaga. Od.
$7.50 do $25.00
577-579 BLUE ISLAND AVE
se dobi najboljše. Kupite pri nas si prihranite denar.
Ne trpite radi sramožljivosti.
Ko se lahko ozdravite zanesljivo v kratkem času. Vse bolezni, možkih, ženskih in otrok ozdravimo gotovo hitro in zanesljivo, Za-strupljenje krvi, plučne in prsne ter očesne bolezni, nadalje revmatizem, ledvice kakor tudi vse tajne bolezni.
Zdravniki, specijalisti, uradujejo celi dan in zvečer. Pridite si po nasvet
C. G. Fouček, že 22 let lekarnar
586 S. Centre Ave. vogal 18. ceste.
Velika zaloga evropskih zdravil, recepti zdrav p nikov se hitro In točno izvršujejo. V zalogi imamo tudi razne zelišča in korenine.
Pošiijamo denar v domovino po ameriškim poštnem povzetju. prodajamo tudi šifkarte
Kake pomoći zamore delavec pričakovati
od TAFTA ALI BRYANA?
KAJ ZAMORE DELAVEC PRIČAKOVATI OD TAFTA?
"Wall ulica si je leta 1!X>4 izbrala kandidatom za predsedika demokrata Parkerja, potem ga pa pustila, da je v jarku obležal med tem pa je z vsemi močmi podpirala Roosevelta. Zavarovalne družbe so za izvolitev Roosevelta izdale iniljone ljudskega denarja in vse druge korporacije so dale takisto, in vse to se je rešetava-lo, kot vzorna politika. Nobena reč ¡n« vstavi Roosevelta, — za? kaj, potem brezpotrebe mešati situacijo in biti nasprotnik možat ko hočeš nočeš, bo predsednik prihodnja štirileta? Mogoče so upali, da ga podkupijo. Ako se kaj tacega mislili so se orokleto opekli, ker Roosevelta se ne da podkupiti. Mi. ki mu smo v marsičem1 nasprotni,, pri poznamo to brez vsakega argumenta. Wall n lica je dobro vedla že. ko je pod? pirala Roosevelta, njegovo ume nje. Ta ulica ni torej še nikdar zaupala Rooseveltu, in bi bjla v letu 1004 noma.nirala koga dražega. a se ni tipala.
¡Kako daleč so na Wall ulici s podporo Tafta, ni znano, ker Taft se sklicuje, da bo omejil Injunction postavo, katero je svoječasno tako neusmiljeno rabil — postavo. katero hočejo na Wall ulic: obdržati v polnem obsegu tudi zanaprej, kot je sedaj; kar pa naj presodi vsak sebi.
Sedaj še le prihajamo na dobro obdelano polje na katerem zamo-temo zasledovati fakt in okoliščine. ki bi znmogle odgovoriti na vprašanje: “Kaj zamore delavec pričakovati, da bo Taft storil v odstranitev kritičnih časov.' in “kaj zamore mo od Tafta, ako bo predsednik, pričakovati, da bo ste ril ozir. dal onim. ki delajo več od tega, kar projicirajo in onim. ki nič ne delajo, tedaj manj kot kar dragi izddjujejo?”
Mr. Taft. ako bo on prihodnji predsednik, 'bo prišel v deželo skoraj v istem pomenu, kot bi prišel zdravnik pred človeka, kateri hudo trpi od groznih bolečin. Vod stvo statistike poljedelstva mu hoče povedati, da so kmetje v Zedinjenih državah ravnokar pospravili pridelek vreden osem bi lijonov dolarjev — velikanski ko rak od vseh prejšnjih. Vodstvo trgovine in delavstva mu bo povedalo. da je vse navskriž te velike dežele polno brezposelnih delav cev in tvornice so zaprte. Lahko pa tudi. ko se vozi od svojega doma iz Cin cin watt i. 0. v Washing ton, opazi z lastnimi očmi bedo in pomanjkanje v vseh mestah medi potjo. Torej očividno je, da se nekaj mora storiti, dene naj te brezposelne trpeče gladu umirajoče v sedaj zaprte delavnice k delu. Nie , ru/ega ne bo pomagalo. Ako on zgreši to. zgrešil bode edino stvar ki bi bila velike vrednosti za predsednika. Ako pa predsednik ne more ničesar storiti v olajšavo be d nega ljudstva, da bi ne umiralo gladu v bogati deželi, kot- je ta z vsemi novodobnimi stroji, potem ni vredno več voliti predsednika
ln.	ako ta veliki urad, najmogočnejši na svetu nima moči. da bi naredil zvezo katera drži tolike ljudi brez dela. katera ga čakajo — potem bi ne smel noben človek, ako ima še kaj krvi v svojih ži la:h in svetlobe v očeh. zgubiti minute za zasledovati tako slabotne stvari. Ker je ni. ne časti in ne svetosti, kar bi vezalo izvrševalno moč nad revnimi ljudmi v tako bogati deželi.
Toda pustimo to!
Tn- vprašajmo :	* * Ka j bi Taft
storil, ako ga izvolimo predsednikom:, z«, odstranitev današnjega industriielnega tlačanstva?” Res niči na ljubo naj tu omenimo dej stvo. da se je stavilo Mr. Taftu slično vnrašanje zadno zimo, kc je govoril v Cooper Union dvorani v New Torku. Vprašanje je bi-
lo.	“Kaj naj delavec stori ki gladu umira na nima dela?” Mr. Taft, republikanski kandidat za
predsednika si je obrisal pot raz čela in pokazavši z roko navzgor je odgovoril: “God knows” — (Bog ve). Oni pa, ko so ga slišal; so rekli, da je 'bil to prisiljeno izgovorjen glas. Mogoče da je tudi bil, vendar je pa stavljeno upra-sanje pretreslo ne le delavce am pak tudi pol iti kujoče kapitaliste, ki so navzoči bili. Deset, blokov od tam. kjer je stal ono škripajočo noč Mr. Taft. so na tisoče mož žen in otrok ležali lačni zmrzova-je v zaduhlih sobah. In Mr. Taft je za to dobro vedel. Toda pomis Urno si njegov odgovor — pomis limo si ga!
“BOG VE.”
S drugimi besedami: "Taft tudi ne ve.” — Taft, mož koji je o-pozarjal ljudi v svojem govoru da naj se v stiski (bi njega obrne» jo; mož, kateri’pritiska na ljudsko maso, da bi ga postavili na eno stran Pennsvlvanske ulice in republikanski kongres na drago stran, kjer bi delali postave za tisto ljudstvo — in ta človek ne ve kako zabraniti ozir. odstraniti to. liko pomanjkanje in trplenje v tako bogati deželi s vso modeme mašinerijo, kot je ta!
NI LI TO PRETRESLJIVO? Ali bi bilo bolj pretresljivo, ko bi zdravnik izrekel da ne zna in ne ve pomagati lačnemu človeku, v katerega hiši je polna shramba raznovrstnih jedil, in katerega sistem je zmožen v ži van,j a in prebavljen ja. pa ne sme jesti? In kaj si zamore tak človek misliti o tiradu. za katerega se bori ? Mogoče si misli, da so dolžnosti tega urada, da se delajo prekopi, izdej Injejo vojne ladje, da se pritiska Filipince in kroti Cubance, kadar postanejo razburljivi, dajati fine pojedi diplomatom: in kadar so narejene postave v prid peščici kapitalistom v operaciji, milijone delavstvu pa zabran ju je j o delati — potem se oddahne!
•Te li to, kar Mr. Taft. misli dejstvo? Da. očividno dejstvo je to
Ako on ve kaj je vzrok v deželi in kaj je za storiti, kar do sedaj še nihče ni poskusil. Lincoln Stef fens, urednik “Everybody” mesečnika je hotel to od njega zvo deti, a mu mi znal odgovoriti.
Torej Mr. Taft ni znal. Mr Roosevelt tudi nežna. Nobeden teli dveh gospodov ne veruje, da je ameriški business man le pri-vezek nepoštenosti.
Nobeden tega ne veruje. Nobeden neniore ali noče viditi kapitalističnega načina kako spravljajo dobičke velikanskih vsot nekteri lastniki železnic in dragih strojev. katere moramo mi vsi rabiti in kapitalistična metoda kako se razdeljuje in spravlja dobiček, ki so pridelali dragi; to dela poštene ljudi nepoštene ali pa jih požrešnost dovede do propada v tr govini.
Tiako imenovani ‘"watering-stock”. katerih se kapitalisti poslužujejo, ko jim že vse druge spodleti, ter na tak nesramen način oropajo revno ljudstvo za njih teško prislužen denar, — zovemo nepošteno delo, — in ravno tukaj nismo še nikdar videli, da bi bil zavihtil Roosevelt svoj big stick; tudi mali trgovci delajo veliko moraličnih napak, katere pa je prisiljen storiti ako hoče tekmovati s dragimi trgovci njegovo vrste, ki se takega sredstva poslužujejo ; — teh sredstev mali tr «■ovci ne štejejo k nepoštenim, ker so potrebne v trgovini z višjimi kapitalisti ali organiziranimi trn-sti. In vsi drugi ljudje se jih poslužujejo zakaj pa tudi ne? Velikokrat so primorani v to, ali pr go out of business.
Teh in enakih stvari Mr. Taft, nemore viditi. ter je torej Mr Steffensonu odgovoril, da on ne ve, kaj da je vzrok v deželi; in možu, kateri mu je stavil vprašanje minulo zimo v Cooper Union dvorani v New Torku, koji bi bil rad izvedel, kako 'bi Mr. Taft obvaroval brezposelnega delavca, da bi gladu' ne umrl v tako bogati
deželi, kot je le ta, je na kratko odgovoril: “Bog ve.”
To dragi čitatelji, je nam v dokaz, da se Mr. Taft od drugih republikancev niti za pičico ne raz likuje. Nobeden teh gospodov ne ve. Njih teorija o dični funkciji vladfenja jim zabranjuje vedeti to. To ni teorija republikanske stranke pravilnega poslovanja pri vladanju države, kot je bila. Ko je predsednik Lincoln, izdal proklamacijo na ljudstvo leta 1861. jo med drugem tudi rekel: “Delo j?, več kot kapital in torej zasluži višjega promotri van ja.” Danes pa gleda republikanska stranka na delavstvo mlačno in prezirlji vo samo. da kapitalisti, ki lastu jejo železnice, tvornice, in tovar ne razkošno na račun njega živijo
Bojni republikanske stranke c dobrih časih, je doba. kadar vse revno delavstvo dela za plačo o,» katere mu. ako varčuje, malo ali clo nič od 'beraškega življenja ne preostaja, a peščica bogatašev kateri lastujejo vso mašinerijo pa brezobzirno na borzi igrajo, medsebojno organizujejo tako imenoi vane bunco korporacije, da potem delavcem kateri imajo boljše plače, prodajajo nič vredne obveznice ali neke vrste “watered-stock” in ogoljufajo brezskrbno ljudstvo za milijone in milijone dolarjev, a oni, ki trdo delajo, da se svetovno kolu obrača v produkciji vsega, pa — nič nimajo.
To je republikanske stranke, ona nakana, vedne “prosperitete”. Tn njih teorija o dični funkciji državnega vladanja je. že bo gataše še bolj obogateti, njih to zadevno ponašanje v tem pa pomeni. da so bogataši sposobnejši preskrbovati reveže s “full dinner-pail!” Vsa smetana se zbera na vrhu posode v ta namen, da je mleko bolj mastno.
Mr. Taftu se pa to ne more šteti v zlo. ko se on zavzema za tako teorijo. Je kruh njegovih rok in živi v vsih atomih njegovega života. Njegov oče. kati»ri je bil pod predsednikom Grantom vrhovni državni pravnik, je mislil ravno tako. Vzgojen je bil v ozračju bogatinov. V času življenja, ko se veliko inladenčev v prvič priuči, kaj da je borba za obstoj se je vse v vseučilišču Tale, smejalo in upilo: “Big BiH" Taft. On je bil otrok monopola. Ravno tako pa so bili tudi njegovi sodrug: otroki kapitala. On je spadal v razred srečnih — in mogoče si je on to tako raztolmačil, — ker je bilo neizogibno, da bi bil tam še večji razred, ki bi ne mogel pro-spevati, pa naj bi še tako trdo delal. on pa je bil inteligenten dovolj, da se je odstranil od tegr. razreda. Toda Mr. Taftu se ne more to v zlo šteti iz naslednib vzrokov : Vladna teorija, katera zapre vrata upanja vsem, razven izvoljencev nekterih. vse obsodbe pa je vredno ameriško ljudstvo in se ga mora obsojati, ako ono funk cijonira, da bi odstranilo slabe čase in preskrbelo boljše, kot so že kedaj bili, proti človeku, kateri se je prosto izrekel, da on ne ve kaj da je za storiti s čimur bi se dalo miljone sposobnemu delavstvu pomagati, da bi brezposelno ne bilo in stradalo v deželi kate ri se nemore radi naravnega bo-razvita mašinerija, s katerimi se primerjati in najboljša in najbolj razvida, mašinerija, s katerimi se dajo ta. naravna bogatstva izdela-ti v vsakdanje potrebščine ljudi stva.
Sreča pa je. da ta narod še po» seduje dovol živi jenske moči, da s pomočjo ali brez ipomoči iz“Bek hiše” glavnega mesta, bo koneeno prerinilo tudi skoz to grokno ekonomično krizo, na kateri boleha.
Talke ži vij en skr moči ljubijo pc litikiaši in Mr. Tafta, od katerih je on odvisen.
Njih edina od pomoč pomanjkanju in stradanju, je da puste bolnika se vrteti v svojih mukah do časa. ko bo bolezen, katero ne razumejo, in jo torej tudi kontrolirati ne morejo, za nekoliko časa poneha, pritiskati na svoje žrtve ter jim dovolili, tresočim in bledim. da si pomagajo zopet na noge in nosijo svoj križ naprej, dokler jih zopet ne vstavijo.
Toda, to še ni vse. Mr. Taft in vsak republikanski politikar v n vsaj to, da bolnika kmalo zopet potisne. Vsak izmed teh ti bodo pravil, da je kriza na vsakih Id ali 20 let neizogibna, in vsak teh mož ti bode govoril različno in pripovedoval, zakaj krize nasta? nejo. Pa. da si tudi domišlujejo, da poznajo vzrok krize; vendar-nobeden izmed njih ne rn-dre skrpucali postavo, ki bi odstranila vzroke in zabranila krize. In niti eden izmed vsih ne more dati pravega vzroka, zakaj da sploh je kriza, ko se da brezštevilnega bogatstva pridelati s zemljo, stroji in ljudmi — katerega vsega imamo dovolj.
Steni za vršu jemo Taftovo zade vo\
Ako hočemo moža. ki bi pomirjevati odvisne ljudi, potem mogo če ne najdemo boljšega m-oža. kot je Mr. Taft: on je velik miritelj, Ako hočemo moža, za opravljat» največji državni urad. in ki je že hodil po visokih potili, je Taft c-den izmed teh. ki bi bil sposoben On je velik upravitelj. Ako hočemo moža. ki bi veselega obraza .po dajal roko na vse strani po svetu. —- se nekoliko pomudil pri Mika-du. nekoliko pri čaru —- ter jim pravil, da so vsi fini ljudje, ir, katere ameriško ljudstvo ljubi — potem naj se delo da Taftu. On je. kakor ga politikarji imenujem
“mešetar”. Mi pa hočemo moža. ki bi odstranil slabe čase in, ki bi za ameriškega delavca tudi v bodoče priskrbel nekaj več kakor samo “full dinner pail.”
Republikanska, stranka nam j>o-nuja Tafta in She-rmaoa!
Taft. ki je na vprašanje odgo voril: "Bog ve.” Taft, oče sodnij, škili prepovedi, in novo iznajden; ljubljenec Wall ulice.
Sherman, mož ki je pričel svojo politično karijero, kot demokrat. a je postal republikanec zato, ker demokratska stranka mat je odbila prošnjo, da bi posta! vodja (Chairman) okrajnega odbora. Sherman je mož, ki je v svojem domačem mestu Utica organiziral trust za led. in ceno le» du tako visoko vzdignil, da ga revno ljudstvo ni moglo videti Sherman, velika bančna glava, trn stav in dragih korporacij, Sherman je mož. ki je proti predlogu pristnih živil v post a vod a» jalstvu. katerega član je. — govoril. Sherman je član one gruče katere je govornik Cannon, vodja in katera je zadušila vsako postavo v postavoda.jalstvu, katero kapitalisti niso marali.
To sta republikanska kandidata.
Tn delavce se prosi, da za n ju voli. ako hočejo da jim bode po. magano!
(Dalje prihodnjič.)
Vsak slovenski delavec mori citati “Glas Svobode”!
Organizacija je moč, s ktero računajo vaši delodajalci.
S
S
s
t
*
t
JOE FIALA
JOE BOCEK
“THE TWO JOES
Prodaja obleke, klobukov in^ moških potrebščin . . .
578 Blue Island Ave.
Šivanje oblek je naša posebnost.
CHICAGO, ILL.
S
S
t
t
s
M. A. WEISSKOPF, M. D.
O
ZDRAVNIK IN RANOCELNIK
885 Ashland Ave., Chicago, 111. tel. canal 476
Uraduje na svojim domu:	V lekarni P. Platt,
od 8.—10. ure predpoludne 814 Ashland Ave.: od 1.—3. ure popoludne in	od 4.—5. popoludne.
od 6,—8:30 ure večer.	Ob nedeljah samo od 8,—10,
ure dopolndae doma in to le izjemoma v prav nujnih slučajih.
DR. WEISSKOPF je Čeh, in odličen zdravnik, obiskujte torej Slovana v svojo korist.
m
Ako hočete prihraniti nekaj dolarjev, kupite peči in pohištvo pri
1®“ NAS
Jas. Vasumpaur,
na voglu 18 in Paulina ul. Chicago, 111.
I Pijte najboljše pivo I
m
H
S
P«
I
§2
S3 Peter Schoenhoffen Brewing Co. i
i
¡tí
PHONE: CANAL 9
CHICAGO ILL.
“Glas Svobode”
(The Voice of Liberty)
WEEKLY______________
Published by The Glas Svobode Co., 665 Blue Island Avenue, Chicago, Illinois.
Subscription $1.50 per year.
Advertisements on agreement
Prvi svobodomiselni list za slovenski narod v Ameriki.
‘Glas Svobode” izhaja vsaki petek ------——  in velja —-————  
/A AMERIKO:
Za celo leto. za pol letu..
ZA EVROPO:
Za celo leto. za pol leta..
....$1.50 .....75c
.kron 10 , kron 5
Naslov za Dopise in Pošiljatvk je
GLAS SVOBODE CO.
665 Blue island ave., Chicago, III,
Pri spremembi bivallišča prosimo naročnike da nam natančno naznanijo poleg Novega tudi Stari naslov.
UMAZANO PERILO.
Omenili smo že, da se dosedanja državni pravilnik 'Healy, in navi kandidat Wayrnan, za mastno službo državnega pravdiuitka v Oliieagi, bijeta. Obedva sta republikanca. tedaj kandidata ene in iste stranke. Služba državnega pravdnika nese, tedaj je boj u-mevn in. Ilealy, vse žile napenja, da bi oin pri jaslih ostal. Healy, si je po lastni krivdi nasprotnike na glavo nakoipal. in med temi so v prvi vrsti “salonarji”. Ko so mračnjaki“ Vodopivci” salonarje pričeli preganjata, bil je Healy zvest njiih pristaš; poamal je samo suihoipami paragraf ter salonarje neosmiiiljeno' ¡preganjal. Delal je račun, da bojo temiperenelarji gladkem potoni na celi črti zmagali, ter Ida mn je služba za naprej .zagotovijeuia. Toda prišlo je drugače: “Vodopivci” niso zmagali., a Healyovi nasprotniki so svojega kandidata v osebi Way-mania, na tiket postavili, in izid primarne volitve je bil,, cla je Wayma.ii z nad 800 glasovi zmagal in za republikanskega kandidata za državno pravdniško mesto v Ch.ica.gi, proglašen bil. Da Healy, kojemu je ena .sama pravda $27.000 nesla, ni z takem volilnem izidom zadovoljen, se razumi; in pričel je iskati in brskati, dokler je iztaknil, da- so v prilog Way-inama taki volili, ko jih že (po več let v Chicagi ni in. pa volili so tudi — mrtvi!
Halo! Gonja se je začela. Healy je zahtevali da se začasni državni pntvdnik. nalašč v to jsvrho imenuje, ter da se glasovnice še enkrat- preit e je jo. Špa« je-stal “samo” 20.000 dolarjev, namreč mesto Chicago, in glasovnice so .se preštele ter se dokazalo, da ¡se je za kake 400 glasov v prilog Way-mama res sleparilo. Healy, je bil na konju, vsaj tako sl je mislil. Kot “nepristranski.” .človek se je
iz.raiz.il, da njemu ni za drugo, kot da se pravica izkaže ter od mesta $100.000 kredita zahteval, da more krivec sleparije zasledovati in sodniji izročiti! (Jako pametno, v 'lastimo korist se pravdati na stroške davkoplačevalcev, povrh pa še plačo vleči!!)
-'Sodnik Cutting, je stvar v roke ddbil, d!a maj konečno besedo, kot pravorek izreče in izrekel jo je. V.s>p. ljudstvo je z napetosto pričakovalo, ter je bilo presenečeno, ko je sodnik ¡sledeče izrekel:
“Ostane kakor je bilo, .Da so ob e dve stranki pri primarni voli itvi .sleparile je brezdivoim.no, zatorej se ne izplača preiskavati. ktera stranka da ima več grehov nad seboj. Oficijelno je Way.raam nominiran im pri tem ostane.”
Razsodba je v izvlečku sledeče opremljena:
“¡Višje 'državno sodišče je razsodilo, ,da prazno mesto —■ vakan-ea — nastopi, ako ,se trideset dni pred volitvijo kandidat ne nomini ra. Zakon veleva, da se ima .rnore-biitoa 'volilni kont.est v teku 8 dni, po razglasitvi volilnega izida, vložiti, a zakoin: pa ne po ve, kedaj da se rok končuje, torej ali naj sodišče verojetnost prezira, da se mora 30dni kontest pred volitvijo vložiti" Ali maj sodišče v tem slučaju reče: “Kot meščanu so mi .predpisi znani toda, kot sodniku pa ne !” Ne, na ta način se namen postave ne doseže. Zahtevalo se je, da, se obravnava nadaljuje, dokler se dokaizila ne zaključijo, to
bi pa še trajalo ne samo 'danes in jutri temveč še en, dva,, tri tedne im potem še ,naprej, da bi 'bil državni pravnik izvoletn, brez 'da bi bil kontest razsojen. To bi toliko bilo, kakor, dia se .nekoga obesi, potem se pa preišče, je li kriv bil
ali ne.”_____________
Tolstojovi spisi.
Cerkvena vera dovoljuje vse. Ona dovoljuje suženjstvo, v Ev-mpi kakor v Ameriki je bila cerkev zašeirtmica tistega.
Vera dopušča, si z delom zatiranega brata premoženje nakopičiti.
Vera dovoljuje, bogat biti med lazaristi, kateri se pod mizo požrešnega bogatina, plazijo, in ona najde to celo za dobro in hvalevredno, ako se pri tem le tisočinka cerkvi daruje.
Ubogemu njegova bogatstva zadrževati, ljudi v posamne zapore zapirati, v verige oklepati, k samokolnicam prikovati, obešali — vse to cerkev blagoslavlja.
Vso' mladost v «pohotnosti preživeti in potem to sramodejstvo “sv. zakon” imenovati, ter v to svrho cerkveno potrditev si pridobiti —• je dovoljeno.
Dovoljeno je se razločiti im zopet oženiti.
Pred vsem je dovoljen “uboj”, ne samo, ako si svoje življenje branimo, temveč tudi, ako svoje jabolka varujemo.
Tudi smemo /a kazen moriti (kazen pomeni podučiti — to raj za poduk moriti!) in predvsem smemo im moramo v vojni na povelje “višjih moriti, to je hvalevredno in cerkev to ne dovoljuje samo, temveč ukazuje . . .
Kje je koren h krivem ukom?
(Klic na človeštvo.) % =& %
Razodeva se zmerom bolj in bolj. da prosveta le. hvala sili delavstva, da v delu obstojati zamore
(Nbvošegni sužnji.) * * #
Velika bogatstva postanejo zmirom, ali vsled preoblasti —kar je navadno —'ali vsi e tl skoposti, ali velikanske lopovščine, ali pa vsled manjše toda vstrajnega sleparstva, kakor m primer one. koje trgovci cloprinašajo.
(Klic na človeštvo.) * * *
Navadno se misli, da vlada vojno zato pommožuje, da varuje državo proti dragim državam, in se pozabi, da vlada pred vsem vojno za to rabi,, da se proti svojim tlačenim' in hlapčevskim podanikom zavaruje. .
(Kraljestvo božje.) * * #
Jaz sem 'že večkrat priložnost imel, da sem misel izrazil, da domoljubje — patriotizmu» — je za sedanji čas nemara vam nesmiselno in škodljivo čutstvo. katero velik del izbi povzročuje in poid katerem človeštvo trpi; torej se ono čutstvo ne sme negovati in gojiti, kakor se to sedaj godi. temveč «nasprotno ga uničevati in z vsem sredstvom zatreti katere razsodno ljudstvo poseduje.
(Domoljubje in vlada.) * « #
Svet se premika, se do višnje, naloga človeštva je, da se tega premikanja in dovrševtanja pridruži, se ji priklopi da pospešuje naravni namen.
(Smisel življenja.) •s #	*
Rojevanje — to je življenje samo. boj sam je življenje..
Odmora ali počitka ni. V zor — ideal — vedno pred' nami plava, im: nikoli ne mirujem, ne samo toliko časa. da ga 'dosežem, temveč, toliko časa da se. ž njim spojini.
(Spolno vprašanje.) # «. *
Da se suženjstvo zatre, bi biilo potrebno, da bi ljudje za greh in sramoto smatrali, delavce drugih .izkoriščati. Toda spreminjajo se samo vnanje oblike robstva. Prepoveduje se trgovstvo s sužnji in se tirdi,, da. ni več robstva. pri tem se pa ne vidi in se noče viditi. da sužemstvo naprej obstoja, ko ljudje popred kiakoir sedaj mislijo, da je prav druge izkoriščati, in kakor hitro se to za pravo najde, bojo zmerom ljudje, koji so močne-
ji itn. izvitejši, kot dirugu, da jih bodo 'izkoriščali.
Gotovi del ljudstva, kateri se je združil (poročil) nad katerem duhovnik za gotovi denar neko ceremonijo naredi, karse cerkvena poroka imenuje, si naivno ali hinavsko domišljuje, da v monogamiji — enoženstvu — žirijo. ILm! -—• —•	(Krajcer sonata.)
Listnica upravništva.
Anton Risnar, Box 126, Chicopee, Kansas. Vi ste nam list “Glas Svobode” odpovedali z nastopnim dopisom: “Cenjeni Gospod Urednik. Naznanim vam da mi list “Glas iSfv obode”’ ustavite, ker sem že pred Izvanredno konven-zijo sklenu če list ne piše po prat vici za jednoto kakor je prinašal ga ne plačam več, iu pri konven-ziji se je pokazalo da ni prinašal resnice za to ga pa ne plačam več kolko kvadru je že pozoru nam bratom Slovenske Narodne podporne Jednote, ko pi pa resnico prinašal bi ne bi o tega nič. S pozdravom” — sledi gorenji podpis in naslov. —
Le ta brezznačajni dopis nas spominja na sledečo dogodbo : Bil je na dunajskem dvoru svetovno znani menih Marija a Santa Clara za propovednika. Neko nedeljo je prav krepko obdelava! hinavščino, obrekovanje, lažnjivost in same take “lepe” reči; ter je kc» mečno pristavil: “Taki lopovi niso vredni, da bi jih pes pose . Značajni poslušalci so pridigo o dob ra vali, a prizadeti so hrup in vriše zagnali, akoravno Santa Clara ni nikogar z imenom imenoval. Pokazalo se je, da je že takrat resnica v oči bodla, in šli sr, visoko stoječi lopovi se k cesarju pritožit, da se čutijo žaljeni. Cesar je svoje “vzor” ljudi poznal? se jim porogljivo nasmehnil, a o-bljubil, da mora pridigar rabljene besede preklicati. Prišla je zopet nedelja. Dvorna cerkev je bila natlačeno polna, in kakor obii čajno, bil je tudi cesar prisoten. Santa Clara, nastopi in reče > “Preljubi bratje in sestre v Kristu!” Minulo nedeljo sem nekatere poslušalce z mojimi besedama razžalil, šli so mene k presvitle» mu cesarju tožit in dobil sem na log, da moje rabljene besede prekličem. Jaz sem rekel, da hinavc: i.t.d. niso vredni, da bi jih pes pose . . ., toraj prekličem to in izjavljam, da so vredni da bi jih pes pose . . ! —
Tako, Vi g. Risnar mislite, da ako ste naročnik na “Glas Svobode” bodete nam usta zamašili in da ne bomo pisali, kar bomo za pravo našli? To se Vi prokleto motite, in Vaše podlo pisanje nam svedoči iz kake baze da ste Vi. — Zapomnite si pa enkrat za vselej, da taki možaki kot ste Vi, so -za nas veliiko prepozno vstali.
Dokažite nam. kaj da je “Glas Svobode "Vam ali komu drugemu “požrl”, kakor se izražujete sicer ste PODLEŽ IN OBREKLJIVEC PRVE VRSTE, in da ste vredni da Vas pes pošč.!
Konečno pripomnimo, da Vaša odpoved lista, nam pet novih naročnikov pridobi, tedaj smo Vam hvaležni, ko nehote za “Glas Svobode” reklamo delate.
Smrtni prigodki.
Mnogokrat zasledimo, da prihajajo vzroki smrti, kot posledica bolezni v želodcu, želodec ni mogel prebavljati' jedila, in še eeli» zdravila ne. V takih slučajih vsakokrat- oclpomore Trinerjevo zdravilno grenko vino, kajti vsak želo? dec ga lahko sprejme. To zdravilo vspešno in brzo ozdravi želocV čno mreno ter ojači njegove mišice, na Ikar je 'želodec sposoben redno delovati, kot sprejemati, (prebavljati in odpravljati vsako hrano. To zdravilo je jako korist' no pri Vseli želodčnih, črevesnih im krvnih boleznih, kakor tudi v vsih priložnostih, kadar želodec preneha svoje redno delovanje in vseh telesnih slabosti, nervoznosti, izgube krepkosti, brezspanost in sličnih n e pri lik.
Na. prodaj v lekarnah, dobrih gostilnah in ,pri izdelovalcu Još Triner. 616 — 622 So. Ashland A. ■Chicago, IH.
PRESELITEV!
«
Frank Sakser Co. j

in
“Glas Naroda” !
se nahaja od sedaj naprej
v 1 as t n i hiši
82 CORTLANDT ST.,
I
¥ To je tik Pennsylvania železnice, V postaja Cortlandt St. Station ali ^ dober blok od Baltimore & Ohio ^ železnice......................
Gotovo pomoč v bolezni zadobite, ako se obrnete na Dr. R. Mieike=ja, vrhovnega zdravnika naj= starejšega in najzanesljivejšega zdravniškega zavoda za Slovence v Ameriki:
THE CULL
On ima nad 40 letno prakso v zdravljenju vseh bolezni ter EDINI ZAMORE JAMIČTI za popolno ozdravljenje vsake notranje ali zunanje bolezni, pa naj bode ista akutna ali zastarela (kronična), kakor:
bolezni na pljučah. prsih, želodcu, črevah, jetrah, bolezni mehurju, vse bolezni v trebušni votlini,— potem v nosu, glavi in grlu, nervoznost, živčne bolezni, bolezni srca, _ katar, prehlad, težko dihanje, bronhialni, prsni in pljučni kašelj, bljuvanje krvi, nepravilno prebavo, neuralgio, reumatizem, giht, trganje in bolečine po udih, zlato žilo, grižo, otekline, vodenico, padavico ali božjast, nemočnost v spolnem občevanju, polucijo, posledice onanije, šumenje v ošesih in tok iz ušes gluhost, izpadanje las, mazulje, srbečino, lišaje, hraste in rane, vse bolezni na notranjih zeuskih ustrojih, glavobol, neredno mesečno čiščenje, belitok, padanje maternice, neplodovitost i. t. d.
On edini na posebni moderni način hitro in zanesljivo ozdravi jetiko in sifilis, kakor tudi vsako tajno spolno bolezn moža in žene.
Zdravljenje spolnih boleznij ostane tajno.—
ZATORAJ ROJAKI! Ako ste bolni ali slabi ter Vam je treba zdravniške pomoči, ne odlašajte z zdravljenjem in ne obračajte se na zdravnike in zdravniške zavode, katerih delovanja ne poznate, ker tako brez koristi trošite težko prisluženi denar, temveč natanko opišite Vašo bolezen v svojem materinem jeziku in pri tem naznanite koliko časa traja, kako je nastopila in vse podrobnosti ter pismo naslovite na spodaj označeni naslov, potem smete mirne duše biti prepričani v najkrajšem času popolnega ozdravljenja. —
Ako pa Vam bolezen ni znana, pišite po obširno knjigo ZDRAVJE, catero dobite ZASTONJ, ako pismu priložite nekoliko poštnih znamk za poštnino.
Vsa pisma naslavlajte točno na sledeči naslov:
THE
COLLINS N. V. MEDICAL INSTITUTE

140 WEST 34th ST.,
NEW YORK N. Y.
«
Slovanska Delavska Podporna Zveza
Pennsylvania.^
MIHAEL ROVANŠEK, predsednik; R. F. /). i. d VAN RAJK. tajnik, P. O. Box jzS.
IVAN KUKOVIČ A, blagajnik.
/ FRANK ŠEGA, presednik.
Nadzorni ' /OSIP CULJKAR, nadzornik, odbor I IVAN GLAVNIC, nadzornik.
j FRANK PAVLOVČIČ, zapisnikar.
Porotni i IVAN BREZOVEC, in podpredsenik. odbor )' JOSIP DREMELJ, in podtajnik.
Vsa pisma in vprašanja za pojasnila naj se blagovolijo pošiljati na gl. tajnika IVAN PAJK, Box32S Conemaugh, Pa.
SLOVANSKA DELAVSKO PODPORNA ZVEZA.
V Conemaugh, Pa. Ustanovljena dne 16. avgusta 1908.
'Novo pristopivše društvo “Boritelj” št. 1. v Conemaugh. Pa.: Ivan Brezovec, eer. št. 1; Frank Bevc, cer. št. 2; Alojz Brezovec, cer. št. 3; Ignac Butara cer, št. 4.; Jakob Brenčič, eer. št. 5; Josip Culjkar, cer. št. 6; Ivan Ceglar, cer. št. 7; Josip Dremelj, cer. št. 8; Frank Dremelj, eer. št. 9; Josip Fine, cer. št. 10; Anton Fine, cer. št. 11; Frank Fine, cer št. 12; Ivan Glavič, cer. št. 13; Anton Gostinčie, cer. št. 14; Josip Gričar, cer. št. 15; Elija Jakovljevič, cer. št. 16; Ivan Kolar, cer. št. 17; Ivan Kukoviča, cer št. 18: Ivan Kastelic cer. št. 191 Frank Korde, cer. št. 20; Blaž Kovačič, cer. št. 21; Frank Krištof, cer. št. 22; Frank Ložina. cer št. 23; John Lovše, cer. št. 24; John Miklavčič, cer. št. 25; Martin Černetič, cer. št. 26: Ivan Pajk, cer. št. 27; Ivan Perman, cer št. 28; Frank Perko, cer. št. 29; Frank Prosen, cer. št, 30; Ivan Po tokar, cer. št. 31; Martin Petrič, cer. št. 32; Frank Pavlovčič, cer. št. 38-, Anton Planinšek, cer. št. 34; Mihael Rovanšek, cer. št. 35: John Rupnik, cer. št. 36; Frank Sadar, eer. št. 37; Frank Šega eer. št. 38; Ivan Stopar, cer. št. 39; Ivan Spendal, cer. št. 40; Josip Stermee, eer. št, 41: Ivan Škof. cer. št. 42; Frank Škufca cer št. 43; Josip Train®r. cer. št. 44; Štefan Zaibric, cer. št. 45; Alojz Žitnik, cer. št. 46.
Redna seja vsako 1. nedeljo v mesecu v dvorani društva sv Alojzija, v Conemaugh. Pa.
Novo pristopivše društvo “Pomočnik” št. 2. v Johnstown, Pa.:
Mihael Ameršek, cer. št. 47: Josip Božič. cer. št. 48; Karol Cerjak, cer. št. 49; Frank Gačnik, eer. št, 50: Albin Gačnik, eer. št 51: Josip Glavač, cer. št, 52; Ivan Kukenbergec, cer. št, 53: Martin Ključevšek, cer. št. 54; Mike Karli«, eer. št. 55; Frank Kovačič cer. št. 56: Jakob Logar, cer. št. 57: Frank Ljuk. cer. št. 58: Valentin Nelgro. cer. št. 59; Gregor Nadlišek, eer. 60: Frank Planta-rič, cer. št. 61: Frank Sopčič. ceri št.62: Frank Turk, cer. št. 63; Frank Valovšek. cer. št. 64.
Redna seja vsako 4. nedeljo v mesecu pri rojaku g. J. Kuken-bergerju v Johnstown, Pa.
Tvan Pajk. tajnik. Box 328
Conemaugh. Pa.
DOPISI IN POROČILA
Seattle, \Vash. 2. oktobra 1908.
(Dopis smo šelej dobilineverno kod je “«vaddral. ”. Št. 39. “Glas Svobode” smo Vam v drugič poslali. Op. Ur.).
Cenjeno uredništvo “Glas Svobode”: Ali verjamete, da se še najdejo ljudje, ki pomilujejo kapitaliste? Kdor ne verjame, plača groš. Pred kratkem sva se sestala z nekim znancem po imenu J. — A. Jela sva se pogovarjati to in ono, o težavah delavskega Stanu, a on me je zavrnil ter dejal. “Naj pa reče kdo,, kar hoče, kapitalisti so reveži. Pomisli kake ogromne izdatke imajo vsaki dlan, koliko njih stanejo velikanske tovarne, stroji, delavci i.t.d.: in zopet če delavci zastaukajo za zboljšanje plače ali skrajšanje delavnega časa, gotovo pri tem delodajalci škodo trpijo. Seveda imajo nekoliko več dohodkov, kot n. p. ti ali pa jaz: drugače me -bi mogli delavske mezde izplača vati, toda le verjemi mi. da komaj za sproti izhajajo. Jaz sem že skoraj leto dam brez dela, ali s tem ne zamerim deilodajalcom. Oni nimajo« naročil, torej nam dela dati nernore-jo.” Tako mi je pravil moj znanec.
Tu se pa že vse neha! Kaj mislite. 'Cenjeni urednik? Ali je tak človek duševno bolan, ali pa še vodno nosi rimski pečat na čelu, kot znalk pasje ponižnosti, da se ne zaveda svojega žalostnega položaja : ali 'pa trOoe se za napiej suženj ostati in delati, kakor konj za kapitaliste, ter po pasje -bič poljubljati «s katerim- ga tepejo. Takem človeku pač ni opomoči! Kaj pa je dandanes za kapitaliste bolj dobro došlega, kakor taka nevedna masa ljudi, dla lahko ž njimi poljubno ravnajo, kakor z nemo živino. Ni čuda tora j. «da za kapitaliste in “poparijo” še ved-
no pšenica zori. Posebno zaduj še držijo široke sloje ljudstva po svojim žezlom. 'A nasiljem hoče j onemogočiti naše delo, delo soc jalizma, toda socijalizmu prodii ni koraka vsestransko naprej, 1: mené se za lajanje naših na.spro nikov. Vnemajmo se v čim ve jem številu za soci ja ližem in s eijalilstileno časopisje ; to je žn potreba im glavna podlaga naš ga napredka. Kaj bi bilo daudi nes, ko bi soci jul ¡stičnega- čas pis ja ne bilo? Celi svet bi bil pr plavljen z «nekako brozgo, katei se Ikutha v kotlih klerikalne« zmaja ! Komu drugem se linam zahvaliti, kot socijalistične.m č sopisju in njih voditeljem, da : upeljuje tu pa tam 8 urno del da sp se ustanovile Unije, organ žira delavstvo in tako dalje? —-Zdravstvu.]?e vsi somišljeniki Anton Wershni' (Vaši nazori so iz življenja po neti. torej za obširno javnost v lekoristni. Žal, da smo predah narazen ; jako hi nas veselilo. Vi osebno poznati. Da ste nam zdr vi ! Op. ur.)
Clinton. Indi. 6. oktobra 1908.
Cenjeno uredništvo “Glas Svobode”:	Prosim, da mi dovolite
malo prosta ra za moj dopis. Malo «kddaj se sliši kak dopis iz m«aše naselbine. (Pač res, smo mislili, da ste vsi že pomrli; nas veseli, da vendar še kdo živi a Martin je gotovo umrl? Op. ur. ) Večkrat sem bil že pismeno vprašan, kako da gre z delom tu pri nas; tora j danes hočem «nekoliko omeniti rojakom, kako da se pri nas godi.
Kar se dela tiče, gre še precej dobro, delamo po tri do štiri dni na teden. Delo se dolbi bolj težko, ko- ljudje vedno prihajajo odkar se je delo «malo odprlo. Ako kdo od rojakov želi sem pridtt, ne bo-
de najslabše našel. Kaikor čitam v časopisih, vidim da, je «po drugih krajih še slabše kot pri nas.
Ob enim tudi omenim in vabim cenjene rojake na slavnost blago-slovljeuja zastave 'našega podpornega društva “Skala” št, 50 S. N. P. J. kojo priredi dne 17. oktobra 1908.
Pozdravim vse rojake širom A-merike, Tebi “Glas Svobode” pa želim obilo uspeha,	L. P
Skidmore, Kaus. 8. okto. 1908.
Cenjeni “Glas Svobode”: Prosim, da vvustite teh par vrstic v cenjeni naš list “Glas Svobode”. Nisem še umrl, ko se nič ne oglašam, pač pa opaizujem stranke, katere se bijejo, kaJkor zadnjič Rusi in Japonci, a mi delavci pa le gledamo, od kod da kaki kandidat ali njega agent pride, da plača glas pive ali kako smrdljivo smodko.
Toda slabo je ,to. ko nekteri a za drugo njim pa ni mar. Vse se bije in hiti. in kaj pa Ti dela-vec-trpin, ali boš roke na vskriž držal im sedel doma, namesto da bi šel volit? Ali nisi letos dovolj doma presedel in se učil. kaj je kapitalistična dobrota? Vstani in pogledi okrog sebe, vidi! boš dosti, ako ne veš kako vol t, vprašaj človeka naprednega mišljenja in povedal ti bo, kdo je naš delavski kandidat za predsedniško mesto; saj čas je, «da s- delavci pokažemo, da oni služimo milijone tištim ki nas k tlom pritiskajo. Za.toraj na noge in na d.:n z glasovi, vsi kot eden za delavsko stranko, vsi si moramo priboriti zmago, naš boj je opravičen in zmaga bo naša, ako bomo vsi kot eden.
Posebno še cjpazarjam rojake tukaj v Cherokee County, naj pazijo «koga bo'do volili za Court house ; volimo take ki so bili nam do sedaj naklonjeni in ne take, ki nas prezirajo. Pogledite slučaj, ko so trije roparji ubili rojaka Jože Pumpe, «dva so zaprli, a čez 6 dni častno izpustili. Pravega morilca oblasti iščejo, med tem, ko se sliši, da se zločinec tu pa tam na dan prikaže.
.... Zato. rojaki ne glejmo ne na pijačo ne na smodke, pač pa glejmo, da izvolimo tudi za Court moža, koji se je že mnopokrat izkazal, da nam rad pomaga v vsakem slučaju.
In to je Chas IV. Killer, vsak ga pozna, in kdor je 'bil na Court house, alko ga je kaj «potreboval, on mu je rad pomagal, kar upamo da nam bo tudi v zanaprej.
Koneeno ¡pozdravljam vse svobodomiselne rojake, tebi list “Gl. ■Svobode” pa. da bi kmalu po dvakrat na teden nas obiskal in «mnogo predplačnikov dobil. To ti želi Tvoj zvesti	Anton Padar
Čitajte rojaki!
Znano je, da se z amerikanskim kmetijstvom dožene imovitosf, neodvisnost in sreča. Drugi narodi kupujejo zemljo, vstanuvljaju naselbine .vasi trge, mesta—, pomagajo si medsebojno, postanejo i-moviti, neodvisni, čislani, ter ohranijo in Sirijo svojo narodnost. Cas je tudi za nas Slovence, da se osrčimo in oprimemo kmetijstva v Ameriki. Kupimo dobro zemljo in vstanovimo slovenski na seli-ine, lepo novo domovino, in zaistinimo prijetno bodočnost sebi dragi rodbini svoji, in našim potomcem. Prodajemo kmetije in zemlje, in imamo izvrstni svet za naselbine, z zdravim podnebjem, dobro vodo in blizo velikih mest kjer se vse lahko dobro proda, kjer je industrija živahna in delavec ma denar, ker je njegova plača polovico višja, kot na jugovshodu. Pišite na:
BRUNSHMID, ALBINI & ROVNJAK,
708 So. 10. St., MINNEAPOLIS, MINN.
Zaloga pohištva
Dobavlja kompletne sobne oprave. Vedno velika izbira. Tapetniško blago in železno pohištvo.
V. KOBZINA-tu
580-582 Biue Island Ave.
CHICAGO, ILL.
POZOR!	OZNANILO!!	VABILO!!!
Vsem cenjenim rojakom naznanjam, da sem prevzel
S®“ na 3913 St. Clair Ave., v CLEVELANDU, O., “®®
dobro znani SALOON
od starosta slovenskega “Sokola” gosp. Louis .Reharja. Podpisani se cenjenim rojakom najtopleje priporočam ter se nadjam,. da bode vsak zadovoljen, kdor me poseti.	S spoštovanjem
Gabrijel Trampuš, gostilničar
4
Direktna zveza z Avstrijo, Ogrsko in Hrvaško FRANCOSKA PROGA
Compagnie Generale Trarisatlantique
GLAVNA PREVOZNA DRUŽBA.
V Logatcu, so cine 28. septembra . 1. pokopali 301etnega posestnica in lesnega trgovca g. Ivan Iladnika. Pokojnik .je bil vrl na-irednjak in dobrega srca ter rad »omagal. kdor ga je pomoči pro-il. Bila mu lahka zemlja!
Njega dični brat g. Franjo Uadnik, posestnik, gostilničar in esni trgovec na Brodu, je logaš-;emu “Sokolu” brezplačno pre-mstil prostore v svoji hiši za te-nvadnieo v sooniin umrlemu brali Ivanu. Vrlo si storil. Franjo!
Rojak kateremu si včeraj da' Glas Svobode”, da je citai, je da-es pripravljen naročiti se nanj.
ojdi in videl boš, da je res.
SLOVENCEM NAZNANJE.
en j eni direktor Collins N. V. iedical Instituta: —
Jaz se Vani zahvalim za Vaša iravila, ker ste mi zares dobra ■)slali, da se sedaj čisto zdravega ačutim. če prav sem že skoro či-o obupal, a sedaj sem prepri-m, da Vi lahko vsakega bolnika idravite. Zatoraj rojaki, ako ste vini. obračajte se le na Collins iedieal Institut, ker tam bodete v?ovo popo«lno zdravje zadobili Še enkrat se Vam lepo zahva-m ter Vas pozdravim ostajajoč am vedno hvaležni.
Johan Bajt,
ox 160 Oregon City. Oreg.
New York v Avstrijo čez Havre Basel. Veliki in brzi parobrodi.
La Provence.........30.000 HP La Lorraine.........22.000 HP
La Savoie...........22.000 HP La Touraine.........20.000 HP
Chicago, nov parnik......9500 HP
Potniki tretjega razreda dobivajo brezplačno hrano na parnikih družbe. Snažne postelje, vino, dobro hrano in razna mesna jedilu
Parniki odplujejo ^sak četrtek.
Glavni zastop na 19 State St. New York.
MAUltlCE IV. KOZMINSKI, glavni zastopnikza zapad, na 71 Dearborn St. Chicago, 111.
Frank Medosh, agent na 9478 Ewing Ave. S. Chicago. 111.
A. C. Jankovick, agent na 2127 Archer Ave. Chicago. 111.
Rodovitna zemljišča v državi Micn'^an Ogemaw County pr $7.50v Missouri $8.50 naprej in v Texas $15 naprej aser.
Obdelana in neobdelana zemljišča v vseh državah Amerike
Vozne listke (šifkarte), zavarovainir e, pošiljanja denarja na vse kraje, izterjevanje zapuščnine in vsa notarska dela po najnižjih cenah preskrbi
John J. Pollak,
534z W. 18th St., Chicago, 111.
Ripley dežela.
Najlepše kmetije ali gozd v največ, naselbini Slovencev v Ameriki
Plačilne pogoje si sam napravi. Naš sadje je bilo z prvim darilom na razsts vah obdarjeno. Plačaš express, pošljei ti iizorec kaj tukaj raste.
FRANK GRAM, Naylor, Mo.
Prvi in eilini samostojen slovenski posredovalec zemlje v Ameriki
Pripravite se za sezonsko spreminjajoče vreme
Naša jesenska in zimska zaloga je najfinejša v vsej vrsti. Ne odlašajte z nakupovanjem, ker si stem nič ne prihranite, nasprotno znajo cene pozneje poskočiti. Toraj vas opominjamo, da si nakupite kar potrebujete, takoj.
Beli katonasti wraperji za otroke,
spredaj za zapenjat z gumbi, na od zunaj za robljeni, velikost 1 do 6; navadna cena 19c. lOp sedaj samo ..................Xci U
150 ducetov možkih nogavic, posebno teške, iz modre mešane volne, razne velikosti, navadna 1 i« cena 25o sedaj par po ..........14u
200 ducetov ženskih črnili zimskih nogavic brez roba. navadna cena 15c sedaj par	Qi«
za ...........................  02U
Ženski čevlji za zavezat ali zapenjat iz Vici kid. naravno, vse iz močnega usnja navadna cena $2.00 sedaj par...................
Možka spodnja obleka iz pristne volne, srajce, dvojnato močne na prsih in hrbtu, spodnje hlače iz iztega 'blaga, velikost do št. 46, navadna cena $1.25 pri tej TO P rodaji samo ...............,----luU
Posebno teške spodnje obleke za možke v navadno modri, rujavi ali Jaeger modri barvi, velikost POn 30 do 46 par po................Oliu
Možke fine čisto volnene spodnjo obleke, delane iz čiste avstralske preje v navadni sivi. rujavi ali rudeei barvi. Velikost 30 do 50 cena od .......................
Ženskih 80 ducetov spodnjih oblek
jopice in hlače posebne velikosti cream barve, dobrega izdelka : ve« likost 7. 8 in 9. navadna cena ~| f|n 35c sedaj
Zaloga ženskih jop in hlač z volno obšite naravno sive in druge naravne barve, vse velikosti: navadna cena 75c. v tej raz- POn prodaji samo ..................Juu
Ženske čisto volnene jope in hlače
delane iz fine mehke preje, rujave šikrlataste in pepelnate barve. Velikosti do 44. cena od .............
Ženski šliperji vse iz klobučevine topli in trpežni, vse velikosti J Pr
Par ........................4Dl
Možki iz klobučevine topli šliper ji par po...................59(
samo
Oglejte si našo zalogo nogavic domačega dela za možke. ženske in otroke. Delane iz slovečega “Bear Brand” prediva kateri'so najboljši kar jih je na trgu.
Shranite premijske kupone, ¿njimi si prihranite 3*/ic pri vsakem dolarju.
Ali ste' že videli našo raznobar-vano tkanino za nove obleke ki jih imamo v zalogi?
Polvolnene nogavice za možke, na
ravno sive. črne ali pepelnate bar ve. brez roba. navadna cena n. lik*. sedaj par po ...........01
559,	561,563^565SLUE	AVE.
SOLID GOLD filled z lepo okrašenim dvojnim pokrovom, derži vedno korektni čas. primerne ^delavcem na železnicah. KJAMČENA ZA 20let. fZa prihodnjih 60 dni l pošljemo to uro na vsak naslov po C. O. D. za
IZ STARE DOMOVINE
Ljubljanski škof je pisal grofu Barbu pismo, v 'katerem obžaluje in obsoja demonstracije proti Nemcem. In uboge slovenske žrt-(ve?
Preganjanje slovenskega časopisja v domovini.
Že- zadnjič smo omenili, da so slovenski listi v domovini sedaj od kar imajo skupnega “chef redaktorja”, v osebi državnega pravdnika podobni šepasti in plešasti vladi avstrijski. “Rrdeei Prapor” je bil zaplenjen kar dvakrat zaporedoma, 'ker je glede krvavih dogodkova povedal nekaj britkih resnic, na naslov deželne vlade in zaradi notice “Beck in osebna varnost.”,
V	zadnji št. “Narodnega Lista '’ katero smo prejeli te dni, je sko-rej vso čtivo konfiscirano. Zaplenjena je bila tudi izdaja “Našega Lista” in “ Notranjea”; več kot nesramno pa dela državno pravd-ništvo z “Domovino”, katero kar zaporednih zaplinjuje. Najbolj trpi pa “Slovenski Narod”, katerega bi neinčurska vladajoča klika, kot razvidno ; kar “živega" pohrustala pa se menda ne upa. Tudi “Slovenec” je bil zadne dneve v septembru konfisciran.
Zavedne delavke so pač v to bačni tovarni v Ljubljani, kjer so deloma, strgale deloma zakrile vse nemške napise.
V	tovarni Samassa se je pa pre
povedalo delavcem, da ne smeta nikjer po dva stati skupaj. Delavci so si nato vsi zavezali usta z robci.
V	Trstu so zaprli iz Žalca pobeglega hotelirja Viranta. Mož jo je hotel v Ameriko popihati. Naši; so pri njemu 32.000 kron.
Uboj. V Laboncih pri Ormožu je dne 18. sept. mizar Jak. Klemenčič v Brumnovi gostilni zaklal z nožem kočarja -Mat. Cvetka zato, ker mu je ta v šali spodnesel stol. Mariborsko porotno sodišče je obsodilo Klemenčiča v triletno ječo.
Poročnik Mayer se je 30. sept. zjutraj ob 6. pripeljal iz Gradca v Ljubljano in sicer na ukaz vojnega ministrstva, da ga v Ljubljani. zaslišijo ne samo vojaške, marveč tudi civilne, oblasti. — Spremljalo ga je orožništvo.
Slabo jo je skupil. Pri zadnjem semnju v Ribnici je neki prodajalec čevljev zabavljal čez ljubljansko čevljarsko blago, češ da je sam papir. Ljubljanske kraina-riee s čevlji pa so zavrnile ta očitek z bijočimi dokazi. Slabotne ženske so krepkega moža javno pošteno naklestile, da jih ho pomnil. Ej, ti ljuba konkurenca!
Marijina devica — detomorilka 23 letna, zelo pobožna Marijina devica Marija Krehl, hči gostilničarja. in cerkvenega ključarja v Vurberku je umorila po porodu svoje nezakonsko dete. Za zagovornika je imela protestanta dr. Mraulaga. Obsojena je bila na 15 mesečev ječe.
Zagreb s 75,000 prebivalcev.
Hrvaški deželni statistični urad je ravnokar izdelal ves materijal o ljudskem štetju, ki se je dovršilo do konca let 1907. Cela Hrvaška je imela 2,626,630 duš. za 33,-(‘61 več kot leta 1906. Zagreb je imel 74,900 prebivalcev, a danes je to število že preseglo 75.000.
“Kranjska hranilnica” v Ljub-jani ni deželna, kakor nekateri med ljudstvom mislijo, ampak je popolnoma privatno nemčursko nodjetje. ki nima nobenega stika z deželno upravo.
“Čez 7 let pride vse na dan.” Svoj čas se je po mostu ki vodi čez Grubarjev prekop v Ljubljani, neki dečko igral s srebrnim goldinarjem, ki mu je pri tem padel v vodo. Sedaj, ko so končali zatvorniee, se je deček spomnil izgubljenega goldinarja, ter ga šel pod most iskat, kjer ga je faktično našel. To je drage otro ke tako ojačilo, da dan na dan iščejo po jarku podvodnih zakladov.
Cesarjev jubilej je slavil tedni e. in kr. pešpolk št. 27 na prav poseben način. Sam cesar je izrazil željo naj se njegov jubilej vpora-
bi v korist otrokom in mladine sploh. Povsod tekmujejo ljudje med seboj v tem vzvišenem delovanju. V Ljubljani pa suje e. in kr. vojaštvo v jubilejnem letu 31etne otroke s kopiti, jim nastavlja bajonete na prsi in strelja na 141-etue dečke. Tej proslavi cesarskega jubileja so se pridružili e. kr. uradniki, ki s ploskanjem in Heilklici odobrujejo tako postopanje.
V Celju ležita v enem tamošnjih hotelov, dva Nemca na smrt ranjena od zadnjih pretepov. Seve se o vsem tem med Nemci kar nič ne govori. Zadnja “D Waeht” roti in priduša, svoje ljudi, naj o dogodkih z dne 20. septembra t.
1. popolnoma molče, niti v famili-arnem krogu naj se o njih ne raz-gOvarja-	\ sekakor značilno.
A nič ne basne. Resnica vendar sili na dan in te je zdaj sila strah korajžne naše gorata ni.j e.
Po sodnijski obravnavi, ki se je vršila pred! ljubljanskem okrajnim sodiščem med ženo nekega peka in nekim dimnikarjem o-bravnava zaradi žaljenja časti. Ko je sodnik nasprotujoči si stranki poravnal, sta odšla domov. Ivo prideta v vežo. stanujeta, namreč obe stranki v eni hiši. takoj pri pelje ženska dimnikarju krepko zaušnico, ta pa skoči vanjo in jo zgrabi za vrat. Na ženski no kričanje so stranke prišle na lice mesta in vsled tega je začasno nastal zopet mir, obe stranki se pa še po novno snideta pri sodišču.
Huda ženska. V sredo 23. sept. popoldne se je na Cesarja Jožefa trgu v Ljubljani neka branjevka silno raztogotila nad svojim mo žem. Začela je nanj kričati kakor sraka, da vse zapravi z drugimi ženskami, ona pa da ga mora žive li. Slednjič je skočila vanj in ga začela p ret epa vati. Stražnik je potem rešil moža iz neprijetnega položaja s tem. da je žensko odvedel med velikim vriščem in sme bom mladih ljudi na stražnico Ženska je po poti trdila, da ji nihče ne more nič in da je popolnoma upravičena moža tepsti, češ, za to ga pa imam. Tudi ko so jo ¡¿pustili, ji je šol še jezik kakor klepetec in obljubila je. da. ako ga ne sme na ulici, ga bode pa doma še hujši nabreskala.
Odvetnik dr. Jos. Kušar v Krauju je poslal to-le vlogo vojaški o*blasti: Visoko c. in kr. kor-no poveljstvo! Bil sem dne 29, oktobra 1865. rojen in leta 1883. potrjen v vojake k e. in kr. dragonskemu polku cara Nikolaja I št. 5. Iz letnice je razvidno, da .sem odslužil ne-le rezefvnike in domobramee, nego tudi črno vojsko. ker je moje 42. leto že minilo leta 1907. Krvavi dogodki izza 20. septembra 1908 v Ljubljani me pa silijo, d§ odlagam častniško dostojanstvo- in prosim za izpust iz armadne zveze. Obenem pošiljam pod črto namembuico od 15. svečana 1908 št. 384 iz leta 1908 proti potrdilu. — V Kranju, dne 2. kimavca 1908. Dr. Jos. Kušar.
Napad dragonca na službujočega mitniškega paznika. V soboto 26. sept. zvečer je stal mitniški paznik ob ograji pri evangeljski cerkvi v Ljubljani ter opazoval, kako nastopa po Marije Terezije cesti poslujoča ka Valerij a. Nihče, tudi najmirnejši pasant ni bil varen pred njo. Mitniškemu pazniku se je pridružil še neki možakar. Kar ju zgleda 'dragonec in zdirja proti njima. Oba odskočita, a bil je že tudi skrajni čas, kajti vojak je bil že vsekal, toda udarec je zadel železno ograjo s tako silo. da se je odlomil kakih 35 cm dolg kos sablje ter padel na vrt. Ta kos odlomljene sablje se sedaj nahaja. na magistratu, kamor naj se izročajo eventualni slični dokazi. Dragonec je spoznal mitniškega paznika in zdirjal k svojim tovarišem.
Rojak, kateremu si včeraj da? “Glas Svobode”, da je eit-al. je dkmes pripravljen naročiti se nanj Pojdi k njemu in videl boš, da je
res.
Delavec je opravičen do vsega produkta, kar ga san producira
17 JEWELED
RAILROAD WATCH
Patentiran navijalnik, za možke ali ženske I8k filled z dvojnim vedno
vsak D. za
75in vozne troske, na pregled, in ako ni, kot ——	se tu reprezetira NE
PLAČAJ NITI EN CENT. Pomisli pa, da lahko plača» $35.00 za ravno takčno uro ako 30 kupiš od domačega zlatarja. Posebno dobro 14k pozlačeno verižico in privezek daruiemo z v»ako uro. ^
EXCELSIOR WATCH Co
505 ATHEN/EUM B’LD’G, Chicago
Slovenci!
Gotovo, da se poznamo. Prej sem delal 9 let v Bernardovi vinarni na Blue Island Ave., sedaj imam lastno in dobro urejeno
GOSTI L N O
na 680 Bine Island Ave.,
blizu Atlas pivovarne.
IG. F. HALLER.
ATLAS PIVO. BUSINE8S LUNCH
Atlas in Pilzen pivo, likerji, smodke, prost prigrizek.

Zastopnik najboljših parobt odnih črt Pošiljatev denarja na vse dele .-.veta po najnižjem kurzu in točno.
Mohor
M<l>a<d>i<č
572 Blue Island Avenue
blizu Loomis St.
Telephone Canal 3214. Chicago,	Illinois
John 0. Hruby
TRGOVEC
s pohištvom, železnino, pečmi, karpeti itd.
Peči iuriDgerji (wringers) se hitro in dobio popravlja
589-591 Centre Avenue
Chicago, III.

P
vaden
S
RVI DOLAR
prihranjen je samo nenavaden slučaj. Drugi dolar prihranjen povzroči navado, ki navadno vodi do bogastva. Odprite še danes vlogo s
t
$
652 Blue Island Ave.
Odprto vsako soboto večer do 8 ure
FOTOGRAFIJE.
katere hočete imeti prišle mesece so velike važnosti sosebno za bodočo nevesto in ženina. Za te poročne slike je
Izkušen fotograf, vodia
Slike izdelam po zmernih cenah v najboljši izdelovalnici fotografij. Obisk naše galerije slik Vas o tem prepriča.
391-393 Blue Island Ave., vogal 14. Plače
Established 1883
CHICAGO
Phone Canal 287
Nekatera so dobra! Druga morda boljša!
Severova zdravila so najbolša!
je jako nevarna, ako se spremeni v kronično, in je kot taka jako težko odstranjena. Znamenja take bolezni so neredi jeter in obisti, zabuhlost obraza in otekle noge, bolečine v členkih, trganje v hrbtu ter barvna in boleča voda.
je perfektno zanesljivo za vse nerede obisti, jeter in odstrani vse vedno nevarnosti. Ako čutite katerega teh neredov, potem začnite preč rabiti to zdravilo in okoristite se.
Cena 75 centov in ^1.25
Gosp. Emanuel Hrbek, R. It. 1, Box 48, Phillips, Wis. piše
“/Vat’ zadovoljen sem z Vašimi zdravili. Posebno zdravilo za obisti in jetra mi je pomagalo pri bolečini odpuščanja i>ode. Porabi! sem samo dve steklenice istega in od tistega časa več ne trpim ”
Zdravniški nasvet pošljemo na zahtevo zastonj
je najnav^dnejša bolezen v tej deželi ki kaže neprebavnost. Povzročena je po napačnem rabljenju jedil, hitrem uživanju, preveč jedi, nerednem uživanju nerednem pitju in prenapetost pri delu.
sa lahko primeri vsakomur. Vedno je treba imeti pri roki dobro mazilo za odrge, kraste, da se prepreči bolečina, zmanjša vnetje. Bolečine se hitro odstranijo in normalna kondicija se kmalu namosti, ako se že v začetku začne rabiti
Severov
Življenski balsam
OLJE SV. GOTHARDA
Storilo bode vse kar se od njega pričakuje—morda se veliko več. To je nojbolše mazilo. Cena 50 centov
odstrani narnevarnjše vrste nepre-bavnosti. Daje tudi dober okus.
Cena 75 centov.
Ne jemljite ponaredkov
Prodajejo se v vseh lekarnah
G>S§3>®§3>S§3)<2§3>Cl§3>®§3)<2§3> <2§3>®Š
a
Slovenci pozor!
Ako potrebujete odeje, klobuke, srajce, kravate ali druge važne reči za možke — za delavnik ali praznik, tedaj se oglasite pri svojem rojaku, ker lahko govorite v materinščini.
Čistim stare obleke in izdelujem nove S®“	...:	po
jp najnovejši modi in nizki ceni. ju
JURIJ MAMEK, 581 S. Centre Ave.
blizo 18. ulice Chicago, 111.
Nekatere prodajalne trde, da
cena tega ali onega je za polovico...
Pozor rojaki!
Potujočim rojakom po Združenih.državah. onim v Chioagi in drugim po okolici, naznanjam, da točim v svojom ravnoku-pljenem
saloono “Triglav”
vedno sveže "Atlas” pivo in vsakovrstne likerje, linijske smodke na razpolago. V zabavo vam služi popravljeno kegljišče in ‘‘pool" miza. Zagotavljam solidno postrežljo in se priporočam za obilen obisk.
John Mladič
617 So. Center Ave.,
blizu 19. ceste, CHICAGO, ILL.
VACLAV DONAT
nižja. Mi tega ne storimo. Temveč pridite in oglejte si naše blago. A zalogi imamo najlepšo vrsto OBLEK, SLAMNIKOV, KLOBUKOV, OVRATNIC,SRAJC SPODNJE OBLEKE itd. Pridite in oglejte si naše vzorce za meške obleke. tteS" Oglejte si našo zalogo OBUČE.“©8
Kloboučnid a obchodníd zbožim vypravnym
i\ 2AKÁZK0VÉ PRAG VENUJE SE	598-600
jjh ZVLÁSTNÍ POZORNOST	BLUE ISLAND AVENUE
izdeluje neopojue pijače, so-dovico in mineralno vodo.
7511 li Sl. Tel, Canal 6296
Kasparjeva držav-11 a banka.
623 Blue island Ave. Chicago, lil.
plačuje od vlog 1- jan. pa 30 jun. in od 1. jul. pa do 30 dec, po 3 odstotke obresti.
Hranilni predal za $3. na leto. Pošilja se denar na vse dele sveta in prodaja se tudi vozne listke (šifkarte).
Denar se posojuje na posestva in zavarovalne police.
RAZNO IN DRUGO.
Zarota zoper španskega kralja.
Blizu Biarica so prijeli španskega anarhista Canatravo, ki je pridobival ljudi za zaroto, ki bi naj umorila ’kralja Alfonza. Pri anarhistu so dobili, revolver in bodalo.
. Senzacioneino aretiranje. Aretirali so markija Villamarino, bližnjega sorodnika laške kraljice vdove Margarite, ker je baje o* sleparil svoje upnike za 30,000 K.
K otvoritvi turškega parlamenta se baje odpelje iz Bosne in Hercegovine mnogo opozieijonal-nih Srbov in mohamedanov. S seboj vzamejo spomenico, v 'kateri zahtevajo, naj stori turški parlament korake, da se Bosna in Hercegovina spravite zopet pod oblast turške države.
Bogata beračica. Na Dunaju je umrla 861etna vdova Gognel, ki se je preživljala deloma z beračenjem. V njeni zapuščini so našli
300,000	K.
Izpuščeni biki. V portugalskem mestu Molta so pijanci odprli vrata v hlev, kjer so bili razdraženi biki tik pred bikoborbo. Biki so se zagnali med množico ter sedem oseb usmrtili, 14 pa hudo ranili. Priti so morali vojaki, ki so ustrelili 15 bikov.
Proti smrtni kazni je izdala cela vrsta znanih ruskih politikov, učenjakov, pisateljev in umetnikov z knezom Pavlom Dol go ni -kim na. čelu ob osemdesetletnici Leva Tolstega oklic, ki predlaga ustanovitev zveze za boj proti smrtni kazni. V oklicu ki je zanimiv za vse dežele, v katerih še obstoji smrtna kazen, se pravi, da so neprestane justifikaeije popolnoma ponižale vrednost človeškega življenja in zanesla strašno demoralizacijo v narod, ne da bi dosegle namen, ki jim ga pripisujejo zagovorniki smrtne kazni.
Najdražji otrok na vsem svetu je «brezdvomno sedaj triletni niski prestolonaslednik princ Alck-sij. Takoj ob njegovem rojstvu je državni svet nakazal v državnem proračunu na leto 8 milionov kron za prinčeve osebne potrebe. Največ te vsote se porabi za zavarovalnino, ker je predstolona-slednik zavarovan za 10 milijonov kron. Tudi za straže, detektive in tajno policijo za prinčevo varnost se izdajo na leto velike vsote, od katerih bi lahko nad sto rodbin brezskrbno živelo. Ko doseže princ
15.	leto. se apanaža zviša.
Časopisi, dopisnice in tisk. Gla som najnovejše poštne statistike porablja Naracija največ dopisnic, namreč eno milijardo in 394 milijonov na leto. Anglija porabi 800 milijonov. Zedinjene države 712 milijonov, Japonska 665 milijonov, Avstrija 376 milijonov. Indija 104 milijone. Francija 39 milijonov, Italija 35 milijonov. — Največ pisem razpošiljajo Zedinjene države, namreč 5 milijard 302 milijona. Druga je Anglija ;i 2 milijardami 694 milijoni, potem Nemčija 1 milijarda 967 milijonov, Francija 1011 milijonov, Rusija 474 milijonov. Tudi glede časopisov nadkriljuje Amerika vse ostale države, ker izdaja na leto nad štiri milijarde časopisov. Takoj za Zedinjenimi državami pri# de Francija, ki izdaja na leto 1 milijardo 745 milijonov časopisov
O japonskem gledališču. V ja-ponskem gledališču sede gledalci potleh in imajo pri sebi svoje jelo : če se koga poloti glad. si izvadi in razprostre pred sabo in začne hrustati povsem komodno. O-troci se slačijo in oblačijo, odrasli puši .jo. spe, jedo in se hlade. Tukaj se mešajo vsi stanovi, bogati in siromašni, svilene bluze s preprostimi srajcami, mlade devojke in žene. ki goje deeo. Vzlfc veliki množici posetnikov. vzduh ni nikdar neznosen. Tgre imajo po 14 do 15 dejanj, predstave pa trajajo običajno 1 ali dva dni. Igra se srednje dobro. Umetniško razvit pa je ples. igrali pa so do nedavnega časa ali sami moški ah same. ženske, šele od najnovejše dobe so igralske družbe mešane.
Nabiranje za papeža. — Naj si odtrgajo od ust, da dajo papežu tako je zahteval na Sveti igori furlanski pridigar don Tiren, dekan
v Tržiču. Hudega hrena, je dal vohati zvestim vernikom. Siromašno je življenje med ljudstvom na deželi, toliko v slovenskem, kolikor v furlanskem delu. Sedaj pa naj si1 v tem siromašnem življenju še od ust trgajo, da bodo redili papeža. Tako izsiljevati denar iz lju-dij, to presega že vse meje. — Naj da nadškof in knez pa bogati mm ei. fte nikoli nismo slišali, da bi bil dal škof kaj za papeža, ali pa bogati fajmoštri. Naj dajo oni, ki imajo vsega v izobilju, če je njihov poglavar res tak revež.’ Ali da je papež revež, tega ne verjame več noben človek na svetu, kdor je le še količkaj pri pameti. Fajmoštri imajo velike dohodke, dtekani še večje, kanoniki imajo še več; škofje dobivajo na leto celo vrsto tisočakov, kardinali živijo v izobilju — kdo bo torej verjel, da pot e in takem naj višji trni lakoto? Pravi tepec bi bil, kdor bi verjel taki laži. pa če jo izgovo ri še tako posvečen gospod. — Naj dajo torej črni gospodje, ki so pol. ni denarja, za papeža. Iz ljudstva izžemati denar za papeža, to je v nebo vpijoč greh, ker ubogo ljudstvo že tako daje cerkvi toliko, da hira pod težo duhovskih davkov. —- Naj da. nadškof! Saj ima na. leto dohodkov okoli 40.000 K Kaj bo ukazaval iztisniti zopet iz ljudstva, denar za papeža,!
Pravila vseslovanske časnikarske zveze avstrijsko ministrstvo za notranje stvari ni odobrilo. K temu pripominja “Edinost”: Pra vila more zavrniti vsaka, vlada. To ne stane druzega. nego potezo s peresom. Ali kaj je doseženo1 s tem ? Mari a vstrijska birokracija res tako malo umeva duha. novih časov. da. si domneva, da je s takim — zbadanjem z iglo zagra dila pot idejam, v katerih službe so; se stavili naši novinarji?!!! Avstrijski sistem naj postane enkrat pravičen in modem, pa so mu np ho bati nobenih časnikar stih organizacij. Ideje pa. pojdejo svojo zmagovalno pot dalje tudi preko avstrijske birokracijo. Ako krmilarji naše države menijo, da bi se dogodki razvijali ž njimi pa se bodo proti njim Al: hočejo, da se nad njimi zopet maščuje stari greh. da jim vsako ua,metno spoznanje prihaja — prepoz no?! Previdne ir> razsodne vlado ne delajo tako. Vladati se pravi — predviđati. Predvidna vlada, skuša dajati dogodkom smer, ker drugače jo dogodki prehitevajo! Avstrijska vlada se jako moti, ako meni. da. more z veksaeijami oreprečit.i evolucijo v slovanskem časnikarstvu.
Iščejo se čudeži. Pokojnega papeža Pija IX. bi radi proglasili za svetnika, toda manjka še vedno potrebno število čudežev in zato je rimski kuriji vsakdo dobrodošel, ki ve povedati kako pravljico, ki se nanaša na življenje tega papeža. Tri tako se je komisija krčevito oprijela tudi sledeče bajke ki jo je raznesla, najbrž kaka histerična tercijalka: Ko je bil Ma-stoi-Feretti, poznejši papež Pij IX., kardinal v Špoletu, prišla je nekoč črno oblečena in v pajčolan ■zavita dama ter želela s kardinalom govoriti. Kardinalovemu -taj# niku se to ni zdelo čudno, ker je bil vajen, da so kardinala obiskovale dame. zato je kardinalu ta* ko j prijavil obisk. Kardinal se je nekoliko1 prestrašil, a rekel: “Pri dem takoj!”' Toda ni šel v sprejemno sobo, temne v svojo kape lo, kjer je začel kleče moliti. Molil je toliko časa. da je bilo dam; preveč čakanja ter je znova prosila tajnika, naj opozori kardinala. da bi rada ž njim nujno govorila. Tajnik je poiskal kardina* la v kapeli. In zopet, je kardinal odgovoril, da pride takoj. (Potem, takem se je že drugič zlagal! Op. ur>.) In še dvakrat je prišel tajnik kardinala opozarjat na obisk Pri četrtem opominu je rekel kardinal: “(Tovorim le z živimi, ne pa z mrtveci!” Tajnik kardinalovih besed ni razumel, a ko se ju vrnil v čakalnico, našel je damo mrtvo na tleh. Pri Tire iška vi pa so je dognalo, da ni bila ženska, te-muč preoblečen mož z bodalom. Vsled kardinalove molitve je zadela zločinca smrt. —
HUDODELEC.
Perzijska pripovedka.
Pred velikeiga vezirja Abdura-.111 ana je stopil njegov zvesti sliv žabe ik Istagar, se globoko priklonil ter rekel:
“iNi zasluga vetra, če diši po cvetlicah. Pa tudi njegova krivda ni, če diši po gnoju. Odvisno je od tega, odkod prihaja. Veter ne more dišati po cvetlicah, ee piha z gnojišča. Prinašam slabe notice, ker prihajam iz slabega, kraja,”
Veliki vezir reee:
“.Ne boj se in govori.”
“Poslan od tvoje velike modrosti. poslušati, kaj ljudstvo ne bi govori, ampak tudi misli, stopim v kavarno nekega Saiba in prič nem jesti riž z rozinami in ovčjim ¡mesom. Drugi P.erzija.ni so delali isto v svoje vesolje, kar sem jaz v službi države. Jedli so riž. ¡pili Otavo, pokušali sadje, poslušali godbo in občudovali dresiranega medveda. Eden pa z imenom Sadra j — on nci v šolali mladino svetih postav —' je pričel glasno govoriti o tvoji visokosti.”
“Cla-sno o meni govoriti? Me je hvalil?”
“Kakor so spodobi vsakemu dobremu Porzijann — je moj jezik v nasprotju z mojimi ušesi. In nikoli no ponovim, ltar oujean.” Veliki vezir pravi :
“Vetra ne bom kaznoval. Govori '' ’
“Rekel jo . . . rekel je: Veliki vezir je tat! ’ ’
“Um,! Pa dobri Perzijani mu v e n dar niso verjel i ? ”
“Gorje!” zdihuje Istagar,“malopridnež je govoril tako prepričevalno. Naj bi podaril Alah vsa. kemn Perzijanu take gorke besede v hvalo gosposke. Razen tega je zelo priljubljen in velja za jako dobrodelnega učenjaka in modrega moža. Vsi so mu verjeli. In. vsi so ponavljali: “Veliki vezir
je------” Saj sam veš. kaj. To me
je razburilo in užaljen sem prihitel semkaj, da li sporočim.” “Dobro!” reče veliki vezir. “Poižar je napol pogašen. ee «e pravočasno izve zanj.” Pokliče stotnika telesne straže in ukaže: “Pojdi precej na veliki trg in v Saibovo kavarno. Pojejte vsa jedila. Denar, ki ga dobiš, je tvoj. Kavama naj se zapre. In tam o-koli se klateči Sa#raj naj prime im vrže v ječo.”
Čez pol ure mu je že sporočil stotnik:
“Jedila so za-vžita. hiša podrta.'Sa ib bičan. Sadraj zaprt.” Veliki vezir se umiri.
“Hudobna vsebina s posodo vred je uničena.”
Dva tedna sta minula.
Tu čuje Istagar. ko hodi nekega dne no trgu, da se dva kramarja prepirata. Spomnivši se svoje dolžnosti, stopi bližje in napne u-šesa.
En kramar je očital dragemu, da ga je goljufal za dve kumari “Ti si tat!” je kričal oškodova-1 ni.
Drugi se je pa samo smehljal nad to žalitvijo.
“Drugikrat bi ti napravil za to besedo dve luknji v glavi. Sedaj pa ¡nima psovka “tat” nič raz-žaljivega za nas enega. To je ta ■ko, kakor bi mi bil zaklical “veliki vezir”. Če pravijo velikemu vezirju*“tat”, kako naj pač imenujejo mene. Ge je sam veliki vezir tat. navadnemu človeku še sam Alah ne zameri, če je tudi.” Tstagaria je zanimal pogovor ■V iz službenih ozirov in je vprašal :
“Odkod veš, dobri mož. da jo veliki vezir —• — no to, kar si ravno rekel?”
“¡Da je tat?” se zasmeje kramar. “¡Bilo hi me sram. če hi tega ne vedel. Pravil 'ini je vsak. ki je bil pol leta v ječi radi tatvine in D sedaj prišel iz ječe. V njihovi ječi ne pravijo velikemu vezirju nič d ra gače kot “tat”. To jim izvrstno razlaga učitelj Sadraj. Ha baha ! Če že žepni tatovi, ponare-jah‘i donaria. golinfi. ki sede v ■hči. ne rečejo nič drugače kot “tat”, bi rad' vedel, kako naj ga potem imenujejo pošteni ljudje.”
Istagar da zapreti kramarja in odhiti poročat velikemu vezirju Vezir se je razjezil sam nad seboj.
“Kaznovati sein hotel, pa sem svinjo sam položil v lužo.
Zapove, naj se Sadraj precej pripelje predenj.
“Alt si pozabil na pregovor: Kaj je jezik? Jezik je ključ od ječe, ki ga vsakdo seboj nosi,” zarohni nad njim veliki vezir “Nisi mogel živeti med omikani mi ljudmi — pa živi sedaj med divjaki.”
Id ukaže Sadra ja precej pregnati v najoddaljenejšo severo vzhodno deželo.
Minula sta dva meseca in veliki vezir je že pozabil na Sadraja, ko enkrat Istagjar. izprehajajoč se po ulicah, zapazi čudno oblečenega moža. ki z odprtimi usti o-gleduje hiše.
“Gotovo tujec!” si misli Ista gar.
tli kot zvest uradnik ga vpraša: “Mir s teboj, tujec. Gotovo prihajaš iz daljne dežele in nečesa ■šerš. Ali li morem pomagati. Do macin sem i.n mi je vse znano.” “Res prihajam od daleč in sem prvikrat po opravkih v Teheranu,” odgovori neznanec. “Rad bi videl hišo 'velikega, vezirja in. če mogoče, tudi njega samega.” “Ilvalovredna želja!” reče Ista gar. “Zakaj se pa tako zanimaš za. velikega .vezirja?”
“Zelo me zanima; pravijo, da je tat.!”- odgovori odkritosrčno tujec. “Trgovec sem iu zanima me, da bi videl takega tatu.” “Kdo ti je to povedal?”
“Ali mar tukaj ne veste tega?” se začudi trgovec. No. no lepo glavno mesto. V najbolj oddaljenih krajih Perzije vemo te in. tukaj ne. Pri nas ve vsak otrok Vsak otrok ti bo rekel: veliki vezir je tat!” To nas je učil učeni modri in pravični Sadraj. ki so ga, nam poslali iz Teherana, da nas ponči.”
Istagar ukaže trgovca zapreti in teče k vezirju.
Veliki vezir se zopet razjezi sam nad seboj.
“Hoteč skriti tajnost pred ljud-mi, sem jim jo sam odkril. Sam sem naredil, da se je raznesla na vse strani sveta. Spodil sem garje vo. ovco med zdravo čredo.”
I n zapove:
“Takoj naj se prepelje malopridnež Sadraj iz severovzhoda na jug in pusti tam v najgoste.j-šem pragozdu. Ko ni hotel živet: med ljudmi, naj poskusi med opicami.”
In tako se je zgodilo.
Zopet- minejo trije meseci. Veliki vezir je že pozabil te neugodnosti, ko naenkrat njegova papiga, ki jo je ravno dobil od guvernerja neke oddaljene provincije. zakriči na ves glas: “Veliki vezir je tat!”
Na trgu so prodajali ravno došle papige o-d juga.
Še čisto divje, ki niti norec” i niso znale zakričati.
Pa vse te divje papige so kri-! čale venomer:
“Veliki vezir je tat!”
Celo v šahovi palači je zavpila ravno kupljena papiga:
“Veliki vezir je---------”
Pa k sreči je bil navzoč zvesti Tstagar. ki je tudi po palači vohunil in je hitro papigi odsekal glavo.
Veliki vezir je bil obupan. “Kaj pomen ja to? Se je eelo narava zarotila zoper mene? Pa naravi zapoveduje Alah. In Alah je popoln, ne more biti nehvaležen. Saj mu darujem vsako leto dragoceno preprogo.”
Da poklicati zvestega Isti-garja in reče:
“Pojdi in poizvedi, kateri hudobnež uči ptice takih nespodobnosti!”
Istagar je tekal tri dni in tri noči po mestu: ni spal. ni pil in se vrnil čisto shujšan in zbegan.
“Veruj moji izkušenosti, vladar moiega življenja! Nihče ne uči papig. Tu imamo opraviti z naravnim čudežem. Dal sem prijeti vse trgovce s papigami -in vsi , trdijo enoglasno, da dandanes papige že take na svet prihajajo. I Pravijo, da odmeva po vsem go/
TRADE MARK

du ta klic: “veliki vezir je---’
Popolnoma čudež je to.”
Veliki vezir se udari 'po čelu j| m reče:
“Stavim kamelo proti piščancu, da je to Sadrajeva umetnost. | Gotovo on uči ptice teh besedi. Dobro, sedaj vem, kaj mi je sto-| riti ž njim.” (Konec prihodnjič.
JOSIP REMSKO
GOSTILNIČAR
163ReedSt., Milwaukee, Wis.
se priporoča rojakom za obisk. Postreže s pristnimi pijačami in izvrstnimi smodkami. Na razpolago
KEGLJIŠČE in DVORANA
»k
#	WISCONSIN	PHONE 4l3
«li
tl
*
\h
l0\>X sF-°°* ^el
Dvorana za društvene seje in veselice. Popotniki dobro došli. Postrežba s stanovanjem in hrano.
24 Union Street. KENOSHA.	WISC.
CUNARDISUNE
Iz New Yorka v Sredozemsko morje i«
Adrijatička pristanišča. V KfKKO potow
in trsta.
Novi, moderni parniki s dvema vijakoma.
Slavonia. Fannonia. Carpathia, Ultonia
(Težki 10,000 do 13,000 stotov)
Parnika “Caronia” in ‘‘Čarmanu”. dva največja parnika na svetu celo leto redr.o vozita.
CUiRD STEAMSHIP COMPANY LTD.
F. G. WHITING, ravnatelj. ,
67 Dearborn St.,	Chicago
'Delavci na prostem
izpostavljeni mrazu in vlažnosti se ubranijo dolgotrajnemu bolehanju za reumatizmom in neuralgijo, ako rabijo
Dr. RICHTERJEV Sidro Pain1 Expelier,
ko čutijo prve pojave. To zdravilo odgovarja zahtevam nemških zakonov in ima ne-oporekljiv rekord tekom 35 42» let.
. J . V vseh lekarnah, 25 ^ j yin 50 centov, ali pa pri izdelovalcu.
F. AD. RICHTER & CO.,
215 Pearl St.,	New York.
Emil Bachman,
580 S. Centre Ave., Chicago.
Izdeluje društvene znake, gumbe, zastave in druge potrebšeČir e.
Edina vinarna. ki toči najboljše kalifornijska in importirana vina. Kdor pije naše vino, trdi. daše ni nikdar v svojem življenju pokusil boljšo kapljico. Vsi dobro došli!
NAVARNO ZNAMENJE
Jako malo ljudi postanejo žrtve, takojšnjih nevarnih bolezni. Navadno neka nejevolja se počuti pred napadem, ali vsako ostane neopaženo, ali se ga prezre. Taka nejevolja je navarno znamenje narave. Marebiti je bodlaj, slabost, zabasanost, onemoglost ali skoraj vedno je
POKVARJEN APETIT
kar nas opozarja na dejstvo, da tukaj nekaj ni v redu. Moder človek nikdar ne prezre opomine, vedoč provdobro, da bi iz tega lahko postala nevarna bolezen. Mogoče, da bi prošlo brez zdravil. Mi Vam želimo, da bi bili na varnem, to pa zamor, te biti le ako vživate
TRINERJEVO ZDRAVILNO GRENKO VINO
To zdravilo deluje hitro. Ojačuje želodec njega žleze in okrepčuje živce k rednemu delovanju, in ako so rane v želodečriib žlezah jib ozdravi v najkrajšem času. Storilo Vam bode, kar nobeno drugo zdravilo na svetu ne učine. Vam bode
JOSEPH TRINER’S

REGISTERED
pospešilo dober tek, popolno prebavljenje, mirno spanje, ojačilo mišice in živce, očistilo kri, dalo zdravo barvo, energijo, korajžo in popolno zdravje.
Vzdrževalo Vam bode Vašo družino močno in zdravo, zato ker se lahko daje otrokom kakor odrašenim. Koristi vsakem želodcu, naj Do bolaD ali zdrav. Orejuje njega delovanje in je edino želodečno zdrav lo.
UPRASANJE. Ali ste že kedaj opazili, da so Vas nekteri trgovci prevarili, ko so Vam dajali ponarejeno “grenko vino” na mesto TRINER-JEVEGA, katero je EDINO GRENKO VINO? Bodite previdni in zavrnite vse ponarejeno. Ako potrebujete zdravilni nasvet, pišite nam in naš zdravnik Vam ga bode dal brezplačno.
Rabite Trinerjevo zdravilno grenko vino v vseh notranjih želodečnih boleznih,
Na prodaj v lekarnah, v dobrih gostilnah in pri izdelovatelju
JOS. TRINER,
616*622 So. Ashland Ave., Chicago, 111.
m