k srnina pLtčana v goto*.Url Leto LXXVM št« 13 Ljubljana, sobota 17* }^nuat]a 1*42-XX Cena 40 cent« MSK1 NAR UKKUNlS'l'VO LT» f.uhAVA [Jl'BLJAAA. P. CCiM.^v .4 • a. —TELEFON: 31-22. 31-2». 31-24. 31-25 in 31-2«i. — lina J a vtmM. Oax» opolđn*- Mest'Cna oaroćnina G.— LZa inozemstvo; 15.20 L* EKT^ttEMSNO I i VO za ogla** i* Kr : itij,- lr. imuiiutvn im* CONCESSIONARJA KSCLUSFVA per la pubblicita di provenienza italiana ed UMOM PIKRIH IT* IT AI I ANA s A. Wl WO estera: ITN ION F PIBBIJOITA ITA1JANA S A.. MILANO. Topniško obstreljevanja v Cirenaiki Na področju Solum—Halfafa se nadaljujejo boji — Ojačeno delovanje letalstva — Napadi na Mat o in Aleksandrljo Glasni -t.»rt italijanskih <>b«»ro**nih ••■ *--*Rvll fin. 1*. j.tmiarja na*b*dnj>* .V*3. voj-J»o poro«' il<•: Na podr«W-ju Solum-HaJfaja *** boji n . dal ju je jo. \ zapadni i %v naiki del«»\anj*> topništva na obeh <*tran« h. ita^ij mme m manf letabkp sile »»-včeraj »/v«lle niMKo nsparim La »o prt- rirami *o bile obstreljevan* in razpr**:*e k :"it- ki / nj«*. ^ .»t*. /a<1< tih in »in <*pnih j*- r»n«. množil oklopnih in dnicil m« t rr .. ^. vil \.. I* t-ii )*- vr»# lo ali pa »o bila p*^U«»*iova*a u tleh. Trije -»IIuri canioc 9o MU «e*treljeni. Bombni napadi na :uke in h tnhšea na UaJri so s* Pr.i\ ti!;., nadalp-\ ali Napade ne ia zadet*- —> bil« bul j*- v lukt. topniške baterije in b*»"t.t.uiki «km «o povzročili rmr-dejanje in poJLire hk< sa nh^ga. Pri op» Tiu ijah 4lr*er» o«Wc i na r*r*Hl~ - n-; — mbardirala tojaake na- prave v ak U«*:in«Jrij«»ki lukl. Sestanek voditeljev mornarice osi Ktaa, 17. >an Dne 14 in 15 januarja se Je veliki admiral Raeder. vrhovni poveljnik nemške vojne mornarice, oestaj v Gar-mischu z admiralom Riccardj;em. državnim podtajniK >m za mornarico in Sefom italijanske mornarice V teku tovariskih razgovorov med obema vojaškima poveljnikoma je bilo ugotovljeno, da vlada popoln sporazurr glede vseh vprašanj, ki se t jo nadaljnjega sodelovanja obeh mor-nax-:c za dosego zmage nad skupnim ao-v razlikam. Priznanje italijanskemu vojaku Ber/m, 17. jen. t Ylm4co odlikovanj* generala de Gtorjr«* smatrajo berlmsJc: listi Ta izraz občudovanja m zahvak nemške vojske za hrabrost, ki jo je na vseh skupn■ h bojiščih izkaz*! italijanski vojak. Vsi večji Usti so prrobčili življenjepis ui fotografijo - T-da in 'fl lISlLl w|afe| b" • temu lahko v treh me=»c-b dob:li po-* r*H 'loma Cf ne b- bilo to v na=orotju z me-im* v'<-h anele^k'h oblasti Ana' ;.-ie Dri čela dvomit^ eled« vojakov svotih i^mIn ionov ;"t Tnd:i*» To de;=*vo ie zel*" ^a?octno za imrerv kn*er*»?P «0 od?stotVnv •*o'*'ćV;h *«il tvo»"''o i^eTnT^čki p'pmr»t<' Drzen t»^č^»» 5t^»f^;j?*»c:|r|^j napadalnih čolnov \nU--«r:i 17 Jan s Dnp\*nik IstambuJr objavlja brez navedbe vira sledeče: Edvard Jackson, namestnik gn^vemerja na MaltL. Je opisal podrohno-*] nr■ finalnega In drznega načina uporahljanja napadalnih sredstev po Italijanih in rtcer izredno hitnh čolnov, ki !«o pravcati torpeol. 1n imajo na krovu veuko količino eksplozivne snovi Te coine lo so bili uporabljeni v napadih na oporišče Malto, spravijo v morje ob zori z italijanskih križark. KI se pnbl'iajo ponoči otofru. ne da bi MfSf opažene, čomi se napotijo z majhno hl-' 0 proti pristanišču Njih posadko tvor! en sam mož. ki napade v primerni '■azdaltl ladjo kntero noč o torpedJ-ratt. Po. itJie motor do največje hitrosti, da dobesedno leti nad površino morja ln drvi tako proti cilju Samo jeklena mreža ali čudovito d*>bro namrrien strel lahko zaustavi ta čoln ko Ml proti objektu PMotova naloga Je. da zapusti čoln pred usodnim napadom. Pritisniti mora na vzvod, da ga naprava vrže v morje na majhni gurr.lja-sti deski, ki predstavlja pravcati msjhni splav Pilot je oblečen v obleko -"z. Kavču-g"a ter Ima majhno veslo, s katerim vodi splav Naivečkrat pa počaka lahko samo na sovražnika, ki ga ujame. Edvard Jackson razumljivo ni dal po drehn^ri o škodi. Ki so jo ta_ki Čolni povzročili v pristan45ču Malte. izja\-il "?e. da so p. '*: na teh čolnih Izredno hrabri ljudje. Podpore afriškim beguncem Rim, 17. jan. s. Z Ducejevo odredbo je bilo določeno podeljevanje mesečnih podpor za begunce iz italijanske Afrke in za družine v Afriki bivajočih rojakov, akc se ugo- tov Tvo^po^re potrebni. Nemško vojno poročilo Borbe na vzhodni fronti trajajo dalje — Uspeh nemške pehote — Potopljene sovražne ladje — Letalski napadi na Anglijo Ii Hitlerjevega glavnega stana. 16. jan Vrhovno poveljnistvo nemških oboroženih sil je objavilo danes naslednje vojno poročilo: V s red n j«-m In severnem odseku vzhodnega bojišča trajajo boji dali**. Pri napadu na močne sovra/nc knnjcnKkc oddelke v srednjem odseku h«.ji«M'a y bataljon nemške pehote 14. januarja po nunih bojin 7a vzel važen kraj in zaplenil l» topov, mnogo strojnic, metalcev min. stotine pusk 850 konj- \ Na bojisčn je na sovražni strani obležalo nad 1301> mrtvih. >aia letala so pn reodozijt m Kerču iiapadla ladje in so potopila 1500-tonsko prevozno ladjo, drugo večjo prevozno ladjo in en rnšilec pa hudo {»škodovala. V zapadnih plovnih vodah Belega morja je bil z več bombami hudo poškodovan 1«*-dolomilee Stalinovega« razreda, V noči na 16. januarja so bojna letala napadla pristaniške naprave oh vzhodni obali Anglija in so z več bombami zadela večji kompleks plavžev. V severni Afriki so «©vražne sile na kop-Mss in na morju se nadalje obstreljevale 1'i-ir.ška in italiianska oporišča na področju okrog Soluma. V zapadni t irenaiki ni hilo nikakih \*a±-nejših bojev. Nemška bojna in strmoglav-sKa letala so napadla Kolone ontansian motornih vozil in letališča v Cirenaiki kakor tudi šotorska taborišča pri Marsa Ma-tnihn. Letalski napadi na britanska letališča in obrambne naprave na otoku Malti so se podnevi in ponoči uspešno nadaljevali. Nemška transportna letala so 13. januarja nad Sredozemskim -norjem sestrelila dve angleški hojni letali. Id sta iih napadli. Britanski bombniki so v pretekli noči napadli Emden In drage kraje na obalnem ozemlju severne Nemčije. Med civilnim prebivalstvom je bilo nekaj ljudi ubitih in ranjenih. Trije britanski bombniki so bili s^trejjeni. Finsko poročilo Helsinki, 17. jan. s Poročilo o vojnih operacijah prčvi, da. se razvija na vseh frontah obojestransko izvidniško delovanje. Sovražne patrole so bile povsod pre-podpne ali uničene. Ugotovljeno je bilo. da tvorijo mnoge boliševiške patrole ženske in da so patrole tudi pod poveljništvom žensk Nekatere med temi so bile ujete. V nekaterih odsekih je prišlo do živahnega topniškega dvoboja Smrt junaškega letalca Berlin 17 ian. s. Prišla je vest o junaški smrti letalskega poročnika 23letnega grofa von Ka^cri'A'ka. Junaški letalec je bil odlikovan s hrastov m listom na viteškem križu reda že!eznega križa. Sestrelil je v letalskih dvobojih 67 sovražnih letal. Mnenje Sven H edina Budimpešta. 17 jan. s. Znani švedski raziskovalec Swen Hedin je v razgovoru z nekim madžarskim poslancem izjavil: Sovjetska oborožena sita je razdrobljena Zima je samo za nekoliko mesecev po--odo boljševizma Sovjeti so iz-gubilj najboljši drl svojega ozemlja Pomoč demokracij komunistom ne mote več priti Znani raziskovalec je nato govoril o vojni v Aziji in Izjavil, da bo padec fltagapura zapečatil usodo Azije in Avstralije. S padcem te trdnjave bo nastala velikn nevarnost za Tnr" Moskovske kupčije Helsinki. 17 jan. s. Po vesteh, ki jih ie list *Helsingin Sanomat< dobil iz popolnoma pristojnega vira. je na nedavni konferenci v Moskvi Anglija sprejela vse sovjetske predlogp glede proste roke v vsej vzh dni Evropi V okviru ruskih namer je celotno ozemlje Finske z Aalandsklm otočjem in ves severni predel Švedske z vsemi rudnfki ter severni predel Norveške Obnovite naročnino! Razgovori v Budimpešti petekajo v najglobljem prisrčnent prijateljstvu, ki bo še razširilo sodelovanje Italije in Madžarske na vseh področjih Budimpešta. 17. jan. s. Po svojem prihodu t: ie s*r >* I MM p&Štk v rezidenco regenta 1 ►"thvM. kjcT se ie vp:sa' v sprejemno nj go Nato C-i ic 9prejd v palači v'.adneua 't_viscJst\a predsCvin:k Hsdk Bardofefiv s iterim ;e 'mei prvi rjzsovor V* madžar-kih polrtičnih krogih poudariajo da ie ta mtn potek H v naj£f< bi jem in pf if čnetn te pstvti Po razjjrrvoru 7 BardossvKin • regent H.xrhv pndr/al italiiansJiega zu 'nieca min'stra na kosilu Rcrjent Horthv 'b tic] prHiki w«čfl en>fu Cianu svale To^jrafiio «. posvetilom \" mmp& Ida n-»kih urah ie predsednk nva ke vlade Bard<*ssv vrnv; ^nJu Cianu o sta 0>bs 'i'/iUTiikii p*w»ver»:la nosn -Mnck novim IUfl9voro>m Predsednik Rar m*f jc n;ito spremil crofa C'ana k spre emu k' s-o mu da ca pnredila oredsedn tvo. či£»ar \-idno zunanjo politiko predstaven Cianov ob'sk v madžarski preste.Inic Atene. 17. jan. s. Vsi listi objavljajo poročila in komentarje agencije Štefani o potovanju grofa CXana v Budimpešto, kateremu pripisujejo politični pomen. Predsednik vlade bo govoril v Kološvaru Budimpešta, 17 jan. s. Madžarski ministrski predsednik je danes odpotoval v Kološ-var. kjer se bo udeležil otvoritve palače vo-iaškega poveljništva in seje vladne stranko. Ob tej priliki bo mmis/trsiki predsednik imol P< nit i cen govor. Gospodarski odnošaji Madžarske in Hrvatske Budimpešta* 17. jan. s. Vest o ugodni za-ključitvi trgovinskih pogajanj med Madžar-sko in Hrvats-ko so madžarski gospodarMki krcvgi sprejeli z velikim zadovoljstvom Izmenjava gospodarskih dobrin mod obema državama bo pospešena. Hrvatska bo do-! bauljala Madžarski u&nje. kemične proiz-j vode in les. Madžarska pa Hrvatski ndu-strijsike izdelke, živtla in železne polizdelke. Vojna na Daljnem vzhodu S prodorom Japoncev v Johore je Singapur vedno bolj ogrožen Tokio, 17. jan. s. V običajnem pregledu vojažkega položaja opozarja agencija Do-mej zlasti na uničevalno delo japonskega letalstva v Singapuru ta drugih sovražnih oporiščih. Po vesteh z Malajskega polotoka se kleščni manever japonskih sil neizprosno razvija proti angleškim četam, ki se umikajo v osrednji del Johore. Desno krilo japonskih sil napreduje vzdolž zapadne ona-le Johore in je zasedlo neko oporiSčc južno od reke Muar. Po vesteh radijske postaje v San Franciscu so se morale angleške sile zaradi pritiska Japoncev umakniti na Palch. 100 km sevornozapadno od Singa-purja. Tuji opazovalci pravijo, da si an- 171.000 tonami. Japonske podmornice so potopile za skupno 132 000 ton sovražnega brodovja. Letalstvo pa je potopilo 57.000 ton sovražnega brodovja. Japonci so med trgovinskim brodovjem tega dne skupno, izgubili 11 ladij s 40 000 tonami. Ob ameriški obali potopljena petrolejska ladja Lizbona. 17. jan. s. Od pričetka vojne z Japonsko je Amerika ukinila trgovinsko plovbo s Portugalsko Nastal je vtis. da je Amcrka sku-a'a na ta načir. odstraniti nevarnosti, ki grozijo njenemu trgov nskemu gle.*ko poveljnistvo na vse načine prizade- | brodovju. Zdaj poudarjajo da je bi'La na;-va. da bi zaustavilo japonsko napredovanje in ojačilo obrambo Singapura Angleško poveljnistvo pa nima na razpolago zadost-r.pga števila Bet, ker mora večino svojih odinir prihraniti za. obrambo Singapura. Japonsko letalstvo neprestano uničuje sovražne obrambe. Položaj v Singapuru Tokio, 17. jaru s. Listi objavljajo zemljevide, na katerih po zaznamovana leta 1 arzenali in vojaške naprave, ki jih japonsko letalstvu neprestano bombardira. Vesti iz Buenos A i resa o položaju v Singapuru ugotavljajo, da vlada v trdnjavi popoln nered. Poudarjajo zlasti, da primanjkuje angleških lovcev ob češčih na-pad:h iaponskega letalstva. Stockholm. 17. jan. s. Neki švedski dopisnik iz Singapura poroča, da ie domače prebivalstvo v Singapuru žrtev čedalje večje panike. Vsi naoori angleških oblasti za vzpostavitev reda, so zaman. Kadar prdejo japonski bombniki, ki napadajo v zaporednih valovih me^to. s+eče prebivalstvo na ceste in kr'či ter vleče za seboj ženske in o+roke. ki so največkrat žrtve eksplozij. Prebivalstvo ie vznemirila vest, da bo voda v prihodnjih dneh racicnirana. „Singapur ne sme pasti44 Rim, 17. jan. s. »Dailv Mailc piže v uvodniku, da se angleški javnosti ne sme več prikrivati resnice. Skoraj vse vesti Iz uradnih virov govorijo o nepristojnosti, nepremišljenosti in v mnogih primerih o popolno bedastoči. Ni dvoma, da je trdnjava Singapur v največji nevarnosti. Rekli smo žc večkrat in ponavljamo danes, piše list. da Singapur ne sme pasti Posledice padca Singapura Rim. 17. jan. s. DooisniV lista »News Chro-niclc« našteva v nekem članku katn^rrofalne posledice, ki bi jih imela izguba Snp-rnira za Anglosase: 1. popolna svoboda akcije rapon^ke momance od Kamčatke do Jave; 2. jar*onsk; konvoi; bodo lahko brez odmora vozili po tem odseku morja m dovažali neprestano vse potrebščine v že zasedene predele: 3. Japonska lahko ustvari v S;no-osoravskega protektorata Praga. 17. jan. «» Vlada čeTcesa ir. rno-av-^teSLOVENSEI NARODct^bcti. 17. januarja t*4MTX Stev. 13 Spremembe v prometu potniških vlakov V veljavo stopilo v ponedeljek in občinstvu bo z njimi zelo ustreženo Ljubljana, 17. januarja Pričensi s ponedeljkom dne 19. januarja 1942 stopijo v veljavo sledeče spremembe v prometu potniških vlakov: 1) Na progi Ljubljana-Vrhnika trg vozita zop<*t dnevno redno mešani vlak st 8034 z odhodom tz Vrhnike trpa ob 9 uri 26 min. in s prihodom v Ljuhliano ob 10 ol uri ter mešani vlak it. S033 z odhodom *a Ljubljane ob 11.15 ur: n I prihodom STrhniKo trg ob 1150 uri. 2) Na progi Novo mesto—StraZa Toplice vozita zopet dnevno redno mešani vlak st. 9536 z odhodom iz Novega mesta ob 14.40 url ln ■ prihodom v Stražo Toplic^ ob 14 38 url ter metani vlak St. 9537 z odhodom lz Straže Toplice ob 15.27 ur: in s prihodom v Novo mesto ob 15.45 uri sstoatanata pa na tej progi dnevno redno snešanl vlak St. 9540 z odhodom iz Novegi ob 19.50 uri in s prihodom v Stražo Toplice ob 20 08 url Ter mešani vlak st 954 1 z odhodom iz Straže Toplice ob 20 22 ur: in s prihodom v Novo mesto ob 20.40 uri. 3) Na progi Ljubljana Zalog vozita zopet dnevno redno potniški vlak štev. 63kejra kazenskega postopnika. Sicer je morda utemeljen sum. da bi šlo za kvalificirano tatvino, kakor je navedeno v obtožnici, vendar n nikjer dokaza, da je Vokić v trenutku, ko je prevzel denar, ravnal z namenom, da si ga prisvoji oziroma da ga utaji. Njegova obramba, da je hotel denar rešiti in obvarovati za takrat obstoječo jugoslovansko državo, ni ovržena Sodišče je dalo polno vero izpovedbam priče Batističa in ne more verjeti deloma nepopolnem izjavam polkovnika 2lvanoviča Da Vokić ni imel namena prisvojiti 81 denar, izhaja tudi ;z *ega, da ?a ni tratil Dokazana nj ne tatvina ne utaia. Stoj- pa po priznanju obtoženca in ob-toženke, da ae je del tega denarja uporabil za nakup nepremičnin. Po ugotovitvah postopanja sta do aretacije izdala 763.000 dinarjev. Ker ni bila ovržena njuna trditev, da sta imela tud; svoj denar, in sicer 422.000 dinarjev, izhaja iz tega. da je bila razlika za izdatke uporabljena iz vojaškega denarja. Tako ie Ostoje Vokić zagrešil prestopek po § 379.. Ki kaznuje tistega državnega uslužbenca, ki uporab; državni denar, čeprav z namenom, da ga kasneje povrne. Da je bil Vokic še državni uslužbenec izhaja iz tega. ker še ni bi razrešen in ni izgubil svojstva oficirja. Denar mu je bil poverjen, kršil je svojo dolžnost le ko ga je uporabljat Za ostalo vsoto ga je moralo sodišče popolnoma oprosti ti. Pri odmeri* kazni, ki je v § 179. zagrožena s strogim zaporom do treh let, je sodišče vpoštevalo, da je edina obtežilna okolnost znatni znesek, oLajšilne pa so njegova neoporečnost, priznanje dejanja in da je bilo dejanje izvršeno v izrednih razmerah. Na podlagi § 71. točka 4. mu je zarad; tega spremenilo strogi zapor v zapor. Ker more prestopek, zaradi katerega je bil Vokić obsojen, storiti le državni uslužbenec in je to specijalen delikt, sodišče n: moglo naprtiti Olg; Vokičevi nobene krivde in jo je zato moralo oprostiti. Proti tej razsodbi je državni tožilec takoj priglasil revizijo glede kvalifikacije dejanja obeh obtožencev, priziv pa glede višine kazni Ostoja Vokiča. Branilec je izjavil, da si pridrži zakoniti rok treh dni. Aktualne vremenske napovedi Se malo snega smo dobili, zda} se pa vprašujemo, ali bo ie bolj mrzlo — Kaj pravijo vremenski napovedovalci Ljubljana 17. -anunria. Vreme na* ie radnje čase «e fK^cbei zaposlilo: zdaj res nkr/mur ne smemo zameriti, če zahaja v metcoroir.^nio. Šimenci smo baje WB| iezkn-slo-vci. tudi tist\ ki ao slovenske šolske naloge rn episovali pod solnimi klopm: in ki nit' ne razlikujejo med pvnom ni ka*o Tr.da vre me nos! ov cev je nedvomno Se tucat več Vsi napovedujemo vreme, zato se vsele; vsaj nekaj napovedi uresniči Zadnie čase so Še tembolj aktualne vse vremenske napovedi Cim je pritisnil mraz smo takoj začeli napovedovati da bo vraž?e mrzlo. Potem ie vm mraz čez noč no rnrstil in pohitel* srno z napmedmi da ho sneiitlo ter da se bo smefl spremenili v dež. če se bo $e brrfj ogrelo. Cc bo pa ostalo hladno vrno previdno rtripoTnn'li borno do Ml* lepo vreme. V te i zimi vmp dožveli ie vsa presenečenja Prav zs prav »o se zimske vremenske muhe začele že v drugi polovici oktobra Oktobra je že nekajkrat snežvlo Pr.šteno merr snega seno Da d>>bHi o v«eh s-ve-i^h menda cele brez napoved^ Toda tedaj smo se podvizali; napovedali smo da bo zima izredno dolga in huda Cez nekaj tednov smo seveda na to napoved pozabili, ko se je začelo babje leto m smo se začeli vpraševati, ali bo v te* zimi sploh kai snesa. V Liubljan-Ji! kotlin: je oaalr kopno več tednov, medtem ko so na Dolenjskem uživali vse zimske čare in blaf?odati. Mi Nino s« morali zadovoljiti s samim mrazom ob kencu decembra. Staroverci. k; či&lajo stoletni koledar še ixv.i kakor Kolomoncvv žegen 90 trdili s svetim prepričanjem, da se bo začel -zredno hud mraz v začetku januarja n da bo tra-ial do zadnjih dni v mesecu, nakar bo na->Ur*i!o ju/no vreme Vjiho-va vera v ne-zmr.tljivost čenč stoletnega ko1edar:a je stali seveda ncomajana. čeprav je ju/no vreme nistopilo rb novem letu in jc trajalo nad teden dn:. nukar nam je nebo na-su-lo šc snega, kljub vsem nasprotnim napovedim. Zdelo sc ie. da bodo vremenski preroki imeli p»oT>!ej lažje delo kajti sne^ru sledi pozami navadio mraz V resnic' ie mraz pritiskal od dne bolj in končno sr, se nekaterim vremenoslovcem celo zmešali ra-!u ni, da niso sploh vedeli koliko je prav za prav pokazal toplomer, ko bilo najbolj mrzlo, odnefno kam je »padla temperatura« kakor se temu učeno pravi. *>Padla« ie še bc>lj. odnosno *>živo srebro je zdrknilo« do —1°.2°; to padanje in drčanie pa menda ni bilo spremljano s primernim ropotom, da nismo s!.šali kje je temperatura »evbležila« Po tem padcu se je pa temperatura — zopet brez napoved' — »dvignila« To so stro kovni izrazi, »temperatura se dvipa* ali »živo srebro se je dvignilo« Zato vam moramo razložiti da se temu pravi: postalo je topleje ali: ogrelo se je. Tne napovedi zaidejo tudi v li-ste —. bo mrzleje. če bo vreme ostalo lepo. če bo pa uižno. bo trvpleje če pa sever, bo hud mraz. Ta napoved pa velja seveda le za severno zemeljske, polutr; Najbolje je. da potrpimo še nekaj tednov, ko bo najhujše, prave zime konec. Nekajkrat nas ob najbrž še polteno zeblo, ne v»lede na to. kaj plavijo vremenski preroki. Interna skakalna prireditev na Rakeku Na novi letos zgrajeni skakalnici se bodo v nedeljo pomerili domačini z gosti iz Ljubljane Rakek, 17. januarja. V navdušenju za lepi in zdravi zimski ;port so se Notranje; letos začeli zanimati zanj nekol-ko intenzivneje, kakor je bil običaj doslej. Zlasti se uveljavljajo na Rakeku, kjer je znani smučarski tekmovalec Jože Nedog zbral okoli sebe četico mladih fantov, navdušenih za smučarski sport Ze pred božičnimi praznik: so si zgradili skakalnico, kj dovoljuje do 30 metrov dolge skoke. Odkar je zapadel sneg. pridno trenirajo pod vodstvom Nedoga. Uspehi sistematičnega treninga so že doslej zredno lep: in tako smo nenadoma dobili na No-tranjakem nov kader skakačev. Da b: se nekoliko preizkusili z drugimi slovenskim; zimskosportnimi tovariši, prirejajo v nedeljo skakalno prireditev, na katero so povabili skakače iz Ljubljane. Ob' j u b i I i so sodelovanje skoraj vsi. tako da bo prireditev združila vso našo zim-skosportno skakalno elito. Ne bo ofic el-nega značaja in je predvsem namenjena treningu. Na prireditev opozariajo prireditelji vse prijatelje zimskega snorta Vab-:;o fih, 73 pohite v nedeljo na Rakek te:- tako ml notranjske sportn ke vsaj moralno podpro v njih idealnem stremljenju. Razen ogleda prireditve pa se bo mogel vsak smučar na lepih terenih na Rakeku in v njegovi okolici nasmučatl po mili volji. 2e zato se mu splača, da se odloči :n si enkrat ogleda priložnosti za smučanje tudi na Rakeku. Prireditelji mu zagotavljajo, da ne bo razočaran in da se bo še ponovno rad vračal. Smuk! —tti— V nekaj vrstah Za evropsko boksarsko prvenstvo, ki bo od 21. do 25. t. m. v Vratislavi. so prijavile svoje zastopnike Madžarska. Italija. Slovaška. Švica. Španija in Hrvatska. Finska in Rumunija so morale svoje sodelovanje odpovedat:. Španci bodo poslali na tekmovanja 14 tekmovalcev. Na SlovaSkem so imeli prva smučarska tekmovanja v letošnjem lotu. V teku na 15 km ie zmagal Andrej Suša v času 50:52. Najboljši skakač je bil Kral Bruk s skokoma 27 in 28 m. Italijani so tekmovali v Cervinign V slalomu je zmasral znani italijanski smučar Confortoln pred S. Sertorelijem. V teku na 12 km je zmagal Severio Compagnoni. fz Spadnje štajerske — Zborovanje udeležencev prve svetovne vojne v Ptuju. V dvorani Nemšk^^a doma v Ptuju 9C je zbralo v nedeljo nad 800 udeležencev prve svetovne vojne Mnogi s i prišli iz odlik »vanji na prsih. Standardni vodja B\isch je govoril o vetikiD žrtvah, ki ao jih doprinesli vojaki v prvi svetovni vojni zlasti v bitkah pred Verdtt-nom in na Marni. Njihove žrtve pa niso bile zaman. Iz te borbe je vstal mož ki je združil nemški narod v veliko in mo-gotao državo S počastitvijo vseh v BV«-tovni vojni padlib, je bilo zborovanje zaključeno. — Zrna v Štajerskem Heimatbundu. Vre t-elo ženskega odseka v štajerskem Heimat-bur.du gre za tem. da se ženam pomaga in svetuje, da se jim omogoči vse praktl'no in teoretično znanje. Odsek rt sega tri velika področja: materinsko delo. ljudsko go-sr^dinjstvo in pomoč, ženski odsek v štajerskem Heimatbundu pomaga tudi vsem ženam na Spodnjem Stajat skem z nasveti in dejanji ter stoji na stališču, da mora mož na bojišče, žena pa doma delati za bodočnost nemškega naroda. — Velika kmetijska razstava v Mariboru. Od 1. do 8. februarja bo v Gotzovi dvorani v Mariboiu prirejena velika kmetijska razstava, ki bo pokazala velike naloge državnega prehranjevalnega zavoda na poliu preskrbe podeželskega prebivalstva in ureditve trgov Lani je bila ta razstava v Celju, kjer je dosegla velik uspeh, saj je imela 20.000 obiskovalcev V Mariboru bo še izpopolnjena Serija velikih fotografij bo prikazovala stanovanjsko kulturo na kmetih. Sadjarska in vinarska aola v Mariboru bo prikazala na razstavi sadjarstvo in vinarstvo Spodnje Star jerska »lasti ▼ marlborskam okrožju. Razstavi bo priključen tudi vaSki kino z mnogimi poučnimi in zabavnimi filmi Glavna kmetijska zadruga fttajerske razstavi mnogo kmetijskih strojev. Naše gledališče DRAMA Srbnta. 17.: ob 17.30: Roknvnjači. Izven Nedelja 18. jan.: ob 14.: Dom. Izven. Znižane cene. Ob 17.: Voda. Izven Ponedeljek, 19. jan.: zaprto Govekarjeva dramatizacija Kersnikove in ■Jimičeve pm^sti »Rokovujaei« je doživela po dolgoletnem premoru na našom od:u zopet nenavaden uspeh. Rokovnjači so bili razbojniki. Ki so živeli pod vodstvom svo-jega glavarja Nandeta v Kamniških planinah. Ljudstvo je verovalo, da ima vsak v malhi opaljeno otroško roko. ki mu daj" skrivnostno moč. Odtod ime Rokovnjači. V igri je pokazana usoda glavarja Nan-leta in n;egov konec. Igra spada v vrsto romantičnih ijwrtaafh iger. V dejanje je vpleteno petje in glasba, ki jo je koni-poniral Viktor Parma. Igro je zrežiral prof. šest. V glavni vlogi: E. Gregorin. nadalje grajo Osar Jan. Kralj. VI. Skrbinšek, Košr.ta, Mira Danilova. Drenovec. J. Kov:č. Simčičeva. Marija Vera. Gale, Peček. Starčeva. Plut Brezijrar. Bratina Košič. Raz-treacn, Orel. Rakarjeva. M. Skrbinšek. Lipah. Nakrst. Presetnik. Potokar. Tiran. Nada Stritarjeva in J. Boltarjeva. Predstava bo dre vi ob I*.30 izven abonmaja. Nedelja v Drami. Ob 14. bodo ponovili štiridejansko dramo »Dom« ki jo je napisal na« domaei pNatelj Janez »Talen. Dejanje se plete na kmečkem prruntu, ki je tik pred propadom. Ta. v kmečkem življenju pogosta zgodba, daje sliko o odrešujoči ljubezni ljudi do rodne gTude, ki končno zmaga. Jedrnati jezik ter verno podani značaji naših ljudi tvorijo globoko dojmljivo zgodbo. Režiser: Milan Skrbinšek. — Zvečer ob 17. bodo uprizorili Vorabergarjevo komedijo »Voda«. To je zabavna satirična igra z veselolgmo potezo. Junak komedije je vsa vas: glavno nit dejanja tvori zgraditev novega vodovoda Dramatik je ožigosal v igri na vesel način človeške slabosti, kot so: ničemernost, častihlepje, trma itd. Opozarjamo na to resnično zabavno delo. Režiser: Milan Skrbinšek. OPERA Sobota, 17. jan.: ob 17.: Prodana nevesta. Izven Nedelja, 18.: Ob 10.: Princeska ln i-maj. Izven Ml3dinska predstava. Zelo znižane cene. — Ob 15.: Ples v Operi. Opereta Izven Ponedeljek, 19. jan.: zaprto Drevi bodo peli izven abonmaja Smeta novo komično opero »Tročlana nevesta«. Delo predstavlja umetniško posrečeno spojitev tehničnega mojstrstva z uporabo folklornih pevskih in plesnih motivov. Ta vedra in razigrana opera se odlikuje z živimi ritmi, melodioznimi spevi in učinkovitimi baleti. Peli bodo: Vidalijeva, Manoćevski. Betetto, Banovce. Janko, Kogcjeva, Pugelj, Golobova. Polajnai jeva, Jelnikar in M.v renk. Dirigent: D. žtbre režiser: C. Debe-vce, koreograf: ing. P. Golovln. MRAKOVO gledališči: Frančiiktmaka dvorana Nedelja. IS. t. m. Pavlihovct ZnreTrw 10.30 Tcrek. 20. t. m. Elektra. Premiera. Začetek Ob 18. Opozarjamo na premiero velike antične traerodije »-Elektra«, ki bo v torek prvie uprizorjena na slovenskem odru. Elektro igra Tuši Rajnerjeva. — Klitamnestro, Or?-sta in Egista L Mrak. Krizotemls pa L. Planinova. V ostalih vlogah sodeluje ves ansambl. Blagajna franč. dve rane posluje dnevno od 10—13. in od 15. 17. V nedeljo zadnjikrat sijajno uspel nastop Pavliharjev. Bekan&fmachung Alle Volksdeutschon QmSied!er der Stadt Laibach. welche flir das deutscha Reich optierton. vrerden darauf auf- merksam gemacht, dass der letzte Um-sriedlertransport fiir den 20 Januar 1942. bestimmt ist. Umsiedler. dle dle Temiinzuweisung for ihren AbtrUnsport noch nieht erhielten, werden in ihrem eigrm?n Interease aufgo- fordert. sieh zuverlassig spatestens bis zum 17. Januar 1942. In der Transport-Abteilung Stari trg 21 zu melden. Der Oentsrhe T'msipflliinjr*-bevollmiiehtigte fiir die Pro- vinz Laibach. Opozorilo Vsi izseljenci nemške narodnosti, stanujoči v Ljubljani in okolici, ki so se javili za izselitev v Nemčijo, se opozarjajo, da je poslednji transport določen za 20 jan. 1042 Vsi oni. ki še niso doslej prejeli obvestila, kdnj se imajo izseliti, se pozivajo v lastnem interesu, naj se zanesljivo javijo najkasneje do 17. januarja 1&42 ▼ transportnem oddelku na Starem trgu št. 21., I. nadstropje. Pooblaščenee nemških izseljencev. iS e/eztt / ca K O L E D A K Danes: Sobota, 17. januarja: Anton r*>-ščavnik Jutri: Nedelja. 18. januarja: Petrov stol v Rimu; Priska DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Nočem se poroditi Kino Sloga: Ocean v plamenih Kino Union: Z nasmehom v življenje Razstava akad. slikarja Zorana Mu&iča v galeriji Obersnel na Gosposvetski cesti odprta od 9. do 12.30 in od 14. do 1R Veseli teater, sobota, nov program štev. 14 ob 18.30 PRIREDITVE V NEDELJO Kinematografi nespremenjeno Mrakovo gledalinče »Pavlihove!« ob 10.50 v frančiškanski dvorani Veseli teater ponovitev programa St. 14 ob 14.30, 16 30 in 18.30 v Delavski zbornici DKŽIR N E L E K A R N E Dane« in jutri: Mr. Leustek. Resljeva cesta 1, Banovce, Kongresni trg 12 ln Nada Komotar. Vič — Tržaška cesta Mc*stno dežurno zdravniško službo bo opravljal od sobote od 20. do ponedeljka do 8. zjutraj mestni zdravnik dr. Ivan Logar, Cesta 29. oktobra 7, telef. št. 41-52. Srbija reorganizira sviloprejstvo Da organizira in poživi že prej važno sviloprejstvo v Srbiji, je podelila srbska vlada koncesijo nemškemu podjetju Sud-osteuropa KG. Beograd, ki mu daje najprej za 15 let izključno pravico gojiti svi-loprejke v Srbiji. Koncesija se bo avtomatično podaljševala vsakih pet let tn bo trajala skupno 30 let pod enakimi pogoji, če ne bo z nobene strani odpovedana. Nemško podjetje ?e je obvezalo ustanoviti najpozneje v dveh letih stanico za proizvodnjo sviloprejnih jajčec, ki postane po poteku koncesije kakor tudi vsi drugi objekti odnosno investicije podjetja last srbske države. Le ta se pa zaveže nasaditi v smereh državnih in občinskih cest v dolžini 3 kilometrov od vsake vasi in mesta ob izrabi drugih možnosti murve, dalje dati na razpolago murvine sadike brezplačno in plačevati premije za njihovo saditev. Nemško podjetje bo ves čas svojega delovanja oproščeno državnih in občinskih dajatev. Vse potrebščine, kar jih bo podjetje uvažalo odnosno Izvažalo, bodo oproščene carine. Sviloprejstvo bo oproščeno davkov. Pri kmetijskem in prehranjevalnem ministrstvu se ustanovi fond za pospeševanje sviloprejstva Nemško podjetje mora pridobljene kokonc ponuditi v nakup Priv. družbi državnih tvornic svile v Beogradu, ki jih bo predelovala v predilnici svile, katero bo treba še zgraditi. To podjetje bo moralo svoje proizvode ponuditi v nakup najprej podjetju SUdosteuropa K. G. GALANTEN ZDRAVNIK — Gospod doktor, povejte mi prosim, ali je moja bolezen v kakšni zvezi s pojavi staranja? — Kaj pa mislite, gospa. Po mojem mnenju gre pri vas za zakasnelo otroško bolezen. Stev. 13 »SLOVENSKI NA ROD«, •obeta. 17. januarja 1042OOL " Stran S Statistika sodnih izvršb v letu 1941 V treh letih Je delo izvršilnega oddelka ljubljanskega okrajnega sodišča dovalo za polovico — Izvršbe v nepremičnine so se znižale za 60% Ljubljana. 17. januaij. Eden važnih oddelkov okrajnega sodižča je izvrfcln: ah peti oddelek, ki mu je dolžnost stvarno uveljaviti odločbe sodišč in v nekaterih primerih tudi drugih upravnih oblastev ali javnih organov, kadar zoper nje ni več pritožbe in jih stranke prosto- stovoljno ne izpolnijo Pr: tem gre v veliki večin: primerov za uvel javi jen je Odroma zavarovanje denarnih zahtevkov. Tako je delo izvršilnega oddelka vrstno me- rilo za presojo trenutnih socialnih prilik na ozemlju, ki spada pod pristojnost okrajnega .sodišča. Vzroki nazadovanja prisilnih izvršb Izvršilni oddelek ljubljanskega okrajnega sodišča je v predvojnih letih imel zelo veliko dela in je uradništvo b:lo z njim preobloženo. Pos]cd;ce hude gospodarske krize na začetku nreteklega desetletja so Hritiskale na vse stanove in mnogo dolž-ačkov pred usodnim po]nmom ni imelo poguma izvesti bolečo operacijo s svojimi rokami Tako se je na izvršilnem oddelku kupičilo vedno več -pl?ov. da jih je urad-ništvo kljub pomnožitvj težko zmagovalo. V okviru oddelka so delali že tnje pododdelki, ki so imeli vsak svojega sodnika in najnujnejše potrebno število uradništva. Pri tem je ostalo do danes. Nove razmere pa so preeej vplivale tudi na zaposlen 4 zvr?ilne*?a oddelka Ne samo, da je odpadel del ozemlja, ki je v bivši Jugoslaviji spadalo pod pristojnost ljubljanskega okrajnega sodišča, tudi gospodarske razmere so se spremenile Nepremičnine so danes večinoma v trdnih rokah, kol kor pa gre za dolgove iz starejših obvez za lastnike nepremičnin ni težav, ker se je dejanska vrednost denarja močno spremenila v njihovo korst. Zdelo bi se. da je v tem položaju predvsem prizadeto uradništvo oziroma vsi. ki živijo samo iz zaslužkov svojih rok. To je tam. kjer gre za stare obveze nedvomno tudi res in je breme dolgov uradništva. ki je bilo le redko plačano, kakor bi bilo treba, problem, ki bi ga tudi izvršilni oddelek ne zmogel. V novejšem času pa je uradništvo in delavstvo »na boljšem*; skušnjav s posojili n več. blago in vsakdanji živež je treba plačati sproti al: se mu odpove- V 3 letih nazadovanje za 50 • • Vse to je pnpomoglo, da je za Doslednost izvršilnega oddelka naglo padala. Najob-čutnejš: padec je doživel lani, ko se je število prisilnih izvršb vseh vrst zmanjšalo od 10.044 v L 1940 na 6119. Ce je vpo-števamo. da je imel izvršilni oddelek še L 1939 skupno 12 542 prisilnih izvršb, ugotovimo, da se je delo v treh letih znižalo za 50* •. k čemur nedvomno ni doprineslo samo zmanjšanje pristojnostnega ozemlja, temveč tudi sprememba gospodarskih razmer, kakjr jih oblikuje vojna. V omenjenem skupnem štev lu prisilnih izvršb, ki so jih zabeležili lani. je bilo 1O07 rakih. k: so jih prevzeli iz prejšnjega leta. Gre za postopanje, k: Sa do koledarskega le*a ni bilo mogoče končati ;n so ga moral; nadaljevati Se v naslednjem letu. Take prehodne primere zabeležijo vsako leto. znač;lno pa je. da se tudi v njih zrcali pofj H -;e zaposleno-!: L 1940 so prevzel; 1253 opisov. 1. 1939 pa 1601. Medtem je pršlo novih 5112 1. 1940 — 8791 in L 1939 — 10.941. Izvršbe na nepremično imovino Najlažje .-*..« .ičc ::na upnikm kadar poseduje dolžnik nepremičnine. Posest nepremičnin je skoroiia nemogoče prikriti m se lahko upn:k v zemljiški knj.gi vedno prepriča o n;h vrednosti in vseh drugih okolnost ih. ki so v tem pogledu važne. Imeti mora le izvršilni naslov, kakor pravniki imenujejo list.ne in spise, ki vsebujejo sodbe, sklepe, rešitve in odločbe sodišč in nekaterih drugih oblaste\\ zoper katere ni pravnega sredstva, ki bi ovrlo izvršbo, oziroma ki so že pravnomočni. Seveda pa za poplačilo vsake denarne terjatve ne. sre. da b upnik pretiraval svojo pravico m morda povzročil s svojimi zahtevami dolžniku večjo škodo, kakor je vredna terjatev Bilo bj nepravično, ko b: upnik smel n. pr zarad terjatve v višini 1000 lir pognati na dražbo hišo, ki je morda vredna več stotisoč lir. Zlasti je prizanesljivo«* na mestu v dobi gospodarske stagnacije, ko -e cene nepremičninam ne prilagode vedno pravočasno stvarni vrednosti. Znano je. da so se mnogi dolžniki, k; jim je sodišče prodajo posestva v času tik po depresiji. kj je sledila 1 1932. pritoževali, da je b la vrednost prenizko ocenjena. Zato je zakonodajalec določil več načinov, kak- se zavaruje oziroma poplača terjatev. Izbiro pa m prepustil samo upniku, temveč mora pod določenimi pogoji odločiti izvršilni sodnik. Lani je bilo prisilno osnovanih 287 zastavnih pravic Vedno pa upnik ne zahteva takoj plačila svoje denarne terjatve. Prepričan je morda, da mu bo dolin.k prej aH slej poravnal sam dolžno vsoto. Toda kakor posojilodajalec se hoče zavarovati in zato zahteva osnovanje prisilnih zastavn h pravic. Pri tem gre mnogokrat za pravdne stroške odvetnikov in podobno, vendar je mogoče na ta način zavarovati vsako izvršno terjatev na zemljišču, ki je vpisano v zemljiško knjigo ali z zastavnim popisom tudi na drugih zemljiščih. Učinek vpisa je važen tlasti zato. ker :ma odtlej upnik terjatev* napram vsakokratnemu lastniku in ga upnik s prodajo ne more več oškodovati. Postopanje za prtsilno osnovo zastavne pravice je enostavno in naglo To je razvidno md; :z statistike izvršilnega oddelka ljubljanskega okrajnega sodišča, saj so bili zadnja tri leta za katera so nam številke na razpolago, rešen: vsi zadevni spisi. Predlogov za prisilno osnovanje zastavne pravice je izvršni oddelek prejel in rešil lan- 287 L 1940 je bilo takih primerov 653. take da jih je bilo lani 366 ali 56° • manj. L. 1939 jih je bilo 697. tako da znaša *rile*~ pa lec iknro 59 odstotkov. Prisilnih uprav ie bilo 147 Prisilna uprava pa je ž> hujša zadeva in pravice liititiiffVn bo z njo že močne utesnjene, dasi še ni odbila --zadnja ura t. Sodnik jo sme, če ne preseza terjatev 380 lir nrez pripadkov, dovoli t: samo. če so izpolnjeni pogoji, ki jih zakon navaja. S prisilno upravo =e upnikova terjatev že poplačuje, in sicer iz dohodkov dolžnikove nepremičnine. Sodišče menuje uprav.-telja. ki razpolaga z donos:, seveda v korist upnika. Prisilna uprava se zabeleži tudi v zemljiški knjigi. Traja, dokler ni terjatev poplačana, uk ne se pa lahko tudi v primeru, ko b. zahtevala take stro-^e. ki jih iz dohodkov zemljišča ne bi bilo mogoče poplačati. Izvršilni oddelek je lani imel opravka I 147 pnsiln.m, upravami. 1. 1940 z 230 in L 1939 z 244. Kakor je očitno, štev-lo prisilnih uprav, dasi se je znižalo za 83 oziroma 97 primerov, ni padlo v takem razmerju kakor skupno število prisilnih izvršb. Upoštevat: pa je treba, da je bilo lani prevzetih še 107 prisilnih uprav iz prejšnjega leta — 1. 1940 — 128 in 1. 1939 — 140 — in da je bilo med letom vloženih nov.h predlogov za prisilne uprave le 40. d očim znaša enako število v. 1. 1940 — 103 in L 1939 — 104. Novih predlogov je bilo torej za 60° • manj. V teku leta je izvršilni oddelek ustavil 93 prisilnih uprav. 54 pa jih je ostalo nerešenih To razmerje je zopet znač.lno in v skladu z današnj.mi prilikami, kar nam postane očitno, če poznamo številke prejšnjih dveh let Medtem ko je bilo lani ustavljenih 63* o prisilnih uprav, jih je bilo 1 1940 okroglo 53 (ustavljenih 123, nerešenih 107) in ] 1939 pa 47.5° ■ (ustavljen h 116. nerešenih 128). Samo 26 prisilnih dražb dovršenih Prisilna dražba nepremičnin oziroma po-v je pač najbolj trd ukrep, ki se ga posluži upnik, saj pomeni v večini primerov za dolžnika beraško palico, zlasti na kmetih. Kakor prisilna uprava se po dovolitvi I zaznamuje tudi dražbeno postopanje v zemljiški knjigi z učinki proti vsem naslednjim lastnikom. Toda stvar do dražbe same za dolžnika še nj popolnoma izgub-ena in prične se zadnja obupna borba za vsako b lko. ki bi ga mogla rešiti po-Joma. Sodišče mora ustaviti dražbeno postopanje v primerih, ki jih zakon natančno našteva. Največkrat, zlasti ko so dra- Eitcijj banke al hranilnice, se ustavi dražbeno r>°?*opanje. če đcAžnUna uspe poravnati vsaj neka* dolžnega zneska :n umakne upnik predlog za izvedbo dražbe. Ce tolžniku ne uspe ustavitev postopanja. s-~ isto po predpisih nađaTjuje in zaključi šele s posebno razpravo, na kateri se razdeli kupnina. Lani Je izvršilni oddelek mel opravka z 213 dražbenimi postopanji: številka Je še vedno razmeroma visoka, čeprav je bilo 1. 1940 postopa ni 316 in 1. 1939 — 373. Toda 106 p stopanj je bilo prevzetih Iz prejšnjega leta (1. 1940 — 130 in 1. 1939 — 144). Novih predlogov je b lo 107. medtem ko znašata zadevni številk; za prejšnji leti 186 oziroma 229. Tudi za dražbena postopanja velja, kar smo zapisali za prisilne uprave Ustavljenih 60** r dražb (129). predlanskim 53 kakor prejšnja leta. Lani je blo ustavlje-nh 60"« dražb (129). predlanskim 53 (163> in L 1939 le 38** (142). 2 razdelitvijo sklada *"e je lanj končalo samo 26 dražb ali 12po! L. 1940 je bilo končanih 42 dražb aH 13°. in 1 1939 — 101 dražba ali 27" e. Nerešenih je ostalo lani 58. predlanskim 106 in 1 1939 — 130 dražben h postopanj. Razen na nepremičnine opravlja izvršilni oddelek izvršbe tud; na premičnine, terjatve. imovincke nravioe. izvrstne prisilne zpraznitve in druge pravde Tudi za to nie*?ovo delo so zbran1' nodrobni zanimiv; podatki k- bomo o njih poročali v en-prihodnjih številk VESELI TEATER - Nov program? NA SPOREDU: SKECI PLES. SAMOSTOJNA TOČKA ADAMIČEVEGA JAZZA. ILUSTRIRANI DOVTIPI ITD. PREDSTAVE: v soboto ob 18.30. v nedeljo ob 14.30. 16.30 in 18.30. P N F, V VESTI — Kralj in Ce*:ir na proMavl G.iliVa. V nedeljo dopoldne 1». državna pros' i. Galilea, ki jo pripravlja Italijanska ik;i-demia Proslava bo v dvorani Julij i Ce-zarja ln ji bo prisost v oval tudi Kralj in Cesar. O Gallleu ln sodobni mish bo govjril akademik Francesco Severi. — TekmovMnja za zboljšanj*- knis»:r -M-ke Korporacijski pokrajinski svet v Trstu se je lotil izvirne misli, kako M izboljšal peko kruha. Razpisal je že dvoje tekmovanj med peki tržaške občine in obljubil tistim, ki njih izdelke oceni posebna komisija strokovnjakov za Baaoijjae, visoke nagrade Sedaj je razpisano že tretje tekmovanje. Nagrade znašajo za pekovske mojstre: prva 10.000 lir druga 7000. tretja 3000 in 14 po 600 lir; za pekovske pomoč-Dike pa: prva 5000 lil, druga 3000. tretja 2000 in 14 nagrad po 400 lir Tretje tekmovanje bo zaključeno 15 marca. — Novi hrvatski poslanik v Bukarešti. Bivši hrvatski poslanik v Berlinu dr. Bon-zon je bil imenovan nedavno za profesorja na medicinski fakulteti zagrebške univerz? ho imenovan za poslanika v Bukarešti kot naslednik dosedanjega poslanika dr. Budaka. — Velik u**peh hrvatsko zim«*ke pomoči. V okviru hrvatske zimske pomoči -Pomoč« so nabrali od začetka decembra n.i Hrvatskem 15 milijonov kun. Zagrebški iisti vidijo v tem dokaz novega duha. ki preveva hrvatsko ljudstvo že v velikem obsegu in ustvarja temelje srečne bodočnosti Hrvatske. — Tečaji italijanskega jezila v Kočevju Dne 7. januarja je bil ob navzočnosti vo-jašk h in civilnih dostojanstvenikov v Kočevju otvorjen tečaj italijanskega jezika za Slovence, člane občinskega Dopolavora. Tečaj, ki ga vodi učitelj Giuseppe Pterolli se bo vršil po trikrat na teden < ob ponedeljkih, sreiah m petkih* od 18 do 19. ure za dopolavroste. ki že govore nekaj italijanščine, od 19.20 pa za začetnike — Nove srbske znamke. V kratkem pridejo v Srbiji v promet nove porto znamke in pisemske znamke s sliko samostana 2i-ča. Serija portoznamk obsega sedem vrednosti. Enodinarskl pisemski znamki s sliko samostana Žiča. ki ima po nji Ime vsa prva serija srbskih znamk bo sledila druga znamka te serije s sliko samostana Manaslje. — Prvi zvezek ustanke zg-odovine. Ustaški glavni stan je začel takoj po ustanovitvi hrvatske države zbirati podatke in dokumente o zgodovini n-"tnšk»*ra pokreta ln hrvatskega o*svobodtlnega boja. V kratkem izide prvi zvezek ustaške zgodovine, ki bo obsegal dobo od ustanovitve Jugoslavije io januarja 1929 ko je moral dr. Pavelič zapustiti bivšo Jugoslavijo. Ta zvezek bo obsegal med drugim govore dr. Ante Pavc-llča v beograjskem parlamentu ln razne druge zanimivosti. — Zavarovanje potnikov na Hr\ at*k-»m. Med zagrebško zavarovalnico Dunav n hrvatskim prometnim ministrom je bila sklenjena pogodba o zavarovanju potnikov na hrvatskih železnicah. Najnižji znesek znaša 25 000 kun. ki se pa lahko zviša na poti kovo zahtevo na 250 000. Zavarovalni prispevek znaša pri vozni ceni do 20 kun eno kuno, preko 20 kun pa 2 kuni. Enako lahko potnik zavaruje tudi prtljago in gar- ierobo. — Hrvatske železnice. Na Hrvatsko je 11 o 58.5° ft normalnotirnih železnic bivše Jugoslavije. Od železniškega parka je pa lobija Hrvatska 44*"*?- lokomotiv in 37.5% vagonov, tako da ima zdaj nad 11.102 vagona. — Helij na Hrvatskem. Pri Siracu v Slavoniji je v toplih vrelcih radioaktivna topla vola Poskusi so pokazali, da uhaja lz te vode nekaj plina v katerem je helij in sicer 0 004 do O.OOo* To je neznatna količina helija Ln strokovnjaki proučujejo zdaj vnrašanje ali bi kazalo pridobivati ga Stroški bi bili namreč zelo viaoKi. — Nemški kulturni filmi za Srbijo. Beograjsko Novo Vreme poroča o pogajanjih med zastopstvom nemškega filmskega podjetja SudostfUm in srbskim prosvetnim ministrstvom. da bi to podjetje odstopilo ve£ ne:r.šk h kulturnih filmov za srbsko srednješolsko mlaJino. Pogajanja so bila .-pesno zaključena. Nfsri'ee. Smučanje zahteva zadnje Base skoraj vsak dan kakšno žrtev. Včeraj so pripeljali v ljubljansko bolnico dva mlada smučarja, ki sta si polomila ude pri smučanju. V Ljubljani si je pri smučanju zlomil desnico Anton Dolinar. 17-Ietni sin pekovskega mojstra s šmartlnske ceste. — V Sodražicl si je pri smučanju zlomil levico 13-le*ni sin pocestnice Viktor Prijatelj. — V Dolnjem Logatcu je padla na poledeneli leall 22-letna Marija Marc in si zlomila levico. — 11 letnikov slovenskega strokovnega lista. Z dvojno številko (11.—12.) je Elektrotehniški vestnik v Ljubljani pravkar zaključil svoj 11. letnik. Čeprav so lani nekateri strokovni listi prenehali izhajati, je ta izvrstna tehnična re\ija. čettidi že pr j ni š'ela posebno mnogo naročnikov, ker je bila namenjena predvsem strokovnjakom, tehnikom in dijakom, nadaljevala svoje delo, koristno za napredek našega gospodarstva. Zadnja številka vsebuje bogato vsebino. Upamo, da bo Združenje elektrotehniških obrti premagalo tudi letos vse te- ter uživalo tudi podporo pri Združenju industrijcev in obrtnikov Ljubljanske pokrajine, da bo revija izhajala še nadalje. — Gradnja železniške proge Tešanjka — Tešanj. Kakor poroča zagrebški »Hrvatski Narod«, bodo že v najkrajšem času začeli grad ti železniško progo Tešanjka — Tesan;, kj se bo odcepila od železniške prose Usora — Teslič. dolga pa bo okoli 9 km. Pripravljalna dela so že opravili in ;e ve tudi kredit v znesku 9 milijonov kun odobren. Nova hrvatska železniška pro^a ne bo važna samo za osebn; promet, ampak tudi za tovornega, saj bodo po njej prevažal mangan, premog, že'ezo in baker iz zdaj še nezadostno izkoriščanih rudnikov v okolici Tešn^'a, Pri gradnji nove proee bo zaposlenih mnogo delavcev, tako da bodo skromni orebivalci teh krajev imeli vsaj nekaj časa tudi prav dober zaslužek. — Vse on*» p. n. naročnike na Gradov Ital. ♦«^čaj za Slovence, ki še niso dviemili vseh 12 zvezkov vljudno prosimo, da takoj dvig--t.pjo manjkajoče Hm zvezke v knji-rarni Tiskovne zadruge v Ljubljani, selenbur-gova ul. 3. Iz Ltabllane —lj Opozarjamo na koncert orgelskih del iz predklasične dobe. ki bo v ponedeljek, dne 19. t. m. ob " i 7. uri zvečer v Hubadovi dvorani. Koncert bo izvajal na orglah Glasbene Matice skladatelj prof. Matija Tome. ki bo govoril hkrati tudi uvodno besedo k temu koncertu, v katerem nas bo upeljal v koncertni spored ter pojasnil to dobo. ki spada nekako v razdobje 1500 do 1750. kar se Uče orgelskih skladb in izvajanja na orglah. Koncertni spored katereg-a bomo priobčili v ponedeljek, prinaša dela najrazličnejših avtorjev, ki spadajo v različne Sole in razi i čn m narodnostim. Opozarjamo na točen začetek koncerta ob 1 »7. zvečer in na nizko vstopnino. Vstopnice se dobe v knjigarni Glasbene Matice. 3i/n —lj Zelenjavne cene. v torek smo objavili članek, v katerem smo jpiaali gibanje zelenjavnih cen lani ns podlagi tabele, ki je izšla v najnovejši številki >Sadjarja in vrtnarjac Tabelo Je podpisal I. C in smo najbrže točno sklepali, da ]• to urednik revije tal Ciril Jeglič. Trdi se sedaj, da tabela m točna ln da za mesec maj cene niso mišljene v lirah, temveč ▼ dinarjih, čeprav šestavljalee Izrecno pripominja, da je tabela sestavljena v lirah, če ni L3UBL7JANSKI KINEMATOGRAFI Predstave ob delavnikih ob 16.. 18.15 ob nedeljah ln praznikih ob 10.30 14.30. Ift.ftO tn IK.30 KINO SLOGA * TFLMFON 27-30 Film izredno lepili pri2orov. pustolovščin in borbr za Ijuhczen lfprja deklet** Ocean v plamenih Hins Sdhaker, Rene Deltgtn KINO MATICA * TELEFON" 22-41 ZUbavna ljubezenska dogodivščina mli dega dekleta, ki je govorilo: Nočem se poročiti Jennv Jogo. Nino Besozzi KINO l'N ION * TELEFON >>-21 Muzikalna I ijaipl. poln duhovite vedTosf'. i*etja in IMibrrni Z nasmehom v življenje Fernand f.ravey. B«-ttr Stockfeld KINO VO- i F Dva M'i"f:i ; j za vsak okus: DUNJA. POSTAKJEVA HCl Tragedija preproste hčere divje ruske stepe, ki so jo zmlela kolesa velemesta HlZARJEVA LJFBEZEN čarobna opereta s Conchito Montenegro. Delavnik ob 17.. nedelja ob 14. in 1". drugače pomenjeno. Te trditve nikjer v našem članku n-. bilo in je neumestna, ker problema, ki smo se ga dotaknili, ne premakne niti za kor°-k k razčišOenju. Naša glavna trditev je h:la. da morajo biti zelenjavne cene v stalnem odnosu do ostalih življenjskih potrebščin in da jih je treba regulirati na podlagi pridelovalnih pogojev, i se to tudi nima nobene zveze a c? m mi v mesecu maju in te za naše trdita-* nis>. bile merodajne Nezadovoljstvo, ki ga ie zabeležil I C. v zaključni opombi k tabeli i_i kj sme jc mi "udi objavili, se na., šn na povsem druge cene in so ta deis*va notorna. —lj Živilski trg. Danes je bilo živahno na trgu. kakor da je tržni dan z vsemi prilastki. Gospodinj je prišlo več na trg že zaradi tega. ker je popustil mraz in ker si niso upali na spregled skoraj teden dni. Tudi prodajalk je bilo danes precej več kakor prejšnje dni. Naprodaj je bilo največ zeljnatih glav. rele repe. zelene, korenja in radiča. Vse blago je šlo dobro v denar. Branjevci niso bili posebno dobro založeni z zelenjavo. Prodajali so cvetačo. Danes je bilo naprodaj po 15 dkg mesa na družinskega člana. —lj Delavski sestanek. Prihodnji teden se bodo nadaljevala pogajanja za sklenitev novih kolektivnih pogodb za krojače, mo-distke, šivilje, pleskarje, soboslikarie. kleparje, monterje, instalaterje, nvzarje ln dimnikarje. Vabimo odbornike vseh priza- detih delavskih strokovnih org-sjnzacij, da se udeleže sestanka v nedeljo 18. jan. ltMt ob 10. uri v velik: dvorani Pokrajinske delavske zveze na Miklošičevi cesti 22. Sestanka se lahko udeleže tudi ostali delavci nave^eruh strok, da se dogovorimo glede pogajanj. — Pokrajinska delavska zveza. —lj Dujics Se topleje. Do danes se je še bolj ogrelo. Ponoči je bilo oblačno ln aH se, da je v zgornjih zračnih plasteh jug. Davi je znašala minimalna temperatura —8°. VCcraj se je podnevi precej ogrelo ln maksimalna temperatura je znaSala —5.6°. Zračni tlak še popušča ter smemo pričakovati, da bo postalo Se topleje. — lj Za me«tne reveže sta podarila gfa. HSIoi ln g. Jože Klarič iz Novih Sel pii Kočo v ju 100 L namesto venca na krsto g. Josipa Stupice, g. Franc Miklič, lastnik hotela Metropol je pa nakazal 1000 L. Mestno poglavarstvo Izreka darm'alcem najtoplejšo zahvalo tudi v imenu podpira- nih. —lj I"rad 7.a registracijo biciklov ln kočij v Beethovnovi ul. št 7 posluje za stranke vsak delavnik od 9. do 14. ure. ludi pogrešane kočije in bicikli, ki so bili — ali oddani na vojne vežbe ali odtujeni — morajo lastniki javiti temu uradu, isto-tako morajo javiti lastniki vozil tudi vsako spremembo bivališča Oboja obvestila, pravočasno predložena, so takse prosta. Kočije in kolesa, ki so dotrajana ali ki so zaradi kvare postala neuporabna za promet, morajo lastniki odjaviti, obenem je treba vrniti evidenčno tablico in promc'no knjižico temu uradu. Ta cnljnva se mora il k ikom 4 lire. Razen tega mora lastnik plačati celo redno takso. —lj A kad slikar prof. S:,sa Santel bo v nedeljo ob 11. dopoldne vodi] in tolmačil na razstavi akad. slikarja Zorana Mušica v Obersnelovi galeriji na Gosposvetski cesti. Razstavna dvorana bo tudi ob tej priliki kot vse ostale dni toplo zakurjena. —lj V »Veselem teatru« je na sporedu popolnoma nov program št. 14. Pridite in zabavali se boste! Brez vsake pavze si slede skeči. ilustrirani dovtipi, petje, ples Itd. Med ostalimi točkami je na sporedu tudi revijalni vložek Adamičeve kapele. Predstave: v soboto ob 18.30. v nedeljo ob 14.30, 16.30 in 18.30. Predprodaja vstopnic v soboto od 10 1 j 13 in od 16. dalje, v nedeljo od 10. ure dalje do večera. — lj Zasebni plesni pouk — začetniftki in nadaljevalni. Informacije pri mojstru Jenku v »Nebotičniku« 4. nadstropje. — lj Dr. Janko Hafner zopet redno ordinira. -—lj Novost za Ljubljano je muSkatelee, ki ga toči gostilna Lovšin danes in jutri: krvavice in razne kuhinjske dobrote. Obnovite naročnino! Predstavljani vam nesmrtno »Elektro« v predelavi HoSfmannstahlovi, prevodu Hafnerjeve, na odru Mrakovega gledališča in njegove sodelavke in sodelavce brez maske Ljubljana, 17. januarja V torek zvečer bo v frančiškanski dvorani pri nas prvič predvajana nesmrtna -Elektra«. Vprizoritev te antične tragedije je naštudiral pisatelj Ivan Mrak :n ni dvoma, da bo podana nadvse učikovito, ker se je zelo potrudil. Oder bo ostal za vso predstavo isti. Trije stebri in stopnice so dovolj za ustvaritev antičnega ozračja iz časov Elektre. Mrak bo nosilec treh vlog, igral bo kraljico Kly-tamnestro Oresta in Aegistha. Ni dvoma, da bo Mrak s svojimi visokimi igralskimi sposobnostmi podal vlogo kraljice Kly-tamnestre nalvse uč-nkovito in po vsej verjetnosti v Ljubljani tudi ni igralke, ki bi mogla verno podati to vlogo. Ker bodo na krstni predstavi »Elektre« nastopili tudi nekateri novi igralci in nove igralke sem obiskal Mrakovo gledališče, da bi se z njimi seznanil. Predvsem sem želel govoriti z gdč. Tuši Rajnerjevo, ki je no-s Ika naslovne vloge in je dramo tudi prevedla. Med drugim je dejala: — Približno pred pol leta sem predložila prevod g. Jos. Vidmarju, ki mi je dejal, da imam mnogo čuta za jezik. Par malenkosti, da bi mi popravil ~:n potem bi se dalo o stvari nadalje govoriti. V nasprotstvu s tem pa je neka odlična osebnost naše javnosti izjavila, da je prevedeno v ljubljanskem dialektu, tega pa žal še ne obvladam. Potem sem se naveličala čakati, ker s tistimi malenkostnimi popravili ni bilo nič in sem predložila prevod Mraku. Posebno je pohvalil ritem, Češ da ga lahko doume vsak. Prevajala sem v zanosu. Ze znana igralka Mrakovega gledal Šča Planinova bo igrala Elektrino sestro, Chry-sotemis. To je njena druga vloga in je pri mladi igralki zanimivo dejstvo, da je prvič nastopila v neznatni vlogi, ki jo je rešila 90olstotno, drugič pa že v veliki vlogi, ki jo bo kakor izgleda rešila 100 odstotno. Je nedvomen talent in je vestno sodelovala na skušnjah. Povprašal sem jo o njeni vlogi in mi dejala: — Chr>*sotemis se mi zdi kakor nalašč zame, ker imam izreden odnos do te vloge. Potem sem se obrnil na Dolinarja, ki bo igral starega služabnika. Dolinar je kljub svoji mladosti >veteran« Mrakovega gledališča. Sodeloval je od pričetka na vseh predstavah. V nasprotju z drugimi mi je dejal: — To je moja prva neznatna vloga, doslej sem nastopal samo v velikih vlogah. MlaH Marjan Gorjup bo mladi služabnik Ejan. Doslej je nastopil štirikrat v »Sinovih Starega Rimljana« in tr.krat v r Slavnostnem finalu«. Cez pol leta bo štel komaj 18 let. Tudi Gorjup je doslej bil nosilec samih velikih vlog. Dejal mi je: — Privadil sem se odra. V vsaki drami nosim vlogo gotove osebe, ki ml da možnost razmaha. Mrak skrbno pazi na to. Mladi Bezlaj bo igral Orestovega varuha. Je že večkrat nastopil. Pri Mraku pa bo v torek prvič igral. Bezlaj je Ljubljančan. Na vprašanje, kaj ga je privedlo v Mrakovo gledališče mi je dejal: — Veselje do resn č-ne igralske umetnosti. Mraka že dolgo poznam in sem videl, da se tu lahko kaj naučim. Ni dvoma, mnogo več kot tam, kjer sem bil prej. 2e man i**rralec Mrakovega gledališča je tudi Frei Ljubljanski. 22 let star. čeprav doslej na tem odru še ni nastopil. Zdaj imam prvič priliko se udejstvovati. E>oslej sem se samo učil in opazoval. Zelo sem za- dovoljen. Mrak počasi in sniotrno uči. Naj- prej da neznatne vloge, potem večje, tn večkrat velike talente preizkuša z neznatnimi vlogami. Prvič na odru bo v torek 181etni Ljubljančan Cvelbar v vlogi kuharja. Njegova izpoved je kratka: — V kavarni sem se predstavD Mraku in ga prosil za sprejem v gledališče, kar je takoj storil. Pon-kvarjeva bo nastopila v vlogi dru-žabnice. To je njen drugi nastop v Mrako-vem gledališču. Ima izreden karakteren dar. Prav zaradi tega se ji v Mrakovem gleiališču mnogo obeta. Mrak ji ga je odkril. Na vprašanje kako se počuti v tem teatru mi je kratko dejala: — Dobro, ker mi nudijo zmerom prave vloge. Druga služabnica bo Ruda Stritarjeva, ki sodeluje v Drami in bo v torek prvič nastopila v Mrakovem gledališču, kjer je zelo zadovoljna, redno poseča skušnje in je pokazala veliko ljubezen do umetnosti. Je nedvomen talent in na odru se ji obeta bodočnost. Tretja služabnica je najnovejša Mrakova sodelavka Vera, ki je tudi že dokazala igralsk: talent. Na vprašanje, kaj jo je dovedlo v Mrakovo gledališče, mi je dejala: — 2e več časa sem se zanimala za odrsko umetnost in ker sem bila mnenja, da se bom pri Mraku kaj naučila sem zdaj tu. Scensko glasbo je s ko m po mir al g. Anton Pogačar v skladu s študijem in potem ko je več časa prisostvoval skušnjam. Na ta način mu je uspelo prirediti glasbo, ki odgovarja grškemu slogu. O vprizoritvi mi je dejal: — Elektra v tej obdelavi zelo dobro vpliva. Stvar kot taka daje pravo grško življenje in miselnost. Krstna predstava »Elektre« bo kot rečeno v torek ob 18. v frančiškanski dvorani. Vstopnice so že naprodaj v pre 1 prodaji pri blagajni frančiškanske dvorane. —mir. ISĆE SE KRAJEVNI ZASTOPNIK dobro vpeljan pri parfume-rijah, drogerijah. Ponudbe z najboljšimi referencami: INDLSTRIA CHIMICA GITTLIANA T r i e s t e — Via SS. Martirl 5 CERCASI PIAZZI- STA bene introdotto presso profumerie — drogherie. Offerte con ottime referenze: Per chianti ed altri vini italiani vengono cercati compratori in proprio. Evcntualm«rnte cedesi rapprescntanza. Scri- verc in italiano, tedeseo o ftancese a Za chianti in druga italijanska vina iščemo kupec za lasten ra, čun. Eventualno oddajamo zastopstvo. Pisati t italijanščini, ncmSfini ali franco- nash Giovanni Arrighetti, Via Giuseppe Luosi 35. Milano PRODA M elektromotor 13 ks., 380 v. in avto limuzino Opel Olimpia. Jugo aula, Križevniška 11-1. 120 POZOR! Ukradeno mi je kolo tov. znamke Stvria št. 550.961. tablica štev. 233.342. Kolo je rdeče barve. Kdor ga izsledi ln mi ga pripelje nazaj, dobi nagrado 500 lir. Petrič Jakob, mesarija. Pobiramo spuščene jK'iillje na nogavicah. Izdelujemo gumbe. D. Verdaj, .'-riška 11 »ALPA« CAJ v vsako kuhinjo DOJEČNOST POVE-| ČATE v današnji pod-• hrani, če pijete dnev-I io Ambroževo medico, i ki jo dobite le v Me-■ darni, Ljubljana, *2i- Idovska ul. 6. /fil Btran 4 >SLOVENSKI NAROD«, sobota, T7. Januarja 1942-XX. Star. t3 ****** trnu Mili! || R ^3 S** |«N \ssr Poslopje šolske poliklinike v Ljubljani Zdravje 12.000 ljubljanskih šolarjev Kako se zrcalijo zdravstvene razmere ljubljanskih Šolarjev v delovanju Oddelka za zdravstveno zaščito učencev skem letu je pa bilo že decembra največ primerov obolenj za influenco. Za davico in Skrlatlnko je obolelo največ Šolarjev oktobra. — Pod zdravniškim nadzorstvom je bilo 37 za tuberkulozo težje bolnih dijakov in dijakinj. Izmed njih jih je 13 obolelo, odnosno začelo iskati zdravniške pomoči šele v lanskem šolskem letu. 21 jih je pa bilo pod nadzorstvom že prej. Število tuber kuioznih šolarjev je znašalo približno 3 pro mile. V splošnem ambulatoriju V lanskem šolskem letu šo niso imeli v zavodu rentgena. Dijake so pošiljali na pregled v protituberkulozni dispanzer. Pregledanih je bilo 1.548 dijakov in dijakinj. V splošnem ambulatoriju je bilo pregledanih zaradi raznih internih obolenj 1031 učencev in opravljenih je bilo 2747 raznih Intervencij. Otorinolaringoloških pregledov je tilo v splošnem ambulatoriju 746. intervencij pa 1512. Zobnih pregledov je bilo 403 in 423 intervencij. Mnogo dela v splošnem ambulatoriju zavzema mala kirurgija: tako je bilo lani 1220 pregledov te vrst e in 2591 intervencij. V bolnico so morali poslati 45 šolarjev, predvsem zaradi kosto-lomov, vnetja slepiča itd. — Značilno je. đa zadnja leta narašča med mladino število kožnih obolenj. Lani je bilo f>29 pregledov in 1508 intervencij zaradi kožnih bolezni. Zadnja leta se zlasti širijo obolenja za gar-jarr.i. Garje so ugotovili pri 80 učencih" mno^o je bilo kontaktnih okužb. Tudi na ■seMaoaaki dekliški šoli je bilo ugotovljenih 7 primerov obolenj za garjami. — Lani so obsevali s kremerovo lučjo 42 deklic ln 35 dečkov. Skupno je bilo 1024 obsevanj. — Po odloku oblasti so imunizirali proti da-viei 161 šolarjev, ki so jih poslali v počitniško kolonho na Rakitno. — Pri zdravniških pregledih se je izkazalo, da je treba nekatere učence oprostiti telovadbe iz zdravstvenih razlorov. Lani je bilo oproščeno telovadbe 120 učencev, med njimi 43 samo orodne telovadbe. Pri presoji indikacije za oprostitev so bili zelo strogi. Oprešča;i so le šolnrie s težjimi srčnimi canakami, zaradi restoperativnega stanja. poSkodb aktivnih bolezenskih pljučnih procesov, ohromelosti iv.išic in vnetia led vi e. Telovadbe je bilo onrešč^nih 92 dijakov In 71 dijakinj. Med njimi fšk je bilo oorofiče-ne roe telovadbe vse Softflm loto 100 in za pol leta 13. — V posvetovalnici so se cgl.a-šaH dtjald po pojasnila zaradi prestani h bolezni in nadaljnjega zdravljenja. — V rkvnru snVšnega amhutitorlia deluje tudi posvetovalnica za starše. Brez vabila na je Ojtfaofl v posvetovrVjci 701 roditelj, povabiJenih je pa MIo 591. Nekatere zanimive podatke Iz delovanja drugih odsekov bomo objavili drugič. Ljubljana, 16. januarja Z veseljem smemo naglasiti, da ljubljanska šolska mladina, ki spada v področje Oddelka za zdravstveno zaščito učencev pri Higienskem zavodu v Ljubljani, uživa primerno zdravstveno zaščito. Zavod, ki skrbi za zdravje našo šolske mladine, se je prejšnje čase imenoval »Državna šolska poliklinika*. Dolgo ni Imel primernih prostorov, da bi lahko deloval v vsem obsegu neovirano in šele lani so se izpolnili vsi njegovi odseki, ko so bili primemo opremljeni ter urejeri vn prostori zavoda v novem poslopju ob Aškerčevi ulici. Organizacija dela v novem poslopju V novem poslopju so lahko vzorno organizirali delovanje zavoda. Vsi prostori so dovolj veliki, svetli ter ustrezajo v zdravstvenem pogledu. Posamezni odseki so dobili dovolj velike sobe in bili so opremljeni z dobrim instrumentarijem. V pritličju je splošni ambulatorij z veliko čakalnico. Spominjamo se. kakšne težave je zavod moral premagovati, ko je imel orđinacij-ske prostore v baraki na dvorišču učiteljišča. Tudi pozneje ni bilo mnogo bolje, ko je šolska poliklinika imela prostore v Gledališki ulici, v prostorih, ki bi bili sic r primerni za mr-C.nsko stanovanje, nikakor pa ne za tako velik urad. Otroci so se gnetli v tesni, zatohli čakalnici in na hodniku, da je bil prehod skoraj nemogoč. Tu pa imajo zdaj prostorne, tople in zračne Čakalnice z garderobo. Vse je svetlo, veselo, da ctreci rezal i jo na strah pred zdrav rikom. Ti bo so odpirajo vrata in linoiej duši stopinje. Kljub trumam šolarjev se razvija delo brez vsakega hrupa, nervozno-sti in nemira. PovsM se nam nudi enako prijazna slika v pr*štorih posameznih odsekov: v zobnem ambulatoriju, očesnem in Otorinr.l.-«riricro1r.i kem . . . Niti v zobnem cmbulatoriju ni nobenih bolestnih vzklikov. Otroci pogumno Bede na udobnih stolih v ftljainl s. bi, Fkcraj MUH brenče svedri v rokah mladih zdravnic. Ambulatorij je dobro opremljen. Imajo tudi rcntgenoloSki aparat. Prav tako ima vse moderne pripomočke za preglede očesni ambulatorij. Lahko bi govorili o posebnem odseku. Čeprav nI BiadMO naveden; posebne prostore imajo namreč t.n sk-tematicne preglede učencev: nrei.'" jo jih. če so čisti, jih stehtajo in premerijo, pregledajo na rentgenu, preiščejo jim oči m končno bolne odpošljejo posameznim a^ I ntatortjemi V veliki sobi za rent rep. imn;o luč za obsevanje. Vsi am-bulatoiiu imajo mno^o dela. kar je razumljivo, saj spada v področje zavoda nad 12 tisoč šolarjev. Področja zaveda V področje Oddelka za zdravstveno zaščito učencev spadajo učenci ljubljanskih srednjih, strokovnih in obrtnih Sol. V lanskem loMnai l-tu je spadalo v področje ustanove 6664 včoncv in 5378 ucenlc. Gim-cazi'p in tnmši r->kc so?e je obiskovalo 5266 dijaka* in 4005 dijakinj. Stroko\-ne sol.*, in sicer tehniška srednja šola. učiteljišči in trgovske šole ter vadnica na učiteljišču so štele 1011 učencev in 810 učenk. Obrtne žolč je obisko\*alo 190 učencev in 379 učenk. Veliko delo ambulatorijev Ambulatoriji opravijo veliko delo. V splo-Sr.era število ordinacij na leto več ne narašča, a je zelo visoko. Največ dela ima seveda splošni ambulatorij. V šolskem lKu 1924-25 je bilo v splošnem ambulatoriju 2.336 obiskov, 1.1928-29 pa že 13.759. Največje število obiskov v tem ambulatoriju je bilo v šolskem letu 1930-31, ln sicer 16.996. Lani je bilo 12.034 obiskov. Mnogo dela ima tudi očesni oddelek: lani je imel 5.386 obiskov. V tem šolskem letu dela ambulatorij — lahko bi rekli — s polno paro. Lani je bilo na njem L".523 obiskov. Lani se je organiziral nov odsek, logope-cični, ki je novost pri nas. O niem bomo spregovorili še posebej. V tem odseku se šolarji odvajajo govornih napak. V znanstvenem pogledu je pomembno delo antropološkega ambulatorija. Poročilo o delu tega ambulatorija v lanskem šolskem letu bo sestavljeno, ko se bo vrnil BjegO vodi* s študijskega potovanja Posebej je treba omeniti še delo posvetovalnice, ki jo radi obiskujejo roditelu in učenci. Lani je bilo 1292 obiskov staršev in 2374 učene v. Nalezljive bzluzrj. src*! mlaiiina lani Lani je bilo med šolarji 118 primerov nalezljivih bolezni. Največ otrok je obolelo za influenco; bilo je 69 primerov obolenj Precej obolenj je bilo tudi za da\ ico. in sicer 38. Za škrlatinko je obole'o 22 šolarjev, za mumpsom 12 in noricami 5. Eden je obolel celo za malari;,o. Pie šnjn leta je bilo največ obolenj za nalezljivimi boleznimi januarja in februarja, v lanskem šol- z njenim impresarijem tn slavnim pianistom doneče?a imena, je izzvala med občinstvom val navdušenja, ki se nikakor nt hotel poleči in je morala pevka ponoviti svojo arijo o krompirju. Obilico smeha je Izzvala tudi točka »Ples«. Nova točka »Naš kino«, v kateri nastopajo Mrak. pevka Bunka in dva razbojnika, je občinstvo naravnost presenetila, da nekaj trenutkov niti do sape ni prišlo, zato pa je tem večje bilo navdušenje, ko so se na plstnu razvijali najbolj nepričakovani prizori, ki so se odlikovali po izredn; finesi gibov, v katerih je prednj~.č.l Mrak in po izvirnih domislicah. Sredi sporeda je konferansje Curi-Muri poprosil med občinstvom prisotnega dr. D;xija naj spregovori nekaj besed o Mraku. Stari gospod, ki gi je odlično predstavljal član Mrakovega gledališča Dolinar se je vabilu Odzval in naslovil na r* činstvo nekaj r ?>->i o Mrakovem 17 letnem delovan u in r.ehanju. in svoja izvajanja zaključil, češ da njegov škodljiv vpliv na Slovence najolločnejše odklanja. HMlUHllltfli 1 s prvega nastopa so bili včeraj večji del odstranjeni in mladi umetni- ld-komikl so dokazali, da sledijo datira časa. Spored je bil dovršena celota, icmed točk pa je bila edina negativna »Mornar Biči.« ki predstavlja 80 cm visokega mornarja Popaja ln napravi bolesten vtis. Odrezal se je tudi konferansje, kljub preveliki mladosti za tako vlogo. V zaključni Wki so nastopiU zopet vsi štirje »Pavli-hovci« z velikimi kovčeg! in povedali, da gredo na zabavni večer »Veselih beračev«, k-1 se bo vršil v soboto ob IS.30 v franči-škanolvi dvorani. V frančiškanski dvorani je bilo včeraj ozračje zaupanja, prisrčnosti in vere In gledalci so imeli občutek, da so popustile tiste nevidne, a neizprosne vezi, ki oklepajo bistvo človeka. Pa saj ni čuda: na odru je nastopala mladina, lepa, polna vere in zaupanja, ponosna ln zanosna in neugmna v nezadržnem zaletu za dosego svojih idealov. Ko so gledalci že zapustili svoje sedeže, jih je Biči presenečeno poklical, naj še ostanejo in kar ostati so že nameravan, ko jim je dejal, da se predstava nadaljuje — v nedeljo ob 10.30. —mir. novi uprizoritvi Vomtsergerjeve »Vode« Pogovor s pisateljem Pavlih a?cl Idi lasložeM priztiasje VccrajšEji zizitop Je i! o Kazal, ta so n?la6i kemiki resnična tovarna smeha In debre volje Ljubljana, 17. januarja. Ko so se na Silvestrovo leta 1940. na odru k:n i S!cgc skromno pojavili štirje komiki pod imenom »Favlibovc'-r. si nedvomno nihče niti mi~lil ni. k&kšnj igralski talenti se skrivajo v njh. Tal: atn; nastop je izzval veliko presenečenje in »Pav-lihovci so si kmalu osvojili simpatije občinstva, prvemu nostopu je sledil drug/ tn tretji, proti koncu lanskega leta pa so se prvič samostojno predstavili občintvu na odru v frančiŠKansfki dvorani in ga spravili v najboljšo voljo. Po prvem samostojnem nastopu so se mladi ^Pavi.hovc^ zdiužli z »Mrakovim gledališčem« in tvorijo zdaj v tem teatru samostojen odsek, ki bo rt al no skrbel za smeh in dobro voljo med občinstvom. Kakor je bilo dokazano v četrtek, je združitev obeh gledališč na mlade umotnike-ko-irJke odlično vplivila. z^kai občnstvo. k: je napolnilo prostrano frančiSkm^io dvorano, se je tako od srcn nasmejalo m je teater zapustila ta!:o d^bre vel je, kaMr nr.jt-irž Se ne doslej. >»i dvoma, da. s~> mladi Pavlihovcti, in ostaJl. ki so vćeraj odstopili, osvojili pimpatiif p-av vs^h. ki so kljub \-ečerni uri in delavniku prihiteli v frančiškansko gledališče. Spored se je pričel r.a resda svojstven način. Ko ae je drgnila zavesi, smo videli na odru Mraka z njegovem osebjem, ki je bil prav pred pričetkom skušnje za 18. uri v frančiškanski dvorani. Improvizacija je odlično uspela. Mrak je razburjen te.kal po odru, ker nekatere igralke nis^ pravočasno piispele. Nastalo je prerekanje. Mrak se je ujezil in slovesno izjavi, da njegovo gledališče odslej ne bo imelo več igralk... Ko je dosegel prep.r med Mr.aKrm in njegovimi sodelavci vrhunec, so pridrveli na oder »Pavlihovci«, takoj zavzeli ^strateške« tečke in Mraka z vsem osebjem, kljub odločnim protestom prepodili z odra. Takoj nato se je prJčel p avl spered. S točko ssPoglejte jihr so ■lađi komiki predstavili in povzročili takoj val smeha po dvorani. Potem so si točke druga za drugo sledile s pravcato filmsko h-trosijo. Odmore med posameznimi točkami sta -Izpopolnjevali simpatični pevki Misa in Maša. Prva je petje spremljala s kitaro. Njiju pa sta zamenjavala agilni mornarja Mišo in Miško. Prvi je igral na harmoniKo, drugi pa na le taro in flavto. Miša, Maša, Mišo in MiSko so peli priij-ubljene narodne pesmi in so iskreno priznanje, toliko je bilo Is'crenosti in topline v njihovem podajanju. Stare točke Na divjem zapadu*. s-Nan-* -ir.g Pamparicku.« »Vesela mornarja«, rPles- in ^Primadona Bunka* so bile primerno opiljene in še učinkovitejše, kakor na p.~vcm nastopu m so izzvale ob:lioo zdravega smeha, posebno točka »Primadona Bunka« s slavno pevko, ki je tako >Elektro~r7 katere premiera bo v torek ob i slavna, da zahteva aplavz pred nastopom, Ljubljana, 17. januarja Nr.še občinstvo bo gotovo zanimalo izvedeti nekoliko podatkov o našem domačem dramatiku Ježi Vombergarju, ki je postal v razmeroma kratkem razdobju nenavadno popularen. Vombergar je Gorenjec, rojen na Pšenični Polici pri Cerkljah. Gimnazijo je dovršil v Sest Vidu: od leta 1923 je študiral v Ljubljani Udejstvoval se je pri našem Radiu, kasneje kot novinar, in postal končno ma^istratni uradnik. Vaše dramatsko delovanje? Leta 1932 je uprizorila naša Drama krstno predstavo moje tridejanske komedije »Voda«. Igra je imela živahen odmev, zanjo so se zammali odri širom Slovenije in izven njenih meja. Igrala so jo slovenska kulturna društva celo v Clevelandu. Bue-nos Airesu in Kapstadtu. V kolikor sem mogel zasledovati, sem dognal, da je bila igra d^na nad osemkrat. Se večji uspeh je dosegla drama »Vrnitev«. Igrana po najrazličnejših krajih je dosegla še večje število uprizoritev. Tcrali so jo na Češkem in Slovaškem, bila je prevedena v ta dva jezika ter hrvaščino in srbščino. Komedija »Zlato tele« ie priromala iz naše Drame no veliko število podeželsk:h odrov. Folklorna drama ^Igra življenja« je dorivela žc tudi nekaj predstav. Kaj pa slušne iere? rib smo dobili v Ljubljani svojo radijsko oddajno postajo, so me kot prvega povabili, naj napišem kako igro. Ker me je popolnoma novi način koncepcije, ki jo zahteva ta zvrst, močno zanimal, sem se posvetil pifaniu slušnih iger. Napisal sem jih čez petdeset. »Iz življenja Jake Smodlake in njegovih« je ciklus, v katerem je podr.n prerez iz življenja ljubljanskega sredn:ega sloja. K njegovemu zaključku v radiu manjkata še dve nadaljevanji: »Oporoka« in »Vesela smrt Jake Smodlake«. Za Sentjakob?ko gledališče sem napisal po teh motivih komedijo »Jaka Smo- dlaka v škripcih-, ki pa ni prišla do -uprizoritve, ker je gledališče zaprto. Ali pišete kaj novega? V delu imam komedijo z naslovom »Ognja ni«. V njej sem orisal borbo in zdrahe za nakup požarne brizgalne. Glavni motiv je sledeč: vaščani se prepirajo tako dolgo med seboi, ali naj nabavijo brizgalno ali ne, dokler ne pogori velik del vasi ter jih pouči, da morajo v očigled splošnih koristi žrtvovati svoje osebne nazore in samoljubja. Kakor je razvidno iz vaših iger, šibate v nj'h znatUnc ^labe lastnosti našega podeželskega življa? Da, ker vidim v njih močno oviro za gospodarski napredek in kulturni razvoj, kajti realno življenje mi je pokazalo nekaj konkretnih primerov. Da sem začel pisati v tem slo^u ter napisal »Vodot, mi je dal glavno pobudo primer v naši vasi. Kako je na«=fala »Voda«? Pred sto leti. za Saša francoske okupacije, so zgradili v moji rojstni vasi vodovod. Tekom časa pa so pregnile lesene cevi in treba je bilo misliti na nove. Okrog osemdeset let je trajala borba, dokler ni bil končno s nomečjo banske uprave in domačih posestnikov zgrajen nov vodovod. Del vasi je bil zanj, drugi del proti. Tako se je vlekla borba, ki so ji bile osnova zgolj osebno samoljubie. trma, častiželjnost in nasprotstva. Ta motiv mi je služil kot temeljna misel za komedijo, ki pa sem jo razpletel po svoje. Kot osrednji lik sem postavil kiparja, ki pride za časa borbe v vas. Tam spozna v čem leže ovire, da se ljudje ne morejo sporazumeti. Z zvijačo, s katero zbudi njihovo samoljubie in časti/elinost, jih pripelje končno proti njihovi volji do zaželenega cilja. Naša Drama bo uprizorila po desetih letih to delo, ki nudi s svojo, nekoliko satirično vsebino, vpogled v vaško življenje in vsebuje niz situacij, ki prispevajo s svojo udarnostjo in resničnostjo mnogo k spoznanju naših napak. Tako je Vombergar jeva »Voda« resnično nekakšno ogledalo, na čigar živi, nemirni gladini vidimo prav bakor v vodi. svoj lastni obraz, migotajoč v veselih, nekoliko karikiranih obrisih, ki pa vedno ohranjajo podobo resn:čnosti. Tako se družita v »VODI« »utile cum dulci« — koristna resničnost z zabavo, kajti Vombergar spada med tiste pisatelje, ki znaio »ridendo dicere veram« ter pri tem nikoli ne žalijo, temveč samo zabavajo. Unrizoritev bo pripravil režiser Milan Skrbinšek. inscenacijo ing. Franz. Glavno moško vlogo kiparja pa bo igral Edvard Gregorin. Prva letošnja unrizoritev bo v petek 16. t. m. za red Premierski. Maša SI. 5 iKil!]onov let staro drevo Na najstarejši tehnični visok; soli svet v. na radarski akademiji v Freiborsru. je ust t-novil prof. dr. Otto Stutzer 1. oktobra 1927 Zavod za geologijo goriva, ki ima zdaj v okviru štriletnega gospodarskega nar-rt.i mnogo dela s svojimi raziskavanji. Zavod se lahko pohvali poleg: drugih dokazov svojega znanstvenega in praktičnega delovanja tudi s 5 milijonov let starim drevesom ju-niperus. Drevo meri v premeru 2.f)0 m, t^;> ko je pa 120 stotov. NaSli so ga v rudniku rjavega premoga pri Seftenbergru na Bmn-denburškem. Zavarovali so ga s slamnato streho in napeli okrog njega verige, da bi ga radovedneži ne poškodovalL Najmanjša nemška občina Najmanjša nemška občina Regensten. kjer stoji istoimenska razvalina stal gralu, je bila dodeljena pokrajini južni Hannover-Braunsch\veig. Upravna pristojnost s tem ni bila prizadeta. Občina Rc-genstem ima samo sedem prebivalcev in je torej posebnost svoje vrste, ki morda nima para na svetu. Župan je obenem policijski uradnik ;n sploh svoj predstojnik. Občina ni nikoli prav vedela kam spada. Bismarckova vojafKa suknja med darili \Ta zbrrali-Aju toplega perila in tiru do zimske oprome za nemško vojske na vzhodnem bojišču v Aumiihlc je prinesel neki rhrv lcc, ki je zbiral darove tudi v Bismarcko*-vem gradu v Fredrichsruhe. modrordece ob- šito in z z'atimi gumbi okrašeno voja&O suknjo nemškega kancelarja vod BiMnarcka, Knncelarjcvi potomci so darovali vojaško suknjo svojega slavnega prodnika in & tem posvedcsHli svojo brezmejno požrtvorvalno6>/t. Ezio d'Errico ft©5 iz lepenke 12 L Nizozemski trgovec je vedel, da se bo po ha van ki prikazal sobar s podnosom, steklenico po rt ovca in dvema kristalnima kelihoma. in se je skrbno varoval izpresovoriti o kupčiji, dokler ni bil ves sprejemni obred končan. Šele ko je srebnil pozirek vina in si prižgal amot-ko, se je starinar ohrabril: »Ko sva zadnjič govorila gospod markiz omenil nekaj zastran bri- Ijanta . . . « Senca je šinila markizu de Villerovn po gladkem cela in bele obrvi so se mu lahno namršile. \'e. Van der Mersch. tako daleč se nisva... ali bolje, ne maram se še odločiti, moj nečak naj misli na to po moji smrti... « >Kaj pravite ... < »Oh, prav nič se ne slepim. Narobe, ko bi verjel ■fcitnjniB. bi vam lahko rekel, da že nekaj časa... a ne ... o smrti m okusno govoriti... Kaj sva že dejala? Kes. moj nečak .. . kakopak ... ta naj spravi briljant in vse ostalo v denar, in odkrito vam povem, nadejam se. da pride v vaše roke. Vi. ki poznate njegovo zgodovino, ga boste morda lahko prodali kaki dami. ki ga bo znala nositi ... se pravi, če iih bo takrat še k^.j na svetu. Ne. dal «em vas poklicati, da vidim, ali bi bili tako prijazni in bi se hoteli pobrigati za prodajo nekaterih manj dragocenih stvari . . . toliko, da izravnam posledice neugodnega letnega obračuna . . . « >To je . . . kakšnih stvari?«: »Bilo bi nekaj tobačnic. zlata ura. pahljača iz bruseljskih čir k . . . vse to je zbrano v salonu. Ali stopiva tja. da pogledate?« Trgovec jo krenil z markizom v dvorano. H je imela strop okrasen s Ktukaturami in freskami. Ob stenah so se menjavala dolga zelenkasta zrcala z oponami iz starega damasta. Na mizah, policah in Kosih kra.-iirer:n. pohištva je množica drobnarij vseh slogov in dob pričala o markizov! zbiralski strasti. »Vidite. ,, zbral ?em jih tu na mizi, kakor se spodobi obsojencem . . . prav za prav v nasprotju s svojo koristjo, kajti tako zapuščeni so nekam žalostni na oko. a pri vas, ki ste poznavalec, bi se bilo nesmiselno zatekati k razsta\*nim ukanam.« Van der Merseh se je sklonil in jel ogledovati predmete. Sopihal je, kakor vselej, kadar je upog-nil glavo na kratkem, debelem vratu, a po načinu, kako je obračal svoj monokel, je bilo videti, da ga nekateri ko^i nič kaj ne zanimajo. Vendar je vljudno zamrmral: -Zelo lepi so... posebno ura . . . samo da ... « >Ste mar pričakovali kaj drugega ?c >Tega baš ne pravim ... a saj veste, kako gredo rv>s]i Ina ta dan . . . najti obiralca, ki bi bil voljan kaj kupiti je zelo težko ... Bil je čas. ko je prišlo med mlidimi elcrani v modo. da so rabili stare zlate tobačnice za cigarete, in tedaj je človek lahko ... dandanes pa se moda odločno obrača k usnju in lesu . . . ure pa imajo največ športne . . . zapestne . . . « »Da. da. razumem ... reči, ki jih pri nogometni tekmi lahko vržeš sodniku v glavo, ne da bi se razbile ... med tem ko tobačnica iz Napoleonovih časov . . . razumem. Toda pahljača, ali ne mislite ... « Trgovec se je zazibal z vso svojo obilno postavo in zamrmral; »Ali smem gospodu markizu nekaj svetovati 7« »Govorite, govorite . . . * »Zakaj ne bi poskusila s kakšno sliko?« *S slikami? Moj Bog... s slikami... saj veste, kako me je greza praznih sten... « »Menda ne mislite, da vam jih bom kar izpraznil!i »To se pravi?« ^Človek sname eno sliko, drugo pa obesi . . . « Ponarejeno ?« »I, kaj neki . . . sliko manjše vrednosti . . . « Markiz je nekaj minut zamišljeno molčal, počasi kadil in si z levico vihal brke. Nato je zamrmral: »Res mislite ... ?« »Kakopak... na primer... ali še imate tistega Magnasca v italijanski dvorani?« »Moj Bog ... da... « *Nu vidite ... lahko bi ga spravil pod streho ... in to ob dobrih pogojih ... v zameno pa bi obesila kakšno sliko genovske šole iz iste dobe, seveda manj dragoceno . . . delo kakega manj znanega umetnika . . . « Tako govoreč je trgovec krenil v tisto stran, kjer je vedel, da visi slika, in markiz jc, čeprav nerad, stopil za njim. Brušena zrcalna vrata so se tiho odprla in zaprla za njima. V istem trenutku je mlad mož krepke postave potrkal na stranska hišna vrata. »Oh, vi ste. mladi gospod... ob tej uri?' je vprašal sluga, ki je prihitel odpirat »Je stric doma?« »Da, a ne sam... pri njem je...« »Gospod de Cuorgne?* »Ne . . . gospod Van der Mersch . . . « - A, nizozemski trgovec . . . kaj mu je spet prodal ?« »Oh, mladi gospod . . . « »Daj, daj ... nikar se ne izvijaj . . . « ^Verjemite mi, da ne vem... « Mladi človek je skomignil z rameni, nato dvakrat ali trikrat živčno prestopil po mali veži, iz katere je bil pogled v rastlinjak; na bledem obličju se mu je odražala jeza, ki jo je sobar dobro opazil. »Ali ne mislite, da bi bilo bolje... « »Ne... še nocoj moram govoriti z njim.« »Hočete, da grem in vas naznanim?« »Ni treba ... ko ta pijavka odide ... « Obmolknila sta in tiho poslušala škrabljanje dežja po šipah rastlinjaka. Sobar, majhen, debelušast možiček z rdečim obrazom, ki se je svetil, kakor bi ga bil oščetkal, je hinavsko gledal v tla, vmes pa skrivaj streljal z očmi po mladem gospodu, čigar vznemirjenost ga je vidno zanimala. Urejuje: Josip Zupanoe - 2a Narodno del tista: Oton Chnstot — Val v Ljubljani