214. fleullRg. o LJu&Uani, o tetrteh Zl. septembra I922. Leto W. _______ ___________^^^^^^BM Iibafa vsak dan popoldao, Uvstasl aedal]« la prasalkt. fnseratl i do 9 petit vrst š 1 D, od 10—15 petit vrst A 1 D 50 p, večjl inseratl petit vrsta 2 D; notice, poslano, Izjave, reklame, preklici petit vrsta 3 D; poroke, zaroke velikost 15 vrst 30 D; ženitne ponudbe besedi 75 t». Popust le pri naročilih od 11 objav naprei. — I n se ratni davek posebej. Vprašanjem glede inseratov na i se prlloii znamka za odgovor. Upravnlštvo „Slov. Naroda' in „Naredna tiskara«*' fimlUra nUca 4t 5, prltUćao. — Talslon St. 394. ^------------------- —^------------------------------ Oradaialvo „Slov. »»rad«" Saatiova olloi *L 0, I. nadatropl« Tala?o« Ater. 34. Dopis« sprafama la aodiltaia la zilottio fra okovane* «ar Rokoplsav se na vraia. -*M ■^ POSais3Z*3 JtS'/illCa: ~WI v Ju 3 osi a vi | i fiavadia dil 75 o?r, nelalie 1 O v Inozemstvu nat/aiia dil 1 o, nedalja 1*25 O PoStnina platani v gotovini. _______________ _________________________-----------------^------------------------- ----------------------------------...^i^^— „Slovinski Narod" volja v Ljubljani in po poitl: V Jugoslaviji: v ino&etasfoi i celo'etno naprej plačan . D 120/— ce'oletno .••••• D 116*— polletno........ 60-— pollctno .,»»».• 9 I OS'— 3 mesečno....... 30*— 3 mcsećno . . . • . . 54*— 1 . ......10— 1 ........ 13-— Pri morebitnem povišanju ge ima daljli naročnlnt doplačail. Novf naročnlki na; po*l;eo v prvić mro*nino većino t:"3č5"" po naJBtrrbf N\i a'Ti i nis^r.en.i nnroOii i bre/. poslatv? dennrja s^ ne moremo ofiiatl. Đr. Vladimir Ravnihar: Po zagrebskem kongresu. Ves teden že glodajo ob njem. Ta »brezpomembna« prireditev! Da pri tem izvestno časopisje ne moro Hi mimo brez siimničenj in namiga-vanj, brez podtikanj in brez groženj, nas ne srne presenečati. To je njiho-Ta druga natura. Na to smo bili pri njih pripravljeni, se preden smo sli v Zagreb. Bog ne daj, da bi smel kdo ime ti svojo lastno glavo in svojo la-stno misel. Lop po njem, čim je proti f njihovemu konceptu. In to pravijo, ; da je — demokracija. Malodane od prevrata sem je najkoeljivejša točka naše notranje politike takozvano hrvatsko vpraša-nje. To prašanje obstoji in čisto gotovo ga ne spravimo s sveta s tem, da je kratkomalo zanikamo. V poli-tiki ni ena izmed najboljših vloga ptica noja. Reci, da sporazuma s Hrvati nočem, ker ne pripoznam Hrvatov kot posebne državnopravne skupine, je dogma, ki se vanjo lahko slepo veruje, ki pa ne razodeva realne politike. Ćelo ne v državi, ki so jo sami krstili za kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev. Prav vsled tega nerazumevanja so se nasprotstva tako zelo pooštrila. Na obeh skrajnih koncih sta se zapičila dva ekstrema, ki od njih ne vidimo prehoda drug k drugemu. Na eni strani nespravljivo stališče, da se s Hrvati ne pogajam, ampak jih samo uklonim; na drugi strani se je prvotno nagnjenje k spravi in k kompromisu oddaljilo tja do bloka krog Radićeve republike. Na sredi med obema sovražnima poloma je — država. Ta trpi tem hujše, čim dalje časa traja to nesnosno stanje. Kdo bi tajil, da njeea posledice ne čuti naša vnanja politika. Pri tem nlmam v mislih samo onega nedo-pustncKa in neodpustnega naveza-vanja hrvatskega bloka z inozemstvom; že samo đejstvo dolgotrajnih neurejenlh notranjih razmer tako velfketra ob^eera daje dvomitl o mož-nosti konsolidovanja v naši državi. Ni drusre^a izhođa nego pošten — sporazum. Vedno pogostejši so ti glasovi. >Slov. Narod« se je že opetovano otfašal v tem smislu. Ta misel je Mla povod sestanku politlkov v Tlidžab in glavni namen — zagreb- škemu kongresu. Torej najboljšl namen, namen iskrenega patriotizma. Vsakdo je moral pozdravljati, da so se našli pošteni posredovalci za izravnavanje spora. Je tuđi skrajni čas. Dospeli smo na mrtvo točko. Oba ekstrema si stojita nasproti v sovražnem razpoloženju. Jaz lahko čakam, pravi eden. Borno videli, kdo dalje Časa vzdrži, pravi drugi. Za-slepljena ne vidita, da je tu še tretji, j ki ne more vzdržati in ne more ča-katl do izčrpanja — država. Kongres je dal inicijativo za pokajanja, za sporazum. Došlej ni bilo še akcije v to svrho na tako široki podlagi. Vodilne stranke je nišo započele, ker so se bile predaleč angažirale in ker bi po njih mnenju zaigrale svoj prestiž, ako bi prve nudile roko v spravo. Kongres je po-zval javne delavce vseh naprednih strank, kakor tuđi one, ki nišo »opredeljeni«. Odziv je bil sijajen po kakovosti in po številu. Javni de-lavci nišo samo politiki v ožjem po-menu te besede, marveč delavci na kulturnem, gospodarskem. socialnem polju javnega našega življenja. Ako osnujem in vodim v kakem gorskem selu pevsko društvo, telovadno društvo ali javno knjižnico, tedaj je to na koncu koncev politično delo večje koristi in važnosti, kakor če posije politična stranka tja po enkrat na leto svojega govornika. To je res pozitivno podrobno delo, ki zahte-va mnogo samnzatajevanja, truda in vztrajnosti. Toliko, da smo si na jasnem o razliki med delom in delom. Nanačna je torej trditev, da je bilo delo koncnrsa nanerjeno proti katerikoli stranki. Nasnrotno, namen kongresa je. pridobiti obstoieče stranke za izvršitev v resolucffi izraženih načei in misli, neoprede!i>n-ce pa ujediniti na njenem temcini. Kdo more tajiti, da ie prosram demokratske «trar»ke ]ep in vse«tran-sko zadovoljiv. SHa.fne so resnlncffe, snrejete na raznih s+rank*nih zborih. Toda, fn na to prfder profrramf $e ne izvršufejo, resohiclie o^tai^io na papfrju. Slučajni krmilarif strpr.lce, konvrres ffh imenuje »vb«;todr7re«, vodljo ladjo po svojem lastnem k^r-zti, pa se ne menijo ne za program. ne za resolucije, ne za voljo stran-kinih pristašev sic voio, sic jubeo. Cisto demokratično. Pa njihove metode. Teror, denar, podeljevanje služb nekvalificiranim privržencem, usluge na račun državne blagajne so najšil kejši komponenti za zgrad-bo stranke. V starem Rimu že so bili to znaki dekadence. Isto velja za vse Čnse, vse narode in vse stranke. Ako ideja sama ni tako silna, da vabi in druži, vsa umetna sredstva nimajo te moči. Te metode istovetiti z idejo samo ali s programom, je prav tako napačno, kakor nositelje teh metod identificirati s stranko samo. Drzna domišljavost je tuđi te^ra zmožna. Le tako je umeti pogrom proti pred-sedniku JDS Ljubi Davidovicu, proti predsednikn skupščine dru. Ribari1! in drugim, ki so kot svobodnl mnžjc ustaljenih nazorov bili mnenja, da s svojo udeležbo na zaerebškem zboru vrše svojo patrijotsko dolrnost. Kongres je prišel do enodušneea naziranja, da je slaba uprava vir vsega zla, v mnopocem elavni vzrok, da so odno?aji v hrvatskem ^eiu našega naroda postali tako silno napeti. Koncepcija Svetozarja Pribiče-vića o strogo izvedenem centralizmu ni absolutno zavržna. Obnesb se je Napoleonu brezhibno in z velikim vspehom. Seveda je bila Franciia že več stnletij pred njim enotna država, homosrena celota, že dotlej centralizirana, česar o naši državi ne moremo trditi. A kar je glavno, prvi konzul franeoske rennblike je imel v svojem centru v Parizu na razpolacro ćelo armndo sposobnih uradnikov. Te?a nam je nedostaialo od vseea početka. Ne da bi takesra tiradništva ne imeli, toda bilo je fi-zlčno nemoGToče, da era iz vse države koncentriramo v Beogradu. Niti ni bilo volje, da bi se to izvedlo. Zate-pradelj ie centrolizem moral »skrahirati«, da rabim izraz na?e žumnl'sti-ke. S tem pa, da nnši drfavniki te*isokesa ponicm \'idovdan?ke ustave ua zmanjšamo niti najmanje, ftko jo ž« dnnes smatramo potrebno iteb-lstve-nih popravkov. Bolje, da to storirao pravo jasno in prostorni ino, n^sjpo prisiljeni ali celo — prekasno. i (Dopis štajerskfsa sodmka.) Na celjskem shodu zaupnikov , demokratske stranke dne 3. t. m. se je izrekla dr. Kukovcu zahvala za to, da je izvojeval Celju upravno sodi-šče. To dejstvo že kaže na nezakon-sko rojstvo tega deteta. Ni tu mesta presojati, v koliko gre pri tem za politično ali lokalno koristoljubje, trez-nega opazovalca zamore zanimati le, dali je iz stvarnih razlogov upravi-čeno, da se je za sedež upravnega sodišča določilo Celje. Do sedaj se to za ljudstvo vendar tako važno vprašanje ni ventiliralo niti v politični javnosti, niti v strokovnih krogih in simptomatično je za današnjo sploš-no letargijo, da vlada za institucijo upravnega sodišča v širsi javnosti pravzaprav vrlo malo zanimanja. i Ker se v kratkem namerava to i novo institucijo, po kiteri že v res- \ nici brcr?ene vsi krogi. aktivirati, ne bo od več, ?ko glede sedeža tega za Slovenijo tako važne era sodišča pra- voČasno povemo odkrito be«edo. V zakonu z dne 17. maja 1922., št. \f7 Ur. lista št. 60. je predviđeno upra\T!o sodfs'če v istern kraju kp kor apeb.ciisko sodi^če, s katerim ima enako krajevno pristojnost: le doklfr se ne 5klrne zak^n o ureditvi sodišč j za vrso drznvo i^r o krnjevni pristoj- j nosti za apelacijska sodi^Ča, je dolo- čenih Šest upravnih sodišč za vso , državo, nied temi v Celju za SteTe-nijo s Prekmurjcm.* Iz debate, nanašajoče se na zakon o državnem svetu in upravaib sodiščih ni prišla v javnost nobe»« zanesljiva vest, kateri vzroki so bil merodajni za zakonodajalca, da je izbral sedež slov. upravnega sodišča v Celju. Tuđi po razglasitvi zakona (22. V. 1922. Služb. Nov. 111) se ni slišal noben resen glas, ki bi zavzel k temu določno stališče, Vprašanja moremo torej presojati le. po. spl#s-nem dejanskem položaju. Z državnega stalLŠča se iz zaRb-na ne da posneti drugi interes glede sedeža upravnega sodišča kakor da naj bo principijelno nastanjeno na sedežu apelacijskegra sodišča, kate-remu je po ustroju postavljeno v e»# vrsto. Apclacijskemu sodi^cu za Slovenijo odgovarja danes visje deželno sodišče v Ljubljani in konsekventm« I bi bilo torej tud!, da bi se do končme uredltve zn. sedež uprtvnega sodlšfit določila Ljubljana. Gotovo je p~t«a- * Tu po?:«« z*tam pnifTU »?lov«iffo* mišljtno pa očiridno Je v tcritr>rij?.!nem, o* v dr/avn^pravnem rm*«lu; zakaj bi PreS; miirfe kot prlstno slovenska zemlja «e Mk sestavfnn 51orf??fie in raka) se poceb« nm-vajm, ni nirld^ti. Ta cftVcfia salroita na»r>ro-tfjje zsk'^iti o r#r.đ?\ltvi države sa obi««tf (zak. 2*. IV. 102?.. Ur. 1. 1S4.). Siibotfca. , Ko smo se zjutraj prebudili, smo se vozili po široki ravnini, ki se je izgublja-la v nedofcled sredi koruznih polj, kjer jo le tu pa tam stalo par dreves, ali samotno posestvo, ali pa cerkev obdana z nizkimi raztresenimi hišami. To je torej Vojvodina. Pri Dalji smo prestopili Do-navo in vlak vozi naravnost v Suboti-co. Kmalu se začno množiti hiŠe in po-sestva, za njimi se pojavi nekaj tovarni-Jkih dimnikov, po široki cesti se pomi-kajo voeovi naloženi z vrečami in Ijud-mi. Bližamo se mestu. Bogati vrtovi in grede okoli hiž nam kažejo mesto posebni vrste. Kolodvor je bil lepo okrašen s tro-bojnicami, tako da nismo vedeli, ali velja to tam, ali komu dru*tmu. V kolodvorski restavracijl smo si naročlii belo kavo in smo imeli priliko videti, da je bilo tu pred časom še vse madžarsko, zato tuđi natakarjl med seboj govore le v tem jeziku. Isto smo poznejo opazo-vali v drugih restavracijah. Prtd kolodvorom smo si dali •čistiti čevlje. V našik južnih mestik so javni Čistiici čcvljev pravi mojatri, rendar se mi md\, da beogradski prekalajo vte druge. Oborozeni z raznim! krtačami, leščili in mazili posedajo ti ličarji po uli-cak in vabijo k sebi mimoidoče potnike. V par ttiinutah se svetijo čevlji kot zrcalo. Eno pa imajo vsi skupno: ko wo namreč gotovi, pridajo aadnji blesk s kosom rdečega zameta, ki se mu prav dobro pozna, da je bil nekoč v I. razredu c. kr. železnic. Takoj smo opazili, da po Subotici res ne kuže horlifl z zapraSemmt čevlji, kajti mestne ulice so z asfaltom tlako-vane in zelo čiste. Ako bi hoteli, bi se mogli psljati s tramvajem v mesto. ker pa imamo ča*t dovolj. gremo rai^i pe§. Pred kolodvorom je čeden park in vis-a-vis se nam že kaže hiŠa v prfctnem irad?arskem narodnem slogu. Kakor je znano, so se Madžari zelo potrudili, da bi dali svojim mestom tud! na zunaj kolik or mogoče svoj madžarski značaj. Sploh so ravno v mestih hoteli pokazati svoj smisel za napredek in pri tem nišo štcdlli z državnim denarjem. Pri tem so delall seveda pred vsem zase. Gremo par korakov naprej in že smo ▼ lepi veliki Aleksandrovi ulici, ki je glavna ulica ▼ Subotici. Tu se vrste palače, banke, trgovine, hoteli, restav-racije itd. Vodi nas naravnost na glavni trg, sredi katerega stoji znana suboti-ška mestna hiŠa. To je ogromna impozantna stavba, ki Je bila dograjena 1. 1910. Z visokih sten 90 nam žari napis »Občlna svob. kralj, mesta Subotic*« in nad njim znani grb, ▼ katerem jo sv. Tcrezija. ki sprejema listino iz rok d#-riee Marije, pod njo je ler. Na m^stu madžarskega grba se sedaj sveti na mc-stni hiši naš državni grb. V pritilčju me-stne hiSe so kavarne in prodajalne, v gornjih nadstroojih 30 tiradii prostori. ?tibot:5'-a mf^tna hiša je gotovo ena najlcpših zgradb v Jugoslaviji. Nad njo se dviga stolp, visok 93 metrov. Z nje-^a se nudi potriku razgled po Subotici in njeni okolici in še daleČ okrog. Pra-vijo, da se v len?'! dneh vidi tja do Budimpešte. Po noći ne vidi luč iz stolna daleč tam v ogr^kih planiavah. V visini 46 m je razgled za navadne ljudi, kdor hoče, labko spleza še više. Stal sem na tišti visini in se mi je zavrtclo v glavi, ko sem pogledal na mesto pod seboj. Bilo je kakor igrača zlozena iz hiš in cerkev in vrtov in od središča mesta se raztezajo predmestja daleč ven. dokler ne izginejo v ravnem polju. Na severu zagledate nekaj zelenih gozdov, tam je državna meia. Nekaj Subotiške oblasti je ostalo še onostran meje. Po okroglih železnih stopnicah zlezemo zo-pet navzdol in obstojimo zopet na trgu, ki je res trg. Pred mestno hišo je zbrana velika gruča mož, v crnih oblekah, v visokih madžarskih Škomjih, ki so nekako podobni našim »meksikanerjeim, veči-noma so to krepki dobro rejeni ljudje, ki se zde sicer kmetje po svoji priprosti domači obleki in pulijo iz dolgih pip — toda to so SubotlČani, meščanU posest-nflei le prsdmestlj, veljaki, magnati in po rečini miHJonarji- Tm stoje se pogo-variajo o knpčili. Okoli in okoli mestne hiše in daleč tja do Širokih bližnjih uli-•ah se namrtč razprottira subotislci trg. To j« nekak velesemeni, ki se vrli tu ćut na dmnt Naiprai gremo skozi dol- go vrsto mfsnrjev. na to priđe cela dnl-£n ulica sočivla. zelcrt;ave in raznih živih potem mokarji, peki in razni bra-n.ievch na to manufaktura, sukno in razno blago, potem čevlianl. usnjarji itd. nazadn*'e ccH starinari!. 5koraj celo uro rabi čHv-k ?kozi ta živahni srmenj po ulicah. Takoj ^e čuti. tla smo sredi tr-govskega mesta. Pet ?krz? semenj nas je v širokem krogu pripeljala zopet nazaj pred mestno hišo, kjer še vedno stoje možje v pogovorih o knp^iji. Na tr^u vidimo tuđi domaće ženstvo: pa tu je Ie malo onih modernih kratkih in ozkih kril; tako se nosijo tu večinoma le tuj-ke, domačinke se nosijo po starem. Toda če hočemo žensko lep^to in bogast-vo spoznati v pravi luči, je treba, da pridemo sem v nedeljo ali na praznik. Drugi dan je bil mali šmaren. Subotičani so pobožni ljudje, zato so katoliške crr-kve polne. Naj omenimo, da so v teh cerkvah še vsi napisi madžarski, da je pridiga madžarska itd., vkljub temu. da Bunjevci nišo Madžari, ampak to je taka navada. Ob enajstih je božja služba končana in potem se začne velika promenada. Po široki ulici, kjer je bil vče-raj veliki semenj, se sprehajajo dane* vrle Subotičanke, stare i« mlade. Možje ne, oni stoje t gručah tara pred mestno hišo, kakor a. pr. pri nas ■• kmetih v nedeljo po prvi maši. Pač p* mladeniči. Ti spremljajo svoja dekleta — vendar tud! njih ni mnogo tako, da je promenada skoraj Dopolnoina ženska i« kakšna promenada. Te burve, ta svila, te oblake! Tako so se nekako nosile naše matere pred petdesefimi l«tt, kaknr vidim# na starih fotografijah: prevladujejo svt-He, zelo svetle barve, čisto belii Je «w-lo, večina je svctlommena, svetloaelo«u svetlordeča; tu in tam za naš okus »•-navadno, a žanje gotovo lepo. Na fi»-vah imajo svilnate rute belo in pisaa«« Za vratom zlatnina in droben bel stolci; I v rokah in seveda bel robec. Tako Bodljo po dve, tri, štirl, dolga vrsta n* obeh straneh uliet. Govore seveda bun-jevsko: to so namreč meičanke, oz. $# hočete posestnlce, gospodlnje, matere in njih hčerke iz Subotice. Široke \n kasate pa lepc in domače, svila šumi okoli njih. široka krila se lepo glbljejo, bar-ve se spreminjajo in če pogledaš oeld dolgo vrsto jasnih barr, jo rti prav Up pogled. V dclavnlk rade nosijo čisto male pisane šolničke, ki so samo spredaj obšiti. kakor jih imajo u. pr. ItaJijanko ; ▼ nedeljo se za r cerkev to ne spodobi zato nosijo crne lakaste. Njth koža je lahna in prozna vkljub temu, da m ti zde ona razširjena široka krila aekako nerodna. To je torej subotižka moda, ki je ostala neiapremenjena Ie projjnilh Časov In daje domačermt mcsrn na prazniSki dan posebeit vnačaj. Ob slav-r.ostnih prilikah si okrase dakle ta rvat in prm z zlatimi tolarji. ki se hranijo ▼ bogatih hišah iz davnih časov. Taka S«^ botičanka predstavlja Že sama srojo b«-gastvo. (Konec DrihJ "biran 2 »SLOVENSKI NAROD« đne 2i. septemDra \wr*. siev. zn*. takem, 3a Je sedef v Celju !e začasnl izhod, vprašanje pa Je, v Koliko je ta izhod dejansko upravičen. Da bo imela Slovenija svoje upravno sodišče, o tem ni dvomitl» da bi imela dvoje apelacijskih sodišč in s tem vzporedno dvoje upravnih sodišč, tega pa si pač ne moro misliti niti največji optimist. Ko se je po prevratu ustanovilo vlSje deželno sodišče, je poslovalo dalj časa ćelo kot tretja in zadnja instanca. Delovanje tega sodišča pa te po splošni sodbi tako vzomo, da bi danes vsak razumen človek od-ločno odklonil vsako zahtevo po drugi taki instanci za Slovenijo, ker bi to pomenilo popolnoma nepotrebno pom'nožitev uradništva, veliko finan-;cijelno breme in brezmiselno raz-trganje uživetega aparata. Na to se bo brezdvomno morala ozirati tuđi bodoča reorganizacija sodišč. Isti razlogi pa govore tuđi z vso odloč-nostjo samo za eno upravno sodišče za. Slovenijo. Da se to zaČasnrj nastani v Celju, za to govori edini pozitivni fakt: geografična lega v sredini Slovenije. Toda to odločilno ne more priti v po-štev. Lem ter državo, ki mu krati pravice, proti čermir je danes brez vsake mo-£i. Šfle tako sodstvo bo trpraviče-valo državo, imenovati se pravno državo v smislu moderne zapadne failtitre. Toda učenost ne pade iz ne-bes in đvomimo, da ima Celje za visino take indikatore primeme knjižnice. UstartTTTTfet' faJce za Jevafitefo ^orlstva odločujoČe biblioteke hi stala danes ogromne vsote clenarja:' bila pa bi tuđi popolnoma nepotrebna, ker imamo že najmocfernef^o jtiri-cJično MMioteko v »Centralni knjiž-rifciV v Ljubljani. j Kdor iz prakse ve, ka! pomenja za modernega jurista biblioteka ter neposredni strokovni stik, ne bo niti za trenotek dvomil, da je pravi sedež upravnega sodišča mogoČ le ob mo-rderni knjižnici. In končno: pravo in uprava so nekaj genetičnega, biolo-gičnega, upravni sodnik bo moral stati v živem neposrednem stiku ne le z judikaturo rednih sodišč, temveČ v prvi vrsti z razvojem uprave same, z eno besedo: tako sodišče spada v duševno sredlšče Slovenije, na sedež vseučilišča, višjega deželnega sodišča in vrhovne uprave za Slovenijo. In ne pomaga nič: Ljubljana je In bo kulturno središče Slovenije in bo kot taka tuđi ostala. Cepiti tako važno mladiko javnega življenja na provincijalno mesto, tega si naša mlada kultura ne sme dovoljevati. Gre za novo institucijo, ki bo le ob intelektualni naslonjenosti na kulturno sre-rdišče mogla zadovoljivo uspevatl. Do enakega zaključka moramo priti, ako si predočimo praktično stran v delovanju upravnega sodišča. Sodišče bo reševalo Interne In zunanje zadeve po opravljenih narokih. Kakega sprejemanja dokazov in ilolgotrajnih razprav ne bo. S tem se že dotikamo zelo važnega razloga za našo trditev, da spada to sodišče v Ljubljano — financijelne strani. Ob taki ureditvi sodišča je najenostav-nejše. da se prakticira tako kakor pri višjih deželnih sodiščih, da potamni poročevalci izdelujejo svoja poročila doma ter se jim za to da primerna odškodnina za eno delovno sobo. Rabilo bi se torej kvečjemu eno razpravno dvorano, eno pišamo ter sobo za predsednika sodišča. To bi se menda dalo tuđi v Justični palači spraviti pod streho. S tem bi se državo resilo velikega financijelnega bremena. Kakor se čuje, se namera-va upravno sodišče namestitl v Celju v starem grimnazffskem poslopju, katero že zdavna ni bilo več uporabno niti za solo. Naktrp ali zakup tega objekta od strani države bi za za-časno nastanitev pomenilo brez-dvomno nepotreben in neproduktl-vcn izcUitck« ♦ • Tuđi če Rdo še pri današnjem političnem razvoju zastopa mnenje, da ostane pri sedanji razdelitvi v teritorijalne oblasti, mora ipak uvideti, da govore vsi stvarni razlogi za to, da se nastani upravno sodišče v Ljubljani. Ne glede na vpraSanje, ali se bodo take oblasti aktivirale ali se uveljavi v tem oziru nova formula, je vsa javnost danes globoko prepričana, da je upravno sodišče nujno potrebno in da je je treba čim naj-preje oživotvoriti. Zato ne sme imeti vprašanje razdelitve države na oblasti nobene ingerence za kreiranje upravnega sodišča. Po čl. 6, odst. II. zakona o dr-žavnem svetu in upravnih sodiščih lahko minister pravde po zaslišanju ministrskega sveta določi za sedež upravnega sodišča tuđi drug kraj v krogu pristojnosti apelacijskega sodišča. Tak kraj je pri nas sedaj Celje. Zadostuje torej, če ministrski svet svoj prvotni sklep prekliče ter odredi sedež upravnega sodišča v Ljubljani, s čemer bi se le izpolnil principijelni namen zakona, da ima biti sedež sodišča na sedežu apelacijskega sodišča. Je že nesposoben — pa še ni sposoben. Te dni so časopisi poročalf, . Brer te efektivne 7^te p^U^e »1? fovir dr^av. k^te^h r*enar**vo fe *vnd]r*no na 7f?»rii, pa fe v «t.***?ii kn*'' pdfni r«neh or^pruVrt^ H/*fT-»o??e t^. da nar!** Vnfr vahi+t* nr|V-,rlete ^r_ ^ave ?ft veliko nfžje kakor pri zadnji bai««*-?. Stabilizacije pa defladjska politika ne izključuje. Po J. M. Key-nes-u je lažje in pravilnejše stabilizirati valuto hitro in takoj ko notra-nfa konsolidacija države to dovoli. Z^vf^^i stabilTz^fHo In nola?oma dvl-ff^tl kurz v pričakovaniu. da oscilacije vrednosti zlata same prfpomo-rejo h končnemu i7bolj5anfu rar-r^erja valute k zlatu, pa imenufe Keyres nezdravo finalno politiko. Na?5a sedanfa — lahko jo ime-mijemo na^a prehrdna — valuta je navadna papirna valuta z menjajočbn kurzom. In naravno je, da mora taka valuta vsak pozitiven narodno - ro-spodarski razvoj onemosročiti, ker prizadene z vsakJm svojim padcem ali dvigrom našemu gbspodarskemu orjcranizmu velikanske rane. Za ozdravljenje teh ran se porabi dan-danes takoj vsaka že na sebi problematična formacija narodnegra pre-moženja, tako da je pridobitev pro-duktivnegra kapitala jako ote~koče-na. Za naše celotno gospodarstvo, zlasti za vsak čas potrebno trgovsko kalkulacijo je v bistvu brezpomemb-no, če stane n. pr. dolar štiri ali pa štiristo dinarjev, v trenutku, ko je cena njegove vrednosti že v naprej znana in za daljšo časovno dobo garantirano neizpremenljiva. To nam tako silno škodljivo izpreminjanje v hausse- ali bnisse-smeri, to doseda-nje dvi^anje in padnnje našega kiir-za preprečiti je problem stabilizacije. Dejanska njena izpeljava je možna po različnih sistemih. Naj-uspešnejše bi bilo pač za nas, če se naslonimo na svetovni standard zlata na ta način, da spravimo kurz naše valute v določeno neizpremen-Ijivo razmerje k valuti ene same tuje države, ki ima svoie denarstvo bazirano ra zlatu. Visino kurza drugih dr*av pa rrerimo no razrnerfu kirrza njihovih valtit h kurzu te ćrfave. h kateri smo ?e mi staMlizirnll. Do^ri-ne, ki nam jih prinese staHifracija, so za nas dr^avno-rorpodarski razvoj velikanske va^no^ff. O^/^^^l fi*»fft r.^^^t v«f»lro re^nfi Ir-*1«^*!**'*'^, T^ oV**+vo san"^ ^e notr»^«1 snl^no o*r(*rav1fen*e n???h notr^niih rnrr~?r. nomwj ttpropa**™1* vseh He^l^fh l^r^^tkov novo inih knnlnnk^r. Nada itnf ?i«pen ste^'^arHe fe k«nren-tr\T»i*ie v«eh na??h *****#*r*\Hh fefi k int^nrfrr^^e^ti nrox-e??»nfe na**?* tt-r'r^a v fn^rerrt^fvii |n st?»t"o mn<>-9\t*v r«?^^ji r»«rodne«ti premoćni«. Trpla^fio nr»5?h c^ver. n^»r»*-«ni ftiffnl fn r»tnen??*va ra^e «*^v?iwfranf* va-l"tf» v v'^to r ^iifo r>f>^}^frr\ n«f?>ne n^^^n e^ini Se vpra*anfe na^lednfe-čtmati borno morali vsekako t na§im političnim položajem, s sezijskimi konjunkturami na domačem in inter-nacijonalnem trgu, z ogromnim šte-vilom najrazličncj^ih neprilik, najbrže tuđi z zelo nevarnimi valutnim! intrigami raznih sosedov itd. Najtežja vprašanja pa bo konč-no resiti v tem, da se doseže pravilno visino stabilizacijskemu kurzu, ker edino od njega odvisi pravilnost izpeljave in pričakovani uspeh. Upaj-mo, da naš finančni minister ne bo samo izbeljšal kurza naše valute, temveČ tuđi provedel njeno stabilizacijo. Seveda se mora določiti našemu kiirzu ti^\ fi* .770 n;n #V\ r>fn r^h ^r^r^cVi ^nn PH. V^r.n h^n. ?]*o in moka irka-zuieta Iste vi>rke cene (pfrnlea 20 K. mo-ka 0 34 K. k«mzna nr-ka !e poskočfla od 20 na 22 K. ajd'-va se vrdržuje ra 3H K). Krma je p^k^čfla rd 9f>0 na 1000 K. Pri cen*h ze1*«'r»ve radnt! def nf prav irfe* urodn*> vHTvat. vse !»e |e podraffio. Pri ren^h ?a s«dje eert?k vna$tera n«?vf?Je ce-ne. doffm te v resnf-H letos na $*alerskem sf^»a t lr*-bT«n tu se *a prodaja tud! fda*no *^d rb:??»^no cen« frenfk Irkasufe rn J-b'iV* to_u k. ra če*T»!je 8 K. hm-»ke 12 w>. OrozdJe. četiri leto« ▼ fecbilja, se Je ©d i**«f v ceni dvojne podra^ilo. — %\t Hakra. Na pr«1v bakarskog jjradonaMntka. a na predlog Udruženja Privrednika, obdržavao se u Bakru dne T5. t mj. sastanak svih opčlna firomje^a Primorja, na kojem se raspravljalo pitanje porodovne tarffe za primorska stanice Bakar i Plaše, te o spoju Primorja sa željeznicom. Na sastanku je jednoglasno zaključeno, da se traži od vlade, da za spomenute stanice uvede pogodovnu 2e'!ezn:čku tarifu, te bi «o time olakšalo narodu u ovom totalno pasivnome kraju nabavu 1 onako tesTco raslužcne hrane, a osim toga svratio bi ?c u ovaj kraj veči promet, od kojega bi živilo ovdaSnje pučanstvo. Ovaj zahtjev ne smije se smatrati kao lokalna Vorist za ovaj kraj, jer on ima znatno veču važnost i za ?amu državu, pošto bi se tom pogodnošču pogodovalo pro-netu uopče, a što je najslavnije svratila bi se u naš*e sjeverne luke importna trgovina, koja je danas isključivo upu-Čena na Trst. Na taj način zasluživali bi domači parobrodi, zaradjivalo bi naše radništvo, a država bi prividan gubitak, koj nastaje za nju davanjem te pogodnosti, nadoknadjivala u večem prometu, ubiranjem lučkih pristoiba itd. Ove pogodnosti imale bi da traju tako dugo, dok se ne izgradi prikliuček na riječku prugu uzduž Primorja. Naravski, ne traži se izgradnja ovoga spoja na jednoč\ več postepeno i kako to financ. prilike zahtjeva ju. Time bi se one pogodnosti, koje bi ovaj kraj dobio pogodovnom tarifom, učvrstile za vazda u ovome ?:raju. na kojem bi procvala trgovina, kao i promet stranaca. Država bi se tako emancipirala svakog tudjeg upliva, koji može da bude poguban za naš ekonomski napredak i koji nam može da spriječi sve blagodati tranzita, kojega bismo mogli, uslijed našega položaja, u velike iskoristiti, te time pogodovati ujedno razvitku naše trgov. mornarice, kano preduvjetu ekonomskog blagostanja. Ovaj pasivni kraj postao bi na taj način aktivnim, t j. država ne bi trebala da troši mili ione i milijone u svrhu opskrbe, veČ bi dala jednom radinomc djelu našega naroda da zaslužuje i da se time, bez njezine pomočl, opskrbljuje. Pučanstvo bi ovoga kraja bilo time mnogo zadovoljnije, nego da prima godišnja par kilograma kokuruza, što on smatra milostinjom, l:oja ga nipošto ne može da zadovolji. — g Uvoz živi! fz Romanle In Dol-gars!te. Beograd. 19. septembra. (Tzv.) po um-Mh poroČ'Ph je dovoljen uvoz živil iz Rouiunskc in Dolgarskc. Uvoz iz Romunske je omejen na koruzo, fižol In druge stvari, prepovedan pa ie uvoz žita in moke. Uvoz Bolgarske je dovo-Ijen glede vseh poljskih pridelkov. Za-devno pa veljajo gotove carinske do-ločbe. —g Izdelovanje službene obleke hi kap. Ravnateljstvo državnih železnic v Sarajevu razpisuje na dan 2. oktobra 1922 pismeno ofertalno licitacijo za iz-delovanje službene obleke in kap. Blago dobavi ravnateljstvo samo. Predmetni oglas z natančneišimi podatki je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled. —2 Poprava starih, oziroma posta* Titev novih krušnih peči. Intendantsko slagalište Savske divizijske oblasti v Zagrebu bo sklenilo dne 25. sept t. L ob 10. uri dopoldnc pogodbo glede poprave starih oziroma postavitve novih krušnih peči v intenJantskem slagalištu Savske divizijske oblasti v Zagrebu. — Predmetni oglas z n-itančnejSimi podatki je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled. —g Otvoritev regionalne izložbe konj, goveđe, zelenjave, sadja, crozdja in vina ter istočasn^ga vinskega sejma v Zagrebu se je dne 17. t. m. slovesno izvršila. Na čelu te gospodarske prire-ditve stoji Miroslav grof. Kulmer. Raz-stavijene so najboljše konjske rase iz Hrvatske in Slavonije ter nudijo krasno sliko naše zelo razvite konjereje. Na razstavi sad.ia itd. na vidiS in se diviš velezanimivi sliki vinogorja v Hrvatski in Slavoniji in njihovih proizvodstev. Krafna slika, pa dobra kapljica, veliko zanimanje in ogromen obisk, kakor ga pač zasluži ta naša agrarna razstavna ilustracija. Za posetnlke je dovoljen 50 % popust na vseh državnih železnicah. —Z »La selence 6conoralque«, djelo fraHcu^kn^t ekonemista Vves Guyota izaći će u prevedu Milana Krtica koncem eodl-ne povodom odluke francuskoga autora, da svomu prije ratnomu djelu doda svoja ekonomske referenciie iza rata. Prevod tog opširnoj; dodatka a tako i slagarske trzavice, usporile sn izdanje prevoda. —g Pobornici slobodne svjetske trgovino. Cngleski članovi -Free Trade Lea-ruec te francuski liberesanžisti nastoje živo oko n strojenja novih propagandističkih slediSta ?trom uvijeta. Uspijelo im Je u najnovije doba oživotvoriti dva nova središta i to u Trankfurtu na Maj ni te u Budimpešti. Njemački !*«vez nosi ime: ^Deutscher Frel-kandelsbtmd^. a madjarski a Budimpešti »Mairrar Obdep SrCvetsejjc. Obdriaval će se u ime proparande u Budimpešti prvi konvres 17. do 20. oktobrt a u Frankfurtu «d ?3. do 26. oktobra t c. Tko bi želio od ■aSTIi ljudi prisustvovati ovim važnim sa-1 jittndma, m^ff pr>h\\fe doznati preko Milana Krešića, Zajrrcb, Trg I., br. 4. — »Loveo«, 5t. 30—23, je zopet lelo zanimiv. To pot prevladuje srna, kl jej je Fr. Bracu« posveta skoro romantično lepe in vsestranske opise im posamno biografije, medtem ko dr. Gfl-bert Tuchs razmotriva srnjt nosni obad, ki uničuie na^o ^mjad v Karavankah te KamnlškiTi Alpah. Tuđi ostala vsebint je zelo zanimiva. Klub Ijubiteljev pti-čarjev napoveduje tuđi za letošnjo jo-sen svoje tekme. prvo v ljubljanski okolici, dni£o pa v blizini proze Maribor — Pragersko — Ptuj. tretio v za-grc^Skem okolišu. Pozor tedaj, gg. ljubitelji pli5arjev! Gleite, da bo število ndeležnikov častno. Sigurna pa je, tako piše »Lovec«. dosld Ie ljubljanska tek« ma dne 1. oktobra t. 1. v loviŠču D&-vica M. v Polju, in se imajo lovci zbrat! ta dan ob pol osmih zjutraj na Z a 1 o -š k i c e s t i 1 4. da 24. t. m. pa se prijaviti k udeležhi. — Cene koč divjačina so po lipskih poročilih izza junija t. L: vidra 2500—>?000. kuna belica 1S00— 3000, kuna zlatica 3000—3500, lisica 500—1300 dihur 350—600. jazbec 150^ 300, zimski zajec 50—70, letni 15, pod-lasica 70—160, srna 35—65 mark. Se-danje cene so seveda najbrž urejeno po novem stanju marke. — P. Kanaver: KrašTtl svet hi njec« po'avL Poljudnoznanstvenl spis $ slflcamL Tiskala In raložfla Učiteljska tiskarna ^ Ljubljani. 1922. Strani 104, cena Din. 36.—. Pred letom nam je podaril znani slovenski planlnec P. Kunaver prelepo knjigo »Ni planinec ki Jo je sprejela naSa Javnost t največjlm priznanjem. Sedaj smo dobili od njega novo, namreč zgora] navedeno. Pl-satel] ni le znan kot izboren planlnec tem* več pred vsem Se kot strokovnjak v po-znanju našega Krasa tn njegovih podzeme-Ijskih znamenitosti, zato je bil bal on naj-boli poklican napisati nam poljudnoznan-stvenl opis zanlmivlh kraiev in njegovih pojavov, kl smo ga že dolgo občutno po-grešalt. Uvodoma navala pisatel] doseda* nje raztskovalce Krasa, predmetno literaturo m navodila za razlskovanje, nato pa prehaja na apnenec, vodo, doline, polja, jame podzemsklh rek, ledene Jame Itd. P. Kunaver pripoveduje gladko, lepo in laitf-mivo, tako da mu sledii od začetka d« konca brez oddiha In z največjlm Interesom. Peseđilo lepo ponazoruje 35 kraSklh fotoffraflčnih slik, kl jih Je posnel delotna pl-satelj sam, delomt pa njegovi tovarili. UčIteMska tiskarna Je preskrbela Tseskott elegantno opremo, sato knjigo najtoplaj« oriporočamo. Stran 4. *S ! OVPNSK! NAROD« tin* 21. septembra 1922. Štev. 214 S&ssđ fsna fSržsiinlh BainsfčssiceD. Včeraj ob 17. uri so imele Žfhe drž. fiamcščencev in državne nnmeščenke protestni shod. Shodti je predsedovala gdč. Štcbijeva. Na dnevne.n redu je bil bedni položaj državnih nameščeneev, to toliko z najrazlijnejših strani osvetijeno vprašan|e, tvorce že skozi leta predmet najrazličnej-šiii shodov, razprav, parlamentarnih, sej, dosedai brezuspešnih. Nasprotno, položaj državnih nameščeneev ni bil nikoli tako brezupen, kakor bas sedaj pred zimo, kl stoji pred durmi. Vcs obup, vsa beda državnih nameščeneev sta izivenela v go-yorih porocevalk sospe: Fine J e r o v č e-jvc, M .Bartolove, Beningerjeve In Jožice Novakove. Zima ie tu, kruha ni, obleke ni, kuriva ni, nimumo obleke. nimamo s čim kupiti knjige otrokom, in do-Čim se različna manj nujna vprašania re-šujejo brzo, se puščajo državni uradniki brez sočutja v stradanju, ko je denar za najrazlićnejše namene, c:a pa za bedne državne nameščence ni. Kljub temu pa se od državnih nameščeneev zahteva, naj bodo državi temeljna opora, naj se državni na-meščenci udeležijo vseh patriotičnih akcij, na] bodo elani nairaziienejših kulturnih in ciovekoljubnih društev. Toda kako naj bo nradnik steber države in duša kulturnesa Življenja, ko je sarrr tako beden, da nirna Jtoščka kruha, du bi Ž njim potolažil svoje 4ete? Ko uraJnikov otrok doraste, ga dr-5ava 'zahlcva zase. sedaj pa ko temu otro-ku treba kruha, obleke. izobrazbe, mu država to odreka, ker imajo njih starši od države tako sramotno nizko plačo, da je izključcno, da bi mogli nuditi svojim otro-kom, kar je potrebno, da se otrok razvije y zdravega, krepkega in izobraženega državljana. V sedanjih razmerah bodo otro-ci državnih nameščeneev slabiči, tuberkulozni, breme za državo in družbo. Državni nameščenci uvidevaio. da niim 2 večnim zvišruvem plače v končnem rezultatu nf nfč pomagr.no. ker se z zviša-njem plač zvišajo cene, ampak država naj skrbi, da se draginja in dviganie cen za?e-zu cene ustalilo in primeroma znižajo, tako da bo državni nameščenec mogel s svojo plačo Izhajati. Ako država teko} ne odpomore svojim camcsčencem, bodo prisiljeni si izboljša-nje svojega položaja s skrainim sredstvom samopomoči izvojevatl s — štrajkom. Država mora skrbeti za svoje nameščence, ki so steber države,-ker si uradništvo »po-stran!« ne more prishmti toliko denarja, da bi imelo eksistenco zasigurano že iz te-ga. enostavnesa vzroka, ker toliko postran-skih slnžb ni. da bi jih vsi dobili, drugič so pa popoldanske in večerne službe splošno tako slabo plaćane, da tišti zaslužek ni imena vrcdeti. Reda državnh nameščeneev je skrajna in zahteva takojšnje odpomoči! Po izerpnih govoiih poročeva'k je bila spreieta sledeča rcsolucija: sŽene državnih nameščencev in državne nameščenke. zbrane v Mestnem demu v ■Ljubljani dne 19. septembra 1922. ugotav-Ijanio z cbupom in osorčenostjo, da je beda državnih narneščencev, beda naša in naših dru?Jii. pri!:ipcla tako dalcč, da nain preti v pravem pomenu besede glad in zmrzo'-'anjc — vse to vsled sramotno niz-kih plač državnih usiužbencev sprico strašne vedno narasčajoče draginje. To našo bedo razgrinjamo javno pred sodobno družbo, ki istočasno skoro v vsch neuradni-škili krogih živi v izobiliu, deloma narav-nost razkošni razsipnosti in pijančevanju — morebiti se vendar zave sramote, ki jo zaćeva, ko brezbrižno puSča, da poginja steber države, državno uradništvo. Raz-£rini?.mo naši bedo pred našim delodajal-fcern in kriihcdajalccni — državno upravo, ki ima do^žnost, svojim uslužbencem za pošteno in zvesto delo zasigurati vsaj Člo-veka vrcano cVsistenco. Ni naša naloga, islrati poli in sredstev za pomoC, to ie stv?.r vlade in vseh, ki so za današnje stanje v državi odgovorni; pred!a?amo pa niše minima'ne zahteve, ki se morajo brez-P'jiToino, neodložljivo nresničiti, da se beda drž. nameščeneev vsaj delomu ublaži, če ne odpravi. Zahtevamo: T. da se službena pragmatika državnih mmesčencev brez zavlačcvanja uzakoni, ob istcČasnvin reguliranju draginjskih do-khd: 2. da vlada uporabi vsa sredstva, ki so ]i na razpolago, da dosege izdatno zn!-žanjc vseh živlicr.skili potrcbščin, zlast! živi!, rbleke in obuvala, ter da prcpračl nc-človešlro odiranie in navijanje cen po onih, ki ima»o živlienske potrebSčine na prodai. Će pa je v'ada, kakor se govori, tako zelo zavisna od kapUalistov, veletrgovcev, ve-leagrarccv in drugih izžcmalcev človeš-štva, da tega ne more doseći, tedaj ne preostane drustesa, da zahtevamn vedno povijanju dra:,'n)sKi'j doKiad v taki meri, da bode V skladu z. rastočo dragiiijo; 3; da vlad:i podprc nabavi jalne zadruge dr/.avnh nameščencev z vsemi onimi sredsivi, ki ]ih je /e tolikrat obljubila, a nikdcr izpolnila; protestiramo pa najodloč-nejc proti temu, da bi se to zgodilo z od-toiavaiijem unosa dtla že itak premaihnih preictnkov državnih nameščeneev mamili; 4. zahtcvaino en>ratni prispevek za nabavo nainu.'neiših patrebščia za obleko in kiif^-vo za bli/.a:očo se zimo. Ako se tem uasiin zahtevam ne ugodi v na}::rai5cm času, izvajale bomo vzajemno z našim: ■ rnožmi konsukvenec, za posledice bo pa ocrgv >rna v^da sama.« Po sprejciju reFOiuciie je sledil tci;;pc-ramenta poln go\or se Cučkovc, ki je z iKJUsmil-eno ironiio bič-ila brezčutnost sitih do trpljenja RladujcMih in brezmejno nc-sramno iiikoriSčanie ubatfh s strani nenasilne plu.okraciie: na to se ie vse občin-stvo brez incidenta mirno razšlo. * * * Dnevne vesti. V Li ubijani, dne — Cenjene naše naročnike opo-zarjamo na priposlane jim poiožnice s prošnjo, da jih točno rešijo, ker se morebitnim zamudnikom pošilja-nje lista ustavi v torek dne 26. septembra t. L Tako ustavljanje ni ijuDo nam, še manj pa naročnikom; ležeče pa je Ie na točnosti naročnika, da se mu list ne ustavi.— Uprava. — Obletnica septemberskih do-KOtlkov. Dne 18. septembra 1908. je bil sklican v »Mestnem domu« v Ljubljani protestni shod proti nem-škim nasilnostim v Ptuju ob priliki ondotne velike skupsčine Družbe sv. Cirila in Metoda. Po končanom sho-du je ogorčena ninožica odsla pred nemško kazino in jo demolirala. Po-noči je na to mladina odstranila v Ljubljani vse nemške napise. Vlada barona Schwarza je nato odgovorila s tem, da je postala na ljubljanske ulice nemško vojaštvo. V nedeljo dne 20. septembra je prišlo med pre-bivalscvom in vojaštvom opeto\ ano do konfliktov. Zvečer so se vršile v Ljubljani po ulicah spontane demonstracije proti Nemcem in nem-kemu vojaštvu, zlasti burne so bile demonstracije na Marijinem tren in pred magistrarom. Vojaska četa, ki je imela nalotro ražen?.ti demonstnijo-čo množico, je rabila orožje iu kot žrtvi sta padla Ivan Adamič in Ru-dolf Lurcer. Krvavi doerodki so LjnMjano še bolj raznurili in bati se je bilo najfinijega. Oe^elnl nredsed-nik baron Schwarz je bil brez jrlave. Prepričan je MJ, d*. je v LipMjani že lzbriiiinila re\olrciji. V svojem strahu je v ponede^ck dre 2\. septembra izrodit vso policijsko c-'last v Lj'b-Ijani ndrrzcnerrm rrročnemi od>o-m. ki je nato fal-rtično poskrbcl. da je tega dne zavlađnt po^-sod v Li'fc-Ijani m;r »n red. Dne 22. ^cptern1 ra se je vrsi I slovesen ro^rreb r.r;tre1je-nih narodnih žrtev. A že isti dnn ie na ukaz z Dnnnja *n?.ron Schw?rz odvzel narodnemi odp^nt vso oblast in pričo! z reprcs?lijar?:i. T.ii:b-ljana ie bila nato več dni podobna vojaškemu taboriscu in o-rjcnfaino to obletnico zato, ker se je v septemberskih dneb l°nS. r>o drl^ih stolet-jih prvič prbunfla pnhle\T»a .c1viven-ska duša ter ocrorčeno nastopila nro-ti ncm'kornu ^ospod^tvii. orne^ip-ro to oMetnico pa trdi za^fr^deif, ker so bili takrat vlnda in Ne^ci trdno prenričani. da se vedno h!apčev?Vo razpoto.^eni Slovenci nišo po svo;e*n Iar.rTm ripnibu p^v^nci? do t^era smeleTa č'"na, rn^n'eč so jih k revo-Iucfjonarn?m detenjern nn?^"Tva!? agenti srb.^ke vlaće i^ odnosHnri »Narodne Odbrar?". Srn^rn^br^Tc! dnevi l^rn 100S. so bili prcdbrdn?ki velikih doeodk^v ob pT-pvrntt?, Vnteri bi mnrćn ne bHi rno^ni. ako ^? jvr\ ne bili pripravili noti c^nte^n^rsT-i rc-rrnri, ki so 7rcvoliicirnirair s1o\ en<=ko dušo in radikalno ^nr^rnei'lli mišb>-nje in aistvovarje širokih slovenskih narodnih rnas. — Proslava 6^fetnice SininJfrove ?tr«rtU Iz Prnikve ob južni želcznid: V nec^clio, dne 24. t. m. preteče 60 let, cdV^r ie nre-minul nepezabni duševni velik: n •Slomšek. y Ponikvi, njesovem rojstnem kraju, se bo sfavil ta dnn jnbilcia na posebno slovc^cn način. — Ob 10. uri bo slover.na sl'-žba božja pri kn.teri bo propnvedovp! o pokoj. Slorrsseku znnni rovornik jr. dr. Medvcd \z Maribora. — Prpnldne nb 3. v?\ bo slr»vcs-no obnoviierne spomin^ke ploS^c na občin-skem orehn, pod k^torim je 12 Icfni S1om-§ek prestal z odličnim uspe!«om svoi prvi šolski izpit. (Prvoino tako pir.Sčo je nničil neki domaCi zlikovce.) Ob prVW:\ odkritia spominske plošče bndo govorili rr.zni ko-vornlki, med 4cmi tuđi ?. dr. Kprlovšck od-vetnfk Iz Ce"r», knt scdnriTi posestniV Sloma, kf «a ni Ie oliranfl. ampak v čast se mu mora Stetl. tiid! olepšnl in raci'<->ne1no tiredil. — Razven gnvornikov bodo msto-pili tuđi Sol'-ki otoci, k? bndo deklarntraM razne Slomškove pesmi ter eno 5pesTiicno k temu iubrfftjii. Domači pevci in tanihura-Si bodo med govori in deMarn?.r:ijami prli in tamburali. — Kot posebnost ie omeniti. da se bodo loto* razrr^da.iali tnći orelii od Koriimenovnne^n nb^in^kerrn oreha !n to po rnzfiCnfh kra;:h v ?!o"vcni;l. Cen»cne ča-stilce Slomska pa prosimo tem potom, da bi iih rađovoljno nskirpovall. čisti dobiček ie namefijen xa nakup spominske plošče in za druse dohrodelre namrne v kraju Po-nikva. Vljudno vabimo c::rcno obCinstvo k napoved^.ri slavnosti. — Slava Siornr'rove-mu sporrHn! O^^or. — Zdravn'k?, pozor! Skupni od!iod udeležnikov sarajcv.skcga zdravniš'cesra kongresa dne 23. t. m. s pnpoKlar^kim brznvlakom. Kdor še potrtih ledtimacii ni prejci, jih dobi pri z. dr. Ticarni pred cdhodoin vlaka. — Trfirtovanski rbnr. Vf se }e vr5i1 v ne-deljo, dne 17. t. m. v Ln?kfm je vkUnb mali reklami izborno usnci. Nn pnpold^nckcm sestank« delesatov so se obravnavalf. ?.*■ lo vp./na pricipi'e'ni vprrSanJa fn med drujtimf se *e tuđi sklcnilo, c^a se vrsi vclik Trifclftvanski zbor cne 2. febr. I9?3 združen s sijajnim plesom v Msribaru. Vo zbero van}n se je razvila neprlsiljcm znbiva, za kar gre največja hvala ££• f.tnreišinam, ki 20. septembra 1922. posebno pa iaškim gospckUčnam. NataaČ-iiejše poročiio o zborovanju simem prioiw cimo v prihodnjih dneh. — Poroka. Gosp. generalni direktor državnega računovodstva dr. Dragotin D učič se poroci *1. t «. ▼ saborni cerk-vi v Beogradu z gospodično Zagorko, hčcrjo pole bc*>gradskega trgove« Pere J. Jovanoviča. — Smrtna kosa. V Kamniku ie umrla posestnica ga. Marija F i s c h e r, vdova po bivšem znanem kamniškem hoteiirju in županu. Blag ji spomin! — Več takta. Včeraj se je oglasil v našem uredništvu češkoslovaški dr-žavljan ter se pritožil proti postopanju policij^kega uradnika, ki je posloval v včerajšnjem brzovlaku med Mariborom in Ljubijano. Dotičnik jcsbil na potu v lr:;t in je pri prestopu v Mariboru po-motoma šel v nepravl kupe. Policijski uiadnik ga je na to surovo nahrulil, me-sto da bi ga bil na napako vljudno opo-z^rirTritožbe proti arogantnemu po-stopanju policijskih in carinskih orsa-rov na naših žeieznicah so splošne, zato bi priporočali tem uradnikom, da bi varovali takt in pristojnost vsaj napram iTiozemskemu potuioČemu občinstvu, ako ze niislijo, da so laliko surovi z domaćini. — Popola soliičnl mrk se izvrši jutri, 21. septembra ni vse z^odaj med Avstra-lijo in južnim delom Ceyloaa preko Indlj-skega Oceana. To bo velik popoln mrk, na katerega se astronomi že dolgo časa rripravljajo, hoteč preizkusiti glavno tezo Hnisteinove jvhtivttetne teorije, namreč zatrjeno krivl-cnje zvezdnega svita na solnčnem gravitacijskem polju. To ratem-nenje solnea bo dvaindvajseto v vrsti po-polnili solnčnih mrkov, ki $e ponavljajo vsakih 6585 ani in se opazuiejo od leta i514 dalje. Zatemnonje bo trajalo 5.1-J minute in tako bodo astronomi imeli do vol j časa za potrebne fotografske posnetke, da prci7kiisi:O omcn'cno tezo — seveda ako se solnee v Kriričnem času ne skrije za neprodirne oblake v nepopisno nevoljo ustronomov. — Katere planinske koče so ie otvor-5ene? K vJer;:;>nli notici pod tem naslovom moramo resnici na ljubo izjaviti to-le: Vse koče v TriKl.ivskem pogoriu, ražen že nužnan-ene Aleksandrove in Sta, n i č e v e koče, ki pa se je radi tehničnlh ovir morala predčasno nekaj dni preje zatvoriti , so v nedeljo bile še otvorjene. Poročiio ie bilo torej netočno. — Nedeljski izletnik? »T. K. Skala«. — Poštni čekovni zavod v Ljubljani oblavija z ozirom na mno^oštevilne pismene in ustmenc prošnje drž. usiužbencev in vpokojcncev za izročitev obveznic 7% drž. inv. posolila 1921, da je zavod že začel z ra^-ošiHarreir; teh obveznic. Z ozirom na veliko Stevilo pcdpisovalcev na obroke (okroflo 7000) pa zavodu ni mogoče raz-poslafi vseh obveznic na enkrat, manreč se obveznice odpošiljajo postopoma na pri-iavljenc naslove v istem redu? katerem do-ha'aio zavodu izkazi posamnih oblastev o cdplačar.ih obroluh. tako da bedo predvid-no vse obveznice razdrljene oz. razposla-rc do raik?sne?e 15. oktobra 1922. — Kamnik za Jugosovensko Matico. V ncdcljo, dne 10. t. m. vršila se je v Kamniku tombola, združena z ljudsko veselico v mestnem parku, katera je bila od vseh siojev iz Kamrtika in bližnje okolice zelo šicviino posečena. V dokaz temu lep finan-clja.1 ni uspeli prireditve, ki je donesla Jugo-s!ovcns;:l Matici 21.000 kron čistesra dobiČ-ka. Masa dolžnost je, da se najiskretieje za-hva'juiemo vsem onim. ki so na katerikoli način pripomogli, da je ta prireditev tako lepo uspela. Prav posebno zahvalo pa izreka mc> narodnim damam, ki se nlso strašile iruda ter z darovi in delom pripotnojfle k ćastnemu uspehu. Narodnemu Kamniku in jije^i okolici naše priznanje! — Reduciranje Šofsklh okrajev. Beogradski listi poročajo: Zboz proračunskih ncprilik je ministrstvo prosvete primorano rcdiicirati gotovo Stevilo šolskih nadzornl-kov. Z ozirom na to se bodo šolsk! okraji kombinirali z združirvijo dveh ali več okra-jev v enega. — Dražba tramov se vrM v Cetrtelc. dne 21. septembra ob 4. urf popoldne na te!ovar5i?ču pod TivoHjem- ZbiraliSče pred Kino-Tivoll. — Požar v Poljn. Iz Rima poročajo, da ie izbrtihnil v vojnem arzenalu v Pulju ve-iik požar, ki je napravit ogromno škodo. — Odiranje Izselleiicev. Prejeli smo s prošnjo, da objavimo: V Ijubljanskem dnevniku »Jutro« št. 222 od lp. t. m. ie objavljen pod zRornjim naslovom dopis iEselien-ca iz Amerike, v kateretn se med drugim trdi: »V zadnjem času se nam je začela predstavljati amerikanska afiliacfja vage Jadranske banke kot nek&k privilegirani, od jusoslovenske vlade poobltlčcnl zavod ta prevzemanje in ndpoSfljanje dinarjrv. V svojih ofclasfh in privatnih reklamnih do-pisih na izseljence se Jadranska banka nekako istoveti z državnmi zavodi ter se zlasti postavlja v isto vrsto z jngosloven* skimi čekovnim! uradi. Na ta prevarili* način se vzbrjja med izseljenci vtis, da so kurzi, ki jih eksponenti Jadranske banke sporočajo, pravi službeni kurzf dotaria v Jugoslaviji. To omoKOČa ofTonrao oSkodo-van je naSih i7c"'iencev.« Ufotovltl moramo, da ni Jadranska banka niti njena afi-liacija v Newyorku nikdar s© predstavljala kot nekak privilcjdrani. od jugoslovenske vlade pooblaščeni zavod za prevzemanje in odpošiljanje dinarjev, kakor tudl, da se jadranska banka ni nikdar Istovetlla s drži. zavodi ali pa s* postavljala v Isto vrsto z jagoslovansklml čekovaiml uradi. $e mani ie oneniMa teote Indal factttr« jala, da so njeni kurzi (katerl?) pravi službeni kurzi dolarja v Jugoslaviji. Reklama in oglasi Jadranske banke so objavljeni v rukajšnjih in ameriških llstih in so vsako-raur na ogled. Nihče ne more trditi, da b! se kaka slična trditev nahajala v njih, nego je jasno, da so take trditve (poleg vsega Se tako naivne!) terodek domisli je, iztaknjene z očividno tendenco. Jasno je, da obstojajo razlike med kurzi valut v Jugoslaviji in v Ameriki, saj se take razlike dnevno opa-ža)o pri raznih tukajšnjlh in inozeimkih nn-tacijah v vseh valutah, Zlasti je kurz za nakup jugoslovanskih kron v Amerik! spojen s stroški in otežkočen po raznih juso-slovenskih in američkih devirnlh prcdpisili Znaćilno za ta dopis je, da zna samo za kurze Jadranske banke, da se ni najman-e ne obregne na kurze stoterih drugih zavo-dov in agentov v Ameriki, kl do krvaveca £Tulijo baš naše i7»eljence. Vsekakor se pa ravno Jadranska banka baš v zadfern času prizadeva, da varujc koristi naSih izse-ljencev v Ameriki, katerim posreduje pri poSIljanju denarja v domovlrio najkulant-nejše po tekočem dnevnem kurzn, o Čemer pričajo Stevilna priznanja in zahvalna pisma. — >Jadranska banka a. d. v Beogradu.« — Izselitev v Ameriko. Izseljcniška kvota za Slovenijo, to je 700 izseljencev, j© izčrpana. Dcžclna vlada je prosila, da se za Slovenijo dovoii nadaljnih 500 izseljencev, pa je od vlade v Beogradu dobila odgovor, da je to nemogoče, češ da je vse razdeljeno po pokrajinah, ki so dovoljeno število potnih listov že izdale, ali pa izdajo v najfcraišem času. To se pravi, da za Združene države Severne Amerike iz Slovenije letos več ni mogočc dobiti potnega lista in se vsa-ka taka prošnja odbije. Po predpisDi se v število izseljencev vračuna vsaka ose-ba brez ozira starosti in brez ozira na to, če ima samostojen potni list ali pa skupnega z družino ali kako drugo ose-bo. Torej vsaka oseba izpolni eno šte-vilko od do voljene kvote. Pri teh pred-pisih pa veljajo gotove izjeme. Potni list za Severno Ameriko dobijo še v nadalje in izven kvote te-le esebe: 1. Državni uradniki. 2. Izseljenci, ki potu je jo samo skozi severnoameriške Združene države. 3. Turisti in trgovci, ki potujejo po trgovskih poslih. 4. Izseljenci pod 18. letom starosti, katerih starši so ame-riski državljani. 5. Izseljenci, ki so prišli iz Amerike in se vraČajo v roku 6 mesecev, računajoč ta rok od dne, ko so zapustili Ameriko. do dne. ko zopet stopilo na amefiška tla. 6. Izseljenci, ki so duševni delavcL Vsakdo izmed teh pa mora imeti trdne dokaze z ozirom na potovanje, ker postopajo Američani pri pregledu potnih dokumentov zelo strogo. — Hotelska afera v Travniku. Bosanska vlada je razpustila mestni občinski svet v Travniku zaradi prodaje hotela »Vlašlča«. ki je vreden okrog 7 mllijonov kron, a je bil prodan za 1,200.000 K. Vlada je na zahtevo meščanov razpustila obCin-ski s^xt, razvcljavila predajo hotela in p->-?ta\ila vladntsa komisaria. — špcknhtntf z drvmi. V Zagrebu so aretirali Arnolda Hermana to Adolfa Piiar-ia, ki sta kupovala drva in Ž njirai špekulirala V Zagrebu sta pokupila vsa razpoložljlva drva okoli 800 vagonov. uvedla žanje ta-korekoč svoj monopol in jih prodnjala za nrravnost neverietne cene. Tzročena sta bila sodisču. Dosedai so ostale vse intervencije, da jih Izpuste \z zapora. br^ez-uspeSne. — Seazac?onalna gonia za pustolov-8kfm vnfom. Mesarica Josipina podkov Je pred nekai dnevi naročila svojemu vajen-cu. da pelie tri leta stare^a vola iz hleva v Cerkvcni ulici St. 1 na klavnico. Komaj pa ca je vajenec Feliks Gorjup odvezal. ga je vol že podrl in jo ubra! med huron-skim krikom prestrašenih žensk po Kon-juSni ulici proti Trnovskemu pristanu. Tara je skočil v Liublianico, ki jo je preplaval ter jo nato Čez Prule ubrisal na Sv. Jakoba trjr. Tam sta ga skulala srražnfk Pišbl in ftnančni kontrolor M. ustaviti. Po-divjana žival pa s tem ni bila zadovolina in je kratkomalo slednjega podrla na tla. Nato se je zaletel proti črevljarskemu mostu, od tam pa zopet proti Sv. Jakoba na-brežju, kjer pa mu je postalo prevroče. Skočil it zopet v hladno Liubljanico. Lepo mirno io je preplaval in jo pcpihal č^z Breg zopet nazaj proti Trnovemu. Med potjo je na trnovski mitnici podrl mitni-Caria Aniona Strnada. ker se mu ni zdelo častivredno, da bi sltdnjemu plačal mit-nino. Soloh Je med potjo preganjnl vsa-koirar, zlasti pa so mu u.^afale Ženske. Menda so bntamU ni ranil, ampak Ie »Izposojevalca koles« dal arctl* rat!. Rok Je dni*ac"e ele^nten, kompleten dečko, samo kolo mu je man-kalo . . . — Tat vina kromplrla. Posestnlc4 Jo-žefint Btzjaii iz Kamnika je bila na Posav-hi ukradenega okoli 1000 kg krompirja |n mri n& to» 800» K Skkodc tftUnoueila porotiln. POSVETOVANJE GtNERALŠTA-BOV MALE ANTANTE. — Bukareštn, 20. septembra. (Orient Radio.) Pripravlja se sesta-ne zastopnikov generalštabov male antante. Sestanek se \tši ▼ VaršavL Romunsko zastopa na tem sestanku general Petalla. MALA ANTANTA IN MADŽARSKA. — Zcneva. 19. sept. (Izv.) Dr. Milju-tin Jovanović, poslanik v Bernu, je sprč-jcl po vćeraišnji plenarni seji Društva narodov zastopnike tiska in jim med drugim iziavil, da soglasa popolnoma z izjavo češkoslovaškccca delegata Osud-^kcga na skupscini Društva narodov glede spreietja Madžarske v zvezo. Mala antanta ni bila nasprotna sprejemu Madžarske, kcr je zunanji ministei I?anfiy dal svezano deklaracijo, da bo Madžarska izpoln'evala lojalno vse obveznosti mednarodnih pogodb. Mala antanta je dala z?v>va dokaz svoje pomir-lijvosti in inin;l;ul-nostl. Borzna poroči!a. — Curih, 20. sept. Oanašnja prcdborzra: Zagreb 1.75, 13eriin 0.37, BudimiKšia 0.22, Dunni O.fiO75, Pra-a 17.—, MHan 22.45, Lon-doa 237(f Pariz 40.70, Nc\vyork 5.355. — Curfh, 19. sept. (Direktno.) Zasreb 1.799. Berlin 0.359, Milan 22.399, Praga 17.249. London 23.711, Pariz 40.69, Newyork 5.3651. ~ Praga, 19. sept- Beograd 42.—, Berlin 2.15. Miian 130.—, London 13S.—, Curin 582.50, Pariz 234.—, Nc\vyork 31.4a — Berlin. 19. sept. Beograd 1935.—. Milan 6215.—, Prn^i 4650.—, London 6515.—, Curih 27.7CK).—. Pariz 11350.—, Newyork 1475.—. Dnnai?ka borza ni poslovala. — Tečaji Dnnaiske efektne bone dne 19. septembra. Julisiid 539.000.—, Credit 36.600.—, Sev. želc/nice 10,000.000.—, Drž. releznice 1.335.000—, Alpinke 564.000.—, K. J. Cl 1,040.000. . Krupp 590.0OO.—, SkoiJa 819.000.—, Trbovelj^ke 300.00a—* — Tatviae. Na Vodnikovcm trjru v? bila K. Himerlechrer ukradena \% žep i denarnica s 5'K) K. — V Rudniku so ob-iskali uzmovici r*osesrnicr> Ivanko Steblai in odnesi i za 70* 1 K razne zlatnine. Sko-/1 okno je vlomfi neki z^Člnec pri UrSul! Iv\js v Hrade?kes:a vaši In odnesci površnik in moško suknjo, vTedno 5000 !C — AlojzIU Sterk iz Slomskovc ulice so odnesli neznani t?tovi za 50«» K raznih predmetov. Med Sodno In Janez Trdinovo ulico je bil spravljen cei voz desk. Tatovi pa so poroci deske odpeljali brez sledu. Deske so bile last me Kasala, vredne 6000 FC Sf9l!OlSfllO. — Uradne ore Ljublj. Sokola. Od P<\ mn^nMt! tndl t!^tnno\*ilo zabavni od^ek, kj^r ?e bo nastavljencem v svrho Irobraževanja nudila vsakovrstna "duševna hrana. Predio^ Je ra^el odr-bravan'e. Hovor^rk Je nadMie omenil. da ima društvo v LJtiblJarf dosedij .■? orpanfrfranfh članov !n upa, da se bo 'dp.lo nrffarfrlratl v 51oven!M do 7ono ?]t\-nov, kl do«^đaj 5e nišo rfkjer orsran?zi>an!. Ker se k stučajn^sttm rti nfhč> oHa^il, Je govornft ob 22. zaključit zborovanje. Darila. Uprava naSerra lista Je prejela za: Družbo st. CIrila in Metoda: Rodbina MflaviK: iz Cerknice pošilja Din 100.— mesto venca na grob polkovnika Milavca. Pcčjl dom: Gosp. Franc Onezda, višll revident juž. železnice Din 25.— v proslavo poroke Nj. Veličanstva. Srčna hvala! Razne stvari. ♦ Najdcn Tellk kos zlata. V Kaliforniji je te dni nekaj delavcev na&o kos zlata, težak pet funtov. • 600.000 dolarjev za Rcmbrandtovo s!;ko. Glas«-m brzojavke »New-\\;rk-Hcral-da« v Parizu je kupil znano Rembrand-.ovo svetovno slikarsko delo »Snemanje s križa« amerikanski milijonar Josip Wicdcmcr iz niadclfije in plačal zanio 500.000 dolarjev. kar pred5^?.v1ja v na^i valuti ogromno pre-moženje okoli 150 milijonov kron. To je p.i*5 samo za Amerikance. • Cerkvcne dragocenosti ▼ Rusiji. Sovjetski radio poroča, da je dobil državni fond za pomfič gbdujočim skupno cerkve-niL draKO^enosti: 1S pudov (1 pud 16 ks) 3 funte zlata, 16.904 pude, 3S funtov srebra, 8-1 pudov 39 funtov bakra, 1 Vi puda brlljcntov, 1700 velikih dr?.Rocenih kamnov skupne teže 1 pud 13 funt. Nišo pa vštete dra^orenost! iz Petro^rada In Sibirije. In vend^r R:ri:a jrladuie. * L'metnost in blrokratizem. Francoski listi prlrbč :jcjo šaljivo vest o nesretni pesnici, ki je istočasno pnštr.a urađniea v Parizu. To }e pospcdičr.a .Marta Dupny, ki je debila leta 1904. za svojo zbirko pesml na-prado Sallj--Prud!iommc. Pesnica je bila nedavno v disciplinarni preiskavi, ker se je rbJinsrvo pritožilo. da pi?ekt!ran!1i tr^5-nfc vrvdo trvodilo v ce\i. Na vsak naćin ne preostnja druro» ker imaio oaze v Afrttd vode komfli 7a karavane, in je nerr^oče, da bi bila *f>7nfcn or>!^r^ s?.i»io od nv. Glavni urednik: KASTO PUSTOSLČMSEK. Odgovorni urednik: Valentin Kopitar. Pianino skoro nov se ugodno proda. Naslov pove uprava Slov. Naroda. 7820 Nov nsnjen kovčeg z potovanje se ceno proda* — Naslov pove uprava Slov. Naroda. 7827 Klet oz^roma lokal, pripraven za vinotoč, se vzame v najem. Ponudbe na upravo S!ov. Naroda pod ,KIet 7829'. Mlad žgI. poduradnik vešč slov., srbohrv., nemškega jezika in ćirilice, Želi službe v kakršnemkoli nod-jelju. Ponudbe pod .Podjetje 7812* na upravo Slov. Naroda. 7812 Proda se 1epo posestvo blizu Maribora s 4 orali travnika. Obstoji iz 2 hiš, dobro idočo gostilno, sobami za tujce, mesarijo, keg-ljiSčcm in ledenico. Prometen kraj. Kje in ceno pove upr. Slov. Naroda. 7813 nova vila v Ljubljani, na zelo lepem prostoru, t vrtim, se proda za 250.000 D. Posre-dovalci izključeni. Pismene ponudbe pod šifro .Sam interesent* na an. in rekl. družbo z o. z. Aloma Companv, Ljubljana, Kongresni trg 3. 7814 Postranski zaslužek še nudi osebi, k! je perfektno zmožna italijanske trgovske korespondence. Ponudbe pod .Zaslužek* na An. zavod Diago Bese!jak, Ljubljana, Sodna u. 5 7778 FRANCKA GNIDOVEC roj. GROŠELJ ANTE GNIDOVEC rač. oficijal del. min. finaac POROČEMA V Poljanah pri Skofji Lokl, 18. septembra 1922. K9o potrebuje ddavce ? Lubljanski odsek drž. kom. za delo ra-skili bfguncev naznanja cenj. odjemal-ceoi, da ima na razpolago strokovnjake vseh vrst, profesionalne deiavce, ipeda-1 ste, kval ficiranc in navndne deiavce itd. ObraCati se na naslov: Hotel „Soča*, soba 14, Ljubljana. — Šef odseka: E. Borisov-Morozov. 7dl9 Proda se dobro ohranjen otroSki Tozlček. Planinska cesta 173, Šiška. 7816 HeNovono sobo v mestu i5če boljSi cospod. Plača dobro. Ponudbe pod .Dobra plača 7817* na upravo Slov. Naroda. 7817 tiče se deklicn k otrokom za popoidaru Naslov pove uprava Slov. Naroda. 7818 Ifte se snzđar z daljšo, vsestransko preizkušnjo. Nadalje se iščejo gozdni in lovski čuvaji z dobtimi spričevali. Prošnje s prepis; spričeval na dr. Hugo Vincenc Windisch-graetzov gozdnl urad Op'otnica. 7791 Več ¥tgonov dobroga la zdravoga :: sena :: Ima po zmerni ceni na prodaj Koračić Jos. & drug, Slivulca, p. St. Jurij ob juž. žel. 7783 Mesarski oomočnik in prekajevalec, 22 let star, moJ'an. dobro izurjen, i§če mesta kot pomočnik. Karol Fekonja« pošta Križevci pri Ljutome i u. 7749 Divii koslaij kupuje in plačuje najbolje tvrdka Pute rnost ft RemlCf Ljubljana, Slom-Skova ulica 11. 7793 Plačilni natohar in natakarica HČeta službo im tako) ali pozneje, kot upravitelja, plačiln. na^akar. Vzameva tuđi na račun kaj veCje^a. Govoriva slovensko, srbohrvatsko, nem-§ko, franeosko, italljansko in madžarsko. Ponudbe pod »Večja kaucija 7774* na upr. Slov. Naroda. Pozor! Kupci In gospodarjl. kl nima te žfjbvU, sedaj je prilika, oglasite se takoj, dobite jo v vsaki množini. Na prodaj je tndi velika železna ptmb (sušilnicfl) za sušenje lesa ali dog. Dorisi ni »Znanstvo 1)1 Gradac v Belokrajini. 7677 M se prvovrstno somostoina mol! za tplošno ter fino kartonažo. Reflektira se samo na Izvc2bano moč, koja zamore samostojno voditi obrat Reflektant je tuđi labko ženska. Ponudbe pod .Kar- tooaža 7mm u uprivo Sb W*u- ?^» Proda se vrč raznovrstnih pravih ehina predme-tov. Naslov pove uprava Slovenskega Naroda. 7804 Stanovanja s hrano proti dobremu plačilu ISčeta 2 gospodični. Sobo sprejmefa skupno ali po?amezno. Pismene ponudbe na poStnt predal Ljubljana 104. 7809 Iste se 1.1 K posolila proti 13% obrestim, tef vknjlž-bo na prvo mesto. Naslov pove uprava Slov. Naroda. 7806 Kupim dobro obranjen plsalnl stroj. Ponudbe pod „K 7834* na upravo Slov. Naroda. 7834 Proda se 4 do 8 sodov močnih hrastovih, vsak okoli 600 litrov, po 3 krone liter. Gra-dl^če St. 14, I. nadst., vrata 2. 7802 Radi selltve se proda enonadstropna hiša z vrtom na periferiji Ljubljane. Kupee dobi takoj lepo stanovanje, 3 sobe. kuhinjo s pri-tiklinami z električno razsvetljavo. Ponudbe rod .600.000 K — 7803* na upr. Slov. Naroda. 7803 Kupim motorno Kolo od 1—2 HP, dobro obranjeno. Ponudb^ na Antun Lllić, Drni§. 7S33 Kočijaša dobrog i poštenoj? traži D'Elia i Hola-jević, Zagreb, Gajeva 42. 7826 11a prodaj vrt a I ni stroj, pisalnl stroj in 2 štedl- nika. Naslov pri upravi Slov. Naroda. 7830 Sprejme se ^ učenka, ki ima veselje do trgovine, ozira se samo na močne in zdrave dek-lice. Mllan Tuma, trgovec v Krškem' Sprejme se perfektna kontorlstlnja, zmožua samo-etojne korespondence in knjigovodstva. Ozira se samo na prvovrstno moč. Oferte poslati na uprav. Slov. Naroda j pod .Perfektna 7800*. 10 tesanev sprejme za stalno delo čez zimo Wolssbacborv lesna industrija, Dunajska cesta 66. Zahvala. Gospa JiiuftiinrJilK je z Bogom spravljena umrla v svojem 85. letu, dne 13. sept. t. 1. V petek, 15. t. m. je blago ženo in vzgledno mamico spremilo k zadnjemu počitku skoraj polnošte-vilno tržanstvo šmarsko in silno velika množica dob-rega okoličanskega ljudstva, Vsem tem vrlim udele-Žencem, osobito pa še vsem sorodnikom od blizu in daleč ter umnemu in skrbnemb zdravniku, g. dr. Ra-kežu smo podpisani presrčno hvaležni želeč jim: Bog povrni 1 Šmarfo pri Jeliab, 15. septembra 1922. Sođbisa to-fioa Gaiiek fer Frast Toipmsiei. \m dniioika s kapitalom v svoje dobro vpeljano teh-nično podjetje. Več z dopisom. Ponudbe pod .Družabnik 600.000—7822« na urr. Slov. Naroda. 7822 Sprainite 2 */2 m dolga, s 50 predali in predalt xa sladkor itd., skoro nova, oljnato barvana, 2 stojall (Stander) za olje in petrolej ceno naprodaj. Naslov v uprav? j Slov. Naroda. 7798 Bcez pocetmega otnrotOa. Eafca FIsctaor fn rodbine Blaorer, Hfihrin« ger in Kriveo naznanjajo vsem sorodnikom in prijateljem tužno vest, da je najboljša manica, stara mamica in tašča, gospa Marilo Fisclrcr posostnioa danes, dne 19. septembra ob 1. uri po đolgi muke-polni bolezni, previđena s svetimi zakramenti, mirno v Gospodu zaspala. Pogreb predrage ranjke se vrši v četrtek, dne 21. septembra ob 3. uri popoldne iz niše žalosti, Gra-ben št. 33, na pokopališče na Žalah. Kamnlk, dne 19. septembra 1922. Zahvala- O prlliki težke izgube našega preljubljenega raj-nika, gospoda Jožefa Schaufa gozd. sretnika izrekamo najsrčnejšo zahvalo gospodu grofu Herbertu Auerspergu, kateri nara je tako v bolezni kakor ob smrti na najsočutnejši način lajšal težko bol. Nadalje se najprisrCnejše zahvaljujemo za cvetne darove, izraženo sožalje in za spremstvo k večnemu počitku: Uradništvu in uslužbencem uprave Herbert Auersperg-ovega veleposestva Turjak, zastopstvu šumske direkcije in Jugosl. šum. udruženja, prečastiti duhovščini, posebno domačemu župniku g. Erjavcu, nadalje zastop-stvom: ofic. zbora V. žend. brig., Kreditnega zavoda za trg. in industr., Lesne, trg. in industr. družbe, Za-varovalne družbe Jugoslavija, šolskemu vodstvu v Že-limljah, požarni brambi na Igu in vsem župljanom, kateri so v tako mnogobrojnem številu počastili pokojnika. ŽELIMLJE. 20. septembra 1922. Žalajsče rodbine. stran &. >SLOVENS Kl NAROD« dnt **- septemDra 1922. Itev. 214. Gospodje in difoki •*«**■*# m doto *«ili km i V a*Ba*Mr»wi. Naafev p#r« apf«wa 5Ur. ■■—■da. 7*tM lipnjem «*e p«4taw teitta St. >M«, BM^nđ. ^_____ 77ff Skladište talfe M Učt m ahrambo aaiftfM vmmu p«Mb«. r*nV«*a pod ..»tkaMe TTif" n« apetvo Stov. PUroda. Proda se čist trčan med MliM —* 34. 7W0 U trg. lokal *e 06đa acotl sagradi Naslov pov« ay ▼* 91 K>r»<1j.______________7661 hhniptM go6|mđična tf aoipi x »maj—i fa>»—ifl— f» Wta-Vfcp st mpn^mm takvi a« tcs popeldia 1 1mi d«kHM« »4 6 do 12 tet. VPra-afc se o4 2—f oop*lin«: Mtfdlt, AV ftjaaat4ro*a c l«ff. 7Ttf H^aaVliBilB^BiiW& taaaa^^BaaV^ laaai ^aft^av^ai aBavhaVaaJaiii^A l^B^aa^. itf lift jUljd« BftfMlihL K*€l#* vri «p*aw. 8to*. Naroda. >T82 Iflffleiilg S2 \_gfo.J iMdl nafto m tnitto aft maape, BR««me po4 JC. A. 7732* na upravo 9mt. Narodi. 7791 Tr!aAdstro"faa hita Maroka). V srtdU aifttta em 2«le proMetM-a »fo-afoni m proda trina&tropM kila » tffov-aflahat tolKloM. 7«di »ckaj pohiltva se «aan> p*eda. Of4fi»e nj se le rtni kttpaf poavtdovtlai iitetjutaiii. — Naatar »oy« vamra ttov. Naroda. 7§t4 M, «* DiaM^ki tašti bii*u žaitcni-&Hpi ft*a, pripatvf« M tvarm«* sHfc-jaW6 afi draga i«đa»frr Jalna a*4ja#a, st pada. Hadov pavt Dr«ff» 0lMffftfc, Vjd^'^m, Sodaa i. 76$7 I Sjeno, slamo, oves «■*!* se mmtJkm \mittlmm —Jh«l>e m Sprejmcta se <*"• «1i|M 4^akmi mi *MliM0i te h»iio. N—l#v p«vt apr. iL H«f- TTBI ~Nii_vo_ PriflKH staonule oaHM^lovano, $ 1 tebani hi prltiliiMBl. sa odda mtrai ftranki v vtčjfMi trg« M Goraajiktf«, 90 atiiitit o4 Modvora. NasloT pov« «pr. 9\mr. Nareda. 77^ Sodnik v p., odtvfcrffc, M }e eđlaJi adv»Uat«w al drugača liitaitn jurist, U U imat lit, iajvtfftl v 2 masecih ntko j«ri»ić«o dal* na daleli, se Uče. Ponudbe pod „Jur1.-stlčno drlo 7720" «a npr. Sev. IVaroda. Potnlk j*n pvoti provlai|l. Poaudbe s+d .Pro-v1ti)a 7664* m upr. 91. Narasta. 7«4 Učiteljica poatfttjo prmrt«* atevanmoa, icnOtao ia oetaie ioltke predmata« rUatan« »h>-nuđbe pod »PrivaM p*mk* na upravo Slov. Karodi. 7710 Proda i! ▼ (H^fVMl fvya)vakcM MM •MjaMaVrifC MODNA TRGOVINA, proalor prinaran tadl sa Bianufaktu« aa Atbeio. Piersa-mt «Kđt 1^hlM ■•ftrak»r«J«k. Kupaa cosa 260 VC« Dia. Poaadbc pod >Vft4-ne 7770* na uy, >?ov r arodt. mr AE50LVO1TA OBRTHE IOLE "^i mabaM-tafcaffatga oddaihm Jm4 ksU JMilamtiiajajai pe>me>«W:&a ?oa»4- BiT^aB^ejaMa« KTV^pmH i^btvivb ^^^^BBiaa^ d. 4., Kamtšk pri L^M'ari:. 7ff9 te ar«>e ietno 100 do 200% n*loft«n«g* iMpiUSa, 09 %2&m *Sit>- ftsilt s pol Miiliicna cHnorjev. Nagore int«rt»ento«r tprtjme Aa. Mro* Dmgo Bescljak ta, Sodna ilie«, pod ^Najboljie* M. 7Sii "Ml 1000 k£ pare na itro, s p>*egrevtčem pvc; z ofnjisče« J« jsnjavi premog 1—5 mm arnt, 2.S—8 n1 kirila« plotkve, S ttm. priliiki, eno naptjalno milko ja 1900 1 rode mt irg ia. cnim odg«v*rjiječim iajektorjem. — Poimdbc z »«ve ■BHc ^H ■aa» ^P^flpvKflSiR wJ '.sr? ^^** «<™*- *^™^ ^ ^M» I mfo patnmifika v Meli i DdlfeDsfllh doSSa In fe m zalofll pri zastopstoH JUGO HUTOd.zo.z. UUBUHHH, POLJHHSKA C. 3. 3 dijakl •• tpiaiiiaji m anatatvanie im hrmw* Piliv« sa : Maihi iMtt i/1. ed 1. m Proda se kr«t%k Mavlis dabtt> ataitjafi Nt tlaw pari ofr. Slov. Naroda. 7774 lutinhcile Ndl|Hi tmmtimr •aaovaiai lel IHMa i» jaaM IV. tota)ka uAtaljiMa. P«aii£« pod .U»B+t 777t* M tfaava BUvtr, Narod«. 777S Lepo sobo ▼ aredtat aieata i dobra- demače himne tiča airaai inttligaJiiaa par, eventualno tudl brat brana. Ptandfce pad .Poio* Cau 77W na uprav« Stav. Nar. 77M Prodajalka btigajnllarka z vcčlatno prakso, fKe rrimernt službe. Ponudba pod .Vrč-tttna praksa 776Os na upr. Slov. Naroda. Bfeajii trgovsld lokal M Ri prott nagradi v aajaan. Poandb« pod ,Odkup»int 7761« na upravo Slov. Nareda. 7701 Kompletna spalnca s rereaaleamt in peMeijnim petiloai. ■toraj nove, aekaj poaode in akij (BM gari), kupa vredn«, sa proda. Ogled: so ▼ aadaljA dopolaae v Madvadah, vi*a Urbaac 7772 Kot družatoilca flapfai ▼ Kfanja aH Radevljiei a kabenni laoii podjttjs % prlmamifti kapitaloai. Tttdl sa aveat Jameaiia loliai v Ljaa !!«■*. priaiarn aa med«e> rtreiie aH ana ■nlakWf» n% debato, Peaadbe »od ,91-gvnaaH: 7769" na upravo 31. Nar. 77*0 KakrSea tosped tak sluša. Bsrin cntdaltalM iz «e- kaaai eai a^a Maaib a^^šfi^a*^đaHih a^aV^b Z IJBfrgaBal 09ika«. Dobfta •• v _aa^kajM ■HMfUaV MU9Baflfi0& IRMbV ^tift^TT«W!TaWyf^^ JAoSele čcvljcv § v eeliti Mriljah if lapaHtm, do an^eiufh ko9itnA oblk k a« aKerikanskii a4»II-keb kiraaaiia, dobavlfa aa kwam€ ebu-va^a ia tevijarjt, Araiina, «Hfanh»e aVUU Vaiik^^aaaA Uah*^ a«^aW ■• ■jr^V^vaa^s« ™ ^^*ai■■^■aaa^^^BjV* a^aiBiB^B^^^B ^^^bf^^h^^v AW vtarfan seai)o. Zgornje )ek lAd^hrjem ia od mmrotu** mi duaaaH>-naga aiatcHjala, prvortetno, bilre io po casL Poaabna dalaairoianat t bom-itnju iggrnjili dakrr xa Tovirne obuvala Hakatp, reaMMbm ia yda|a Cevljarskih strojev aahUva)«« proipekta ed MLPIft, F. •UCNTUt. SHliejfJe>ai VU Poučevanjc v r%4h atrokals aie4er»e, mahanTfnc izda lava obuvala. Zafalavajia proip«kt. fm (gips) iAdaMbMti, alabastrtlu ta lemljeni amavtc Ha dBfeBlo! Hi libelo! Celio I Tražim I aa vaJamfail rad i na blagdane vfaltu ftir«)«ptok.i ft krvatrti juik. Ni«lov paj itpiavt 3ltv. Naroda. 77*7 Ssbnlifearsfta a plaakaiaka dala prtvztfna pa w\ nflA aenab ■. Hlh«ll6v Ljubit.w Sax MHaa, Jemejeva caata SS, aaeprot e*akwa. 7oAJ Sena zobi (ovsa) i dragvp Mla dobfta « ked brate A. ■a>a«aVll«»l6f Ssak 6127 Trstjc za strope ide I nje in prodaja aa debelo ia drobu« •o na aitjik cenah Pri veČjih mnot\n»\ iiiatea peputt. — ANTON STNINBat oj ubijana, Jeianova ulica 13, Trnovo. 212S j PAPIRNE SPONKE ^ f J Tro«wolf In- ^•^"^1^^^1*^ dustrljalcl, ,TSOJDt- plaarne ja>iHB|1i t peaftilfh trajovlnah saaio 1«<1elke do mače tvrdke TIGER d. z o. f. LJUBUANA Steznlke (mođerse) po Hvoiiii mari pripereea ASA KUrnOt, Dnalska o. 8 TI poleg lekarne Plccoll. 2130 11 MM altitoife fttmirii* VolfOTa f 2 ivriaff wrHš9vml* t«r paprarfl« fla-Mvfrlav ta fcaraieaija* afedjelaie ittafar-■t» tacia li ctao. Pletene jopice JL ŽINK0VIC Etzsl. X. Seaa LfaMžana, ftnatnl trf 19. Kn afaVaaV^aaV aiflaV fafa^al H ^Lm.a^BaB tt a^^afc afaa^ ttaS aiestQ!tesnnMB8istei t L'akljcal lniTUjaiiTialirniikin teisarslNi Cf«lav i^ker slreoSM 94a4e.kupa4«, slolpe, ■•* etera* vrtoe ntiea rtd. Parna Saga z najiMJ sVejI aa ebdvlevMJe leta. 47f6 HoprodoJ staobena parcela e*. 4000 m1, primerna *a poitavitev stanovanjskih hiš, tovar«^, vil* z gospodarskim! poslopji itd. v lepem ždravem delu m^ste Ljubljane. — Pojasnila daje anončna in reklamna družba Aloma Cofnpany, Ljubljana, Kongresni trg 3. 780f Stecniki (moderci*), trebušni pasovi itd. se izdelujejo po životni meri. Zn-nanja naročila se točno ijvršujejo. 78li T. Kranic - Ljubljana, s*. p.tra M*ta as. LOKOMOTIVE 2 novi, 3osni, 50 HP za 60 mm raztečine; 2 rabljeni jednakih tip; ■3 rabljene 60—80 HP za 760 mm raztečine, 2, 3 in 4osne; dalja 50 novih prekucnikov (Muldenkippwagen) 1 m3 vsebine, za 600 mm raztečine; zgrajenih prav močno; 25 rabljenih prekucnikov (Muldenkippw.), tuđi jako moćnih, ra 1 Va ms vsebine, za 7G0 mm raztečine; 30 rabljenih naložnikov (Kastenwagen) za 600 mm raztečine., vse- bina 1 Vj ma; 2 vagona normalnih železniških tračnic z ogibališči. BW~ Vse so odđa ceno. *V9 Vprašanja pod „Priložnostni kup 7808u na upravo Slov. Naroda. Javna .dražba. Proda se večja množina lesa na javni dražbi! K> zahtevo g. Jakoba Starca, graščaka na Hotemežu pri Radečak, se bo vršila v ponedeMek, #tne 2. oktobra U 1. na llcn mesta v pozeta-»ih Eot«mei pri Rsđe6ah, Javna dražba sledeče količine in kakovosti pesekanega lesa: a) 370 m8 brzojavnih drogov^ dolžine 8-9-10 m, borovih in nekaj smrekovih, posekanih 1921. b) 219 ms odrezkov do 4 m in nad 4 m dolžin?, smrekovih in borovih, posekanih 1921. c) 97 m3 jamskega lesa, smreka in bor, posekanega 1921. d) 300 — 400 ms smrek od 30 — 70 cm debelosti, dolgih 20 — 25 m, posekanih pred 2 mesecema. Početek dražbe ob 10. dopoldne. Dražbeni pogoji bodo pre-brani pred začetkom dražbe pri graščini na Hotemežu, kjer je zbirališče. Podrobne informacije pri lastniku g. Starcu na Hotemežu i« v notarski pisarni v Radečah. 7794 Pozor! Pozor? Pilama v obratu edina v Ljubljani, ter poleg stoječa enonodstropna hisa z dvenifl trgovskima lolcaloma, pripravna za vsako obrt v mestu, se iz druiinskih razmer Ifi^* takoj proda. ^ft[ Vpradaii }« %d U^ — IZ.lnod 4.-5. ore. Martlaova c. 8, I»rv>d«|a Iz BlevoBBkUi preaiogovnikov velenjski, šentjanSki in trboveljski premog r«eh kmkovosti v celih rm^onih po originalnih cenah premo-gOTaikor za domado rporabo, kakor tuđi z.a industrijska podjetja in razpečava Ia fehoslovaški hi anglaJU koks za Hvarne in domaco vpor&bo, kovaškl premoi, fini »remog in iajtne briketa RMlm ntorm UTae SA PIHBSI A. i. Ll«U!na, MnileiifieTa e. 15 IL 3qdusirijalci. Hidrocentrala d. d. „Zeleni Vir" v Skradu na željezničkoj pruzi Zagrab—Sušak imade raspoloživih 500 HP koje idi dati Industrijama ■ zakup. BadnSflco pitanje povoljna zemljišta za Industriju naleze se u samom« mjestu. Sve pobliže uputa kcd uprave d. d. „Zeleni Vir" v Skradu.______ i g«tnitm ju jjjjj »darodno tisluune««