*?l3£5r" Leto IX, St. 213 Ljubljana, torek 11. septembra 1928 Cena 2 D n mm »a—1» m*» 4. «|rtf|. — mesečno Dtn 15*—; sa ta»> Din Oglasi po tarifo. Uredništvo 1 Ljubljana, Knaflova ulica fttev, 5/L Tctefoo it. «07» in <804, ponoči tudi *t. «034. ■•kopisl ae •»• vraiaja. Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko šl s* — Telefon fe. MMi Ljubljana, tt. 4. — Telefon It >49« Potfratnid: Maribor, Aleksandrova It tj — CeJJe, Aleksandrova prt potonem ccfc.zavoda« Dob* •L u.S*i - Praha čialo 78.1*0. Wien, Nt. m*.«*!. * h, . Ljubljana, 10. septembra. Nihče, ki količkaj pozna razmere v Bolgariji, ne more biti presenečen po najnovejšem razpletu viadne krize v Bolgariji. Moralo se je pričakovati, da se prvi poskus, izločiti makedonski odbor iz političnega življenja in mu vzeti možnost aktivnega udejstvovanja, ne bo kar enostavno posrečil. Nasprotno, bilo je evidentno. da bodo vsi oni krogi, ki so posredno ali neposredno v stikih z revolucionarno organizacijo make-donstvujuščih, postavili proti vsakršnim resnim ukrepom zoper to matico atentatorjev, postavili se s tako energijo in odločnostjo, kakor je karakteristična za te ljudi. Naglasih smo že pred dnevi, da moramo vedno in v vsakršnem slučaju računati z možnostjo, da se vloge v veliki vladni skupini primerno razdelijo, tako da more ena skupina igrati politiko oportunitete ter poskušati, kako bi v vsem obsegu ustregla francosko-angle-ški intervenciji, druga skupina pa bi mogla pri tem s pridom prevzeti vlogo opozicije. To bi bila stara in preisku-šena praksa, ki bi mogla vesti do cilja, ustrezati na obe strani... Ali nemogoče nam je gledati za kulise, osobito kadar gre za usodo centralnega makedonskega odbora. Zato smo prisiljeni premotrivati situacijo po tem, kar se kaže na zunaj. A ta vnanja slika sofijske krize je zelo dramatična in pripušča domnevo, da gre zares za različno taktiko in različno pojmovanje sodobne situacije. Predvsem je nad vse značilno, da je vodstvo opozicije prevzel ravno vojni minister Vlkov, ki se smatra za poglavitnega eksponenta makedonstvujuščih. Očividno na njegovo inicijativo se je formirala v vladni stranki skupina osemdesetih poslancev, ki je odločena storiti vse, da se prepreči vlada, v kateri ne bi bil zastopan tudi Vlkov. Kaj pomeni taka pretnja v Sofiji, si ni težko predstavljati, tudi če niso resnične vesti o pripravljajočih se in deloma že posku-šenih atentatih na Cankova in Burova, ki predstavljata vodji oportunistične struje. Ravno tu pa se bo moralo pokazati, ali smemo obe smeri vzeti resno, ali samo kot preračunani vlogi. Ako mislita Burov in Cankov za vsako ceno izvesti sanacijo v odnošajih do makedonskega odbora, ne bosta odnehala. Prav tako pa je tudi gotovo, da ne bo odnehala nasprotna stran z Vlkovim, kar bi moralo imeti za posledico silno hudo notranjo borbo med obema taboroma. Ako bo revolucionarni odbor začutil, da mu preti od Burova in Cankova resna opasnost, ne bo opustil nobenih sredstev, da zastraši nasprotnike. Zapisati moramo kruto prognozo, da bomo mogli presoditi resnost situacije v Sofiji po tem, če bodo začele govoriti bombe in revolverji. Ako tega rie bo, je znamenje, da makedonstvuiu-ščim ne preti resna nevarnost... Demokratičeski zgovor se je formiral in je prišel na vlado s pomočjo krvavega prevrata, ki sta ga izvršila oficirska liga in makedonski odbor. To mora imeti človek vedno pred očmi, kadar tehta možnosti pri reševanju sofijske krize. Vlkov ima spričo tega zelo krepko pozicijo, posebno ker stoji na njegovi strani, kakor je podoba, tudi kralj Boris. Naposled tvori ozadje še ona velesila, ki ima interes na tem, da make-donstvujušči ne prenehajo s svojimi akcijami. Sicer je za treznega politika francosko-angleško prijateljstvo neprimerno močnejši faktor, toda fatalno je, da makedonski odbor s svojimi prijatelji in zaščitniki ne spada med trezne politične kroge. Zadnja vest govori o razpisu novih volitev za sobranje kot o edini možni soluciji krize. Ako bi se res iska'a rešitev v tej smeri, kar pa še ni verjetno, bi to pomenilo zmago Vlkova, ne morda toliko v principu kot v učinkih. Zakaj izid volitev bi gotovo makedonstvujuščih in njihovih zagovornikov ne oslabil, marveč nasprotno; na to smemo s sigurnostjo sklepati, ako si prikličemo v spomin sredstva in metode teh ljudi tekom zadnjih let. Rešitev v smislu angleško-francoske intervencije je le v takojšnji akciji in takojšnji odločitvi, odlaganje pomeni oiačenje revolucionarnega odbora in njegove pozicije. Grof Brocfcdorf-Rantzau f Berlin, 10. sept. d. Nemški poslanik v Moskvi grof Brockdorff-Rantzau je v so« boto zvečer na stanovanju svojega brata nenadoma umrl, zadet od kapi. Pokojnik je bil nemški zunanji minister v prvi S^hei« demannovi vladi za časa versailleskih mi« rovnih pogajanj ter se je udeleževal kot prvi zastopnik Nemčije teh pogajanj. Ran« tzau ni hotel podpisati mirovnih pogojev, ki 90 jih stavili zavezniki ter je odpotoval z vso delegacijo iz Versailla, kjer je pustil •imo zastopnika. Rantzau je igral v Mo> kvj zelo važno vlogo. Bil je vnet pristaš hodne oriientacije nemške politike ter mnogo pripomogel k temu, da ie prišlo man i h nemško«ruskih pogodb v Rapallu Berlinu. Velik vtis dr. Žerjavovih izjav na Beograd Presekana debata o amputaciji. - 0 točnosti Žerjavovih izjav ne more biti dvoma. - Popolno soglasje v pro-gramatičnih izjavah voditeljev KDK Beograd, 10. septembra, p. Izjave, ki jih je dal narodni poslanec dr. U. Žerjav poročevalcu «Jutra», so vzbudile v vseh beograjskih političnih krogih veliko pozornost. Vsi listi ponatiskujejo dr. Zerjavove izjave o vprašanju amputacije in dostavljajo tem izjavam svoje komentarje. Zanimiv je v tem oziru zlasti komentar, ki ga prinašajo današnje popoldanske «Novosti», ki pravijo med drugim: «Dr. G. Žerjav, eden od najjačjih ljudi v KDK, je dal na Bledu važno izjavo. Dr. Žerjav je kratkomalo presekal polemiko med Zagrebom in g. Ljubo Davidovičem. On potrjuje, da je bila amputacija v znani noči na dvoru predlagana KDK, ne da bi bila koalicija vprašana, ali spreeima to amputacijo, ali pa jo odklanja. Ako Je g. Davidovič s svojimi tovariši iz četvorne koalicije faktično ponudil amputacijo, tedaj je s tem priznano, da je on s temi svojimi Pristaši na to amputacijo pristal. Doktor Žerjav izjavlja, da te ponudbe niso mogli drugače razumeti, kakor da je bila s tem postavljena koaliciji alternativa, da naj ali prizna hegemonijo, ali pa se naj v nasprotnem slučaju podvrže amputaciji. Tretje je bilo izključeno. Ker pa se ve, da spada dr. Žerjav med one, ki so tiste tragične dni zelo aktivno sodelovali, iskajoč izhoda iz mučnega položaja, v katero je pahnil državo Puniša Račič, potem se pač mora verjeti onemu, kar je g. Žerjav izjavil. Končno se ne sme pozabiti, da spada dr. Žerjav med one, ki govore malo. kadar pa govore, so do skrajnosti iskreni.« Beograd, 10. septembra, p. Politični krogi so danes živahno komentirali izjave. ki so jih dali voditelji KDK tekom praznikov. Nocojšnje «Novosti» zatrjujejo, da se v vseh beograjskih političnih krogih naglaša, da so iziave voditeljev KDK prilično pomirljive. To velja zlasti za izjavo dr. Mačka, ki pač zahteva hrvatski sabor v Zagrebu, ne prihaja pa pri tem iz okvirja državnih meja. Naglaša se, da soglaša tudi dr. Maček s tem, da je izvojevanje ravnopravnosti Hrvatov možno le v sedanjem državnem okvirju. V vseh političnih krogih se nadalje naglaša, da vlada med izjavami voditeljev KDK sedaj popolno soglasje. Posl. Svetislav Popovi c o preureditvi države Revizija ustave je po krivdi hegemonističnega režima neizbežna. - Gre le še za njen obseg Vukovar, 10. septembra, r. Včeraj se je vršila v hotelu Levu sreska konferenca SDS, ki so ji prisostvovali odposlanci iz vsega vukovarskega sreza. Konferenci je predsedoval Anton Grečel, industrijec iz Vukovara, govorili pa so narodni poslanci dr. Radojevič, dr. Kostič in dr. Svetislav Popovič. Dr. Radojevič se je v svojem poročilu dotaknil predvsem davčnega vprašanja in kritiziral vlado, ki ni izvršila niti ene svoje volilne obljube. Vlada še do danes ni izenačila davkov in ukinila dohodnine in odstranila korupcije in ni rešila gospodarske krize. Dr. Kostič ie govoril o delu poslancev KDK v Narodni skupščini in o političnem položaju po 20. juniju. Radič je na operacijski mizi dejal Svetozar-iu Pribičeviču: cLe kralj in narod lahko rešita sedanjo situacijo.* Da so v Beogradu poslušali ta državniški predlog pokojnega Radiča. bi danes imeli povsem drugačen položaj. Najživahnejši je bil govor dr. Svetislava Popoviča. ki je izvajal med drugim: Ustanovitev KDK ni bila špekulacija vodstva, temveč neizpodbitna potreba naroda. Ko sem bival med narodom, sem pogosto slišal: cAko ne bi te koalicije ustanovili v Beogradu, bi jo bili ustanovili mi sami v narodu.> Naši nasprotniki predstavljajo KDK kot nekakšno prečansko fronto. To pa naša koalicija ni. Mi smo se združili, ker zavzemamo enaka stališča do naših bitnih nac.ijonalnih vprašanj. Ne borimo se niti proti Srbiji, niti proti Beogradu, par pa smo v najljntejšem nasprotja s tako /va-no cinearsko politiko. Cincarstvo pa ni le posebnost Srbijancev. Cincarji so povsod, cincarji so oni. ki iščejo v politiki osebno ali strankarsko korist. Mi smo proti taki cincarski politiki. Naša borba naj koristi ne le narodu v naših krajih, nego tudi narodu v Srbiji. Vodstvo KDK je prepričano, da ta borba ne bo uspela, ako niso pri tem složni Srbi. Hrvati in Slovenci. Zato si je KDK postavila take cilje, ki jih lahko sprejemajo vsa tri naša plemena. Res je sicer, da obstojajo v KDK razna nazirania glede sedanjega položaja in glede naše bodoče preureditve. Toda različna nazirania obstojajo tudi v sami SDS, kar pa nas ne moti, da ne bi vodili skupne borbe. Izhodi šče naše borbe je narodno in državno edinstvo in popolna enakopravnost vseh treh plemen. Po zaslugi režima Velje Vukičeviča — je nadaljeval posl. Popovič — je zopet načeto ustavno vpraišanje, katerega smo vsi smatrali zaključenim. Vprašanje je sedai, kako daleč bo treba iti. KDK še ni izrekla svo je zaključne besede. Ta moment še ni prišel zato, ker je važno, kaj poreko k temu vprašanju naši bratje iz Srbije. Osebno spadam med one poslanec, ki mislijo, da je treba ustavne izpremembe omejiti na najmanjšo mero, toda le pod pogojem, da se nam nudijo garancije, da bomo gospodarji v svoji hiši. Če pa bodo hoteli izvajati hegemonistično politiko, potem ne bodo našli niti enega, ki bi hotel biti na ljubo navideznemu državnemu edinstvu suženj v naši državi. Potem bo morda treba zahtevati federalistično preureditev države. Prijatelji KDK uvidevajo resnost sedanjega položaja, zato smatrajo, da je. mogoče nadaljevati sedanjo borbo le v pravcu, ki sta sa začrtala Stjepan Radič in Svetozar Pribičevič. Pravee, ki je obvezen sa vse pristaše KDK. je pravec narodnega in držav-neffa ediustva. demokracije in seljaške politike. Beograd. 10. septembra, r. Ker so listi objavili netočna poročila o govoru, ki ga je imel poslanec Svetislav Popovič v Vuko-varu, je ta dal davi novinarjem naslednjo izjavo; Predočitev mojega govora, ki sem ga imel včeraj v Vukovaru, je netočna. Neke misli so v poročilih deloma tako popačene, da naravnost nasprotujejo onemu, kar sem faktično izjavil. Nočem zavračati vseh netočnosti. moram pa pri tej priliki to - le naglasiti: Govor dr. Mačka v Zaprešiču je tak, da ga mora odobravati tudi vsak samostojen demokrat. Docela ie razumljivo, ako dr. Maček zahteva, naj bodo Hrvati gospodarji na hrvatskem teritoriju. To je tako razumljivo, kakor bi bilo, če bi Srbijanci zahtevali, da so gospodarji na svojem teritoriju. Ako bi mi to zanikali, potem dvomim, ako bi se sploh mogli pogajati s Srbijanci. »Zgodovinska noč na dvoru" Dopolnilne izjave posl. Krnjevica k razkritjem o amputaških načrtih. — Farsa z nevtralno vlado. — Stjepan Radič je bil iskren prijatelj Srbije Zagreb, 10. septeirbra n. Za jutrišnji -Narodni Val« ie napisal posl. dr. Kmjevič članek pod naslovom -»Zgodovinska noč v dvoru«, v katerem pravi med drugim: Res je. da ie bilo- p-i posvetovanjih na dvoru v noči 7 julija tudi govora o izjavi posl. Predavca na komemoraciji za ubitima poslancemi Pavlom Radičem in dr. ujuro Basaričkom. Res je tudi to. kar doslej še ni bilo objavljeno, da je bilo s teh posvetovanj sporočeno hrvatskemu narodu, da Beograd noče niti personalne unije, niti federacije, kakor tudi to. da Beograd ne bo nadaljeval nasilja, da bi s silo vladal nad hrvatskim narodom. Če se hrvatski narod ne more sprijazniti z obstoječo ureditvijo države, potem bo Beograd izvedel amputaciio. Predlo? predsednika Radi-ča o nevtralni vladi je bil sprejet samo navidezno. Iz povsem zanesljivih virov vemo, da ie dr. Korošec istočasno, ko ie bil generalu Hadžicu poverje-i mandat za sestavo nevtralne vlade, sporočil svojim prijateljem v Ljubljani, da je povratek četvorne koalicije na vlado popolnoma zasi-guran. Srbija je imela malo talko iskrenih prijateljev kakor ji ie bil Stjepan Radič. Ta je že 1. 1918 predlagal konfederativno ureditev državne- zajednice. Ko smo v parlamentu začeli sodelovati za dosego svojih ciljev, je bil rezultat tega našeza sodelovanja ta, da nam je pred jesenskimi volit- vami I. 1927 napovedal dr Korošec, da ie predsednik Stjepan Radič v Beogradu nemogoč in da Radič ne bi dobil vlade niti takrat, če bi dobil 300 mandatov od vseh 315. Dr. Maček je v svoji nedeljski izjavi povedal, kako misli hrvatski narod o amputaciji .Dal ie odgovor celega hrvatskega naroda na sklepe one beograjske zgodovinske note. _ Drugi tir na progi Zagreb-Zidani most? Zagreb, 10. septembra č. Zagrebška in Ikiblianska železniška direkcija sta nedavno prejeli nalog, nai izdelata načrte za izgradnjo druge železniške proge mecf Zagrebom in Zidanim mostom. Obe direkciji sta te načrte dovršili in jih predložili generalni drekciji v Beogradu. Pričakuje se, da se bo pristopilo k izgradnji te druge proge, čim bo generalna direkcija predložene načrte odobrila in čim bodo na razipolago. Izgradnja droge proge med Zagrebom rn Novsko bo odložena na kasnejši čas. Železniški strokovnjaki so mnenja, da druga proga na tem mestu še ni tako nujna, ker se v slučaru potrebe lahko tovorni promet dirigira na progi Zagreb-Dugo sek>-Banova-Jaruga-Novska. Strahovita železniška katastrofa na Češkoslovaškem Dunajski brzovlak je v bližini Brna trčil v tovorni vlak. — Katastrofalna nesreča je zahtevala 17 mrtvih in 25 težko ranjenih. — Nesreča romarskega avtobusa Brno, 10. septembra g. Danes popoldne ob 13.51 se je pripetila na postaji Zajec« pri Rrec-liavij težka železniška nesreča, ki je zahtevala veliko število človeških žrtev. Celokupno število žrtev te katastrofe še ni u gotovi jeno, ker leži še mnogo mrtvih in ranjenih pod raizvateia-mj železniških vagonov. Brzovfek št. 16 je za-vozt! v tovorni vlak št. 68, ki je stal na postaji. Oba stroja sta bila težko poškodovana. Trije vagoni brzovlaka so popolnoma razbiti; eden se je nagnil, enega pa ie prevrnilo. Proga je na večjo razdaljo popolnoma razdejana. D (»sedal so ugotovili 14 mrtvih In 9 težko ranjenih. Število poškodovanih in mrtvih pa bo najbrže mnogo večje. Iz Brna in Breclave so brli odposlani pomožni vlaki Promet z brzovlaki se za/radi pokvarjene proge vrši preko Prerova in Olonmica. Ranjence so odpeljali v brnsko bolnico. Tamkaj se je javilo tudi 10 lahko ranjenih. Brno, 10. seiptembra g. Ponesrečni brzovlak je dunajski brzovfek. ki odhaja po voznem redu ob 12.53 iz Brna. Kraj nesreče nudi strašno sliko razdejanja. Tračnice je raztrgalo ter pometalo več metrov v stran, pragove izkopalo, kolesa vagonov pa odtrgalo. Najstrašnejšo sliko nudita oba stro.ja, ki sta popolnoma razbita. Dosedaj so ugotovili 17 mrtvih in 25 težko ranjenih. Števila občutno in lažje ranjenih ni mogoče ugotoviti, ker je rešilna akcija premalo pregledna. Tudi -podatkov o žirtvah za sedaij še tri mogoče dobiti. Iz razvalin ie bilo še tri ure po katastrofi slišati obupne klice na pomoč. Posamezni ranjenci so ležali stlsnienl med razvalinam) in jih ie bilo tre-oa previdno osvoboditi z žagami, cepini in sekirami. Trupla usmrčenih so položili v kurilnici v Zajecfh na mrtvaške odre iz slame. Na kraju nesreče so se odigravali pretresljivi prizori. Možje so iska.li žene, < trooi starše in povsod je vladala nepopisna panika. Iz Brna in Dunaja so odšli pomožni vlaki; tudi okolica Je dala na razpolago zdravnike in zdravniški materija!. Med mrtvimi sta tudi strojevodja brzovlaka in kurjač ter trije drugi železniški uslužbenci. Strojevodja tovornega vlak je ušel smrti le po naiključjii. ker ga tafcrat ni bilo na stroju, dočim je njegovega kurjača stisnilo na kotei in je podlegel deloma opeklinam, deloma pa težkim z-mečkaninam. Vest o nesreči je Izzvada v Brnu veliko potrtost, ker se boje, da je med žrtvami tudi več domačinov. Kakor se izve, je nastala nesreča vsted napačno postavljene kretnice. Dalje domnevajo, da je strojevodja, ki je sam postaj žrtev katastrofe, prezrl znamenje »stoj«. Posebna komisija železniške direkcije je uvedla preiskavo, da ugotovi vzroke nesreče. Zvečer je bila proga še vedno zaprta in so morali vse vlake dirigirati na druge pTOge. Med potniki je bil tudi romunski gospodarski minister Varesou, ki je le po naključju ušel smrti. Varescu je tSk pred katastrofo odšel v jediikii voz, ki je bil v sredini vlaka. Minister je sedel prej v drugem vagonu, tri ie biil popolnoma razbit in v katerem je največ mrtvih in ■ranjenih. Bratislava, 10. septembra. V vasi Tild se }e pripetila nenavadna nesreča romarskemu avto-busn, ki je zahtevala dve smrtni žrtvi. Pri nekem železniškem prehodu, ki ni bil zavarovan z zatvornicami, je stroj nekega osebnega vlaka zadel v nabito zaseden avtobus z romarji. Dve osebi sta bili ubiti na mestu, 15 potnikov j« bilo težko in 20 lahko ranjenih. Grozna nesreča pri avtomobilski dirki v Monzi S hitrostjo 200 km se je zaletel dirkalni avto med občinstyo. Katastrofa je zahtevala 23 mrtvih, 5 smrtno in 36 težje ranjenih Milan, 10. septembra d. Na dinkairšdu v Monzi se ie pripetila pri včerajšnji avtomobilski dirki za šesto evropsko nagrado strahovita nesreča, ki je zahtevala ogromno število človeških ?rtev, tako da jo prištevajo med največje avtomobilske nesreče na svetiu. O nesreči se doznavajo sledeče podrobnosti; Kakor vsako leto je tudi letos obiskalo avtomobilske dirke v Monzi pri Milanu rekordno šitevilo gledalcev. Izredno lepo vreme je privabilo letos na dirkališče 80.000 oseb. Tribune so bile polne elegentnega občinstva. Ob 10.30 je dal državni podtajnik v ministrskem predsedstvu Giunta znak za staTt. Na dirki je sodelovalo 22 vozačev. 2e v petih krogih so dirkači vozili s hitrostjo 140 km na uro. kar so na ravnih delih proge zvišali na 220 km. Vozač Mazeratti ie že v drugem krogu menjal vozilo. Do usodepolnega 17. kroga je bi! peti in prevozil ravno 170 km, ko se ie zgodila strašna katastrofa. Bilo >e točno 11.30. Štirje avtomobili so vozili skoraj v isti črti ter zavili na dolgo ravno progo,pred tribuno. Mazeratti je na »Talbotu« vozil tik za vozačem Foresti.iem na »Bugattiju«. Mazeratti je pospešil hitrost svojega voza, da bi prehitel nasprotnika. Pri tem pa je zadelo sprednje kolo Mazerattiievega avtomobila v zadnje kolo Forestia ter s fantastično hitrostjo zletelo iz proge. Avtomobil je v velikem loku preletel tri metre širok jarek ter zle tel sredi med občinstvo, ki je stalo na širokem prostoru pred tribuno. Avtomobil je zletel s tako silo med goste vrste gledalcev, da je 10 m na okoli pokosil ljudi kot klasje. Voz je obležal na kupu -nrtvih in ranjenih. Pomožna akcija Je Sla I« počasi od vek, ker prireditelji niso bili pripravljeni na tako nezgodo. Mrtve in ranjence so prepeljali s privatnimi avtomobili v bolnice. Med občinstvom je izbruhnila panika. Vse je v paničnem begu zapuščalo dirkališče, žene so se onesveščale, drugi pa so iskali svojce med žrtvami. Dirke so se kljub zahtevi občinstva, maj se prekinejo, vršile do konca. V nadaljnem poteku sta se dogodili še dve nesreči, ki pa k sreči nista zahtevali žrtev. Še le, ko se je razburjenje množic nekoliko poleglo in je prispela na kraj nesreče rešilna ekspediciia, se je ugotovilo, kako strašna je katastrofa. Dirkača Mazarattija so našli 30 m daleč v stran z razbito lobanjo, na tribuni pa je bila ogromna mlaka krvi, v kateri je bil cel kup dobesedno zmečkanih in razmesarjenih trupel. Krog in krog je bilo vse polno ranjencev, ki so obupno klicali na pomoč. Katastrofa je po uradnih ugotovitvah zahtevala 19. mrtvih, 5 smrtno in 36 težje ranjenih, dočim število lahko ranjenih uradno ni niti ugotovljeno. Po prevozu v bolnico so umrli še štirje ranjenci, tako da znaša število mrtvih žrtev nesreče 23. Briandov odgovor nemškemu kancelarju Na včerajšnji seji Društva narodov je Briand odgovoril na nedavna izvajanja nemškega kancelarja. — Zmanjšane nade na izpraznitev Porenja. — Volitve v Svet D. N. Ženeva. 10. septembra s. Na današnji seji I obstoja preprečila več vojn. ki bi bile sicer Društva narodov je bil po dolgi debati s izbruhnile, eno pa ustavila, ko ie že iz- 27 proti 23 glas vom odklonjen predlog, da se prizna Kitajski ponovna pravica izvolitve v svet D. N. Za sprejem tega predloga bi bila potiebna ivetretjinska večina, to je najmanj 34 glasov. V nadaljevanju razprave o tajniškem poročilu je finski zunanji minister Procope povdarjal važnosr razorožitve za stabilizacijo miru ter govrril nato o pobudi Finske. nai bi se Društvo narodov bavilo z alkoholnim vprašanjem. Ta pobuda ne gre za tem, -da bi Društvo narodov prevzelo prohibicijsko propagando, temveč da bi se Društvo narodrv bavilo z alkoholizmom in tihotapstvom alkohola, to je s problemom ki zadeva mnogo držav. Nato je kritiziral irski zastopnik Blythe način volitev v svet ter priporočal, naj bi se uvedla proporcijonalna velilna pravica, ki bi temeljila na zemljepisnih in političnih skupinah. Viharno pozdravljen ie stfipil na govorniško tribuno francoski zunanji minister Briand. ki se je v svojem govoru dotaknil vseh važnejših problemov miru ter nastopil precej estro proti govoru državnega kanclerja MiiHerja. ki ga je imel pred nekaj dnevi. Naglasil je, da je Društvo narodov trenutno edini pravi čuvar miru. Brez Društva narodov'bi ne bilo prišlo niti do locarnske poeodbe. nitj do protivojnega pakta, ki je fcil nedavno oodpisan v Parizu. Krivično le, če skušajo danes Briandu očitati, da zeva med njegovimi besedami in dejanji globok prepad. Res je le to, da je ženevska mirovna organizacija od svojega bruhnila. Na poti k miru je bilo treba seveda premostiti številne in težke zapreke. Glede razorožitvenega problema je izjavil Briand. da na popolno razorožitev na kopnem, na morju in v zraku zaenkrat ni mogoče misliti. Neka mogočna država, ki ne pripada Društvu narodov, je svoje oborožitve povečala in se celo ponaša s tem. Nemčija ima sicer samo armado sto tisoč mož, ki pa je popolnoma svojevrstna in služi lahko v danem primeru kot kader za ogromno armado. Z občudovanjem je svet Društva narodov zasledoval veliko energijo in produktivno zmožnost, s katero ie Nemčija zzradila svojo trgovsko mornarico zopet tako. da je danes najmočnejša na svetu. V istih ladjedelnicah, kjer gTade mirovne ladje, bodo lahko v danem primeru izdelovali tudi vojne ladje in materijah Vsi ti faktorji so elementi, ki zavlačujejo omejevanje oborožitev Najvažnejša ie pri tem odločna volja, da bodo narodi stalno podpirali delo Društva narodov za mir. Že danes lahko z zadovoljstvom ugotovimo, da se je borba za oborožitev ustavila in da se bodo oborožitve še boli znižale. ženeva. 10. sept. s. na popoldanski seji zasedanja Društva narodov so se vršile nadomestne volStve v svet Društva narodov. Oddanih ie bilo 50 glasov, dočim znaša absolutna večina 216. Prejele so Španija 46, Perzija 40 in Venezuela 35 elasrv Osta-, li glasovi so bili oddani posamič. Omenjene tri države so bile s tem izvoljene za tri leta kot nestalne članice sveta Društva narodov, , Klerikalci hočejo nasilno razpati občinski svet v Kranju Za sklep, ki ga je storil star iobč. svet L 1924, naj bo odgovoren nov! obč. svet! — Logika Koroščevega pendreka. Iz Kranja nam poročajo, da na> mer av a jo klerikalci razpuatii ob* činski svet mesta Kranja Poro« čilo objavljamo na 3. strani. Znano je, da je kranjska občina ena aajvzornejših v naši državi in še posebej v Sloveniji. Trezno gospodarstvo in dalekovidna komunalna politika župana C. Pirca sta prinesla mestu Kranju krasen razvoj, dvignila obče blagostanje ter iz naše gorenjske metropole napravila industrijsko središče, ki daje tisočem in tisočem novega zaslužka in novih življenskih možnosti. Ta vzorna občina, ki je trdno v rokah SDS, je klerikalcem trn v peti. Pri vsaki priliki ji delajo težikoče in stalno ji strežejo po življenju. Lani v juliju so se vršile nove občinske volitve. Da bi omajali moralo volilcev in spodkopali avtoriteto župana Pirca, so klerikalci zasnovali načrt, da tik pred volitvami razpustijo obč. odbor, katerega funkcijska doba je že itak potekla, suspendirajo občinsko avtonomijo s postavitvijo komisarja ter dosežejo od-goditev volitev. Poslali so nad občino posebno revizijsko komisijo, ki se je mučila ves teden, da bi našla v obč. gospodarstvu kakšno pogreško, ki bi mogla biti povod za izvršitev grde nakane. Zaman. Vse je bilo v vzornem redu in akoravno si je dr. Korošec v blejskem paktu dal od Vukičeviča zagotoviti tudi razpust kranjske občine, se vlada končno vendar ni upala izvesti očitnega protizakonitega nasilia. Razpust je ostal pobožna želja in obč. volitve so se vršile. Končale so z naravnost katastrofalnim porazom intri-jrantov in župan Pire ter ž niim SDS je dobila s popolno zmago najsijajnejše zadoščenje. Slabo pozna klerikalce, kdor misli, da so jih volitve kaj naučile. Sedai se je pridružila njihovim motivom še maščevalna strast in ubiti avtonomijo nai- vzornejše občine, ki ima greh, da je napredna, je postala nekaka «častna» zadeva klerikalnega vodstva. Medtem je oblastni odbor prevzel vse občinske agende, v notranjem ministrstvu pa je zavladal Korošcev pendrek. Ali je mogoče najti lepšo in ugodnejšo priliko, da se izvede stara nakana? Trebalo je izmisliti le kakršenkoli povod kot formalno, četudi še tako abotno opravičilo. Po dolgem iskanju so ga našli. Oblastni odbor je «na pritožbo naenkrat «dognal», česar lanska revizija ni videla, da sklep občinskega odbora kranjskega iz 1. 1924., odnosno z dne 14. decembra 1925., ki se tiče aranžmana občine z Jugočeško tvornico tkanin glede nekih parcel, formalno ni bil pravilen in da tudi ni ustrezal stališču velikega župana kot takratne nadzorstvene oblasti. T© nepravilnosti sicer doseda] — in od tega so potekla že 4, odnosno 3 leta! — nobena nadzorstvena oblast in tudi lanska revizijska komisija, k] se je mučila v Kranju polnih 8 dni, ni videla, a to nič ne de. Oblastni odbor jo je «dognal» letos 3. avgusta 1928. ter je dotični sklep razveljavil. Upravno sodišče bo oblastni odbor že podučilo o pravilnosti njegovega «dognanja». A to na tem mestu ni važno. Glavno je, da hočejo klerikalci iz dejstva, da je bivši občinski svet sprejel dozdevno nepravilen sklep, izvajati zaključek, da je za to odgovoren sedanj!, dne 24. julija 1927. Izvoljeni občinski svet! To je logika, ki postavlja seveda vse zakone in vse. reprezentacijske principe na glavo in ne more biti nasilju niti za figovo pero. Toda zakon in logika sta klerikalcem hekuba, če gre za to, da izvedejo svoje naklepe. V naši državi je zavladalo brezpravje in pendrek je edini argument hegemonistov in njihovih hlapcev. Oni hočejo z vso silo, da se jim bo s pendrekom vračalo. Peklenski fašistični načrti proti našim primorskim rojakom Fašistični listi nadaljujejo s hujskanjem proti ostankom slovenskega časopisja in zahtevajo, da se za »Edinostjo« zatro tudi vsi še ostali listi. — Po fašističnih računih v 50 letih ne bo več v Primorju nobenega Slovenca in Hrvata Trst, 7. septembra. Kdor je mislil, da se bedo fašisti zadovoljili z obustavitvijo tržaške »Edinosti«, se je zelo moti. Njihov jasen namen je, da «e v najkrajšem času uniči ves jugoslo-venski tisk v Italiji, da se zatro vsi naši listi. Glavno glasilo primorskega fašizma >11 Popolo di Trieste« je nazvalo to barbarsko protikulturno divjanje fašističnih oblasti proti našim listom — »spokojno in spasonosno kirurgijo«, a goriška »Vedetta deli' Isonizo« je pozdravila ustavitev »Edinosti« z naslednjo nesramno hujskaško pripombo: »V Trstu so ukrenili izkoreninjenje nekega raka: obustavitev onega lista, ki se ie imenoval »Edinost«. Obstoji pa še drug nevaren rak: »Goriška Straža«. Kdaj ga izkoreninijo?« .Tržaški »Popolo« pa dostavlja temu podlemu ovaduškemu hujskanju goriškega lista: »Čisto prav! Po dolgem, kar najpotr-pežljivejšem pretehtovanju se je prišlo sedaj do popolne gotovosti, da ima slovanski tisk protiitalijanske cilje, protiitalijanske v vsakem smislu. In kolikor bolj zaslužijo drugojezičniki naklonjenost in pobudo, toliko bolj je treba oddeliti od njihove bodočnosti vse, kar nasprotuje lojalnemu vedenju.« List pravi nato, da pri tem ne gre vedno za velike kirurgične operacije, temveč da ije treba tudi odpraviti »ture« in da obstoji poleg »Goriške Straže« še več drugih slovanskih lističev, ki slabo zakrivajo svoje namene, in da so v zvez' s temi listi tudi dopisniki jugoslovenskih listov, ne pomirljivo sovražnih Italiji in fašizmu, ki so še vedno člani kakega fašističnega novinarskega sindikata. Fašistični list hoče pač reči s tem. da je treba nemudoma zatreti tudi vse še ostale naše liste in izključiti iz novinarske organizacije tudi še vse ostale slovenske in hrvatske novinarje, kakor je tržaška novinarska organizacija, fašistični sindikat, že izključila vse urednike »Edinosti«, češ da niso vredni, da bi bili njeni člani. »Popolo« namiguje prav posebej, da Je treba zatreti tržaški »Mali List«, ker je v svoji številki od 7. t. m. — »Popolo« v zlobi nalašč navaja v slovenskem jeziku datum lista: »v Trstu, petek 7. septembra 1928 (Leto VI!)« — objavil »potvorjeno« poročilo o posetu vojvodinje d' Aosta v kraških in vipavskih otroških vrtcih »Italie Redente«. ker je pisal v dopisu iz Šempasa tako-Ie: »V nedeljo Je dospela v našo vas vojvodinja d' Aosta. Ob tej priliki se je otvoril Italijanski otroški vrtec. Vpisanih ie šest otrok. Sempas se pralni. Okoli 250 oseb, večinoma mladih, se nahaja v Ameriki. Samo za potovalne stroške se je plačalo okoli 300.000 lir. Nekateri iščejo dela tudi v Jugoslaviji«. Da bodo državne oblasti, trža&ca ln goriška pTefektura, ugodile zahtevi fašističnih listov, ni dvoma. Kakor so ji ugodile, ko ie šlo za »Edinost«, jim ugode tudi za ostale naše liste. Sai sta si tržaški prefekt in provincijalni tajnik izprosila dovoljenje za to od samega »duceja«. In da se »zako-konit« postopek čaka »Goriško Stražo« in boljši dokaiz dejstvo, da je bila zadnja številka »Goriške Straže« od 5. t. m. že zaplenjena. Tako so pričeli tudi pri »Edinosti«. Sledila je »posvaritev« in potem odstavitev odgovornega urednika: enak »za-knit« postopek čaka »Goriško Stražo« in vse ostale naše liste. Kmalu bo konec vsega našega tiska v Italiji. »Spokojna in spasonosiia operacija« bo izvršena! Nato pa pride ono, kar napo- veduje tržaški »Piccolo«: »Nacijonalna me-lijoracija ob meji: delovanje v globino«. Predvsem pride »notranje preseljevanje«. V vseh večjih krajih na Primorskem se mora omogočiti s posebnimi državnimi krediti naseljevanje vseh mogočih delavcev, kmetovalcev, vrtnarjev, obrtnikov itd. iz starih pokrajin Italije, zlasti pa iz podalp-skih krajev V petdesetih letih morajo biti kraji kakor Trbiž. Rabelj, Bovec, Kobarid, Tolmin, Cerkno, Idrija. Postojna. Trnovo. Ilirska Bistrica, Kanal. Solkan, Ajdovščina, Vipava, Senožeče, Razdrto, Štanjel, Komen, Sežana. Podgrad popolnoma Italijanski in iz njih se bo obenem italijanstvo uspešno širilo tudi po vsej okolici. Še la-žje pa bo raznarodovanje ob železnici, zlasti v obmejnih postajah, kakor v Pod-brdu, in sploh tam, kjer ie nastanjeno večje število železničarjev, kakor v Sv. Luciji, Št. Petru na Krasu, Divači. Herpeljah i. t. d. V petdesetih letih, tako sodijo fašistični listi, ne bo v našem Primorju niti enega Slovenca, niti enega Hrvata več, v petdesetih letih bo naše Primorje popolnoma italijansko! _ Značilne demisije radi ponesrečene Nobilove ekspedicije Rim, 10. sept. g. Pred nekaj dnevi je mi* lanski župan Belloni podal ostavko na svo« je župansko mesto, ki jo je Mussolini spre* jel. Demisijo Bellonija spravljajo v nje« govi okolici v zvezo s ponesrečeno polarno ekspedicijo Nobila. Znano je namreč, da je dal Belloni pobudo za financiranje ita» lijanske polarne ekspedicije in da je kljub odporu Mussolinija s podporo nekaterih milanskih finančnikov dosegel, da je v vsej naglici pripravljena ekspedicija krenila proti severu. V milanskih krogih zatrjuje« jo sedaj, da je Belloni počakal z demisijo nekaj časa, da bi zabrisal vtis, da je demi« sija v zvezi z nesrečnim izidom Nobilove ekspedicije. Odstopu Bellonija je kratko nato sledil odstop turinskega župana admi» rala Sambuya. Kmalu nato je tudi rimski guverner princ Spaga Potenziani s pristan* kom Mussolinija odložil svoje mesto, ki ga je po njem prevzel princ Buoncampagni Ludoviggi. Spremembe na važnih upravnih mestih pa s tem še niso bile zaključene. Takoj nato je podal demisijo florentinski podeštat senator Garpassi, čigar naslednik še ni imenovan. Spremembe na teh važnih upravnih mestih so izzvale v političnih krogih precejšnjo pozornost. čičerin pride v Berlin Berlin, 10. sept. s. Ruski komisar za to* nanje zadeve Čicerin je danes na večtederv skem bolezenskem potovanju po morju pri spel v Stettin. čičerin bo odšel najprej v Berlin, kjer bo oetal nekaj dni in se ude« leži! pogrebnih svečanosti umrlega mo» skovskega poslanika grofa Brockdorff>Ran* tzaua. Reorganizacija konzularne službe Beograd, 10. septembra, p. Danes je bila otvorjena v ministrstvu zunanjih del konferenca predstavnikov vseh zainteresiranih ministrstev, na kateri razpravljajo o reorganizaciji naše konzularne službe v inozemstvu. Na konferenci sodelujejo .predstavniki skoro vseh ministrster Ljapcev vrni! mandat Sofija, 10. septeubra g. Ljapčev j« dopoldne vrnil kralju mandat za sestavo vlade. ker je pri svojih pogajanjih zadel na nepremostljive ovire. Nad 80 poslancev močna opozicija zastopa Intransigentno stališče, da bo vsako vlado, v kateri ne bo Vlkova, vrgla čim se pojavi v Sobranju. Ljapčev je poročal kralju o težavah pri sestavi vlade, ter mu nato vrnil mandat. Mnogo se govori o tem, da bi bil edini izhod iz krize razpis novih volitev. Sofija, 10. septembra s. Odbor makedon-stvujuščih ie poslal Cankovu in Burovu grozilna pisma, v katerih ju svari, naj ne zasledujeta dalje makedonskega odibora in njegovih članov, ker bo odbor v nasprotnem prrneru našel sredstva in pota, da ju odstrani. Dr. Maček m Pribičevič Zagreb, 10. septembra, n. Dr. Maček se Je zvečer razgovarjal z novinarji, ter jim na razna vprašanja mod drugim sporočil, da bo prihodnja seja vodstva KDK v četrtek v Zagrebu, ne pa v Splitu, kakor je bilo prvotno nameravano. Ko so ga novinarji opozorili na izjave Ljube Davidovlča in pisavo beograjskega tiska, ki nagiaša, da bi bilo treba slišati mnenje dr. Mačka o politični situaciji, je dr. Maček odvrnil: V svojem govoru v Zaprešiču sem jim dal odgovor, ki Jim gre. Kruto pa so se prevarill, če so mislili, da bom iaz desavuiral Svetozarja Prlbičevlča. Referati poslancev KDK Zagreb, 10. sept. n. Danes ni bilo običaj« nih konference vodstva KDK. V sabor so prihajali le posamezni poslanci, ki so ob« veščali oba predsednika o svojih sestan« kih io shodih na minule praznike. Med drugim je posl. Vilder poročal o kmečkem prazniku na Bledu. V razgovoru z novi« narji je posl. Vilder opisal postopanja po* licije proti govornikom in naglasil, da bo KDK posegla po drugih sredstvih borbe proti vladi, če bo ta še nadalje skušala zabranjevati njene shode. Velik zbor KDK v Dalmaciji Sibenik, 10. septembra n. V Vodicah se je vršil včeraj vel;ik shod KDK, ki se ga je udeležilo nad 4 tisoč ljudi. Kot glavna govornika sta nastopila poslanca Sava Kosa-novič in Rude Bačinič. Govornika sta obrazložila politično situacijo in opisala borbo ki jo vodi KDK. Zborovalci so obema živahno pritrjevali ter jima pred in po shodu prirejali navdušene ovacije. Po zaključku shoda je krenila povorka po mestnih ulicah ter vzklikala proti vladi in proti režimu. Velfko razburjenje je izzvalo postopanje oblasti, ki so dale ves trg, na katerem se ie vršilo zborovanje zasesti po žandarjih. Zborovalci pa so se na poziv poslancev vedli zelo disciplinirano, tako da ni prišlo niti do najmanjšega incidenta* če tudi se je videlo, da množice le s težavo brzdajo razburjenost ob pogledu na štrleče bajonete. V Beogradu zabranjeni zagrebški listi Zagreb, 10. sept. r. Po nalogu šefa poli* tičnega odseka policijske direkcije v Beo* gradu, znanega Acimoviča, ne smejo v po* slednjem času prodajalci listov razpečava* ti «cHrvata» in «Narodnega Vala*. Dozna* va se, da je Acimovič dal svojim uradni* kom nalog, naj takoj po prihodu zagreb* ških brzovlaov v Beograd zaplenijo vse iz* vode gornjih listov. Današnji «Hrvat», ki objavlja to vest, je mnenja, da bi se moralo na te ukrepe od* govoriti s protiukrepi v Zagrebu in dru* gih hrvatskih mestih._ Avtobusni promet v Ljubljani Včeraj popoldne se je vršila v Ljubljani na progi Vič;Ljubljana mesto*Črnuški most in obratno poskusna vožnja z dvema avto« busoma, ki ju je nabavila mestna občina ljubljanska pri tvrdki «Steyer». Poskusni uradni vožnji so prisostvovali mestni žu* pan dr. Puc, podžupan prof. Jarc, ravna* telj mestnega Gradbenega urada inž. Pre* lovšek, inž. Mačkovšek, ravnatelj dr. Zar« nik, več občinskih svetnikov in ostalih javnih funkcijonarjev. Avtobusa sta svojo nalogo rešila, kar se le da izborno. Zaen* krat bo uvedena proga Vič*Črnuški most skozi mesto in obratno. Na ostalih progah bo promet vzpostavljen v najbližji bodoč* nosti. Avtomobila vozita v eni smeri po 30 minut, v čemer pa so že vračunane tu* di pavze na postajališčih. Promet prične danes zjutraj. Vozni red bo provizorično sledeči: Av« tomobila odhajata s svojega mesta na Vi« ču in pri Črnuškem mostu ob 7. uri zju* traj in se zamenjata vsake pol ure. Sre« čata se v centru mesta. Avtobusni promet obratuje zaenkrat od 7. ure zjutraj do 21. ure zvečer. Cenik na omenjeni progi je sledeči: Od glavne pošte do Bavarskega dvora, Sv. Krištofa, mitnice in do Brinja 2 Din. do Urbančka 3 Din, do Ruskega carja 4 Din in do Aleša in Črnuškega mosta 5 Din za osebo. Od glavne poŠte do Zvezde, Rimske c®» ste. Tržaške oeste in do mitnice poleg to* baone tovarne 2 Din, do milarnc pri De« lavskem domu 3 Din in do cerkve na Viču tudi 3 Din. Proga Črnugkl most*cerkev na Viču bo veljala: po postajah; gostilna Aleš 2 Din, gostilna Ruski car 2 Din, gostilna Urban* ček 2 Din, Brinje 3 Din, mitnica 3 Din, Sv. Krištof 4 Din, Bavarski dvor 4 Din, glavna pošta 5 Din, Kongresni trg 5 Din, Rimska cesta 5 Din, Tržaška cesta 6 Din, mitnica 6 Din, milarna 7 Din in cerkev na Viču tudi 7 Din. Obratno pa bo veljala vožnja na progi cerkev na Viču — črnuški most: milarna 2 Din, mitnica 2 Din, Tržaška cesta 2 Din, Rimska cesta 3 Din, Kongresni trg»Zvezda 3 Din, glavna pošta 3 Din, Bavarski dvor 4 Din, Sv. Krištof 4 Din. mitnica 4 Din, Brinje 5 Din, gostilna Urbanček 5 Din, gostilna Ruski car 6 Din, gostilna Aleš im Črnuški most 7 Din. Prva cona velja vedno 2 Din, vseka nadalj* oja cona na po 1 Dip Smernice In zahteve narodnsga delavstva Resolucije kongresa Narodne strokovne zveze v Ljubljani 9. septembra 1928 V nedeljo, na drugi in slarvni dan kongresa narodnega delavsitva, se je vršilo na Taboru manifestacijsko zborovanje kot proslava dvajsetletnice obstoja strokovne organizacije narodnega delavstva. Udeležba delavskih delegatov in zastopnikov drugih organizacij je bila izredno lepa, tako da je bila velika taborska dvorana polna. Navzoči so bili poleg drugih tudi nar. posl. dr. Kramer, ljubljanski župan dr. Puc, poslevodeči predsednik oblastne organizacije SDS Adolf Ribnikaf, delegacija vestfalskih delavskih organizacij s predsednikom Bolho na čelu itd. Kongresu je predsedoval predsednik NSZ Rudolf Juvan, ki je v uvodnem referatu orisal razvoj narodnega delavskega pokreta Za njim so pozdravili kongres župan dr. Puc, predsednik Bolha, posl. dr. Kramer, zastopnik Delavske zbornice Kosem, predsednik ZKD ravnatelj Jug in zastopnik Zveze privatnih nameščencev Zemljič. Obč. svetnik Rupnik je čestital v imenu članstva NSZ predsedniku Juvanu k njegovemu 201etnemu jubileju delovanja v narodnem delavskem pokretu, nato pa je prečital referat službeno zadržanega dr. Bohinjca »Socijalna zakonodaja in socijalna politika pri nats in drugod«. Obl. posl. Ivan Tavčar je referiral o načelih in ciljih NSZ in o položaju delavstva v Jugoslaviji. Obširnejše poročilo o poteku kongresa je objavil »Ponedeljek«, oba izredno zanimiva referata dr. Bohinjca in Ivana Tavčarja pa bomo ob priliki priobčili še v »Jutru«. Pred zaključkom kongresa so bile soglasno sprejete naslednje programatične, tudi za širšo javnost važne in zanimive resolucije: i. 1. Država ni le nacijonalna ta kulturna zajed-nica svobodnega naroda, ampak je tudi gospodarska ta socijalna organizacija. Brez gospodarskega ta »cijalnega blagostanja ra nacijonalne svobode in kulturnega napredka. In prav socijal-tri in gospodarski del naše državne organizacije je najšibkejši. Delovno ljudstvo se zaveda, da bo njegov obupni položaj še k takrat ugodnejši, ko zavilada v državi socijalna miselnost, ko zavlada v državi red ta poštenje, enaka pravica za vse državljane ta vse pokrajine. Prav zato vstopamo mi delavci, varujoč svoj eksistenčni interes, v vrste bojne fronte prečanskega naroda, ki je napovedal neizprosno, nepopustljivo borbo srbi-jansiki čaršiji in njenimi priveskom, in hočemo zato tudi z vsemi sitoma podpirati stremljenja koalicijske kmečko-delavske demokracije. 2. Akcije za zboljšanje delavskega pofožaija v državi ne morejo ostati v okviru ene strokovne organizacije. Izrekamo se za enotno delavsko fronto v vseh borbah in vprašanjih, ki so skupna vsem delavcem. 3. Pozivamo vse nam sorodne strokovne organizacije delavcev im nameščencev, da se pridružijo našemu predlogu za ustanovitev skupnega strokovnega sveta. 4. Želimo, da se ustanovi vzajemnost vseh slovanskih naoijonalnih strokovnih organizacij, ki bo v delokrogu svojih držav in v mednarodnem svetu vplivala in urejala socijalne, gospodarske ta kulturne razmere delavstva. II. V pogledu svojih načelnih smernic bodočega dela posebno ipovdarjamo: 1. da vidimo v nacionalizmu ogromno vrelo moralne sile in velikih kreposti in da smo bali ta da ostanemo naoijonalisti. Naša narodnost je socijalna, je etična narodnost, huraamiteta, pravičnost, poštenost; 2. da je naš cilj socializacija vseh produktivnih 'sredstev, celega gospodarstva, dia ne bo imel delavec na uspehu dela samo materijaLni, »m-t»ak tudi etični interes; 3. da more bodoči boljši družabni red sloneti samo na etični kulturi in da je zato naša prva naloga dvigniti ljudstvo iz nevednosti in m laku že mračnjaštva ta mu dati vse STČne in utn-stvene predpogoje, da obvlada produkcijska sredstva; 4. da je naša organizacija izrazita predstavnica delavstva, ki hoče najdoslednejše voditi borbo za njegove gospodarske ta socijalne interese. III. 1. Zahtevamo striktno izvajanje socijalne aa-konodaje. Z ogorčenjem odklanjamo že samo vsak poizkus, ki bi hotel poslabšata ž« itak pomanjkljivo socijalno zakonodajo. S posebnim ■povdarkom zahtevamo popolno izvedbo osem-urnika ta nedeljskega počitka. 2. Izvesti je brezposelno zavarovanje. Obstoječe podipiranfe brezposelnih Je nezadostno. Sramota je, da rudarji, ki so najbolj iz posta vije ni ■brezposelni krizi, brezposelnih podpor mti v najmanjši meri niso deležni. 3. Zahtevamo najoso občin ta drugih samoupravnih tele«. 12. Neodložljiva Je zakonita ureditev rudmKk« produkcije ta distribucije ta zahtevamo, da se že vendar enierait uveljavi nov moderni radarski zakon. 13. V vseh naprednih driav«b brez izjeme J« danes socijalno zavarovanje izvedeno za vse panoge. Pri nas poznamjo le zavarovanje za slučaj bolezni ta nezgod. Zahtevamo, da se zakonito izvede tudi starostno in invalidsko zavarovanje. 14. Vprašanje ureditve pred ta medvojnih rent ta pokojnin ta splošno zavarovanje radarjev še sedaj ni zadovoljivo urejeno. Prva ta živijen-ska zahteva rudarjev ta vsega naroda Je zato. da se valorizirajo stare rente ta pokojnine ta da se rudarsko zavarovanje postavi na temelje, ki so v skladu z interesi rudarjev. 15. Odločno se izrekamo pnrrtfi Ukinitvi mh*-strstva za socijalno politiko. Zahtevamo, da se ministrstvo za socijalno politiko Se izpopolni ta reorganizira ter da posebno ne zanemarja dolžnosti, da Mcijativno poseže naša država v mednarodno socijatoo politiko ta sodeluje v Mednarodnem uradiu dela. Pokrajinska razstava zaključena z velikim uspehom V soboto In nedeljo Je posetflo razstavo 34.000 ljudi Z uspehom letošnje pokrajinske razstav*, smo lahko zadovoljni. Raastava nam je ▼ resnici nudila več kakor smo pričakovali. To so kmalu spoznali tudi posetniki, ki so v soboto, zlasti pa v nedeljo obiskali prireditev v tako ogromnem številu, kakor Se nikoli. Samo v nedeljo je bilo na razstavi okrog 22.000 ljudi, v soboto pa 12.000, tako da je v dveh dneh obiskalo razstavo okrog 34.000 posetnikov. Kar pa je v vzgojno-poučnem pogledu predvsem razveseljivo, pa je to, da zlasti poset interesentov z dežele še pri nobeni pokrajinski razstavi ni bil tako velik kakor letos. To je razumljivo, saj je bila letošnja razstava posvečena predvsem našemu kmetijstvu, odnosno 160-letnici obstoja Kmetijske družbe. Za tako lep uspeh prireditve gre zasluga na eni strani požrtvovalnim sodelavcem in strokovnjakom Kmetijske družbe, predvsem tajniku gosp. inž. Lahu, na drugi strani pa upravi velesejma ter agilnemu ravnatelju gosp. Dularju. Kmetijska razstava nam je z vsemi paralelnimi prireditvami pokazala, da je rezultat dolgotrajnega, podrobnega in vestnega dela. Zlasti v nazorno - poučnem oddelku je bilo razstavljenega toliko dragocenega znanstvenega in statističnega materijala, da se je marsikdo z začudenjem vprašal, kje je bilo mogoče v tako razmeroma kratkem času prirediti ves ta materijal. Posebno pohvalno moramo še omeniti požrtvovalno delo onih naših strokovnjakov, ki so po vseh napornih pripravah ves čas prireditve vodili naše kmetovalce po paviljonih in jim razlagali pomen vsakega razstavljenega objekta. S takim podrobnim delom med napredka željnimi kmetovalci bomo gotovo dosegli vidne in trajne uspehe. O krasni razstavi plemenske Hvine je fe včerai obširneje poročal . Po tekmovanju so se harmonikarji podali na veselični prostor, kjer §0 a svojim igranjem ▼ posameznih restavracijah kmalu prijetno dvignili razpoloženje. Zal pa je temu kmalu napravila konec naša policija, ki se je postavila na stališče, češ, da morajo imeti harmonikarji za igranje v iva so ga prav kmalu iztaknili ter zatrjujejo, da je zagrebško pivo znatno boljše kakor ljubljansko. Ce bi se v ljubljanskih gostilnah v večji meri točilo to pivo, bi morda tudi domače pivo postalo sčasoma boljšo. Končno naj Se omenimo, da je imela pokrajinska razstava poleg moralnega uspeha, ki je bil prav za prav cilj vse prireditve, tudi precejfaje kupčijske uspehe. Dobro so odrezali razstavljala kmetijskih strojev, pogonskih motorjev, kotlov za žga-njekuho, dalje razstavljalci radio - aparatov in pohištva ter razstavljalci drobnih potrebščin za gospodinjstvo. Poleg tega moramo še omeniti velik uspeh, ki ga je imelo s svojo razstavo društvo Zoo, ki si je s to prireditvijo pridobilo mnogo ljubiteljev in pa tudi prvo večje gmotno povanjft « JUTRO« St. 213 3 Torrfč, 11.DCI928 ii\ ljudje Aretacija inž. Marka Kranjca Razplet preiskave o umoru Egidija Perica. — Tudi bivši urednik »Orjune« Verbič aretiran. — Preiskava zavzema vedno širši obseg. — Policija ima baje v rokah materijal, ki pojasnjuje celo vrsto dosedaj zagonetnih zločinov Ljubljana, 10. septembra Predpreiskava zaradi umora Egidija. Perica, ki jo vodi policija, kakor čujemo, še ni s sigurnostjo pokazala, kdo je dejanski morilec. Zatrjevalo se je, da je daktiloskopič-ni pregled morilskega orožja, kratka puška karabinka, ki so jo v soboto zjutraj našli pred hišo, raz katero je bil oddan usodepolni strel, pokazala odtis palca aretiranega Josipa K u k c a, vendar se zdi, da zaradi nejasnosti odtisa identifikacija ipak ni bila mogoča. Pozornost policije je medtem krer.ila še v drugo stner. Aretirana Kukec in Filip Kosec smatrata sicer kot udele- ožjo družibo, ki je vršila, opravičujoč se sama pri sabi i nacijonalno potrebo, razne nezakonitosti. Smatra se, da spada sem tudi znani napad na carinski urad v Prestranku. Gotovo je, da je povodom razprave o tem napadu, zaradi katerega je bil pred ljubljansko sodnijo obtožen bivši Orjuinaš Samsa, prišlo med inž. Kranjcem ln pokojnim Egidijem Pericem do ostrega konflikta. Inž. Kranjc je tožil Perica zaradi raizžaljenja časti. Neposredno pred razpravo je »Orjuna« objavila proti Peri-cu strašen očitek, da je italijanski špi-jon. Pozneje je bil Peric tudi aretiran, a preiskava ni dognala ničesar. Izp»- Prizorišče zavratnega umora Egidija Perica V ovalu EgldlJ Peric. Levo Skrjančeva vila v Rlharjevl ulici, kjer se le v prvem nadstropju oa-aajalo Pericevo stanovanje. Zvezdica (*) označuje kuhinjsko okno, kjer Je desno spodnjo šipo prodrla krogla, oddana v bližin! okna podstrešnega stanovanja sosednje novo grajene vile v smeri pšlce. Razdalja med obema stavbama iznaša 15 m. Ženca ziočina, a neposredni stori'ec je bil po dosedanjem domnevanju do sedat še # nepoznani tretji, ki Je baje takoj po umoru v spremstvu tovariša na motociklu, ki je last inž. Marica Kranjca, pobegnil iz Ljubljane in so ga videli na Gorenjskem. Ves aparat je na nogah, da ga izsledi. Karabinka iz tajnega arzenala na Vrhniki Izgleda, da bo tudi vprašanje, odkod je morilsko orožje, kmalu razčiščeno. Zatrjuje se, da je bila karaoinka pri-nešena z Vrhnike, kjer so oblasti izsledile cel arzenal orožja in eksplozivnih snovi. Vrhniški magacin je bil tekom današnega dne zasežen in se pričakuje s tem v zvezi aretacija posestnika, pri katerem se je nahajalo omenjeno skladišče. Dve novi aretaciji Od nedelje na ponedeljek ponoči je bil aretiran bivši urednik »Orjune« Drejče Verbič, danes dopoldne pa veliki čelnik Orjune inž. Marko Kranjc, ki se je pravkar povrnil iz Skoplja ter bil takoj predveden na policijsko ravnateljstvo. kjer so ga po daljšem zasliševanju pridržali v zaporu. Preiskava smatra, da je umor Egidija Perica dobro pripravljen in organiziran čin cele družbe ljudi in da ga je treba presojati v zvezi s celo vrsto drugih zločinov, ki so se dogodili v zadnjih letih, a so bili le deloma pojasnjeni odnosno so ostali popolnoma nepojasnjeni. Po izpovedbah prič in po drugih doznanjih je slika, ki si jo je usitvarila preiskovalna oblast, kakor čujemo, naslednja: Razmere v Orjuni Nekaj članov bivše Orjune z Inž. Kranjcem na čelu je tvorilo že več let stili so ga. Napadi nanj pa so se ponovili in sedaj se mu je očitalo konfident-stvo v prilog italijanskemu gen. konzulu Gavottiju. Peric je tožil ter pripravljal za razpravo obširen, za zgoraj imenovano ožjo družbo baje zelo kompro-mitujoči materijal. Zabeležke o tem materijalu so sedaj v rokah policije. Preden je prišlo do razprave, je Perica zadela morilska krogla. Na podlagi teh Pericevih zabeležk in izpovedi prič smatra policija, da je pošto j ala v Ljubljani nekaka matija katere vodstvo da je tvoril inž. Kranjc z dvoma, tremi tovariši in ki je imela svoje izvršne organe, za katere policija smatra v prvi vrsti aretirane Kuk-ca, Kosca in Šemerla ter še dva, tri druge. Izvršene aretacije niso vse v zvezi z umorom Egidija Perica, tem-Več tudi z nekaterimi drugimi do sedaj nerazjas.njtn.imi zločini. Sem spada tudi umor rudarja Fakina v Trbovljah 1. 1924. ter nekateri do sedaj še povsem nepojasnjeni napadi. V to zvezo se spravlja tudi zagonetna afera z bivšim fin. stražnikom Zakrajškom, ki je, nahajajoč se na obisku pri svoji materi v Radečah pri Zidanem mostu, izginil, a ga niso nikoli več našli. Za-krajšek je bil baje v posesti nekega kompromitujočega pisma. Preiskava je do sedaj dognala, kakor se zatrjuje, še celo vrsto projektov in zasnov aretirane družbe, ki so pa ostali neizvršeni odnosno so se šele pripravljali. Baje so nekateri teh projektov naravnost fantastični. Zatrjuje se, da so pri nekaterih članih te družbe v zadnjem času prevladali povsem materijalistični nagibi ter strast osebnega razračunavanja. Kakor čujemo, bodo do sedaj aretirani okumljenci že tekom današnjega dne izročeni v redni sodnijski preiskovalni zapor. Kot preiskovalni sodnik je !♦♦»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»♦>♦♦♦♦♦»♦♦»♦♦♦♦♦♦♦»♦>♦♦♦»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ »MMMMMtMMMl O B CD B CD H CD ■ CD R CD B CD 9 CD B CD H CD 9 CD B CD ■ CD ■ CD ■ CD ■ CD B CD ■ O L ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»♦♦♦♦♦»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»»♦♦»»♦♦♦»»♦»♦»♦»♦♦»»»>♦♦♦♦>♦♦>>♦♦>♦»»♦11 POPOLNOMA NOVO! PRVIČ V JUGOSLAVIJI! Velfcka premijera mladosti, bogastva in lepote rtinci! liiibaui (Posneto po glasovati opereti »Dorine und der Zufall«) V glavnih vlogah elegantna, krasna in temperamentna F A Y A R B E katere divnolepi obraz In ljubki nasmešek je zavarovan za 50.000 funtov ter veseli ljubavmi trio E. Verebes, Igo Sym in H. Thimig. Na letovišču. Avtomobilska nezgoda. Na kmečkem plesu. Zasačena v stanovanju prijatelja. Slučajj — na slučaj! Sprava in poroka! Zabava! Lepota! Smeh! Eleganca! Izvrstna godba! Predstave ob 4., pol 6., pol 8. in 9. uri. Telefon 2124. Elitni kino MATICA. (dbcdbcdbcdbcdbcdbcdbcdbcdbcdbcdbcdbcdbcdbcdbcdeobcd iu no ■ o ■ o ■ o ■ o o ■ o ■ o ■ o ■ o ■ o ■ o določen okr. sodnik dr. Kresnik, ki je že poprej vodil preiskavo v nekaterih aferah, ki so povodom sedanjega zločina na novo otvorjene. Sodna preiskava bo pokazala, koliko so dognanja policije točna in kako daleč gredo domnevane zveze med umorom Egidija Perica in drugimi zločini, ki se pripisujejo aretirancem. Slike s kmečkega praznika na Bledu Spominsko narodno slavje v Ptuju Ptuj, 10. septembra. Narodno slavje v ptuju se je pričelo v petek zvečer z akademijo v mestnem gledališču. Obisk je bil le srednje dober. V ložah smo videli prve goste, tako prvo-mestnika CMD notarja Hudovernaka, tajnika GMD inž. Mačkovška, odvetnika dr. Vasica iz Novega mesta in g. Prekorška, člana osrednjega odbora. Brat dr. Šalamun nam je poda.1 težko zgodovino domačega Sokola, ki proslavlja 20-letnioo krstne slave. Telovadba je pokazala lepe uspehe naših pridnih Sokolov. Na praznik smo pričakovali ob 9.45 dopoldne goste na kolodvoru. Ni jih prišlo toliko, kakor se je pričakovalo. Ker pa je bilo mnogo domačega občinstva, se je razvila prav lepa povorka pred mestni magistrat. Tu nas je pozdravil z improvizirane govorniške tribune v imenu podružnice CMD g. dr. Tone Gosak. V široko zasnovanem govoru nas je vodil skozi vso zgodovino našega naroda. Podal je sliko dogodkov v letu 1908., razpravljali o jugoslovanskem prebujenju in prešel k današnjemu položaju naroda. Logični zaključek je bil glasen memento za sporazumevanje med nami tremi brati, ker bomo sicer propadli vsi trije. Vzporedno je podal zgodovino CMD, kateri ostane za etično, nacionalno in socialno dviganje mladine za vso dobo bodočnosti premnogo posla. Nemcem in »Nemcem« je predoSil brutalno vedenje v preteklosti in današnjo ugodno pozkrjo. Imajo relativno več nemških šol kakor mi svojih, nahajajo se večkrat v osrednji vladi ter kraljuje jo po raznih občinskih zastopih poleg nacionalno premalo zavednih sorojakov. Kljub vsemu v časopisju nelojalno zanikajo te ugodnosti popolne rav-nopravnosti. Skupna pa je nam in njim bol radi nekulturnega postopanja s sorojaki znane velesile ob Adiriji. Mi svojih Primorcev, Goričanov, a tudi Korošcev ne pozabimo nikdar. Ob koncu je govornik izrazil nade v srečno bodočnost CMD in Jugoslavije. Nasledurf govornik g. dr. Šalamun Je razpravljal o veliki preteklosti našega naroda od 1. 1908. dalje ter je prešel na razmere v današnjem Pfcuju. Sedanji klerikalni župan g Brenčič je prvotno obljubil, da bo udeležence pozdravil v imenu ptujske občine sam. Nato se Je premisli! ter sploh zase in za ves občinski svet odklonil vsak pozdrav. Ob proslavi 20-letnice »Sokola« In dogodkov iz 1. 1908. zahteva že čisto navaden takt, da hi slovenski župan pred Jaroslav Plzak f Ljubljana, 10. septembra. Rudarski nadsvetnfk, vseučiliški profesor inž. Jaroslav Plzak, bivši ravnatelj celjske rudarske šole, je včeraj umrl. Rodil se je j 31. maja I®76. v Brnu, študiral gimnazijo j v Plznu, rudarsko akademijo v Pfi'bram je popolnoma izenačil z moškim Predlagaj ie kongresu, naj se skuša dvigniti materijalni, sccijafal in kulturni nivo muslimanske žene. Šerijatski strokovnjak Mustaflič se je izjavil proti mišljenju, da mora muslimanska žena biti pokrita. Končno je bila sprejeta resolucija, ki zahteva enakopravnost žene napram moškemu ter da se zasigura njen kulturni In socijaini položaj v družbi. * Izredna glavna skupščina Lekarnske zbornice. V nedeljo dopoldne se je v sa-borski dvorani v Zagrebu vršila izredna glavna skupščina Lekarnske zbornice, ki Je bila sklicana na zahtevo Srpskega apote-karskega diruštva v Beogradu, ki m bilo zadovoljno z delovanjem zbornične uprave. Ko na je Srpsko apotek&rsko društvo videlo, da nima večine na svoji strani, Je sklenilo, da se njegovi člani ne udeleže glavne skupščine, katero so sami provocirali. Skupščine se je udeležilo 107 članov in 122 dru- j gih je bilo zastopanih s pooblastili. Ker pa pravilnik zaihiteva, da je za sklepčnost skup- ščine potrebna navzočnost 144 članov, se je VTŠi'a samo konferenca. Ko pa je medtem prispelo še potrebno število članov, se je konferenca pretvorila v skupščino. Na dnevnem redu sta bili dve važni vprašanji: vprašanje norm, ki jih je izdalo ministrstvo za narodno zdravje, in vprašanje oblastnih priročnih lekarn. Glavna skupščina je obe poročili soglasno odobrila ter zbornici izrekla priznanje in zahvalo. Glavna skupščina >e izrekla grajo Srpskemu apotekar-skemu društvu, ki je podvzemaio akcije, katere so bile na škodo ugleda ne samo zbornice, marveč tudi samega stanu. Skupščina je poslala pozdrav kralju in ministru za narodno zdravje. * Tomo Popov ič prepeljan v bolnico. Narodni poslanec Tomo Popovič, ki je kot sokrivec Puniše Račiča bil skupno z Jo\anočem - Lunetom aretiran, je v preiskovalnem zaporu nenadoma obolel ter bil na podlagi odloka zdravniške komisije prepeljan v bolnico. Sprejet je v kliniko dT. An-tiča, kjer je nameščen v posebni sobi pod nadzorstvom orožnikov. Bolezen baje ni nevarna. Jesenska moda Din 169 .VCiKA' * Prvi maturanti in absolventi Idrijske realke Iz leta 19CS. se povodom 201etnice mature snidemo v soboto dne 15. t. m. ob 7. zvečer v salonu znane gostilne pri Nacetu r»a Kette - Murnovi cesti na prijateljski sestanek. Udeležite se ga vsi! Vabljeni so vsi naši gg. profesorji, pa tudi dijaki idrijske realke iz poznejših let. Javite nam pravočasno svojo udeležbo! — Zor k o P r e 1 o-vec. Dolfe L a p a j n e ln Tone Kos. * Kdaj bo začetek novega šolskega leta? Prejeli smo: Gornje vprašanje stavljajo danes profesorji in učitelji, dijaki in starši Zlasti podeželski starši, ki morajo za svoje sinove plačevati vsak dan 25—30 Din zato, da sedaj že skoro teden dm vedrijo v mestu Naj bi se vendar šolsko leto pričelo 10. septembra s šolsko mašo in se pričel takoj pouk. Z nobenega stališča se ne more odobravati tako zavlačevanje, ki je na škodo dijakom in staršem. Z denarjem, ki se sedai brez potrebe zapravi, bi si že lahko nabavil vsak dijak potrebne knjige * Sprejem v naše državljanstvo, V državljanstvo naše kraljevine so sprejeti: po-štarica Elizabeta Mtiller v Ljubljani, gozdar Karel Skoupil v Kočevju in zidar Anton Mozetič v Ljubljani. * Smrtna kosa. Včeraj je preminula v Ljubljani ga. Marija Bardutzky, soproga mizarskega mojstra. Pogreb blage pokojmee se bo vršil v sredo 12. t. m. ob 15. na pokopališče v Sv.. Križu. Blag ji spomin, žalujočim naše sožaliel mmvics kupile * rovarniilct nalogi nogavic in pieUsnui Ljubljana. Miklošičev* re*ta St 14 na«|»rn|> !,„»„i„ 1'ninn 17R * * Povratek ameriških izletnikov. V soboto zvečer je zopet odpotovalo iz Ljubljane 25 zavednih ameriških rojakov in roja ki nI, ki so preživeli letošnje poletje pri svojcih sirom Slovenije. Nekaj jih je bilo iz Domžal, odšlo pa je tudi več veselih Dolenjcev vzlic bližajoči se trgatvi, katero bodo obhajali onstran morja v spominih na solnčne gorice, kjer »ob zidu za hramom en trsek stoji..« Vkrcali se bodo jutri v Le Havre na glasoviti brzoparnik »Pariš« francoske paropiovne družba »Cie. Gle. Transatlan-tlque«. Na kolodvor so jih spremili sorodniki, prijatelji in znanci, zakaj vsakdo se je hotel posloviti od svojega ameriškega strica ali tete pred odhodom na dolgo potovanje. Slovo je bilo nadvse prisrčno: izletniki so ganjeni zatrjevali, da bodo kmalu zopet prispeli v prijazno domovino, ki jim nudi toliko prijetnega razvedrila. * Dva Jugoslovena na Dunaju hudo ranjena. Z Dunaja poročajo: Upravnik mesta Skoplja g. Janko Bedekovič, ki se je na povratku v Jugoslavijo mudil nekoliko dni na Dunaju, se ie z avtomobilom v družbi uradnika našega poslaništva g. Aleksandra Kalmarja peljal na Južni kolodvor. Na Rin-gu se je v ta avto zaletel neki privatni avtomobil, pri čemer je bil Bedekovič budo poškodovan na glavi In na nogah, Kalrnar pa na levem kolku ta na prsih. * Na rudarski Soli v Celju je razpisano izpraznjeno mesto profesorja za jamomer-stvo, opisno geometrijo, gradbe ln pripre-mo. Kandidati, ki morajo biti naši državljani, popolnoma zmožni enega državnega Jezika in absolventi višje rudarske šole, ki morajo imeti primerno prakso in ki so zadostili vojni obveznosti, naj vlože svoje s potrebnimi izvirnimi spričevali ali s spričevali v overovljenih prepisih opremljene prošnje pobom rudarskega glavarstva v -■vi 0 0 s H 0 0 E? 0 63 0 0 0 0 0 Kdor iell zabave In smeha ni si mora takoj ogledati {29 Lauro la Plante | bi v izredno komičnem filmu gj Laura kot rekrut S ca g s e 23 V vojaškem taboru. Kot rekrut v četi! Parada! Strogi narednik! Smeh! Zabava! Smeh! Predstav« ob 4., pol 6., pol. 8. in 9. KINO IDEAL. 83 Ljubljani na ministrstvo za šume in rudnike najkasneje do 22. t. m. Prosilci se opozarjajo na določbe čl. 4 in 12. zakona o civ. uradnikih in ostalih državnih uslužbencih. Zahteve se naj navedejo v prošnji. Dr. JOŽE RANT zobozdravnik v Škofjiiokl do preklica ne ordinira. * I. nagrado na tekmi harmonikarjev na velesejmu je dobil g. Rudolf P i 11 i c h iz Maribora na hromatični harmoniki znane tvrdke Melnel & Herold, tovarna glasbil v Mariboru. Omenjena tvrdka uživa med ljubitelji glasbe, posebno pa še med harmonikarji veliko zaupanje, ki si ga je z uspehom g. Pillicha zaslužno utrdila. Posebno se še poudarja, da je dokaz tega velikega uspeha prvovrstno izdelovanje harmonik. Gospod Rudolf Pillich. kakor tudi tvrdka zaslužita res čez vse pohvale vredno priznanje. 1482 * Zahvala. Rodbina Prohinarjeva v Kamniku se najtcpleie zahvaljuje vsem, ki so se 2. t. m. udeležHi odkritja spominske plošče Avgustu Probinarju, ponesrečenemu v Kamniških planinah. Zlasti pa se zahvaljuje pokojnikovim tovarišem in prijateljem ter podružnici SPD v Kamniku, ki so omogočili, da se počasti spomin prerano umrlega. Prav iskrena hvala tudi govornikoma gg. Benešu iti dr. Trampužu za njune lepe besede. Origsnal Trenchcoat plašči za danne, ter zadnji modeli filtrih damskih oblek, zadnja novost Pariza in Dunaja se dobe v elitni zalogi damskih oblačil pri F. LUKIČ. STRITARJEVA ULICA Najcenejši nakup vseh £q!s&I2i potrebščin la šolssih knjig M. T1CAR, Ljubljana • Pet dni ležal mrtev v svoji sobi. Stanovalci hiše št. 24 v Ilici v Zagrebu so bili začudeni, da že od prošlega torka ni prišel na spregled tehnik Karel Haas, ki je imel tamkaj najeto sobo. Ker je iz sobe začel prihajati močan smrad, so v soboto odprli vrata in našli Haasa obešenega. Vzrok samomora ni znan. Haas je bil rodom iz Avstrije. BclovaJ je na nevrasteniji. * Skočila je s »Stene smrti«. V Sarajevu ji v petek zvečer 16letna deklica Stana Veseli novičeva, rodom iz Bosanske Krupe, skočila v »Stene smrti« 25 metrov globoko v prepad. Grozno razbita in ramesarjena je uboga deklica obležala na mestu mrtva. Domneva se, da jo te velika beda gnala v smrt. • Sreča v nesreči. Na železniški progi Žitomislici - Krušenci v Hercegovini se je pripetil te dni zanimiv primer, o katerem govori vsa tamkajšnja okolica. Petletna deklica Dara Devanda se je igrala na železniški progi ter utrujena zaspala med tračnicami. Privozil je tovorni vlak. Vlakovodja zaradi ovinka ni pravočasno zapazil otroka in vlak se je ustavil šele, ko je že vsa kompozicija šla preko otroka. Osobje vbka ie takoj pohitelo gledat, kaj se je zgodilo. Na največje začudenje in veselje vseh je bila deklk-a le neznatno ranjena na glavi. Kakor je sama povedala, se je prebudila šele. ko .ie vlak že vozil nad njo. Zaradi strahu je nepremakljivo obležala in si ta/ko ohranila življenje. * Nizko stanje Save pri Sevnici. Pišejo nam: Stanje Save v Sevnici je doseglo te dni najnižjo številko. Prevozni čoln g. Kraglja s 4 osebami sedaj kar obtiči na prejšnjih najglobjih mestih. V nedeljo smo, čakajoči na prevoz, občudovali dva velika volčia psa, ki sta tekmovala, kateri bo prej prišel čez Savo. I TO — zobna oasta najboljša? • Obleke kemično č'stl, barva, pllsira ln lika tovarna JOS. REICH. • Pri letni prebavi želodčnega ln črevesnem katarju, črevesnih oteklinah, nagnenju k vnetju slepiča Vam povzroča naravna grenčica »Franz Josef« lahko prebavo brez vsakih bolečin. Preizkušnje na klinikah trde, da je grenčica »franz Josef« najboljše in najučinkovitejše odvajalno sredstvo. Dobi se v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. * Vedno najnovejše dunajske bluze, krasne otroške oblekce. Krišlofič-Bučar, Stari trg. * DJačkl kalendar 1928/29. izašao. Dobiva se po 10 Din u svim boljlm kniižarama I papirnicama, <£6 • Gosli poučuje bivši uCKelj konservaio-rija po nizkih cenah v študetrtovski ulici štev. 9/1. Iz Ljubljane u— Himen. Poročil se je g. Vladimir Vran-čič, uradnik Ljubljanske kreditne banke, z gdč. Gustiko Zupančevo, uradnico Poštne hranilnice. Bilo srečno! u— Udruženje Jugoslovenskib Inženjer-Jev In arhitektov, sekcija Ljubljana, vabi člane, da se udeleže pogreba blagopokojne-ga člana g. ing. Jaroslava Plzaka. ki bo 11. t. m. ob 16. iz hiše žalosti na Ahacljevi cesti št. 13. u— Državna šolska poliklinika bo začela z rednim poslovanjem 15. t. m. Splošni am-bulatorij bo posloval vsak dan od 9. do 12. ure, posvetovalnica za roditelje pa v torkih, četrtkih, in petkih od pol 4. do 5 ure popoldne. Zdravljenje pri špecijalistih se bo pričelo s 1. oktobrom. u— Ustanovitev Delav. abstinentskega društva. Danes se bo vršil v prostorih »Zveze privatnih nameščencev Jugoslavije«. Gledališka ulica 8 (palača Pokojninskega zavoda za nameščence) ustanovni občni zbor «Delavske abstinetske jednote», prvega delavskega treznostnega društva, ki naj bi bilo temelj široko razvitemu trezno-stnemu gibanju v vrstah manuelnega in intelektualnega delavstva. — Kot delegat zagrebške «Radničke Apstinentske Zajednice« prihaja na občni zbor njen ustanovitelj Josip P 1 a n k a r iz Zagreba. u— Pri Javni borzi dela v Ljubljani Je v času od 2. do 7. septembra 1928 iskalo delo 607 moških in 192 žensk, skupaj 799 brezposelnih. Prostih mest je bilo 182 moških in 19 ženskih, skupaj 201. Posredovanje se Je vršilo za 49 moških in 11 žensk, skupaj 60. Odpotovalo je 129 moških in 8 žensk, skupaj 137, odpadel pa 1 moški brezposelni. u— Stanovalci Kolezije prosimo mestni magistrat, da preskrbi ob straneh mosta, ki vodi do Groharjeve ceste v Riharjevo ulico, vsaj po eno električno luč. Policijsko nadzorstvo pa prosimo, da bi ta predel stalno nadzoroval po en stražnik. u— lz Ljubljane odhaja slikar Narodnega gledališča g Vaclav Skrušny. G. Skrušny ni samo mojster v svoji stroki, marveč že umetnik Vse svoje velike sposobnosti je požrtvovalno posvečal gledališču ki Je imelo v njem v tehničnem oziru najjačjo oporo. Mož finega okusa je na odru ustvarjal prave čudeže. Marsikateri gledališki komad je publika sprejela s posebnim navdušenjem, ne v zadnji vrsti zbog tega, ker mu je mojster Skrušny znal dati posebno učinkovito sce-nično ozadje. Da so imela tudi druga narodna društva v njem izvrstnega sotrudni-ka, se razume samo ob sebi. Zlasti bodo pogrešali svojega delovnega člana Sokol, Českoslov. Obec in Jugoslov. - češkoslov. Liga. Svojemu članu je priredila Českoslov. Obec v soboto v Zvezdi prav lepo odbod-nico. V imenu Obce se je poslovil od gosp. Skrušnega predsednik g. v. geometer C e r-m a k, v imenu Ljubljanskega Sokola starosta g. B. K a j z e 1 j, v imenu Lige pa podpredsednik R. P u s t o s 1 e m š e k. Vsi so obžalovali, da g. Skrušny odhaja iz Ljubljane, in izražali nado, da se zopet vrne in ostane stalno na svojem mestu, kjer se je polnih deset let tako uspešno udejstvoval. Gosp Skrušny odpotuje danes v Prago. Želimo mu na pot vse najboljše v prepričanju, da se skoro zopet povrne v našo sredo, saj takšnih mož in delavcev, kakor je on, pri nas prav nujno potrebujemo. u— Ga. MimI Sarkova opozarja vse cenjene dame, da se nahaja v Parizu, kjer bo izbrala najnovejše pariške modele in naj-aipartnejše klobučke ter jih prosi, da si pravočasno ogledajo novo zalogo, ko prispe v kratkem. u— Sočanl, pevci In pevke! Danes, torek, točno ob 18. sestanek na učiteljišču glede izleta prihodnjo nedeljo v Maribor. Udeležba obvezna. — Pevovodia. u— Pretep na velesejmu. V nedeljo Je nastal pretep med dvema Turkoma, ki prodajata preproge. Spopada se je udeležilo več pasantov. Ranjeni so bili: Beg Djaina-novič, Mehmed Prusac in Ivan Jerančič, kle parski nioisteT. stanujoč na Gosposvetski cesti 18. Prva dva so prepeljali v bolnico, kjer so ju obvezali in poslali v domačo oskrbo, Jerančiča pa so obvezali na rešilni postaji. a— Uradni dan Zbornice TOI se bo vršil ta teden v Mariboru namesto v sredo, v četrtek 13. t. m. ob istem času v običajnih prostorih. a_ Ovira za splave je nastala v Ptuju Dravski most se je namreč pokvaril Ln dokler ne bo popravljen, ne bodo mogli splavi mimo njega. Ptujska občina je včeraj telefonično obvestila mariborsko policiio o tej nezgodi ter prosila, naj obvesti splavar-je, da bodo počakali v Mariboru. a— Samomor. V gozd okrog Treh ribnikov se je zateklo že precej obupancev, da si v njegovi samoti končajo nadložno življenje. Tako so včeraj opoldne tamkaj našli Obešenega nekega 30 letnega moškega, v katerem so pozneje spoznali natakarja Jožefa Rateja. Ker je bil siromak poslednje čase brezposeln, je najbrž beda vzrok njegovemu Obupnemu činu. a— Strašna smrt otroka. V Selnici ob Dravi je 10 letni posestnikov sin Anton Kure na paši splezal na drog falskega električnega voda ter se v svoji otroški nevednosti dotaknil žice. Tok ga Je tako močno opekel in poškodoval, da je nesrečni otrok še istega dne umrl v mariborski bolnici. a— Nezgode. Posestnica Roza Zancerjeva z Janževe gore si je pri mlatilnem stroju zmečkala prste na desni roki. — V Linhartovi ulici je 64 letni upokojeni železniški uradnik g. Šipe« padel po stopnicah svojega stanovanja ter si tako močno poškodoval desno robo, da ga je morala rešilna postaja odpremila v bolnica a— Griža hudo razsaja ob meji, zlasti okrog Marije Snežne. Primeri te epidemije so večinoma zelo hudi in je že mnogo lju-c*' umrlo. Iz Celja e— Sokolska slavnost v Št. Petrn v Savinjski dolini, ki se je vršila 9. t. m. Je potekla nadvse dobro. Telovadišče in veselič-ni prostor sta bila okrašena. Popoldanski vlak je pripeljal v Št. Peter mnogo Sokolov in sokolstvu naklonjenega občinstva, ki so prišli, da podpro mlado društvo v njegovem napornem delu, saj se mora šentpeterski Sokol ostro boriti proti klerikalizmu. Telovadni nastop je pokazal lepe uspehe. Občinstvo se je posebno čudilo orodni telovadbi. Veselica je trajala do poznega večera, dokler se dragi gostje niso odpeljali z zadnjim vlakom proti domu. e— Poroka. Na Malo Gospojnico se je poročila gdč. Ivana Kolšakova, hčerka čevljarskega mojstra in hišnega posestnika Martina Kolšaka na Bregu, s ključavničarskim mojstrom Ivanom Drstvenškom iz Sevnice. Želimo obilo STeče! e_ Šola Glasbene Matice v Celju Je izjemoma podaljšala sprejemni termin gojencev, ker se vsak dan priglašujejo še novi in prejšnji gojenci. Izven Celja bivajoči se lahko priglase po dopisnici. Za gojence, ki so bili 5. t. m. že porazdeljeni se je pričel redni pouk 10. t m. Letos bodo že v oktobru redne vaje z orkestrsko igro (učitelj g. Dušan Sancin) in istočasno tudi vaje za komorno igro pod vodstvom ravnatelja šole g. Karla Sancina. Udeležba na teh vajah je za vse zrelejše gojence obvezna in brezplačna. e— Žrtve griže. Poročali smo že, da le v vas Lekmarje v občini Sv. Štefan pri Šmarju zanesel neki vojak, ki Je prišel na dopust, grižo, ki je zahtevala doslej mnogo žrtev. 7. t. m. sta za grižo umrla v celjski javni bolnici 70 letna viničarka Marija Smoletova in 69 letni posestnik Štefan Sivka. Da je griža nevarna epidemična bolezen pokazuje dejstvo, da ie od vseh obolelih doslej umrlo 50 odstotkov. e— Smrtna kosa. V Dobrovi pri Cetju je umrla 70 letna preužitkarica Mariia Majcnova, v celjski javni bolnici pa 66 letni sedlar Andrej Stojan iz Hruševca pri Št. J urin ob .iuž. žel. ter Josipina Jurševa iz škofje vasi v starosti 21 let. Blag jim spo- mm! Iz Kranja r— Hišne posestnike opozarja mestno županstvo, da čim prej poravnajo občin« sko 50 odst. vodovodno naklado za 1. 192S. r— Si žegnan j a brez krvi. Na praznik ponoči so pripeljali v Kranj k zdravniku 39 letnega posestnika Miho Mlakarja, do* ma iz Mlake, s hudimi ranami. Mož je obiskal gostilno v Tenetišah, kjer so imeli naslednjega dne cerkveno proščenje. V go* stilni je kmalu nastal prepir. Ko je ka<»ne« je zapustil Mlakar gostilno, so ga zunaj napadli domači fantje. Nekdo mu je z no* žem prizadjal več nevarnih ubodljajev, dva v trebuh in enega v glavo nad oče* som. Preddvorsko orožništvo ima zadevo v rokah. r— Vpis v gimnazijo. Letošnje šolsko leto se je vpisalo v prvi gimnazijski raz» red 71 dijakov, med temi 23 deklic. Na« val je bil letos v prvi razred nekoliko manjši od lanskoletnega, pač pa znaten v ostale razrede. r— Trgovci in pomočniki. Nova uredba e pristopil k njemu vrstni Alojzij Majcen ter ga vprašal, zakaj ga je na Petrovo napadel. Kosec ni odgovorih Zbežal je proti šoli, Majcen pa za njim. Ob pokopališču sta se spoprijela. Majcen je obležal vee krvav, Kosec pa je zbežai Cez tri dni je bil Alojzij Majcen mrtev. Kosec trdi, da se je branil, po obtožnici pa je potegnil nož takoj, ko se mu je Majcen približal. Pri pogledu na nož se je začel pokojni umikati proti brvi, medtem pa ga je obtoženec Se dosegel in ga z zabodljaji z nožem •pravil do padca. Na tleh ležečega Majcena je začel obdelovati z nožem in ga ranil v trebuh, da so Majcenu izstopila čreva. Od krvi oblit se je pokojni z zadnjimi močmi povzpel na noge. Majcen je pred svojo smrtjo zatrjeval, da ni Kosca napadel in tudi nekatere priče, ki so od daleč gledale, izpovedujejo, da se je pokojni ves čas samo umikaL Izvedena obdukcija je dognala, d« je bil pokojni ranjen na 8 mestih. Nič manj kakor 6 rffl na lakteh in stegnu, zlasti pa ona ca trebuhu v širini 20 cm so povzročile običajno infekcijsko komplikacijo in bi tudi takojšnja zdravniška pomoč ne mogla oteti pokojnega sigurne smrti. Obtoženec se je kakor v preiskavi tudi na razpravi zagovarjal s silobranom. Ko je bilo zaslišanih kakih 12 prič, je stavil sodni dvor porotnikom dve vprašanji: ali je obtoženec kriv uboja, ali pa je morda ravnal v silobranu. Porotniki so potrdili vprašanje glede uboja s 9 glasovi in soglasno zanikali vprašanje silobrana, nakar je bil obtoženec obsojen na tri leta težke ječe. Celje, 10. septembra. Daaie« se J« začeto pri ce tj skem okrožnem so- zdravnika, pozneje pa V iz Veze »tolkel svoj nož na drobne kose. Onemoglega Kozinca so prepeljali v Božičavo hišo, nato pa na njegov dom. kjer je proti polnoči »mrl na posledicah notranje tzkirvavitve. Pajk priznava krivdo v polni meri, se delanja kesa in praivi. da je- zločin storil v popolni pijanosti in zato, ker ga je gos po čar radi Kozinca okregal. Pajk se je zagovarjal s popolno pijanost' jo. Porotniki so vprašanje glede uboja so* glasno potrdili, dodatno vprašanje, ali je storil dejanje v piianosti tako, da se ga ni zavedel, pa potrdili z 10 da in 2 ne. Paik je bil nato obsojen samo zaradi prestopka pijanosti, v kateri je storil uboj. Obsojen je bil na najvišjo po tem paVagrafu do« pustno kazen 6 mesecev zapora, poostre« nega tedensko z enim postom, trdim leži« ščem in temnico. Novo mesto, 10. septembra. Grehi revnega sodnega kanclista Danes se je pred novomeško poroto vr* šila prva obravnava v letošnjem jesen« skem zasedanju. Obtoženec je Marko Ra« kuš, rojen 1. 1886. v Budini pri Ptuju, pri« stoj en v Kostanjevico, oženjen, sodni kanclist v Kostanjevici, obtožen zlorabe uradne oblasti in poneverbe. Obtožnica navaja: Obtoženec je služboval od 1. 1922. pri okrajnem sodišču v Kostanjevici, kamor je bil prestavljen potem, ko je bil po okraj* nem sodišču v Celju obsojen zaradi pre« stopka goljufije na tri dni zapora. Lani poleti se je ponudil usnjarju Ivanu Glihi v Kostanjevici, da mu uredi zemljekujiž« no stanje posestva, na katerem je bila vknjižena cela vrsta starih in najbrže pla« čanih ugaslih terjatev, ki bi se jih dalo že izbrisati. Ker pa so bili upravičenci deloma v Ameriki, deloma drugod po sve« tu odsotni, je bilo težko dobiti za izbris bremen potrebne izbrisne pobotnice Za« radi tega je obdolženec napisal za vsako vknjiieno terjatev potrebno izbrisno po« botnico, podkrižal na tej upravičenca, po« tem pa je v svojem uradu krivo potrdil, da so upravičenci lastnoročno pred njim podkrižati izknjižene pobotnice, v katerih izjavljajo, da so njihove terjatve plačane ter da dovoljujejo vknjižbo izbrisa zadev« nih bremen Dne 16. decembra 1927. je Ivan' Gliha stavil zemljeknjižni predlog, da se na pod* lagi izbrisnih pobotnic dovoli vknjižba iz« brisa na njegovo posestvo vknjiženih terja« tev. Priložene izbrisne pobotnice pa so se vodji zemljiške knjige zdele sumljive, za« to je poizvedoval io dognal, da ie obdol« ženec zemljeknjižne upravičence sam pod« križal. Vse to sledi iz izpovedb prič ter priznava v polnem obsegu tudi obdolže* nec sam, ki navaia. da ni imel pri tem nobenega namena koga oškodovati, temveč da je hotel na ta način najhitreje urediti zemlieknjižno stanje GHhovega posestva. Obdolženec pa ni samo zlorabljal urad* ne oblasti, temveč je lani in letos ponever= jal denar, ki ga je kot izvršilni uradnik sprejemal od strank v svojem uradu. Ta« ko si je pridržal v izvršilni zadevi Jožeta Lajkoviča zoper Jožefo Kodričevo 780 Din. v izvršilni zadevi Franceta Zagorca zoper Franceta Goriška 2914 Din, v izvršilni za> devi zoper Jožefo Kodričevo 390 Din, v izvršilni zadevi Jožefa Zevnika zoper An« tona Rabzelja prvič 7825 Din, drugič pa 1475 Din, v izvršilni zadevi Vide Spornove zoper Josipa Vimpoljška 3600 Din, v izvr« šilni zadevi okrožnega urada za zavarovan nie delavcev zoper tvrdko Bertoli in drug 1310.90 Din, v izvršilni zadevi N že Slu« gove zoper Franceta Jurečiča prvič 2429.50 dinarjev, drugič 681.30 Din ter v izvršilni zadevi Franceta Pavlenča zoper Jožefo Gal 859.50 Din. Ves ta dejanski stan je ugotovljen po izpovedbah predlaganih prič ter ga v ce* loti priznava tudi obtoženec. Svojo nepo* štenost opravičuje z bedo. Gostilna, ki jo jc imela žena v zakupu, ni prinašala nobe« nih dohodkov, temveč izgubo šolanje dveh otrok v Ptuju pa je bilo z« njegovo majhno plačo pretežko breme. Tako je lezel ved^ no bolj v dolgove in je največje vrzeli mašil z denarjem, ki ga ie sprejemal v raznih izvršilnih zadevah. Po možnosti je poneverjene zneske vračal največ iz de« nsfrja, ki ga je znova poneveril. Ssnatu je predsedoval predsednik okrož« nega sodišča dr. Polenšek, votanta sta bila sodna svetnika dr. Dolenc in dr. Romih, obtožnico je zastopal I. državni pravdnik Barle, obtoženca je zagovarjal odvetnik dr. Zupančič. Obravnava je trajala od 9. — 12. in od 14. — 20.30 ure. Porotnikom so bila stav« Vremensko poročilo Mete»rwlo5ki zavod v Lbihiiani 10. septembra 1928. Višina barometra 308.8 m Kraj Cas i te « a E Smei »etra in brzina 3 C >o — "J opazovanja w 00 u —i r. w * u ' metrih C Ljubljana . . Maribot « , . Zagreb « • • . Beograd • • • Skopi Je .... Dibrovnfk . . 9pHf . • t• • Sarajevo ,. . & 766 l 7t6 3 765-0 764- 7655 764 0 76-3'» 15-8 190 21 0 21-0 21-0 V30 23-0 90 73 51 c3 6 > SSW 10 WNW 2 SE 1 SSE 3 W 1 0 8 1 0 o 1. 90 8 Padavine V. a v mir do 1 tu> s počitkom vred je trajalo stvar-jenje sveta, torej pomeni število 7 popolnost. To je dokazano s 7 prednostmi, katere ima liena tri vprašania: prvo glede hudodel« stva zlorabe uradne oblasti so soglasno potrdili, drugo glede hudodelstva ponever« be z 10 glasovi, a tretje, če je bila podana nepremagljiva sila, zanikali z 10 glasovi. Na podlagi tega krivdoreka je bil Rakuš obsojen na i leto težke ječe in mesečno enkrat s postom in trdim ležiščem. Jutri se bosta vršili obravnavi proti Raj* noldu Golfu, uradniku Merkantilne banke v Kočevju, obtoženem hudodelstva golju* fije, in proti Vincencu Gačniku, obtoženem hudodelstva tatvine. Šport Pariz, 10. septembra (pa.) V teniškem matcliu Francija — Zedinjene države, ki se je danes dokončal v FilaJelfiji, je zma* gaia Francija v razmerju 5 : 4 Za Franci* jo so igrali Borotra, Brugnon, Boussus in Landry, za USA pa Lott, Hennessey, Doeg in Coen. Službeno iz LLP. Za dvomateh Ilirija in Pri morje, ki se vrši v dneh 15. in 16. tega meseca, se naknadno določa igrišče ASK Primorje. SK Ilirija se naproša, da prevzame s shiambo polovico zaprek, ka» tre se nahajajo v garderobi ASK Primorje. Dan in čas prevzema je javiti na naslov Joža Seme, Ljubljana, Masarvkova cesta št. 1. Naprošajo se vsi savezni in podsa* vezni sodniki, da bodo pri dvomatehu si« gurno sodelovali. Ilirija v Celju poražena. Pri včerajšnji nogometni tekmi na igrišču pri Skalni kle* ti so zmagali celjski Atletiki proti ljubljan* ski Iliriji 6 : 5. Čudno se nam zdi, da so Atletiki demonstrativno pozdravljali s hip* hip^hura. namesto s predpisanem aZdra* vo». Ljubljanski nogometni podsavez bi v tem pogledu že lahko napravil red. SK Ilirija (nogom sekcija). Trening I. moštva danes odpade, vrši se pa v četrtek in petek točno ob 1/.30 ob vsakem vreme* nu. Trening za II. skupino se vrši v teko* čem tednu v sredo, petek in 9oboto, ved« no ob 17. uri. — Načelnik. Medmestna tekma Ljubljana : Celovec Nogometni reprezentanci Ljubljane in Ce« lovca se srečata v nedeljo 16. t. m. drugič v letošnji sezoni, in sicer tokrat v Ljub« Ijani. Prva tekma med njima letos spo« mladi je končala z rezultatom 2 : 1 za Ljubljano. Z ozirnm na pokalno tekmo s Subotico, ki je bila odgodena po JNSu na 23. t. m., ni izključeno, da bo pritegnil LNP za nastop proti Celovcu tudi neka« tere mariborske igralce. Sobice vzhaja ob 5.31, zahaja ob 18.22, luna vzhaja ob 0.38, zahaja ob 17.14. Nain4i» >f> rnruri, dane* v Lr.Mum 29.0 C, najnižja 14.6 C. Dunajska vremenska napoved za torek: Lepo vreme bodo kazile na zapadli mor« da nevihte, na vzhodnem robu Alp pa oblaku Na jugu ne bo bistvenih sprememb. Temperature bodo nekoliko padle. Gospodarstvo Glavni zbor Splošne Zveze obrtnih zadrug v Mariboru Žegnanje, bebi in fantovska čast Krani, 10. septembra. Je že takšna ta naša žalostma reč, da žegnanje brez krvi, neža in kola ni pravo ljudsko žegnanje, enako tudi ne, ako ni bobov za polne košare in fantovske klobuke. Vsakemu gredo bobi v slasi, najbolj pa fantom, ko hodijo po nje k dekletom v tuje vasi. To sta vedela tudi prijatelja in soseda Pavle in Jože. doma iz Jame. občina Mavčiče, k: pa delata v tukajšnjih podjetjih. Na praznik Malega Srnama, ko se je ustvarjala prelepa jesenska noč, sta se fanta odpravila v Drtilovko, kjer so včeraj slavili cerkveno proščenje. Najprej sta se ustavila pred hišo nekega kočarja. Potrkala sta na okno sebe, kjer sta spali gospodarjeva žena in 16-letna hčerka. »Po bobe sva prišla.« sta Pavle in Jože govorila i7 č;ne noči. Bilo je to spregovorjeno brez ljubezenskih občutkov nočnega vasovalca pod oknom svojega dekleta. Rezko so iima v odgovor donele besede: »Pridite iulri po nie!08tal po pristoou naše države k mednarodni bernski konvenciji o zaščiti književnih in umetniških del zelo aktualen. — Italijanska vlada skuša z industrializacijo dvigniti Trst. Koncem julija je italijanska vlada izdala odlok, po katerem bodo Industrije- v občinah Trst, Tržič in Milje imele v tako zvani industrijski coni velike ugodnosti. V kratkem bc k temu odloku izšel poseben pravilnik, po katerem bodo nova industrijska podjetja imeli v tej coni naslednje ugodnosti: oprostitev carine za stroje in materijal za ureditev tvonjic za dobo 10 let; oprostitev od plačan ja prilob-nine ler davka na zemljišče odnosno poslopja z dokladami za dobo 10 let; ndva podjetja bodo lahko na prošnjo dobila tudi vse ugodnosti, ki jih imajo industrije v tržaški prosti Iuki. Enake usodnosti bodo veljale za obstoječa podjetja glede razširjenja in obnove naprav. Borze 10. septembra. Na ljubljanski borzi tudi danes ni bil devizni promet znaten. Večji je bil samo v nevizah na Curih, Dunaj in London. Privatna ponudba je krila potrebo v devizah na Berlin, Newyork in Trst, vso ostalo potrebo pa je krila Narodna banka Tečaji deviz se niso bistveno spremenili, edino devi-za na Berlin je nekoliko popustila. Na zagrebškem efektnem tržišču e Vojna Skoda obdržala svoje dosedanje tečaje. Pri srednjem prometu je promptna notirala 438 — 439, trgovala pa se je kasa po 440 in 439, za september po 443 ln za december po 452. Za investicijsko je bilo povpraševanje po 88.75, vendar ni bilo blaga. Bančne vrednote so bile povsem zanemarjene. Zaključki so bili samo v Praštedioni po 920 ln v Jugobanki po 88.5. Med industrijskimi vrednotami je bila Slavonija zaključena po 7, Drava po 455. Sečerana po 490 — 495 in Vevče po 105. Devize in valute. Ljubljana. Amsterdam 0 — 22.81, Berlin I 13.535—13.565 (13.55), Bruselj 0—7.9124, Budimpešta 0—9.9214, Curih 1094.1—1097.1 (1095.6), Dunaj 8.005—8.035 (802). London 275.71—276.51 (276.11), Pariz 0-^22.19, Praga 168.27—169.07 (168.67), Trst 296.75 —298.75 (297.75). Zagreb. Amsterdam 22.78 — 22.84, Barcelona 9.83 — 9.42, Dunaj 8.005 — 8.035, Berlin 13.543 — 13.573, Budimpešta 9.9075 do 9.9375, Milan 296.9 — 298.9, London 275-71 — 276.51, Newyork 56.76 — 56.97, Pariz 221.19—223.19, Praga 168.27—169.07, Curih 1094.1 1097.1. Dunaj. Beograd 12.454 — 12494. Berlin 168.80 - 169.30, London 34.38125 do 34.48125, Milan 37.08 — 37.18, Newyork 708.45 — 710.95, Praga 20.98875—21.06875, Curih 136.38 — 136.88; dinarji 12.44 do 12.50. Čarih. Beograd 9-13, Berlin 123.75. New-york 519.40. London 25.1925, Pariz 20.28, Milnn 27.175, Praga 15.39, Budimpešta 90.55. Bukarešta 3.16, Sofija 3.75, Varšava 58.225, Dunaj 73.18. Efekti. Ljubljana. Celjska 158—0, Ljublj. kreditna 128—0, Kreditni zavod 170—175. Vevče 105—110, Stavbna 56—0, šešir 1C5-0, Ruše 265—285. Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 438 — 439, kasa 438 — 439, za september 440 — 442, za december 452 — 453, investicijsko 88.75 — 0, agrarne 55 — 56.5; bančne vrednote: Hipotekama 58.5 — 0. Kreditna 85 — 0, Zemaljska Sarajevo 130 do 150, Ljubljanska kreditna 126 — 130, Narodna O — 7050. Srpska 151 — 0, Prašte-diona 920 — 925, Jugo 88-5 — 89; industrijske vrednote: Gutmann 205 — 210, Slaveks 95 — 110, Slavonija 6—9, Narodna šumska 20 — 30, Danica 140 — 145, Drava 455 — 460, Vevče 105 — 106, Dubrovačka 480 — 487.5. Sečerana 490 — 500, Trbovlje 480 — 490, Vagon 80 - 94. Beograd. Vojna škoda 437 — 437.75, investicijsko 88.5 — 89.5. agrarne 54 — 55. Blagovna tržišča Hmeljsbi trg. (Poročilo sekcije hmeljskih trgovcev v Celju.) Celje, 10. septembra. V gornji Savinjski dolini je bilo prodanih 700 kg hmelja po 35, 300 kg po 32.5 in 700 kilogramov po 30 Din. Kupčija je v splošnem nespremenjeno mirna. V okolišu Polzele in Rraslovr ni mnogo nakupovaloev; hmelj slabše kakovosti se ponuja. Povpraševanje je le po prvovrstnem hmelju, za katerega nudijo nakupovalci 35—39 Din. V vranskem in šentpetrskem okolišu je razpoloženje v kupčiji enako. Cena za prvovrstno blago do 36 Din, za slabše pa 28 do 30 Din. Položaj aa hmeljskih tržiščih. V ža težkem okolišu je obiranje hmelja pri krasnem vremenu večinoma končano. Kakor je bilo že ?z prvih rezultatov obiranja sklepati, je letošnja letina znatno slabša kakor pa se je prvotno cenilo. Pretekli teden >e bilo le malo prometa. Trgovci in komisijonarji Imajo sicer številne kupne naloge, katerih pa ne morejo izvršiti zaradi visokih zahtev pro-duoentov. Zlasti veliki producenti so zelo rezervirani. Kupovale so se le male partije od 2 do 5 bal po 2200—2350 Kč za 50 kg (74.20—79.30 Din za kg). Koncem tedna so se gibale cene med 2200 in 2500 Kč. Vsi znaki kažejo, da kupčija ne bo še prišla tako kmalu v tek. Lanski hmelj, katerega je le še malo na razpolago, se trguje po 1650 do 1700 Kč. — Na niimberškem hmeljskem tržišču je bilo v petek prodanih 300 bal, v soboto pa 500 bal. Cene prvovrstnemu in srednjemu hallertauskemu hmelju so čvrste, ostale cene pa nespremenjene. Prvovrstni ballertauski hmelj se trguje po 250—265 mark za 50 kg (67.75—71. Din za kg), srednji po 200—245 mark, tettnanški po 24—250 gorski po 160—195. tržni pa po 125—155 mark.' Ljubljanska blagovna borza (10. t. m.) Les: Tendenca nespremenjena. Zaključenih je bilo 5 vagonov, in sicer 1 vagon hrastovih drv, 2 vagona bukovih drv in 2 vagona desk. — Deželni pridelki: Tendenca za žito nespremenjena. Zaključkov ni bilo. Cene so ostale nespremenjene. — Nudi se pšenica (79/80 kg, slov. postaja, mlevska tarifa, plač. 30 dni): baška, promptna po 285—287, za september po 287.5—290, za oktober po 300—302.5; moka: >0gc, fco Ljubljana, plač. po prejemu blaga po 430—435; t u r š č i c a: baška, slov. postaja, navadna tarifa, plač. 30 dni po 345—»47.5, argentinska >La Platac, promptna, zacarinje-na, fco Ljubljana po 300—302.5; rž:'baška ali slavonska, zdrava, rešetana po 295—297.5 oves: baški ali slavonski, zdrav, rešetan po 265—270. Novosadska blagovna boru (8. t m.) Tendenca nespremenjena. Promet: 42 vagonov pšenice, 17 vagonov ovsa. 5 vagonov ječmena, 23 vagonov turščice, 10 vagonov moke in 1 vagon otrobov. Pšenica: baška, 79/80 kg 235 — 237.5; baška potijska 240 — 242.5; banaška 230 — 232.5; srem-ska 232.5 — 235. Oves: baški, sremski in slavonski 217.5 — 220. Ječmen: baški, sremski in banaški, 64 kg 250 — 255; baški, pomladni, 68/69 kg 290 — 295. Tur-ščica: baška in sremska 300 — 302.5; banaška 297-5 — 300. Moka: baška <0g» in <0gg> 355 — 365; c22» 33-5 — 345; <5> 815 — 325; <6> 265 — 275; «7» 230 — 240; c8> 200 — 210. Otrobi: baški in sremski v jutastih vrečah 195 — 200- En zarod poganja • •, »Godi se eno čudo, naprej ga povem!« kliče stari Vodnik sredi svojega razoranega trga. Gospod fotograf naj hitro za.iaše svojega motornega konja in odhiti, da posname izvirne slike tega ljubljanskega golemega čuda! »En zarod poganja, prerojen ves nov.« Sicer mu je usojeno razgrajati samo kratke dneve, predno zopet prične trgati hlače in krila po šolskih klopeh Zato pa razvija izredno delavnost. Vse branjevke in trgovke ne preglasilo divjega kričanja te mladine. Tujec bi kar mislil, da ie kje izbruhnil požar Toda gospodje mestni ogniegasci in priletna varuhinia mestnega javnega srečam!« zagrozi duhovitemu tovarišu, ki ga je speljal na led. »O, ne boš ga, nič se ne boj! Te že ne bo spoznal, če se srečata!« — odmeva veselo okrog. Tako je na dijaškem sejmu. Ali nI že čas, za vselej odpraviti to staro razvado? Ni dvoma, da kupijo dijaki na sejnim učila cenejše kakor pri an-ti-kvarjih, katerih je sploh premalo v naši dieni prestolnici. Ali pa bi ne bilo pametnejše postopati kakor na primer na Češkem in Francoskem, t. j. izročiti vse za prodajo namenjene knjige odboru. pri katerem so tideleženi poleg dijakov tudi starši? Ta določa kupno stranišča, katerih domeni mefiio na ta mladinski ciganski tabor, so povsem mirni. To je samo vsakoletni dijaški sejem! Vsekakor je čudno, da še ni izrabila podjetna uprava naše jesenske razstave te izredne atrakcije v svoje svrhe. Lahko bi razobesila povsod velikanske lepake: »Živinska razstava, izložba sadja, ljudsko zabavišče in dijaški sejem, prvovrstna posebnost, edina prireditev te vrste v Evropi.« Bog-me, da ne bi vlekla ta privlačnost tujce nič mani kakor recimo dalmatinski alkarfi! Zamašimo si nekoliko ušesa in stop;mo bližje. Sunki in brce nam ne smejo vzeti poguma — to je nekaj no-vsem navadnega. Seiem obstoji v tem. da se preriva vsak .skozi množico tako brezbrižno kakor da bi rezal mehke morke valove. V desnici vihti vsak junak več ali mani razcefrano knjigo ter vpije na vse pretege naslov svojega blaga. Trgovina se vrši prav za prav samo na debelo. Piskajoči glasovi najnežnejše mladine cvilijo: »Za tretjo gimnazijo, tretjo, tretjo!« ali »za dru-go realko, diru-u-ugo!!!« Vmes pa se razlegajo basi in baritoni starejšega pokolenja: »Za sedmo, sedmo, sedmo gimna-azi-jo!« To že doni kakor nekaka samozavestna himna. Ti pevci menda puste več denarja pri trafikantinji kakor pri sladoledariii. ki se je preračunano nastavil baš v središču tega vrvenja. Sladoledarja oblegajo deklice in krat-kohlaoniki. Toliko jih je, da ne vidite belega torpedovca, tudi če ste samo pol koraka daleč. Sladoledar je nekako solnce. okoli katerega hodijo v krogih vse te dijaške zvezde. To vrtiljaku slično kreta-nje prekine samo tu in tam neka raz-cefrana repatica, ki ie že skoro vse razprodala in se dere obupno:— Nemška čitanka za učiteljiščnike, da bi jo vrag . . . Permeiduš, napol zastonj, samo, da grem domov! — Dijaški sejem je prastara navada, in cene menda vedno določi kaka zakotna borza: te so več ali mani »trdne«. Med seboj ne barantaio menda dijaški prodajalci in kupci preveč. Raiši se pogovarjajo o strokovnih zadevah. »10 Din za raču-nico.« »Pa naj bo!« Ali tudi imate medvedka za profesorja, gospodična? Včasih že sitnost prodaja? — »O, ne! Saj ni nič hudoben, samo tako natančen!« Bogve. kako je prišel neki profesor do priimka konjska smrt? Vse premalo za to poznam njegove osebne navade in duševnost mu zaupane mladme! V prijetnih pogovorih ob sladoledu kar hitro mine čas. Boi postane ogorčen šele takrat, ko pride na debelo nakupovat knjige stari kmečki očanec ali skrbna matrika s torbo pod pazduho. Kupec hoče na vsak način potisniti ceno navzdol, češ da »trije pri njem gredo v šole« ali pa enostavno zato »ker so jajca zopet dražja na mi ni ostalo več denaria« Prodajalec pa seveda se ne more ogreti za te razloge, ki presegajo vsekakor njegovo akademsko obzorje . . . Ta. ki je nakup;1 potrebna učila, hiti prešteti strani. Počepne takoj na kak hlod ali kamen, katerih i garja Heina. Uhlova je bila hči revnega krojača m je prišla v zadnjem desetletju prtj šnjega stoletja iz pruske province v prestolnico, kjer si je znala s svojo ie* poto visoko inteligenco in brezvesi« nostjo dobiti vstop v najvišjo družbo. Imela je nešteto razmerij, ki so se končala vsa s škandali, ker je nasto* pala proti svojim odličnim bivšim pri* jateljem z iztiskavanjem. Vodila je dobro obiskavano igralnico in se b;i> vila z oderuškimi posli. Čim starejša ie postajala, tem bolj so ji bogati in plemeniti bedaki lezli v mreže. Pred nekoliko leti se je poročila z bivšim mornariškim častnikom, ki ji je pri* nesel za doto grofovski naslov. Senza* cijonalen proces, ki jo je za leto dni vtaknil v ječo. ie prekinil njeno kani* iero, a ko ie prišla snet ven, se je sta* ra igra nadaljevala. Končno jo je sku* pila. Znala je prikleniti nase letalca Beeseia, ki je norel za njo, čeprav bi bil lahko njen sin. Ko se je naveličala, ga je začela varati s Heinom. Tedaj je prišlo do krvavega dogodka, ki je njo in logarin težko ranjena spravil v bol* nišnico, Beeseja na v preiskovalni za* por. Te dni so Uhlovo in njenega zad* 'njega ljubimca izpustili iz bolnišnice, a tudi letalca so poslali domov, ker ni bilo nevarnosti, da ubeži. Skušal se ii je znova prikupiti in ko je videl, da nič vf*č ne doseže, ie posegel še enkrat po skrajnem sredstvu Pojavil se je v njenem stanovaniu. ko ie bil Hein ^ri niei in je tokrat z boljšim usne* hom sprožil morilne kroflp v nji?u. Rila sta na mestu mrtva. Beese je na* to izvršil samomor. Iz življenja in sveta Ljapčev, predsednik demisilonlrane bolgarske vlade. Grof Brockdorff - Rantzau, nemški poslanik v Moskvi, |e umrl. Henderson, eden Izmed glavnih voditeljev angleške delavske stianke. obenem vodia Trade-Unlons, strokovnih organizacij, ki so zborovale te dni, |e na tem zborovanju napovedal, da bo delavska stranka v nekoliko mesecih (ob volitvah) kot absolutno najmočnejša stranka na Angleškem osnovala de. lavsko vlado. Pariški trebuh Neka uradna statistika navaja prave astronomske številke o hrani, ki so jo lansko leto prebavili pariški želodci. Tako so prodali na trgu samih ostrig in drugih školjk 13 in pol milijona kg. V klavnicah so poklali govedi za 144 milijonov kg; Parižani pa so poleg te* ga snedli 33 milijonov kg svinjine, za 6 in pol milijona kg klobas. 8 milijo* nov kg konjskega mesa, 31 milijonov kg drug'h mesnih vrst in preko 5 mi* lijonov kg rib. Ze'enjave je šlo toliko skozi pariške trebuhe, da ni mogoče niti približno označiti števila kilogra* mov; samo konservirane zelenjave je bilo za 5 in pol mili iona kg; jajc so porabili 27 milijonov kg. masla 26 mi* lijonov. margarine 6 milijonov, sira 26 milijonov kg. Sadja so bile istotako ce* le gore, n. nr. za 25 in nol milijona kg oranž, a suhega sadja 33 milijonov kg. Častni doktorat za denar V nemškem vseučiliškem mestu Wi>rzburgu imajo hud škandal in to radi tega. ker je tamošnja univerza po* delila komerciialnemu svetniku in last* niku hotela Kurtu Elschnerju častni doktorat. V profesorskem zboru je pri* šlo do hudih sporov, radi katerih je odstopil tajnik vseučibške družbe 7* Pospeševanje znanosti dr. Trust. Trust je sestavil zaupno spomenico, ki po* iasnjuje vzroke njegovega ods+ona. Pravi, da je EIschner ponudil 50.00A mark v znanstvene svrhe, toda pod pogojem, da mu dado častno doktor* stvo. Večina profesorskega zbora je bila za to. vendar se ii ie zdela vsota prenizka in se je s hotelirjem pogaja* 1 nje končal življenje. Štel Je komaj 23 let Če Ie akrobat mesečar ... Kako napreduje ženska volilna pravica? Švicarsko ženstvo Je priredilo v Ženevi veliko razstavo, Id kaže uspehe ženskega udejstvovanji r vseb strokah v te) deželi. V manlfestacljskem sprevoda, Id ao ga priredile «* otvoritvi, so volile zgoraj naslikanega polža kot odgovor na vprašanje. Stanki, Wtymant 115 Rdeča kokarda Roman. »Ce Je tako, zakaj ga §e ni?. In kaj je z gospodom de Gon-ta utom?« Oči so se ji še vedno bleščale in rdeči lisi sta $ Se vedno žareli na licih; toda njene črte so se nekam raztezale, izpreminjala se je vidno in neprestano gibala s prsti. Njen glas je bil tako hripav, da ga ni bilo več spoznati; zdaj pa zdaj je žalostno pogledala okoli sebe. »Danes se nc počutim dobro,« je vzdihnila čez nekaj trenutkov, z bolestnim naporom zbiraje svoje moči. »Kar ne posreči se mi, da bi bila tako vesela, kakor bi morala biti. Gospodična, pridružite se gospodu vikontu in povejte nekaj ljubeznivega, da bo laglje čakal... In vi, gospod vikont, kaj sanjarite? Za mo'"h mladih let je bila navada ženinov, d*Uk •Jutro/, hub^ojruL MaUegiasi 0j t, pristojbin* vparlas L.oomMJn.* Muroetltmt^ju-otr-1% ojlajv trutbeut> čtkoiMj, račun, parUs. kra^ uJmc* nid*. JLolL oglcurL. hi* slu iijo u posredovalne i/t toa^oL rut, (uuma* ob&iutucu. uroka btsfdeL fopar-. "Maj' munjJi zjv+rak Vise 5—, Vriftojbisia, uv /ifroVitJ** t*Ai.hm.t : vsaka b*s*dns Din. - Ha/* I nanj/i lAAfik Du> Vritlojbuu* ta, iifro Vi** j t ? rr&r? k*** Pek. vajenca poltenih staršev iščem i ▼so oskrbo t hiši. Naslov pove ogl. odd. »Jutra« 28454 3 čevljar, pomočnike dobro tzvežbane, d v« ta iienska fin« zbita dela in »neg« ca moška, »prejme (takoj v stalno delo Andrej Cernilee. Kranj 40 28388 Knjigovodja nlad. agilen tn verziran v knjigovodstvu. vešč »troje pigja tn dober raSunar. dobi takoj službo Naslov v Oglasnem oddelku (Jutra* 28285 Mizar, pomočnika ta vajenca « hrano v hiši takoj »prejme Svajger. mizar, Staneče poŠta St. Vid. 28193 Trg. pomočnik perfektno Izučen lelezninat mlajša moč. zmožen «amo iitojno zastopati telezno irtroko na debelo k) ima tudi veselje do detallni-prodaje ter spreten tn priden prodajal** prijaznega in veselega značaja dober rsčnnar t« zmožen »loven »kesa to deloma nemškeg» Jezika, dob) »lnlbo 8amo ponudbe « fakim' »možnost, ml ter navedbami doseda njega »lužbovanja In kedaj nastop mo?oč »e pro«' po »lati na tvrdko: A Raš man tr?ovina z železnino Skofja Loka. Glavni trs -Gorenjsko 28149 Klepar, pomočnika ■prejme ta&oj B. Jakelj. Slovenjgradec. 28508 Mlada dama ki investira nekaj gotovine, dobi 6talno mesto — lahko poleg sedanjega. Ponudbe na oglasni oddelek ■t Jutra > pod »Pisarna 44». 23304 Dve pletilji x lastnim »trojem zaposlim trajno preko celega leta. Stanovanje in hrana v hiSi. Ponudbe na naslov: O. PiJk, Zagreb. 28502 Starejšo gospodično it znanjem perfektno nemilega jezika, odgojiteljico otrok, sprejmem k 131etni deklici in 7Ietnemu dečku Ponudbe na ogla«, oddelek »Jutra« pod »Zagreb 3» 28503 Služkinjo damo t dobrimi spričevali, sprejmem sa vsa hišna dela v Ljubljani, Tavčarjeva ulica 6/1, desno. 28516 Kot navijalko (špularico) iščem dekle — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 28553 Dobro vezalko »prejmem v stalno službo, proti dobri plači, ▼ cvetličarno. Pismene ponudbe na oglas, oddelek «Jutra» pod »Vezalka*. 28552 Mizar, pomočnika v stalno delo sprejme takoj Kozirnikar Emil. Litija 28583 Posredovalnica Ogrinc, Miklošičeva e 28 nujno rabi natakarice, kuharice in služkinje. 28590 Pletiljo »prejmem takoj proti dobri plači. Naslov v oglas, oddelku »Jutra*. 28591 Kroj. pomočnika vajenega konfekcije, »prejme takoj Karol Kavčnik, krojač, Vnanje gorice 70, Brezovica. 28572 Brivskega pomočnika Šiviljsko vajenko takoj sprejmem v Rožni ulici 41/11, levo. 28541 Spretno pletiljo sprejmem v »talno službo. — Proti primerni tedenski nagradi iščem tudi pošteno Vajenko Naslov pove oglas, oddelek »Jutra*. 28534 Natakarico prikupne zunanjosti, snažno, pridno in pošteno, ki zna Šivati in likati, sprejmem takoj. Predstaviti se je osebno. — Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 28533 Brivskega pomočnika s hrano in stanovanjem v hiši ter plačo po dogovoru sprejme 21. t. m. Avgust Del Bello, brivec v Domžalah. 28550 Kroj. pomočnika samo za boljša dela sprejmem taikoj. Naslov v ogl. oddelku »Jutra*. 28599 Pletiljo prvovrstno moč, sprejmem. Plača po dogovoru. Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 28116 dobrega delavca, takoj »prejme M. Valentič, brivec za dame in gospode, Kongresni trg štev 12. 28850 Postrežnico pridno, snažno in zdravo, sprejmem za popoldanske ure. Cesta v Rožno dolino št. 5/1. 28544 Priletno kuharico snažno, za okrepčevalnico, z "10.000 Din kavcije sprejmem takoj. — Ponudbe na podruinu-o »Jutra* v Maribora pod šifro »Kavciia* 27712 Sodar. pomočnika dobro izurjenega, sprejme takoj P. Krušič, sodar — Krško, Dolenjsko. 28562 Iščemo potnike verzirane v manufakturni stroki, proti dobremu zaslužku. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 28525 Potnike iščemo za prodajo kuramt-nega predmeta, proti proviziji, za vse pokrajine. Ponudbe na poštanSki pre-tinac 4, Beograd. 28517 Za potnika ali zastopnika išče mesta mlad, trg. izučen (železn.) gospod, vojaščine prost — proti majhni plači ali proviziji. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Zanesljiv 603*. 28603 Zastopniki (ce) 3 prodajo preizkušenih trefl itev za ookonča vanje vsa kovrstnih mrčee. oa pri vat ne rtranke zamorete tre-•io tn o (t viškn tezije' tudi » re»niet do 200 Din in več Inevno ta jant - ca jorenjskus ko ©dvorom. tt 3 štedilnike in 2 peči za »obo, prodam Naslov v oglasnem oddelku »Jutra* Vinske sode od 350—700 litrov, prodam liter po 75 p. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 88302 Kopalne banje in pe&i, klozete in lijake nudj najceneje Fr Stopica železnina. Ljubljana. Go «posveta ka L 27436 Visečo svetilko za električno ali petrolej-sko luč za 200 Din proda Kobat, Dunajska c. 17/111. 28496 Par uhanov z briljanti prodam. Priložnostna kupčija. Povprašati pri juvelirju Fuchs. 5:len-burgova ulica. 28505 Vinski sodi v velikosti 1000—1800 litr. naprodaj pri Hugo Deti tschegg. Slov Konjice. 28431 Razno pohištvo omare, mize in stole prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 28554 Zimske suknje in več moške obleke, skoraj nove. poceni naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 28577 Pletilni stroj nov, 8/60, prodam Kupec dobi delo. Pojasnila v gostilni- Turk, Streliška ulica 28579 Krasna stara slika Marija Magdalena izpokor-nica, naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 28529 Več pletll. strojev navadnih in vzorčistih, zelo dobro ohranjenih, prodam radj preselitve obrata na motorni po?on Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 28606 Jedilnico masivno, v najboljšem «ta njn. poceni orodam Naslov v oglasnem oddelku Tnfr« 28617 Jedilni servis porcelan, nov 124 koma dov prodam «» 3000 Din Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 28616 Diesel motor znamke Klimek, 15 HP, elektro dinamo, 15 HP in elektro motor 6 Va, 1 leto rabljeno, proda Bouser Jakob, Ligojno pri Vrhniki. 28499 Fiat 501 eleganten športni tip, prodam. — Pojasnila daje A. Turk, Ljubljana, Prešernova ulica 48. 28551 Elektro - motor dobro ohranjen ali nov, 440 Volt, 6—7 amper, l—V* k. »., 1200 obratov na minuto, kupi Karel Kovač, Stari trg - Rakek. 28339 Parno lokomobilo za žago, 30—35 HP. v do brem stanju kupim — Ponudbe pod »Parna« n« ogl. odd »Jutra« 28450 Pletilni stroj Jacguard k up'm na obroke. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro «Stroj». 28333 Bukova drva z navedbo cene ponudite družbi »Ilirija*, Vilharjeva cesta — za glavnim kolodvorom. — Telefon 2820. 28073 Parno lokomobilo od 50—80 HP, kupim. Ponudbe na naslov: Parna strugara Jevrema Planoje-viča, pošta Užče-Kralje\-o. 28511 4 stole (ne tapecirane) dobro ohranjene, kupim. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Stoli*. 28588 Šivalni stroj malo rabljen, kupim. Naslov pove oglasni oddelek -Jutra*. 28571 Strešno opeko staro, kupim. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod značko »Opeka 609*. 28609 Pekarno dobro idočo, z dnevni« prometom 1500 Din, novo poslopje, tudi za živino, vse v dobrem stanju, postavljeno leta 1923., oddaljeno od trga in kolodvora 15 minut, prodam po ugodni ceni radj družinskih razmer. — Pojasnila daje g. Skale, Ziče, pošta Loče pri Poljčanah. 28512 Družabnika i večjim kapitalom, iščem za dobto idočo, v centru mesta »e nahajajočo špecerijsko trgovino. Cenjene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod »Ljubljana 85» 28585 2000 Din. zasluži kdor posodi proti garanciji 10.000 Din za dobo 2 mesecev Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra* pod šifro »Garancija II*. 28602 Družabnika s kapitalom od 200.000 Din sprejme tovarniško podjetje lesne stroke v Ljubljani, v svrho izplačila enega družabnikov. Vloženi kapital bi donašal 20—30 % čistega letno. — Ponudbe pod »Zastavna pravica* na ogl. oddelek »Jutra*. 28615 Posteljne mreže malo rabljene, po ugodni ceni naprodaj. Na ogled pri G., Za vrti 12. 28396 Jedilnico hrastovo, temnorujavo in hrastovo spalnico, pobirano. proda in vabi na ogled Ivan Novak. Vižmarje 65. poleg postaje. 28620 «Tatra» avtomobil v najboljšem stanju proda za 40.000 Din Jugoauto Ljubljana. Dunajska e 36 Telefon 2236 87242 Lepo hišo štiri sobe b pritiklinami in velikim vrtom v predmestju Ljubljane, dam takoj ugodno v najem Ponudbe pod »Ljubitelj narave« ogl odd. »Jutra« 28455 Stavbne parcele prodam polovico. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra». 28570 Izurjen kovač za konje, vole in vse drugo kovaško delo, kupi majhno hišo na prometnem kraju, ali pa jo vzame v najem. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Izurjen kovač*. 28531 Stanovanjska hiša s 3 stanovanji, električno razsvetljavo, vrt in vodnjak. naprodaj za 52.G00 Din v Teznu. — Pojasnila daje A Ko«ec. Maribor. Državna cesta 24 — vogal Tržaške ceste. 28614 Lokal pripraven za brivnico, » stanovanjem, oddani » 1. oktobrom Naslov v ogl odd »Jutra« 28464 Lokal na Sv Petra cesti itev 46 'Pukeistein) oddam takoj za strojno pletenje ali pisarno 88358 Lokal z izložbo, 2 prostora, ▼ sredini Ljubljane, pripraven za trgovino ali obrt, oddam s 1. oktobrom Naslov pove oglasni oddelek »Jutra». 28289 Pisarno oddam takoj. Telefon in inventar na razpolago. — Ponudbe na oglas, oddelek «Jutra» pod šifro »Dunajska cesta». 28082 Brivsko dvorano z vodovodno napravo, dobro uvedeno, v centru, nasproti velike bolnice — prodam radi odhoda v inozemstvo za 15.000 Din. — Najemnina zelo nizka. — Franc Zupane, brivec, Zagreb, Komafova ulica 16. 28513 Lokal primeren za vsako obrt, na prometnem kraju ob glavnj cesti, v okolici Jesenic oddam. Naslov pove oglasni oddelek «Jutra». 28520 m Vsakovrstno 'late supnje po »ajvišjtk ton*' Čeme — luvellr lobljaoa (Voltova lite* Pekarno na prometnem kraju vzamem pod ugodnimi pogoji v najem Naslov v oglas, oddelku »Jutra*. 28493 ^22532222? Krasno stanovanje obstoječe iz 3 sob, velike kuhinje, steklene verande, balkena z lepim razgledom, shrambe za jedila in drugih pritiklin oddam takoj v lepi vilj v Ljub'ja-ni VII. — Parket, povsod elektrika, vodovod itd. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod šifro »Krasno stanovanje*. 28494 Stanovanje vrtno ali dvoriščno, z vrtom in hlevom iščem v najem, event. grem v tako za hišnika. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Vrtno stanovanje*. 28546 Stanovanje 1—8 »ob in kuhinje išče v mestu stranka brez otrok. Ponudbe m oglas, oddelek »Jutra* pod šifro <2 boljši osebi*. 28498 Dva gospoda sprejmem takoj na stanovanje. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 28573 Stanovanje 4 sob In pritiklin odda posredovalnica na Miklošičevi cesti 14. 28559 Na stanovanje in zaitrk sprejmem gospoda ali diiaka na Poljanski c. št. 54/1, vrata 18. Z-r Opremljeno sobo oddam Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 28326 Prazno sobo takoj oddam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra». 28540 Sobo oddam samo boljšemu gospodu. Naslov pove ogla.«, oddelek »Jutra». 28535 Lepo sobo oddajn takoj v »redinl mesta boljši uradnici. Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 28537 Sobo event. s hrano, po možnosti v bližini cerkve sv. Jožefa išče gospod. Cenj. ponudbe na osrlas. oddelek »Jutra* pod šifro »Pošten obrtnik*. 28445 Lepo sobo oddam 2 gospodoma na Poljanski cesti 13/11, levo. 28576 Sobo oddam gospodu. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 28491 OpreiHieno sobo veliko oddam a 1. ^ep-tembrom zakoskemu paru, event »prejmem 3 dijake na hrano in stanovanje na Rimski cesti. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 28501 Opremljeno sobo lepo. f električno razsvet-Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 28519 Opremljeno sobo lepo. blizu kolodvora od-dam. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». 88587 2 opremljeni sobi I Nima duše? . t.- J j . _ h.:______n.i____. _____ n takoj oddam. Poizve in ogleda se t Gledališki otolbi štev; 8/1, pri gospe Kirbisch. 28492 Sobo iščem za takoj v bližini viške policije. Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra> pod «Cel dan odsoten*. 28584 Sobo lepo opremljeno, v sredini mosta, z elektriko in posebnim vhodom oddam » 16. septembrom. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 28589 Elegantno sobo z električno razsvetljavo in posebnim vhodom oddam boljšemu goSjpodu. Naslov v ogslasnem oddelku Jutra 28569 Prazno sobo s separatnim vhodom, išče prolesor. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra* pod šiirg »Velika*. 2854'J Preprosto sobo želi za takoj gospodična, ki gre event. tudi kot sostanovalka k boljši družini Naslov in ceno poslati na oglasni oddelek »Jutra« pod eiiro »Pavla 567*. 28567 Prazno sobo s posebnim vhodom oddam v centru. Naslov v oglas, oddelku »Jutra*. 28508 Prazno sobo oddam s 15. septembrom v Robbovi ulici štev. 25 (ob Linhartovi ulici). 28557 Sobo zračno tn »olnčno, oddam v bližini Tabora 2 solidnima gospodoma. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 28556 Podstrešno sobico ali kabinet išče gospodična — eveut. gre tudi kot sostanovalka. Ivanka Ropret, pri gospe Stemberger, Dunajska cesta 9. 28601 Sobo z 2 posteljama s prostim vhodom, oddam 2 gospodoma v bližini Tabora. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 28607 Zelo lepo sobo z vso oskrbo za 250 Din dobi gospod, ki je čez dan odsoten. Nflslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 28598 Sobo s separlranim vhodom oddam zakonski dvojici brez otrok. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 28596 Opremljeno sobo na Bl?iweisovi cesti oddam Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 28600 Dijak) «e »prejmejo na hrano in stanovanje pri boljši rodbini v sredi mesta Naslov v oglasnem oddelku »Jutra* 28444 Dijaka nižjih razredov »rednjin šol (prejmem o« dobro hrano, zdravo stanovanje in vso oskrbo, tt boljše hi še. * »redim mesta Na-dov pove oglasni oddelpk »Jutra* 28356 Dijakinjo sprejmem na stanovanje in hrano v centru mesta. — Elektrika, klavir na razpolago. Naslov pove oglasni oddelek «Jutra». 28586 Dijaka sprejmem v dobro oskrbo v Gorupovi ulici št. S/II, levo. 28592 Kot sostanovalko sprejmem preprosto žensko. Naslov pove oglas, oddelek »Jutra*. 28568 Tri dijake sprejmem v bližini obrtne šole pc 600 Din. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra* 28597 Tri dijake sprejmem v eno sobo, v bližini obrtne šole.. Naslov v oglasnem cddeiku Jutra. 28605 Dve dijakinji sprejmem pod ugodnimi pogoji. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 28618 Dva dijaka sprejme učiteljska družina na hrano in stanovanje v bližini srednje tehn. šole. Pomoč pri učenju strogo nadzorstvo Naslov v oel oddelku »Jutra*. 28610 «Maierhofferja» dobro ohranjeno zadnjo izdajo kupim Ponudbe na cglasnj oddelek »Jutra* pod »Plačam takoj*. 28593 Odgovor tajniku strok, organizacije Nisem mu delala nikdar dolgov Ce pa ima g. Vin-ceno Vrankar denar za svoje priležnice. naj ga ima tudi za ženo in svojega otroka Ana Vrankar. 28515 Dolga pot, zaman, 7. morala nazaj. Pismu, poslanem 0. avg. priložen naslov — prejeli? 28510 Pozor, krojači! V kratkem nameravam odpotovati v Nemčijo, da izpopolnim svoje znanje v krojaški stroki. — Prosim kolega-krojača, ki so mu znane razmere r Nemčiji glede zaposlenosti naših kroj; pomočnikov, da bi mi dal kaka tozadevna pojasnila, za kar mu bom zelo hvaležen. Cenjene dopise pod »Krojač 506* na oglasni oddelek »Jutra*. 28506 Ti nikada nikad nečež znati, koliko moje jadno srce pati. 28532 Trgovec dobro situiran, želi znanja v svrho ženitve, z gospodično ali vdovo brez otrok staro 22—30 let, srednje postave in mirnega značaja. Prednost imajo trgovsko izobražene. Samo resne ponudbe s fliko, ki se takoj vrne, na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Harmonija 542*. 28542 Trgovec srednjih let, pošten in soliden z večjo trgovino na najprometnejšem mestu in večjo dedšeino v lepšem mestu Hrvatske, bi se oženil z resno in solidno de-vojko od 28 do 32 let, trgovsko izobraženo ali dobro gospodinjo, ki poseduje istotako nekaj imovine. — Resne, neanonimne ponudbe, če mogoče s sliko, ki se vrne. Diskrecija zajamčena. Pisma na ogl. odd. »Jutra* pod »Osignrana bodočnost-333* 28582a 'Prehrana Gospode sprejmem na hrano in stanovanje (tudi samo stanovanje). Naslov v ogl Odd. »Jutra«. 28476 Na Češko hrano sprejmem po nizki ceni več abonentov. Dopise na oglasni oddelek »Jutra» po 1 »Poceni 77*. 28177 Majhnega konja prodam. — Pojasnila daje hišnik Peter V e 1 e p e c v Domžalah štev. 101, v restavraciji nasproti kolodvora, I. nadstr. desno. 28522 Mlad pes sivorujav, z dolgodlako glavo in znamko iz La- hovč, se je zgubil v soboto. Kdor bi kaj vedel, prosim da sporoči v trgovini Barborič, Mestni trg št. 7. 28547 Dva psička in psička foks pasme oddam samo v dobre roke Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 28536 Kravate Malo obrabljene samozavez-nice predelujem v majhne mašenre. — Naslov naj se odda v oglasnem oddelku »Jutra* pod »Kravate» 28062 Naznanilo Naznanjam vsem lastnikom motorjev in avtomobilov ter drugih strojev, da sem uredil specijalno mehanično delavnico vključno vlivanje obročev pri betu (Kolbenringe) in bptov. etruganje in brušenje cilindrov ter vseh v to stroko spadajočih del — na Tržaški cesti št. 113 (Vič) Se priporoča Gregorin Ivan 28346 •i ogiej it zalogo krasnib braošivalnih »troje* najnovejše iz&ijdb* moderne -rmike N* u F B b.. Ljub-'»na K»rlov»k» »«*t» 4. TrBpstovsh! i sir ra^pošilje po po^ti !n ž.leznic po primern ceni miekar 'a U. Pievalica Okučani SELITVE « tneeto m a« deteh •trokovne in aajcenejš-Ootom SI o v e n i a Transport Ljubljana. Miklošičeva eerta 86 lelefor st «718 81 Portugalko dobro, ljutomersko, toči K Brezovšek, Komenskega ulica 26. 28300 IzguMjtnv Zlat prstan z briljanti in smaragdi sem zgubila 23. avgusta. Najditelju dobra nagrada. Naslov v oglasnem oddelka »Jutra*. 28514 Krompir zdrav in debel, kupujem na vagone. Najraje beli in roza podolgovat amerikan-ski. Ponudbe z označbo vrste in najnižje cene pismeno ali ustmeno v nedeljo in ponedeljek od 9. do 10. ure, Ivan Predojevič CNo-va Gradiska), Hotel Slon, Ljubljana. 28582 Mestu] pogrebni zavod Ida Plzak roj. Žitnik naznanja v svojem in v imenu svojih otrok Jaroslava in IKIa« fenke pretužno vest, da ie n en iskreno ljubljen; soprog, oče, biat, stric in svak, gospod ing. iaros!av Plzal redni univerzitetni profesor in imejitelj reda sv. Save IV. raz. 9 t. m. po dolgeip n mučnrm trpljenju, previden s to ažili sv. vere, mirno v Gospodu zaspal. Pogr b blagega, nepozabnega poko n;ka b v torek, U.^epimbra 19^8, ob 4. pop. oJ doiba ža osti Ahadjeva c. 13 na poKopališče k Sv. Kržu. V Ljubljani, dne 10. sepiembra 1928. 10790 G'obobo ialiroč! ostali. Občina Ljubljana BpS Mestni pogrebni zavod M V globoki žalosti naznanjamo, da je naša iskreno ljubljena soproga, mati, stara mati, sestra, teta in tašča, gospa Mariga Bardutzky soproga mizarskega mojstra dne 10. t. m. po daljšem trpljenju, previdena s tolažili svete vere, mirno v Gospodu zaspala. Pogreb nepozabne rajirfice bo v sredo 12. septembra 1928 ob 3. uri popoldne iz hiše žalosti, Sp. Šiška, Aljaževa cesta 20, na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 10. septembra 1928. 10796 ŽALUJOČI OSTALI. Občina Ljubljana Mnstm pogrebni zavod t PROFESORSKI ZBOR TEHNIČNE FAKULTETE javlja tužno vest, da je njegov dragi član, gospod redni univerzitetni profesor v nedeljo, dne 9. t. m. ponoči izdihnil svojo plemenito dušo. Pogreb nepozabnega pokojnika se bo vršil v torek, dne 11. t. m. ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti, Ahacljeva cesta 13, na pokopališče k Sv. Križu. 10795 V Ljubljani, dne 10. septembra 1928. Urejaj« Divoni fUvijea tedaj« se konzorcij «Jotr»> AdoU Ribnika t. L* Narodno tiskarno d« d Kot oskarntrja trase Jezcrfte*. 1* nserarao det Jeudgoruren AJojcij Novak. V« • Ljubi j aru,