FoRntaa plačan f cotovii Leto X9 št. 204 Ljubljana, nede5'a 1 septembra 1929 Cen« 2 O n »d* 40 Dto. ■ca 1 UUkm 3122, tm, MM. 9U6 te MM. it 4« Koceoora T« UKanlttfM LMNm Platonov* * M Tafetoa fc. i!22, 112). 1124. 112». 1124 Mldelefc: Uuhbaoh (VeieraeM « Tetetn« «1 «4« Maribor. Uek&andrcMra aca* it 13 Teteh« K «6 Nnrtto Cel)«'. KaoMKov* «hc» ti t Tele** fc 100 • Kateri pri cmif tak »avodHi UaMiau •t tiM2. Praha Si«* »180 Wlea % 106741 Jugoslovenski delež na reparacijah Slovesen zaključek politične reparacijske konference vlad - Izvolitev pododborov za izvajanje Youngovega načrta Iva Vojnoviča zadnja pot v rodno mesto Slovo velikega pesnika od jugoslovenske prestolnice -Pesnik je umrl brez premoženja - Skromna oporoka Ljubljana, 31. avgusta. Jutri praznuje jugoslovensko zadružništvo velepomembeu praznik v Ljubljani. Iz vseh krajev naše države so se zbrali predstavitelji naših zadrug, da na slavnostnem kongresu proslave desetletnico obstoja Glavnega zadružnega sa-veza. Svečanost desete obletnice te ve-ievažne narodno-gospodarske institucije pa bo obenem važno razdobje v nadaljnjem razvoju zadružnega gibanja. Kongres bo premotril uspehe, dosežene v prošlem decemiju in dal koristnih smernic za bodočnost, za izpopolnitev organizacije. za poglobitev zadružne ideje v najširše narodne sloje in za odstranitev zaprek, ki ovirajo nje plodonosni razmah. Najodlienejši delavci na tem polju, ki bodo danes zbrani na ljubljanskem kongresu, nam jamčijo, da bo njih trud obrodil obilo sadu in da bo njihovo delo tudi v naprej posvečeno procvitu gospodarstva našega naroda. Ob desetletnici Saveza gleda slovensko zadružništvo na več ko pol stoletja trdega riela, preden se je povzpelo na današnjo visoko stopnjo, ko drugi deli države z vsem priznanjem občudujejo slovensko zadružniško tradicijo in vse-obči globoko vkoreninjeni zadružni smisel našega ljudstva. Dolga je doba. odkar sta brata Jožef in Mihael Vošnjak prinesla na Slovensko gorčično zrno zadružne misli, toda drobno zrno je Dognalo kljub prvim neuspehom globoke korenine, se razraslo v mogočno drevo in postalo temelj gospodarstva našega ljudstva. Danes šteje Slovenija preko 1250 zadrug iz vseh panog denarnega gospodarstva, poljedelstva in obrti, združenih v štirih glavnih zadružnih zvezah. V Glavni zadružni savez, ki se je osnoval pred desetimi leti, je Slovenija prinesla okoli 750 dobro organiziranih in vzorno poslujočih zadrug, toda že drugo leto po prevratu se je začelo to število dvigati, tako da posluje danes — kakor rečeno — na Slovenskem preko 1200 zadrug. Že s tem številom, daleko bolj pa še po svoji živahni delavnosti, je slovensko zadružništvo važen faktor v vsedržavni zadružni zajednici. Važen kapital našega zadružnega gibanja je tudi okoliščina, da je slovensko ljudstvo vzgojeno v tem duhu. da globoko pojmuje pomen takih gospodarskih organizacij ter da vidi v njih mogočno sredstvo za samoobrambo v težkem boju za obstanek. Splošna gospodarska kriza bi se vse huje odjeknila v naših krajih, ako naš kmet, delavec in obrtnik ne bi imel tako čvrste moralne in materijelne opore v svojih zadrugah. Zadružna ideja temelji na spoznanju množice, da nje beda ni neodstranljiva in da se da položaj delavnega ljudstva znatno zboljšati s samopomočjo. z združitvijo vseh sil s ciljem skupnega dobička, ki ga mora prinašati skuipno delo. Misel sama tedaj nima niti najmanj političnega značaja, marveč nosi v svoji osnovi izrazito socijalno obeležje: boj za obstanek gospodarsko šibkejših po-edmcev, združenih v organizacijo, da se obdrže na površju in da ne podležejo v življenski borbi. Boj za obstanek pridaja tem organizacijam vsekakor nekaj borbenega, da-si ne razredno bojnega. Zlasti prve slovenske kreditne zadruge, ki jih je ustanovil dr. Vošnjak, so imele eminentno narodno obramben in borben značaj. Osnovane so bile kot obramba proti nemškemu kapitalu, ki je dušil našega kmeta. Ta značaj so naše zadruge ohranile vse do prevrata. S prevratom pa so ga popolnoma prirodno izgubile ter postale izključno narodno-gospodarske institucije, služeče edino blagostanju svojih članov in stremeče za zboljšanjem gospodarskega položaja zadružnikov in sploh vsega prebivalstva. Ogromno je delo. ki ga je že izvršilo zadružništvo v Sloveniji, pa tudi po ostali Jugoslaviji. A enako ogromne so naloge, ki naše zadružništvo še čakajo. Zadružna misel mora prepojiti vse jugoslovenske pokrajine, samopomoč na zadružni podlagi mora in bo, roko v roki z delom in pomočjo države, dvignila in prerodila ves naš delovni narod. A tudi v Sloveniji sami mora zadružna ideja prodreti še globlje, vedino pred očmi samo en cilj: ustvariti malemu človeku čim boljše pogoje za delo in življenje. Z iskreno željo in v trdni nadi, da bodo jutrišnje zadružne svečanosti v Ljubljani pomenile nov korak naprej k temu gospodarskemu in socijalnemu cilju, toplo pozdravljamo v svoji sredi predstavnike jugoslovenskega zadružništva. Včerajšnje avdijence Beograd, 31. avgusta, a. Nj. Vel. kralj je »Jane« ob 10. sprejel v avdijenci prometnega ministra inž. Lazarja Radivojeviča; ob pol 1. ministra vojske in mornarice generala Hadžiča; ob 17. pa g. Marka Markoviča, Upravnika državnih monopolov. Zakon o osnovnih šolah Beograd, 31. avgusta, a. Današnja seja Vrhovnega zakonodajnega sveta je trajala od 16. do 18. in je nadaljevala s podrobno razpravo zakonskega načrta o osnovnih šolah. Prihodnja« seja z istim dnevnim redom bo v ponedeljek ob 16. Haas, 31. avgusta s. DanaSnji seji reparacijske konference je formelno predsedoval najprej predsednik nemške delegacije dr. Stresemann, ki je nato z besedami zahvale predal predsedstvo belgijskemu ministrskemu predsedniku Jasparju. Ta se je zahvalil za počaščene in za vse napore v svrho dosežen ja sporazuma, zlasti dr. Stresemannu, Snowde-nu. Mosconiju, Adačiju im Scheronu. Končno je bila poslana kraljici Viktoriji ob priliki njenega današnjega rojstnega dne brzojavka, v kateri jS konferenca na svoji zadnji seji izreka če-stttfke. V odgovor na izvajanja predsednika Jasparja je Snowden povdar-jal med drugim, da je misel obnove Evrope na haaškj konferenci zelo napredovala. Ob 12.55 so prve delegacije zapustile sejno poslopje. Zbrana množica je po-gp^oTrmn delečafnrn nrirpinls ovacije. Haag, 31. avgusta os. Na dopoldanski seji finančne komisile je bil izdelan v glavnih obrisih načrt protokolov o doseženem sporazumu. ki Se bil nato predložen plenarni seji. Na seji finančnega odbora je bila sestavljena tudi podkomisija, ki bo obravnavala vprašanje vojnih dolgov in reparacij vzhodnih držav. Pri tej Priliki je odbor tudi potrdil besedilo dogovora, glasom katerega bo prejemala Jugoslavija iz brezpogojnih anuitet letno 6 milijonov zlatih mark na račun reparacij. Končni protokol vsebuje razne priloge, in sicer: 1. dogovor med državami upnicami In dogovor med Nemčijo in državami upnicami glede nove razdelitve nemških daia-tev. 2. Novo ureditev stvarnih dajatev z določbami za primer moratorija in določba glede italijansko-angleškega premogovnega dogovora ter sprejem dela italijanske kvote po Franciji. Glede angleško-itttiijajisko premogovnega dogovora je Nemčija prijavila nekaj pridržkov. 3. Reglement za pre- hodno perijodo ter včeraj sklenjena ureditev nemških dajatev za čas. dokler Your.-gov načrt ne stopi v veljavo in 4. sporazum o vprašanju zasedbenih stroškov ter ustanovitev skupne blagajne za stroške, ki bodo nastali zaradi zasedbe po 1. septembru. Delegati so potem obširno razpravljali o tehnični izvedbi uveljavljenja Youngove pogodbe. V ta namen bo ustanovljenih več pododborov in sicer za nadzorstvo nad nemško državno banko, za pregled poslovanja nemških državnih železnic in za nadzorstvo nad zastavljenimi dajatvami. Glavni del dela pa bo izvršil odbor za izvedbo Youngovega načrta, ki bo uredil prenos poslovanja reparacijske komisije na mednarodno reparacijsko banko. francoska vlada odobrava sporazum Pariz. 31. avgusta. s. Na seli francoske vlade, ki ji ie predsedoval nredsednik Doumergue. ie ministrski nredsednik Bri-and noročal o rezultatih haaške konference. Vlada se ie soglasno zahvalila ministrskemu predsedniku Briandu in francoski delesraciii za način, s katerim ie branila v Haagu francosko tezo. Seia minisrskega sveta ie bila posvečena edino le noročilu Brianda. ki ie bilo soglasno soreieto. Tudi Snowden je zadovoljen London. 31. avgusta, g. »Dailv Herald" obiavlia interviu s Snowdenom. ki ie med drugim izjavil: »Snreictie Youncrovcga načrta in dogovor glede izpraznitve Porenia bosta mnogo doprinesla k odstranitvi posledic svetovne voine. Voungov načrt nudi preceišnie koristi Nemčiii. kakor tudi nie-nim upnicam. Že deistvo samo. da so finančne obveznosti Nemčiip sedai končno-veliavno določene, mora ugodno vnftvati na notranic gospodarstvo vseh dežel. Ena največiih koristi, ki izviraio iz Youngove-ga načrta za Nemčiio. ic odnrava vsake zunanie kontrole nad nemškimi financami. Beograd. 31. avgusta p. Danes se je na svečan način vršil pogreb pokojnega pesnika in dramatika Iva Vojnoviia. Prvotno je bilo nameravano, da bo krsta s telesnimi ostanki prepeljana direktno iz sanato-rija. kjer ie umrl. na kolodvor in nato v Dubrovnik. kjer bo položen Vojnovič v smislu svo.ie poslednje želje k večnemu počitku. Snoči pa je bi'o sklenjeno, da se truplo pokojnega velikega pesnika in dramatika položi pred prevozom v rodni mu Dubrovnik na mrtvaški oder v beograjskem Narodnem gledališču. Tako so snoči v spremstvu najožjih prijateljev prepeljali krsto v Narodno gledališče, kjer so ga položili na katafalk. Veža je bila vsa odeta v črnino, prav tako pročelje poslopja. Prvič od svojega obstoja nudi gledališče streho umrlemu narodnemu velikanu, ki je to tudi v polni men zaslužil. Velike množice občinstva so se snoči pozno v noč in danes ves dan poslavljale od narodnega treniia Že davi ob 5. so se zopet pričele zbirati nepregledne množice občinstva Ob 10 dopoldne se ;e danes vršila služba božja v katoliški cerkvi Popoldne ob 5. je krenil ob ogromni udeležbi občinstva pogrebni sprevod izpred Narodnega gledališča v katoliško cerkev. Pred gledališčem sta se poslovila od pokojnega nesnika Branislav Nušič in lovan Dučič. Oba sta izražala v svoiih govorih veliko spoštovanje do zaslug pokojnega pesnika in njegovega nacionalnega de'a. Pogrebnega sprevoda so se udeležili zasfonnik Ni. Vel. kralja, ministri dr. Kumanudi. Nikola Uzunovič, Boža Maksimovič. dr Korošec, Laza Radivojevid, dr. Drinkovid. Boško Jeftič, nada!j.e zastopniki občine. Akademije znanosti in umet nosti, književniki, razna kulturna društva in nepregledna množica občinstva. V cerkev so prenesli krsto člani Penkluba in Sušak, 31. avgusta, p. V Selcah pri Cri-kvehici se je mudil dalje časa lastnik i.n glavni urednik lista »Ne\vyork Times*, g. Louis \Villey. ki je pred tem bil tudi na Bledu. V Selce "j? prišef predvsAtl narardi tega, ker se nahaja tam krasen ameriško - jugoslovenski dom ki ga je zgradilo ameriško-jugoslovensko društvo v Newyorku in ki je namenjen za letovišče naši mladini. Dom upravljata bivši poslanik v VVashingtonu g. Slavko Grujie in njegova soproga Mabel, rojena Američanka, ki imata tudi največ zaslug za njegovo zgraditev. Pred povratkom v Ameriko je vplivni ameriški novinar sprejel poročevalce juco-slovenskih listov, katerim je med drugim Književne zadruge. Po cerkvenih obredih se je pred cerkvijo poslovi) od pokojnika v imenu v Beogradu živečih Dubrovčanov kanonik Vlasič, v imenu Srpske književne | zadruge pa profesor leremije Živanovič. nakar je krenil sprevod na beograjski kolodvor, kjer je v imenu beograjske občine spregovoril podžupan dr. Stojadinovič. Zatem so krsto položili na vlak. ki je kmalu nato krenil na pot da prepelje smrtne ostanke velikega pesnika v njegovo rodno mesto. V Dubrovniku se ie sestal ©oseben odbor vseh nacionalnih društev, ki ie določil program pogrebnih svečanosti v Dubrovniku. Vojnovičeva oporoka Skromen, kakor ie bil ookoinik vse svo-ie živlienie ie ostal tudi oo smrti. Nieeov* oporoka ie dokai kratka. Premoženia razen nekai rokopisov mi zapustil. Vsa niego-va zapuščina obstoia iz železne voiaške postelie. skromne mize in dveh stolov ter nekai knjig. V oporoki določa: Bronast kip sv Vlaha ki sra ie dobil v dar od dubrovniških žena. in ki ie stalno stal ob niegovem vzglaviu. nai se po smrt! izroči kot snomin na slepega guslaria kra-lieviču Andreiu. Vse. kar se bo niezovesra našlo do smr«. ti. nai se izroči v nadalino oostooanie bratu dr. Luii Voinoviču Truplo nai se prepelje v Dubrovnik in ookoolie v rodbinski grobnici na Mihailu. Posmrtnice praških listov Praga, 31. avgusta h. Skoraj vsi praški listi abjaivMafO spominske članke po pokojmkn hrvatskim knrževmkom Ivom Voinovioem, v katerera proslavliaoo njegove velike zasluge za jugoslovensko literaturo. izjavil, da opažajo tujci z veseljem, kako si naša država prizadeva, da popravi v kratkem času, kar je bilo zanemarjenega v, dolgih stoletjih. Izrazil je tudi željo, da bi se v Ameriki bolje seznanili z velikimi napori in napredkom naee države; bilo bi potrebno ustvariti v to svrho v Ameriki veliko propagandno pisarno, ki naj bi nudila po vzgledu drugih držav vse informacije o Jugoslaviji. Ta pisarna naj bi seznanjala ameriško javnost z bogastvom in lepoto naše države, kar bi ne ostalo brez vpliva. Končno je izrazil upanje, da bo mogel kmalu zopet po6etiti Jugoslavijo in jo še bo J*" spoznati. Pred poravnavo rusko-kltajskep spora Kitajska vlada je potoni nemške dfaloimadie si^-ila sov? s i črna predlog za poravnavo — Rusija je prioravljsna za podpis skupne izjave, zahteva pa nekatere izpreir.embe besedila Moskva, 31. avgusta s. Narodni komisar za zunanje zadeve Litvinov je sporočil nemškemu poslaniku v Moskvi von Dirkse-nu, da je sovjetska vlada pripravljena sprejeti predlog kitajske vlade glede sestave in podpisa skupne deklaracije Kitajske in ruske vlade o ureditvi konflikta z nekaterimi izpremembami. Litvinov je obenem izročil no-kitajske železnice, ki je nastal po konfliktu izpremeniti v smislu pekinških in mukdenskih dogovorov iz leta 1924. Obenem je Litvinov izjavil nemškemu poslaniku, da sovjetska vlada nima povoda za novo imenovanje direktorja' in poddirektor-ja vzhodno-kitajske železnice namesto dosedanjih pravilno imenovanih funkcijonar- od sovjetske vlade predlagano besedilo te i jev, ki sta izvrševala svoie funkcije strogo skupne deklaracije, ki veli med drugim: Obe stranki izjavljata, da bosta vsa medsebojna sporna vprašanja rešili v smislu dogovora iz leta 1924. Obe stranki bosta takoj imenovali svoje pooblaščence za konferenco. ki bo rešila ta vprašanja. Obe stranki menita, da se mora položaj vzhod- po določbah dogovorov. Ako pa bi kitajska vlada hotela imenovati novega predsednika, bi bil zunanji komisarijat v smislu mirovne politike Sovjetske unije in da ugodi želji kitajske vlade, pripravljen prevzeti pri sovjetski vladi inicijativo za imenovanje novega direktorja. „Zeppelin" v Ameriki skoraj zarubljen Na tožbo nekega ameriškega fotografa, čigar mesto za polet okoli sveta je bilo oddano dragemu, je ameriško sodišče dovolilo rubež, ki pa ga je preprečilo vojno ministrstvo — Fotograf zahteva 7 mil ipnov odško dnine Lackehurst, 31. avgusta d. Ogromno senzacijo je povzročil včeraj neki fotograf iz mesta Libertyja v državi Newyork, ki je prišel v spremstvu ameriških sodnih ekse-kutoriev na letališče ter hotel zarubiti zrakoplov »Grof Zeppeiin«. Sprva so mislili, da tiči za tem kak reklamni trik. Ko pa se Je odločni fotograf predstavil poveljniku letališča. se je izkazalo, da Je v posesti pra-vomočne razsodbe liberškega okrožnega sodišča, ki pooblašča v njegovem spremstvo se nahaiaioče eksekutorje, da zarubijo zrakoplov »Grof Zeppeiin«. to pa na podlagi tožbe fotografa proti Zeppelinovim tvornicam v Friedrichshafnu, ki so odvzele od niega 9.000 dolarjev kot voznino za polet okoli sveta, a ko Je hotel fotograf odriniti z zrakoplovom na polet, so izjavili, da so vsa mesta že oddana. Fotograf !e vložil tožbo za odškodnino v iznosu 125.000 dolarjev, t. J. 7 milijonov dinarjef. Poveljnik lackehurškega letališča je odklonil izvedbo rubeži, ker se nahaja zrakoplov na ozemlju ameriške vojne mornarice, kjer ima pravico pravnega postopanja samo ameriško vojno ministrstvo. Fotograf pa s to izjavo ni bil zadovoljen ter je brzojavno protestiral pri ameriškem predsednika Hooveriu, ki bo prišel zaradi tega še gotovo v težak položaj. K sreči bo zrakoplov odletel že jutri zjutraj in se bo moral fotograf najbrže potruditi v Friedrichsha-fen, če bo hotel izvesti rubež. Lackehurst, 31. avgusta d. Na letališču v Lackehurstu .ie že vse pripravljeno za start zrakonlova »Orof Zeppeiin«, ki bo jutri ziu-trai ob 5. srednje-evropskega časa odletel preko Atlantskega oceana v Friedrichsha-fen. Posadka zrakoplova in potniki so dobili nalog, naj se ob 4. zjutraj zberejo na letališču. Newyorška občina je priredila posadki in potnikom zrakoplova banket, ki se ga je udeležilo nad 400 oseb. Zbrane goste ie pozdravil newvor?ki župan Wa!ker, ki je napil uspehu dr Eckenerja in nemškega naroda, doseženega z rekordnim noletom *Zen nelina« okoli sveta. Odgovarjal mu je dr. Fckener. ki ie dospel v Newyork iz Wa. shinetona z letalom ameriške mornarice. Kapetan dr. Eckener se je v svojem govo-ru zahvalil za topli spreieni, ki ga je doživel v Ameriki, in izjavil, da vidi v tem tudi simpatije ameriškega naroda do Nemčije, ki gleda v Ameriki svoj vzor. Nemčija ne želi samo posnemati velikih Zedi-njenih držav, temveč tudi z njimi sodelovati v kar najtesnejši zvezi na vseh poljih. Med banketom je kro?il nad mestno palačo v pozdrav posadki ->Zeppelina« ameriški vojni zrakoplov »Los Angeles«. Ob zaključku banketa je zaigrala mornariška godba ameriško ii. nemško državno himno. NTewyorška občina je poklonila dr. Ecke-nerju in posadki ter potnikom nalašč za ta banket vlite zlate spominske kolajne. Lakehurst, 31. avg. o. V notranjosti »Zcn-pelina« so ameriški mornarji našli dva mladeniča, ki sta kot slepa potnika hotela odpluti v Friedrichshafen. Lakehurst, 31. avg g. Dt. Eckener bo 7. septembra na krovu parnika »Xe\vyork« odpotoval v Nemčijo. Se.ia sveta Društva narodov Ženeva, 31. avgusta, a. Svet Društva narodov je odobril na današnji seji poročilo delegata Massillia o delu mednarodne komisije za duhovno sodelovanje, ki ga je predložil profesor oksfordske univerze, Gil-bert Murray. Nato je bilo sprejeto poročilo o delovanju instituta za duhovno sodelovanje v Parizu, ki se nahaja pod pokroviteljstvom Društva narodov. Angleški predstavnik Danltom je stavil predlog, naj bi se imenoval odfcor, ki bo pregledal dosedanje delovanje ter organizacijske osnove mednarodne komisije za duhovno sodelovanje, kakor tudi delovanje ostalih podobnih organizacij. Bolgarija ne išče posojil Sofija, 31. avgusta, a. Minister zunanjih del Burov je izjavil na včerajšnji seji odbora za zunanje zadeve, da bolcrarskn v I-Ha za enkrat ne namerava najeti ' zemskega posojila. Odličen ameriški novinar o Jugoslaviji Lastnik in glavni urednik največjega ameriškega lista poudarja potrebo intenzivnega seznanjanja ameriške javnosti z našo domovino Kongres rezervnih oficirjev in bojevnikov Pozdravni govor predsednika Fidaca — Vdanostna brzojavka kralju — Želje in predlogi rezervnih oficirjev Beograd. 31. avgusta, o. Beograd ie bil danes ves v znaku pričakovania iutrišniih svečanosti povodom kongresa Fidaca. Mesto ie slavnostno okrašeno, prebivalstvo oa navdušeno oozdravlia in soreiema mnogoštevilne goste iz zavezniških držav. V Beogradu se nahaia tudi veliko število rezervnih oficirjev in boievnikov iz vseh krajev naše države tako da vlada oo mestnia ulicah izredno živahno vrvenie. Danes dopoldne ie bil v posloniu nove univerze otvorien kongres udruženia rezervnih oficiriev in boievnikov. Kongresu ie prisostvoval tudi predsednik Fidaca. belgiiski rezervni polkovnik Peisdorf. Po otvoritvi ie predsednik pozdravil delegate in zlasti novdar:! zadovoljstvo, da more pozdraviti predsednika Fidaca in zastopnika beleiiskih heroiev g. Reisdorfa. Pred oiehodon na dnevni red ie kongres sklenil. da se odpošlieio brzoiavni pozdravi kraliu. predsedniku vlade in voinemu ministru. Nato so bila prečitana Poročila upravnega in nadzornega odbora, ki so bila odobrena V poročilih se ugotavlia. da ima udruženie 117 pododborov in 16 tisoč orga-niziranih članov. V Beogradu se vrše priprave za zgraditev doma boievnikov in mavzoleja padlih voiakov. Po poročilu nadzornega odbora se ie oglasil k besedi predsednik Fidaca g Reis-dorf, ki ie izrazi! svoie veselie. da more kot Belgiiec govoriti na zborovaniu iugo-slovenskih boievnikov. Belgiici in Jngoslo-veni so doživliali v svetovni vnini enako usedo. ki oa ie Domenila za oba naroda pričetek nove dobe svobode, miru in napredka Mariborski delegat lakob Perha-vec ie v svoiem govoru oovdarial. da nc obstoia med Srbi. Hrvati in Slovenci nobena razlika več Liublianski delegat Stanko Velkavr.i ie pozdravil kongres v imenu Slovencev izpod Triglava. Kongres ie imenoval nokoinega maršala Focha. voivodo Stepo Steoanoviča Radt>-slava Agatonoviča. generala Seraillesa. velikega kneza Nikolo Nikolaieviča in dr Reisa za svoie častne člane. Nato ie b^a soglasno soreieta resoluciia. v kateri pozdravliaio zborovalci svoiega visokega zaščitnika in vrhovnega komatt-danta kralia A'eksandra in kralievsko vla do ter ugotavliaio. da do 6. ianuaria t. 1 naše zakonodaistvo ni v dovolini meri ščitilo nravic boievnikov in rezervnih oficir iev. Korektni uradniki-boievniki in rezervni oficirii niso bili obvarovani nred ored-časnimi upokojitvami in redukciiami. bo-ievniki upokoieni no starem zakonu, nist« bili prevedeni na nove pokojnine in bojev- niki svobodnih orofesii ood enakimi nogo-ii niso bili Drimerno upoštevani pri sore-iemu v državno, samoupravno in občinske službo. Rezervni oficirii. poklicani na orožne vaie. glede na olače in doklade niso bil; zadostno zaščiteni, zlasti ako moraio vršiti te vaie izven kraia svoieea stalneei bivanja. Zato orosi kongres vlado, nai novi zakonodaii zazotovi: 1. Da bodo bojevniki in rezervni oficirji. ki so korektni uradniki, obvarovan redukciie: 2 da se voina leta oriznaio za napredovanje enkratno in za pokojnino dvakratno: 3. da se uookoienci-boievniki upokoieni po starem zakonu orevedeio na nove ookoinine: 4. da se rezervnim oficirjem in boievnikom svobodnih orofesi! priznaio pravice, ki iih imaio invalidi ori sprejemanju v državno in samoupravno službo: 5. da se oriznaio rezervnim oficir-iem svobodni j poklicev in orivatnim uradnikom na voiaških vaiah olače nii.ioveg« čina: 6 da se rezervnim oficiriem priznaio za voiaške vaie izven kraia svoiega stalnega bivania doklade enake dokladam državnih uradnikov ali oficiriev istega čina. kadar so na ootovaniu: 7 da se boievnikom. ki niso oficirii. orizna na leto trikratna znižana vožnia po železnicah z» obisk grobov padlih voiakov in tovariše* ter sinov v voiski za ootovanip na zdravljenje itd. Število takih boievnikov. ne bi bilo večie od 1500 : 8. da se rezervnim oficiriem ki bolehaio zaradi bolezni in ran izza voine. nudi v voinih bolnicah brezplačna zdravniška oomoč in bolnišk" Prihod delegacij na kongres Fidaca Beograd, 31. avgusta, a Včeraj je prispel iz Ženeve v Beograd g Gjorgje Popo-vič, član tajništva Društva narodov ki bo prisostvoval kongresu Fidaca v imenu Erika Drummonda, generalnega tajnika Društva narodov G Popovič se je nastanil » Grandhotelu in je tekom današnjega dne obiskal večje število državnih funkcijonar-jev. Danes dopoldne je prispela angleška delegacija za kongres. Vodi jo George R. Crosfiel, častni predsednik Fidaca Z istim vlakom sta prispela tudi italijanska delegacija pod vodstvom Tullia Grazziolia m francoska delegacija pod vodstvom Marce-'a Herauta. častnega predsednika Fidaca. •Goste so na postaji pozdravili zastopniki jugoslovenske sekcije Fidiaca ter Udruže nja rezervnih oficirjev in bojevnikov. Poljedelski minister zadružnemu kongresu Ustanovitev PAB je krasen uspeh zadružništva - Zadruge morajo stati izven politike Beograd, 31. avgusta, a, Povodom Kongresa Q|avnega zadružnega saveza fe|J3eyjn$ SHS. Si se bo vršil jutri v Ljubljani, je minister poljedelstva doktor Oton Frangeš poslal predsedstvu §»vm daljšo pismo, v katerem pravi m. dr.: »Obžalujem, da nje uradne dglžnosti zadržuj««. 4a M prisostvoval današnjemu slavlju GZS. Zato prosim, da prejmete moje iskrene m tople čestitke k 10 letnici, GŽS sme z zadovoljstvom motriti dosedanje uspehe svojega delovanja, čeprav je ponovnokrat v zadnjih 10 letih izgledalo, da je to delovanje samo glas vpijočega v puščavi. Njegovi sklepi in predlogi so se v preteklih 10 letih žal le premalo upoštevali. Navzlic temu pa ideje, ki jih je zagovarjal GZS, njso ostale neopažene na merodajnih mestih in ko je bila s 6. januarjem 1929 podana možnost realnega in konstruktivnega dela. so začele te ideje dobivati ustvarljive oblike. Prvič je bil po 10 letih pravično rešen najtežji problem poljedelskega, vsem poljedelcem dostopnega kredita potom Privilegirane agrarne banke. Vsi smo biti priče, s kakšnim navdušenjem so se odzvali vsi sloji našega naroda pozivu Ni- Vel. kralja, ki se zavzema za naše kmečko prebivalstvo s prav očetovsko skrbjo. Sedanji režim hoče v prvi wsti doseči to, da bo nov zavod prežet z duhom zadružništva in da bo podprl vse naše kmetovalstvo. Od 14 članov upravnega odbora je 8 članov izšlo iz zadružništva. V pravilih Privilegirane agrarne banke zavzemajo za.r druse v vsakem oziru prvo mesto Banka nima nobenega spekulativnega cilja in sploh Hoče ničesar zase. temveč ie njen cilj, da koristi samo zadružništvu in kmetovalcem. PAB, ki je bila ustanovljena 15. avr glista, bo začela poslovati že 4. septen}'-bra, in sicer na ta način, da bo najprvO rešila kreditne prošnje zadružnih zvez in šele kasneje ostale prošnje. GZS je lahko zadovoljen, da je bile s Privilegir rano agrarno Banko ustvarjena ena njegovih največjjh želja in to tako glede zbranih kapitalov, kakor t»4i slede zmožnosti, da bodo krediti dostopni vsem oblikam svobodnega zadružništva. Minister navaja ngto, kako ie upoštevane zadružništvo v novem za: konu o pospeševanju kmetijstva, in nato zaključuje; »V GZS sta vsikdar vladala solidarnost in medsebojno razumevanje. Nikoji ni prišlo v njem do kakih nesoglasij. Vselej je odklanjal strankarske vplive in reflekse GZS je ostal od vsega začetka nad našimi političnimi borbam), zavzemajoč se samo za bratsko pozitivno in realno delo Zato lahko GZS ob svoji desetletnici z zadovoljstvom ugOr tavlja. da je ostal dosleden in zvest zadružnim idejam, ki izključujejo vpletanje političnih stremljenj v njegovo delo. Sedai ie na GZS. da zbere vse sile našega naroda za konstruktivno in stvarno delo. da b: moge' izvršiti svoje velike naloge Na niem ie. da 'druži brez političnega varuštva vse kmečke sile im da i;h usmeri h konstruktivnim ciljem, ki jih poed;nc: rte more;f> doseči osamljeni, temveč samo v zajednei. Spominjam se z zadoščenjem, da sem tudi jaz pred 10 sod* lov s i r>r' ustanovitvi GZŠ Q«t?iam zvest zadruž.n:,m idealom ter V a« prosim* S- predsednik, da izvpHf sporočit' moie čestitke vsem zadrugariem n da spre mete izraze mojega odličnega spoštovanja dr. Oton Frangeš.« Strašna nesreča ameriškega parnika Ob kalifornijski obali je zavozi! parnik „T, C. Dood" v izletniški parnik „Don Juan" in ?a preseka! na dvoje -V valovih je utonilo 74 ^ottt&or in mornarjev ki v mnogočem sliči nedavni nesreči iz letniškega parnika v Ostendu, ko je utonilo 70 oseb. Parnik »T. C. Dood«, last Standard Oil Company je zavozil zaradi nepravilnega manevriranja nad 63 let starega izletniškega parnika »Šan Juan« v le tega in ga dobesedno presekaj na dvoje. Ker se je nesreča odigrala v poznih večernih urah, je bilo reševanje potnikov parnika »Don Juan« skoro onemogočeno, tako da je utonilo v valovih 74 potnikov in mornarjev.. Mornarjem parnika »T. C. Dood« se je posrečilo rešiti samo dva otroka, ki sta se oklepala desk V par trenutkih so izginile ruševine presekanega parnika pod vodno gladino, po kateri so plavale samo še deske razbitega parnika. Med potapljanjem so se odigravali na krovu nesrečnega parnika obupni prir Potovanje delegacij Fidaca skozi Ljubljano V poči od petka na soboto so s simplon-skim ekspresom potovali člani francoske in italijanske delegacije, z njimi vred pa tudi nekateri privatni udeleženci beograji-^ga kongresa. Včeraj ob 7.17 zjutraj so z brzo vlakom z Rakeka prispeli preostali člani belgijske delegacije, del Portugalcev in ena francoska dama Do prihoda brzovlaka z Jesenic so si tekom poldruge ure ogledali Ljubljano ter se povzpeli tudi na grad Vse jim je bilo zelo všeč in so zagotavljali, f*a bodo ob povratku zopet obiskal' Ljubljano in nekatera naša letovišča. Z večernim brzovlakom ob 19.27 je v Ljubljano prispela ameriška delegacija, bro-ječa 18 gospodov in 13 dam. Z njimi sta pripotoval«, iz Franci ie tudi rumunsk' narodni poslanec univ. prof dr. Viktor Ca-ders in ruski general Paratov, oba ocMična zastopnika svojih oficirskih organizacij Na kolodvoru so goste sprejeli člani pripravljalnega odbora in damam izročili krasne šopke rdečih nageljnov. Za goste sta bila rezervirana dva spalna vagona, da so lahko udobno skozi noč nadaljevali vožnjo proti Beogradu. Tekom noči potujejo skozi Ljubljano še nekateri člani raznih organizacij, predvsem tudi nekateri znameniti privatni udeleženci in novinarji. Pričakuje se, da se bodo člani inozemskih delegacij ob povratku zadržali nekaj dni v Ljubljani, škoda pa, da gostom niso bile razdeljene propagandne brošure in slič-no, dasi s« bila kompetemtna mesta za to zaprošena. Popis za eesbti kuluk v Zagrebu Zagreb, 31. avpasta č. V Zagrebu se bo »vršil jx>:,sali vsi toyiora: voaovi iti atvtomo-Mi. hod"1-Ietm.i šofer Rudolf Bartelj je peijal z pjtimmi aivtomo-lrioTn več poimrMov iz Ljberca v Prago. Po d-vei^rip j« zaupat, aivto pa ie v ofocestoi kamen ter se j« preivrni;! Šofer ga je hitro post^uvi! n" "^8to ter eddirjai dalje, ne da bi se M briga!.? tw'ke. Hetkai nr kasneje pa se je skespl Ta deiamia ter si pOiOTal kroigJo v seaice. P:I -t mrtev. Portmaki so bili le lahko raijjear * Cleveland, 31. avgusta. Pri Pigeon I zori Potniki, večinoma ženske in otroci PoLntu se je odigrala parniška nesreča, J so obupno klicah na poinoč |n skušali doseči rešilne čolne Teh pa ni bilo mogoče spraviti v vodo. ker se je ladja prenaglo potapljala Na brezžične kMce ponesrečenega parnika so orihitgli na kraj nesreče razni parniki ki pa niso mogli stopit) v akcijo ker se je med tem že potoDil. Pri tem je zadel mali obrežni parnik »Mu-nami« ki je vozil z naivečio brzino Dro-ti krai nesreče, v Darnik »Dood« in zadobii tako težke poškodbe da se je pripel tudi potapljati Ker ie voda naglo zalila spodnje nrostore so utonili vsi kurjači in Dosadka ki se je mudila v spodnjih prostorih tako da se ie rešilo od 50 mož samo 36 V Clevelandu ie zavladala zaradi te strašne nesreče velika žalost in so odpovedane vse slavnosti ki bi se imele vršiti po veliki ameriški letalski tekmi športnih letal. 70 oseb pokopanih pod ruševinami Alžir, 31. avgusta a. Gasilci in tehnične čete nadaljujejo ? odstranjevanjem ruševir včeraj podrte stanovanjske hiše Izpod razvalin so potegnili do sedaj že 26 tako razmesarjenih trupej, da ni mogoče ugotoviti njihove identitete. Rešili so samo težko ranjenih ostb. k> irnaio vse po večkrat zlomljene ude razbite lobanje in Polomljena rebra. Po dosedanjih ugotovitvah se bo zvišalo Število mrtvih na najmapj 70 rseb tako da je ta stavbna katastrofa ena največjih. kar jih je bilo zabeleženih po sve tovni vojni Število žrtev ie zaradi tega tako veliko ker se ie hiša podrla sredi noči. ko so spali skoro vsi najemniki. Mednarodni kongres arhitektov Budimpešta, 3>1. avgusta a. Septembra se bo vršii v Budimpešti 12 mednarodni korogres arhitektov Na d«evm-em redu kongresa bodvrom eeško®lovažke v^Hiskf -dpoUtfet' nocoi s pre^f -'bl:ke Ma- sarykom im irancosk:iir --inr< '• ^tainorn v Brino Zvečer se vrneta v Prag' »Ljubljana v Jeseni" {.etošiua jesenska velgseimska prireditev, ki je že četrta po redu. ie bila včeraj otvorjena brez običajnih slavr nosti. tNaš velesejem se je's svojimi prireditvami že takp močijo uveljavil med našim narodom, da mu oficijelne otvoritve niso niti potrebne. Publika dobro ve, kaj ima pričakovati, ve pa tudi iz izkušnje, da ji nucfi vsaka nova prireditev ljubljanskega velesejma novih zanj-mivosti. Na razstavišču se je zadnje dni delalo s podvojgno marljivostjo. Povsod ie mrgolelo pridnih in nesebičnih delav-eev. da ustvarijo nekaj za splošnost ko-rjjstnega in poučnega. Ljubljana si je torej danes nadela zopet pfB^njčno obleko, da primerno sprejme desettisoče domačinov in tujcev. ki bodo posetili letošnjo gospodarsko in kulturno razstavo »Uubliana v jeseni*, kakor tudi odjične goste za* družnike. ki so danes prispeli iz vseh krajev naj»e mile domovjne. da v zvezi z današnjim zadružnim kongresom pror Slavijo destletnieo obstoja naše osred* nje organizacije jugoslovenskega zadružništva Glavnega zadružnega saveza Ob 9 iirj predpoldne so se zbrali pred ravnateljstvom velesejma odlični gostje, ki sta iih sprejela predsednik velesejma g Bonač in ravnatelj dr Oular Nato se je vršjl skupen obhod po razstavi Gostr je se si nemoteno in podrobno ogledali bogato ODremliene razstavne Drostore ki nudijo živo sliko vztrajnosti truda in marljivosti slovenskega kmetovalca obrtnika in industrijca Pa tudi uestra in zanimiva je letošnja pokrajinska razstava. saj združuje kar 10 različnih razstav. Uro kasneje, to je ob 10. uri. pa se ie vršila v paviljonu »K« mala svečanost O.b orijiki otvoritve zadružne razstave, ki jO prirejajo letos slovenske zadružne zveze ob priliki zadružnega kongresa, ki se vrši danes v Ljubljanj. Razstavo je otvorjl prof. Bogdan Remec. k> je v svpjem nagovoru povdaril. da je to prr va zadružna razstava v naši državi, ki naj seznani udeležence kongresa kakor tudi slovensko javnost s korjstnim. ti-lijm jn nesebičnim delovanjem slovenske ga zadružništva, kj sj je tekom desetle^ tij priborilo najvažnejšo vlogo v slovenskem gospodarstvu. Med številnimi zaslugami, ki si jih je zadružništvo pridobilo za napredek kmetijstva in osta* lihj)anog gospodarstva, je omenil velike uspehe v prizadevanju za znižanje obrestne mere. ki je danes v Sloveniji nižja kakor v vsaki drugi pokrajini na* še države. Pri otvoritvi te razstave so bili med drugim navzoči g. Šandor Aleksander kot zastoonik hrvatskega trr govstva ih zagrebške Zbornice za TOI. dalje oblastni komisar mariborske oblasti dr. Leskovar, generalni tajnik zt>or-nice za TOt dr. Fran Windispher. vladni svetnik dr Andrejka. dvorni svetnik dr Stare ter številni zadružni delavci in funkcijonarji. Razstava n ima Olepševalno driištv«. ki deluje z vso vnemo in požrtvovalnostjo že skoro četrtstolefia ter ima na skrbi blizu 6 km cest in ulic Hodnikov te napravilo društvo dosed-i nad 50f> m r>o Din. kar pomeni nad 15 000 Din stroškov V počet-ku je društvo delalo s prostovoljnimi prispevki a odborniki so bili po cele noči na cestah z lopatami in krampi Tudj sedanji odbor ie vztrajno na dehi Ker pa čaka drp štvo še izredno mnogo stroškov ak<» boče izvršit' vsa dela ki so za rvovzdigo lasel-bine se ootrebna irired' nrih»Hnii rn«sec I inynn fombo|o. Olergevalno društvo ne poznp razlike med tem more bjti Liiifc-ljani '"relevantno, ali dobi zanemarjeno V,"s *»li na v-7orn° 'ireieno kolonijo 3TSPFFK V četrtek 5 septembra bo v r nšper'--!) tik kolodvor" veliki sejpm 7,a konie n-nveio ž;v'no -vjnv3 'rob nioo jn pole" tp(T- '-ramfrsk' -se-eni Ker sc obvp$?en oy;roma zaintoresiranj »uji kuo-■*j se vab'io lasfn;ki W vseh sosn^nfiJ' občin da priženeir rim več živ;np Vfl^liefli -o tudi 'oblači Vuoci ker feo npfovn b.agra 'a ;7biro Ta sejem ie vsako leto dobro obiskan. Imenovanja v vodstvih lekraSluh direkcij Beograd, §vgusta. č. V« praJiog mini-fitra [»roijjetfl imenovan direktorja grebške fo|eju$ij>ke direkcij« PeUr SefflJ»-oovič, dosedanji pomočnik direktorja direkcije. Za ppmočnika direktarj* je Im* novii« i ni tarko Zavadii, nftielnik #troj«er ga oddelka. V Sarajevu je za pecBetnfku di' rektorja železniške direkcije imenovan Aleksander Petrovič, dosedanji pomočnik direktorja pomorskega promet* v SjMu. 'L* pomočnika direktor^ v Subotici je Imenovan Niko Ujurič, načelnik ekonomskega oddelka. Uppkojen je direktor železnic Niko Kostif tega je podpiMD daljši ukaz o napredovanju uradnikov ministrstva za promet. Beograjski župan v LJubljani Ljubijau*. avgu#t». j« prwp«l z gorenjskim brzovlakom v Ljubljano gosp. ijileš Savčič, predsednik beograjske občine, (i os p. Savčič se vrača s svojo soprogo iz {iamieiuja, kjer se je wd»je tedne jdravil. v Beograd odpotuje jutri zjutraj, Proslava ZNP. Dva medmeuni tekmi Zagreb, 31. avgusta Danes se je z dvema medmestnima tekmama pripela proslava lOletnega obstoja ZNP. Zagreb • Gradec 5 ; 1 (4 : 0) Ob 3,20 sta v prisotnosti 1500 gledalcev nastopili mestni reprezentanci Zagreba in Gradca. Zasjuženo je zmagal Zagreb s 5 : 1 (4 : 0). V prvem polčasu je bilo zagrebško moštvo mnogo boliše od greikega. plasti glede eUna to domačini nadkrilje-vali go6t« Najboljši zagrebški igrač je bil L«inert, ki je izborno vodil napad Gradča-ni so y drugem pplčasu igrali mnogo bolje ter so s? izkazali s svojp fairnesso in discipliniranostjo Scortali so za Zagreb Hi-trec 3 in Leinert 2 za Gradec Klima, Dobro je sodil g. Podubsky. Beograd : Split 2 : 2 (0 : 0) MoStvo Beograda je bilo bolje od Spli-čanov vendar so bile simpatije publike na strani Dalfnatmcev. Jutri dopoldne se vršit« finalna tekma za pokal prof dr. £ukljeja med SK kra-jišnik (Banjaluka) in GSK Marsonija (JJrod) in reprezentančna tekma joniorjev Ljubljane in Zagreba, popoldne pa medmestni len-mi Gradec . Split in Beograd ; Zagreb. Dunajsko nogometno prvenstvo Dunaj, 31. avgusta, g Danes se je vršilo nekaj prvenstvenih nogometnih tekem, Sijih rezultati so naslednji: FAC : Vienna 3 : 3 (2 : 1). \VAC : Austria 3 : 3 (1 : 1), Vorwarts rGersthof 5 : 0, BAC : Neufeau 6 r 2. Slovan : Altman-nsdorf 1 : 0. Zadnja tekma je bila zaradi mraka predčasno prekinjena. ŠOLSTVO Drž. mešč. šola v Vojoiku. Vpisovanje 16. septembra do (t. Preglasiti se morajo pofiovtvo tudi vsi oni učenci 1 do 4. r&zr.. ki so se že vpisati pri vpisovanju meseca junija. Ponavljal no izoiti 1-4., Šolska maša 16. m priče tiobi« vse mšie kajige brezplačno v šoii. K*-1^ preteklo šolsko leto bo tudi letos deloval'? na ravotiu Solsk? kuhinj*. V šoli Glasbepe Matic« JJubtjaask^ sp bodo poučevati le-tos naslednji predmeti: glasbema teorija, iHlad-msko potje, so4»pesedaniib učencev bo dame« 1. seiptembra od 9. do 12., dne !. in 3. septembra pa o6a dneva od 8.—12. in popoldne od 14.—17. v ravnateljevi pisarni zavoda, ki se nahaja v hiši g. Robr«na«ia Refrt pouk 9. sept. ob 8 Vsa nsudaljna podrolima ob naive- denib dnevih pri ravnatey®tvu zavoda. Drž. meščanska šola aa Jesenicah. Vpisovanje ho 12 im 13. sept od i. d/o 12-. šolska njaža pa 16. sept ob 8 Redni po'uk 17. septeirubra, Trirazredna trgovska creorfialM šola ¥ Kranju. Vpisovanje bo danes 1. septembra od 9. do 12. v upraviteljevi pisarni. Novince (ke) naj privedejo k vpi6zj'asa na uradni desk-' v poslopju srednje tehnične šale, H. »adistropje Na gospodinjski šoti na Jecaaicah aa Gorenjskem bo vpi^ovanie v ponedeljek 2. septemiira od 10 —12. dopoldne v osnovni šoJi. Sprejmejo se učenke, ki so dopolnile 16. let« starosti ia dovršile osnovno šoki. Drž. reaiaa gimnazija v Novem mestu. Vpisovanje v i raared bo 11. sepiembra od 1.-r-l2.. v ostale r.zrede <11 — VIU.) za dosedanje ueeaee 'udi H septembra od 9-—H. Učenci U tujib zavodov pa se bodo vrvisoviJi 1?- septembra od 9.—12 Noviiapi »oraio pruvMi s sebpj inkve vzpr^evalo in krs-loi list. domači upeijci pa zadnje ^m-ičevalo Pismeni teč- fcapiti (nakna ' Smer vetra Barom. in brzim Opa*ryaBja o ptf v m. ki sek. Muhljana 764 ' 16 85 mirno Mirljbor '63'5 20 75 N 2 Zagreb 764-1 20 80 S6W % ''eoarad ^4-0 21 6-t mirno Sirnievo nufer}e bil namen pravoslavnih kupiti opuščeno cerkvico sv. Maksimilijana, ki leži poleg Mariborske ceste za poslopjem državne radarske šole. Ker pa jim to ni uspelo, dasi bi cerkvica odgovarjala določbi pravoslavne vere glede lege (znano je, da morajo biti pravoslavne cerkve zidane tako, da leži oltar na vzhodni in glavni vhod na zahodni strani), so sklenili zgraditi lastno cerkev. Vse pohvale in občudovanja je vredna Izredna agilnost sicer še zelo mlade pravoslavne cerkvene občine. Leta 1920 in 1921 je moral še vedno opravljati duhovno službo pri vernikih celokupne Slovenije pravoslavni duhovnik, sedanji ljubljanski vojaški svečenik prota g. Dimitrije Jankovič. G. prota je takrat osnoval poleg mariborske tudi celjsko Srbsko pravoslavno cerkveno občino, kateri je bil prvi predsednik takratni polkovnik g. Naumovič. Isto-fcasoo pa Je bila v Celju urejena majhna pravoslavna kapelica, ki obstoja tudi še danes v poslopju vojašnice Kralja Petra na Dečkovem trgu. Dejstvo, da more sprejeti kapelica v svojo notranjost le okrog 40 ljudi, v Celju pa se nahaja stalno poleg vseh civilnih in vojaških pravoslavnih rodbin še okrog 750 vojakov pravoslavne vere, ki se zaradi skromnega kapeličnega obsega morejo jedva enkrat v letu udeležiti službe božje in prejeti svetotajstva, je vzpodbudilo današnji odbor celjske pravoslavne cerkvene občine, da se je z vso vnemo oklenil misli, zgraditi v Celju pravoslavni cerkveni hram. Za svoje velike zasluge je bil prota g. Jankovič izvoljen za častnega predsednika celjske pravoslavne cerkvene občine. Hram sv Save v Celju, ki bo obenem prva pravoslavna cerkev V Sloveniji, bo imoozantna stavba, zidana v izrazitem srb-sko-bizantinskem slogu. Cerkev bo imela obliko križa in bo okrašena z eno veliko in dvema manjšima kupolama. Dolžina cerkve bo 25 metrov, širina pa bo znašala 15 metrov. Velika kupola sredi cerkve bo visoka 28 metrov in bo ležala na štirih mogočnih stebrih, imenovanih po štirih evangelistih »evangeljski stebri«. Tik za glavnim vhodom, ki bo nasproti dr. Sernečeve vile na zapadni strani stavbišča, bosta postavljeni po 23 metrov visoki manjši kupoli. Desna bo služila namestitvi zvonov in krstilnici, dočim bodo v drugi kupoli izpeljane stopnice za dohod na cerkveni kor. Vsa stavba bo zgrajena iz betona in ne bo zunanji zid izglajen, temveč bo ostal v naravni barvi. Pač pa bo stavba Vsevprek po robovih okrašena s pletenimi okraski, pomešanimi v gotovih oddelkih s starimi slovanskimi cerkvenimi motivi. Arhitekt g. Momir Korunovič, inšpektor gradbenega ministrstva in šef sekcije za gradnjo monu-mentalnih stavb, ki je pred dnevi dospel v Celje s posebnim dovoljenjem ministra za zgradbe in ki je napravil brezplačni načrt za celjski hram sv Save, bo skušal omenjene okraske kombinirati s starinskimi motivi slovenske narodne ornamentike v celjski okolici, v kolikor bo to sploh izvedljivo. Prva pripravljalna dela, tako izkopavanje zemlje za temeljno zidovje, dovoz potrebnega peska, gramoza itd. bodo izvršena tekočo jesen. Pomladi bodo licitacijskim potom razpisana gradbena dela in ob letu bo stal ponosni dom sv. Save v Celju dograjen do vrha velike kupole. Cerkev bo imela tudi dva manjša stranska vhoda, ki se bosta stekala pod veliko kupolo. Cela stavba z notranjo opreme vred je proračunjena na 1,200.000 Din. Vsi celjski nacionalno misleči Slovenci iskreno čestitajo celjski pravoslavni cerkveni občini, da se ji je posrečilo doseči zgradbo lastnega božjega hrama, ki naj bo vsem simbol iskrene ljubavi do vere in do narodnih idealov. sednik Ciril-Metodove podružnice, kjer je močno uveljavljal svojo narodno zavednost obenem pa tudi zvest član Sokola, ki je zaradi žalovanja za njim odpovedal jutrišnjo sokolsko slavnost Par let je pokojnik kot preizkušen mož vodil županske posle V Slovenjgradcu. Kako veliko simpatijo je užival med prebivalstvom, je pokazala presrčna manifestacija, ko je lani 20. novembra praznoval zlato poroko s svojo zvesto zakonsko družico Elizabeto rojeno Steinhauerjevo. Njegova delavnost je bila ocenjena tudi na najvišjem mestu: kralj ga je povodom krsta kraljeviča Andreja odlikoval z redom sv. Save IV. stopnje. Pogreb blagega pokojnika se bo vršil v ponedeljek ob 16. in slovenjgraško prebivalstvo bo gotovo z vso pijeteto izkazalo zaslužnemu županu poslednjo čast Hvaležen bo ostal spomin nanj med nami. Užaloščeni družini izražamo najiskrenejše so-žalje! Trije četvorčki se dobro razvijajo Prejemamo še vprašanja, ali so četvorčki Terezije Gorenjčeve živi in zdravi. So, — namreč trije. O Kristinki, ki je umrla dva ni po rojstvu,, pa je takrat poročal »Ponedeljek«. Mati Terezija Gorenjčeva, ki si je v minulem tednu popolnoma opomogla, je pretekli četrtek popoldne zopet čvrsta zapustila porodnišnico in se v spremstvu moža podala na dom v Lokah pri Mengšu. S seboj je izmed četvorčkov vzela še preostalo hčerkico Marico, ki je najbolj močna, oba fantka Benjamina in Pavla pa bodo do nadaljnjega še negovali v Dečjem domu. kjer se prav zadovoljivo razvijata. Zadnje dni pred odhodom iz porodnišnice so porodnico obiskali mnogi znanci in drugi. »Jutrov« vzgled je dobro pripomogel, da je družina zaenkrat kolikor toliko le podprta. Iz Beograda je tudi prispela lična dečja oprema za novorojenčke, ki jo je poslalo Materinsko udruženje. Se priporočam za vsa v mojo stroko spadajoča dela in sicer: stopnične, balkonske, grobne in vrtne ograje od najpreprostejše do umetniške izdelave. Polžaste stopnjice. Škarjasta omrežja iz specialnega U železa. Solnčni za-stori. Železna konstrukcija vseh vrst. Specijalna izdelava strešne konstrukcije do najtežje izpeljave, kakor tudi železni rastlinjaki za vrtnarje. — Stalna zaloga vseh vrst štedilnikov. Pripoznano solidno delo. — Avtogenrično varenje vseh kovin. - Telefon št. 32 - 91. Se priporoča ■t IJSSI K : ►IKKKKKKKKKKKKKKKKKKKK^ S si f L- IIHSmEBBSmB SESZSli Vošnjakova 10 Ob 30 letnici novomeškega Olepševalnega društva Novo mesto, 31. avgusta. Danes je poteklo 30 let obstoja novomeškega Olepševalnega društva. Ustanovljeno 1. 1899. pod načelstvom pokojnega notarja g. Viktorja Poznika, a po njegovi smrti pod načelstvom g. Adolfa Pauserja, se je do pričetka vojne zelo lepo razvijalo. Svetovna vojna je docela ustavila tudi delo- liJU B LJANA Pražakova nI. FEEDO BUK, predsednik vanje Olepševalnega društva. Po prevratu je na vzpodbudo takratnega župana g. Rozmana ter g. Urbana Horvata, vestnega društvenega blagajnika od društvene ustanovitve do danes, stopil na čelo Olepševalnega društva g. Ferdo Buka. Mož si je stekel s svojo agilnostjo za društvo in za povzdigo Novega mesta velike zasluge. Društvo je imelo po vojni polne roke dela, mimo tega pa je bilo v vednih skrbeh za denarna sredstva. Da se napolni društvena blagajna, je priredilo vsako leto po par javnih prireditev. Poprej zanemarjena pota brez nasadov in klopi, zlasti ob naši divni Krki ter na Kapiteljskem marofu, so sedaj očiščena in lepo zasajena drevesa napredujejo v rasti. Povsod ob vodi so v senci postavljene lične klopi, ki nudijo sprehajalcem prijeten počitek in diven razgled po okolici. Društvo si je tekom let napravilo svojo lastno drevesnico. Krasno je preuredilo zlasti trg sv. Katarine, ki je sedaj v ponos mestu s svojimi cvetličnimi nasadi. Društvo namerava prihodnje leto razširiti svoje delovanje na področje tujskega prometa. V to svrho izda album Dolenjske z njeno prestolnico. Težka nesreča zaradi lahkomiselnosti Kran], 31. avgusta Snoč! se je hitro raznesla po mestu vest o tragični nesreči mlade delavke na ga-štejskem klancu ljubljanske državne ceste. Nesrečo je povzročila nepredvidljiva lahkomiselnost. Malo pred pol 8. zvečer je pripeljal Ljubljančan g. Končan po gaštejskem klancu navzdol. Pred ovinkom, ki ga napravi cesta preko železniške proge, je šofer opazil v svitu avtomobilskih luči, da leži na tleh neka ženska in poleg nje dvokolo. V zadnjem hipu je še zavrl avto, da se je ustavil pred truplom, ki se ni nič premaknilo. Sluteč, da gre za nesrečo, je stopil g. Končan k truplu. Mlada delavka je ležala v nezavesti. Na glavi je imela rane, iz katerih je curljala kri. Nato je prišel tudi S, Stanič, sin bližnjega železniškega čuvaja. Takoj so ponesrečenko, o kateri pa niso vedeli, kako je prišlo do nesreče, naložili na Kon- čanov avtomobil in jo prepeljali v Kranj k zdravniku dr. J. Bežku. Zdravnik jc ponesrečenko preiskal in ugotovil, da ima na desni strani glave prebito kožo in počeno lobanjo. Pri zdravniku je prišla ponesrečenka malo k zavesti, da je še mogla povedati, da se piše Pišler in da je doma iz Mavčič. Obvestili so rešilni oddelek tukajšnjega gasilnega društva, ki jo je odpeljal na njen dom v Mavčiče. Kakor smo se informirali, je ponoči padla v nezavest, iz katere se danes še ni zbudila-Vendar obstoja upanje, da bo prebila krizo, ako ne bo kakih notranjih krvavitev v glavi. O nesreči so obvestili tudi tukajšnjo orožniško postajo. Poizvedbe je izvršil tit. narednik g. Sever. Do nesreče je prišlo na naslednji način: Po stopnicah, ki vodijo od železniškega prelaza pod gaštejskim klancem v Straži-šče, sta v kritičnem času šla dva fanta, pomočnik in vajenec od nekega tukajšnjega usnjarskega podjetja. Ko sta že skoro prešla navzgor vse stopnice, je zadel 16-letni vajenec, doma iz Semiča, na večji kamen in ga brcnil preko stopnic, da se je sko-talil po skoro navpičnnem bregu 30 m globoko na cesto. Kamen, ki je bil težak 3 kg in pol, je moral z veliko silo prileteti v loku na cesto in zadel Pišlerjevo, ki se je peljala s kolesom, baš v desno stran glave. Pišlerjeva, omamljena od silnega udarca, je omahnila s kolesa in padla na cesto, kjer jo je kmalu nato našel omenjeni av-tomobilist. Ponesrečena Antonija Pišler, stara 24 let, se je šele pred kratkim poročila v Mavčičah z ondotnim organistom. Doma je šivala perilo za tukajšnjo tvrdko Ivan Sav-nik. Včeraj se je baš vračala od omenjene tvrdke, kjer je imela opravka, proti domu, ko jo je zadela ta nesreča. Vljudno naznanjam, da vsled selitve od 1. sept. do preklica novih pacijentov ne sprejemam. 10926 Leopold Smerkolj, voditelj zobnega ateljeja Fred. Hr. Zins-vdova, Ljubljana, Celovška cesta 34. Voz za smeti Na velesejmu se sedaj nudi obiskovalcem na vpogled nov moderen voz za zbiranje smeti po mestih. Ljubljanska občina je že dalje časa iskala primeren model smetiških voz, ki naj bi odgovarjal vsem higijenskim predpisom. Inozemstvo je ponujalo svoje sisteme, ki so bili deloma praktični, deloma pa glede cene zelo pretirani. Končno so prišli naši domači obrtniki, ki so občini predložili načrte glede teh voz. Gradbeni direktor g. inž. Prelov-šek se je odločil, da da izdelati posebne vozove domačim obrtnikom. To je bilo vse hvale vredno. Mladi tehnik in konstrukter g. Albin Kunstler je predložil sporazumno s ključavničarskim mojstrom g. Josipom Rebekom model, kakšen voz naj bi mestna občina naročila za pobiranje smeti po ulicah. Smetarji pobirajo smeti ravno ob urah, ko je največji promet, ko hite ljudje v urade in deca v šole. Bilo je v javnosti že dosti kritike o teh odprtih vozovih. Upamo, da bo mestna občina uvedla zaprte vozove za smeti, kakor jih je g. Kunstler skupno z g. Rebekom izdelal. Prvi voz ja zelo lično izdelan, teče na štirih kolesih ter je za dva konja. Voz sprejme vase toliko smeti ,kakor prej dva odprta voza, tako da bo lahko občina pri vpregi sami marsikaj prihranila. Voz tehta 1200 kg ter ima 3 kubične metre prostornine. Na vsaki strani na vrhu v strehi so po tri vložišča za zabojčke smeti. Zabojčki s smetmi se po posebni napravi zavrte, tako da pade vsebina v spodnji prostor, ne da bi veter odnašal prah naokrog. Zanimivo je tudi, kako se potem poln voz izprazni na smetišču. To se zgodi z avtomatičnim dvigalom na levo in desno brez napora. Navdušenje publike je doseglo svoj vrhunec pri premijeri grandijoznega velefilma Premijera! Ob 3„ 5„ 6., ^ 8. in 9. uri! Mladini neprimerno! PICCADILLY (Nočno življenje v Londonu.) Vsakdo občuduje divno lepo igro krasne kitajske umetnice ANA MAY-WON6 Elitni kino Matica" Telefon 2124 Pomnožen orkester svira najnovejši n repertoar. Bosnafilm. Čudne najdbe telesnih ostankov Jesenic«, Si. avgusta Ko je včeraj dopoldne tovarniški upokojenec in hišni posestnik Ivart Smolej, p. d. Pehtovec iz Kurje vasi, v družbi delavca Karla Zvezde poleg svoje hiše kopal in odstranjeval skale, da si izravna in razširi dvorišče, je zadel s krampom ob neki bel predmet ter je šele po ponovnem udarcu s strahom opazil, da je to človečka lobanja, ki pa je na žalost zaradi udarca s krampom precej razpadla. Ostal je le zgornji del obraza. V zgornji čeljusti se nahaja nekaj prav dobro ohranjenih zob. Vrhni del lobanje pa se še vedno da lepo skupaj sestaviti, vendar pa je očitno, da je to lobanja človeka, ki je živel pred davnimi stoletji, morda tisočletji iti ga je skala, težka gotovo nad 30 ton, pokopala pod seboj. Zanimivo je nadalje, da sta našla delavca v okolišu, kjer je ležala lobanja, izredno čudno prst, slično domala cikoriji. Prst se med prsti fino mane ter najbrž izhaja od razpadlih teles, kajti na tem mestu so našli že pomladi eno lobanjo, ki pa se je razsula, nedavno pa so našli nekaj metrov stran tudi živalske kosti. Po mnenju ljudi je moral ta nesrečna bitja podsuti ogromen plaz, ki je pridrvel z navpične gore Možaklje ter je zabrisal vsako sled za nesrečneži. Delavci bodo kopali naprej, morda najdejo še kaj, umestno pa bi bilo morda, da bi sč za Stvar zanimali tudi znanstveniki. Spretni vlomilci Kakor smo imeli priliko že večkrat poročati, se klati po Gorenjskem že nekaj časa doslej še popolnoma neznana tatinska in vlomilska tolpa, ki straši nekaj dni v tem kraju, pa se zopet preseli v kak drug kot Gorenjske. Orožniki, prideljeni raznim postajam, imajo z zasledovanjem skrivnostnih ptičev neverjetno posla. Patrulje švigajo iz vasi v vas, vendar pa ostane ves napor brezuspešen. Tatovi so zdaj v Bohinjskem kotu, nakar se pojavijo okrog Kranjske gore, nato zopet v blejski okolici, a se naslednji dan že zopet raznese vest, da so pričeli z vlomi kje v Poljanski dolini. Preteklo noč pa so se vtihotapili svedrovci v okolico Škofje Loke, kjer so že pred nočio oprezovali za raznimi vlomilskimi prilikami. V okolici Bergantove trgovine v Stari Loki so ostali dalje časa in strokovnjaško premotrili vso hišo. Bilo je okrog 2. ponoči, ko so nekateri čuli korake okrog hiše. vendar pa niso polagali na to nobene pažnje. Vsi v hiši so spali trdno spanje, ko je naenkrat zaškrtala mreža V prizemskem Kletnem oknu. S pomočjo drogov so svedrovci mrežo kmalu okrivili in zlezli v klet. S seboj pa so seveda imeli žepne Svetiljke in so tako kmalu našli vrata, skozi katera so prispeli v vežo. Od tam so vdrli v shrambo, k.ier so našli veliko zalogo jestvin. Naposled so se odločili za zabelo, meso in jajca. Odnesli so večjo množino, vzeli tudi kruh in pobasali v pripravljene vreče 100 jajc. BiH so pa Seveda med tatovi tudi kadilci. Oskrbeli so se s škatljo vardarskih in zetskih cigaret. Po daljšem brskanju so iztaknili nekje tudi 400 Din gotovine. Na prosto so prišli po isti poti kakor so prišli v notranjost hiše. Uzmoviči so bili izredno spretni, kajti povzročili niso prav nobenega ropota. Zunaj so se nato odločili, da naskočijo še okno V trgovini. Poiskali so nekje kramp, ki pa je bil preslaboten in okna niso mogli odpreti. Mreža je bila premočna. Po daljšem trudit so svoj namen opustili in se zadovoljili s prej naštetim plenom. Oškodovani trgovec je opazil tatvino zjutraj in prijavil zadevo orožnikom. Ker pa je ime! opravka tekom dne tudi v Ljubljani, je stopil še na ljubljansko policijsko direkcijo in tudi tti opisal nočni dogodek. Zgodaj so začeli Ljubljana, 31, avgusta V Vnanjih Goricah poleg Brezovice je zavladalo včeraj zjutraj strahovito razburjenje. Povod k temu je bil strah 47-Ietne posestnice Marjane Lenaršičeve, ki je hitela po vasi, se ustavljala pri hišah in pripovedovala o napetem in strašnem nočnem dogodljaju. — Roparje imamo v vasi, je kričala še vedno vsa tresoča se. — Jojmene, so se čudili ljudje, kaj bo, Raj bo. Nobenega miru nimamo. In nikoli človek ne ve, kje ga kaj čaka. Okrog 5.30 zjutraj je prihitela že do orožnikov na Brezovici vsa iz sebe in sko-ro brez sape najmlajša hčerka Lenaršičeve in naznanilo orožnikom, da je bila mati ponoči napadena od treh maskiranih razbojnikov. Njeno pripovedovanje je bilo tako nazorno, da se je taljoj dvignil postaje-vodja g. Rus in odšel v po] ure oddaljeno vas. Zaslišal je preplašeno Čudjo, kakor se po domače imenuje Lenaršičeva, ki mu je mogla le počasi v pretrganih stavkih raz-tolmačiti, kako se je stvar pripetila. Bilo je okrog enih ponoči. Lenaršičeva je spala v svoji sobi. ki jo deli od sobe hčera veža. Ker kot starejša ženska ni spala baš najtrdnejše spanje, se ji je v polsnu nenadoma zazdelo, da je začula pred pra* gom drsajoč korak. V naslednjem trenutku se ji je zdelo, da je začula škripanje vrat. nakar pa je že planila pokonci in opazila pred seboj tri maskirane razbojnike. Da to niso bile sanje, se je zavedla takoj. Eden izmed razbojnikov, in sicer največji, je stopil pred njo in ji s pritajenim glasom zagrozil: Molči ženska j 2e pripravljeni klie tia pomoč ji je zamrl v grlu, kajti prvi razbojnik je stegnil roko in je do smfti preplašena Lenaršičeva ugledala pred no-Som samokres. Takrat je stegnil roko tudi drugi razbojnik in ji pokazal nož. , Prvi je nadljeval: »Mati, pokaži rtam de-tiar, drugače bo križ!« Ker Lenaršičeva ni mogla takoj vstati, So jo maskiratici Zopet nahrulili in znova zahtevali, da jim pokaže, kje ima skrit de- Pri mottiah prebave, želodčnih bolečinah. zgagi, slabostih, glavobolu, misija nju oči. razdraženih živcih, nespanju, Oslabelosti, nfevolji do dela povzroči naravna »FRANZ JOSEFOVA« gtetiči* ca odprto telo in olajša krvni obtok. Poizkusi na tHiiverž!obi se v vseh lekarnah, drogferijaJi in špecerijskih trgovinah. tiar. Lenžršiefeva je bila prisiljfoia, odvesti jih do male omarice, kjer je Jiiela v listnici 100 Din, dočim j6 imela Večji zitesek skrit drugje. Roparji se s tem riiso zadovoljili, zato jim je morala dati še ročno denarnico, v kateri r»i je imela le nekaj drobiža. Slednjič so roparji pozVali Le" haršičevo, naj jihi sledi v podstrešno shrani bo za živež. Tamkaj sci ši napadalci izbrali par klobas, V veži pa so si že prej natočili v pločevinasto posodo tri litre mleka od Večefhe molže. Slednjič so spravili vso tresočo se Lenaršičevo nazaj v njeno sobo, dočim so sami izginili v temo. Preden pa so vželi slove, se je največji še enkrat obrnil do hapadenke Iti ji zagrozil: Pripravi sel Ako zineš o stvafi le bese^ dico, ti zažgfirtlo hišo! V naslednje«! trenutku ie čula drgetajoča Lenaršičeva še par drsajočih korakov, nakar je v hiši zopet vse Utihnilo, Čim je zavladal popoln mir, je Lenaršičeva planila v vežo in priklicala hčerke, ki o napadu niso imele niti pojma. Preplašene ženske so kortiaj čakale jutra, nakar so odhitele na vas in pričele pripovedovati o nočnem dogodku. } Orožnik je takoj Začel Zasledovati ma-' skirane neznance, Obšel je Vso vas, zaslišal tega in onega. Slednjič sta prišla skupaj tudi s 13-ietrtim pastirčkom pri Lenar-šičevih. — Jaz pa vem, kateri so bili, je zapel pred orožnikom. — Oho, se je začudil ta, no mali, pa nam ti povej, kar veš! — I tnoj bfat in pa Janez G. in pa še eden, ki ga tiisern spoznal, so bili. Deček je nadaljeval pripovedovanje in povedal, da je spal na večer v mrvi na skednju poleg hiše. V mraku Sta se pojavila tamkaj tudi neki Štefan B. in pa Tahez G. Ža njima je prišel še neki tretji, ki ga pa mali Tonček ni spoznal. Čul je tiho šepetanje, vendar razločil samo par besed »Da jo bodo zvezali«. Pozneje se za stvar hi zmenil in zaspal. »Razbojniki«, eden star 17 let in po poklicu pliučaVhičarski vajenec, drugI star 16 let, tretji neznan. So našli lestvo in se splazili na streho. Tam so po daljšetn času odstranili tiad 1§ opek, potrgali strežnice in si tako napravili vhod v podstrešje. Iz podstrešja so seveda z lahkoto prispeli v spodnje prostore in izpeljali svoj načrt. Orožnik je oba imenovana roparja še istega dne izsledil. Odve-del ju je na postajo, kjer Ju je pričel zasliševati. Bila pa sta tako zakrknjena, da nista hotela izdati tretjega tovariša, zaradi česar sta morala zaenkrat romati sama v zapore ljubljanske jetnlšnice. Vpra sanje novega zdravilišča Kostrivnica-Podplat, 30. avg. Naš kraj je izredno bogat na vrelciii kisle VOde, ki je Učinkujoče zdravilo proti želodčni bolezni, pljučnemu katarju, priporočljivo pa tudi za vsakega, ki trpi na sladkorni bolezni, kroničnemu katarju mt» hurja itd., kar je ugotovilo in priznalo že več tu- in inozemskih zdravnikov in bolnikov. Tako nnamo dva moderno utejena vrelca komaj 10 minut od železniške postaje KostrivHica—Podplat. Sta to: «Kra ljev vrelec® ali »Kostrivniška slatina« in vrelec »Sv. Ignacija«, oba last g, Franca KUpnika. V komaj 20 minut Oddaljenem Ga-berniku imamo Vrelec »Kralja Aleksandra I.«, dalje »Marijm vrelec« (Gaberniška slatina) Rozalijin vrelec in še 4 druge, ki pa so sedaj zapuščeni. Tako Kostrivnica, kakor Gabernik fcnata krasno solnčno lego in je okolica obeh naravnost idilična, Življenje je v tem kraju ceneno, ker le zemlja rodovitna in se živinoreja precej goji. V zasebnem življenju se je v zadnjem času 2ačelo razpravljati o ustanovitvi cenenega zdravilišča, tako da bi bila dana prilika tudi financijelno šibkejšim prežive. ti počitnice v zdravilišču. Ta ideia bi bila tudi izvedljiva, ker ima Gabernik na razpolago dve dvenadstropni hiši. ki sta popolnoma prazni. Misel je zdrava in je le želeti, da se lokalna oblastva resrto zavzamejo ža stvar. Podplat se v letošnjem poletju fcelo oživlja. Poleg mnogih avtomobilov iti Voznikov, ki pasirajo ta kraj, nas radi obiskujejo beograjski dijaki, ki so v Gabemiku na počitnicah. Teh je 90 po številu in ima. jo lastni tamburaški zbor. Na tuice napravi žalosten utls samo železniška postaja, ki ima sicer čakalnico v obliki majhne barake, nima pa prometne pisarne. Mero-dajne faktorje pohovtiO prosimo, da nam napravijo razmeram in kraju spodobno in primerno postajo. Kmetski dan in konjske dirke na Bledu dne 8. septembra. Jahalno in dirkalno društvo za Gorenj-, sko priredi na stadionu S. K. Bled (v Zakil dne 8. septembra ob 15. velike konjske dirke. kmetska mladina pa priredi kolesarske dirke. Prireditve bodo združene z običajno povorko kakor vsako leto in z veliko ljudsko veselico. Program: 1. Kolesarske dirke. Zbirališče kolesarjev ob 8. uri dopoldne pri hotelu »Lovcu« na Biedu. t>irkači naj se prijavijo po dopisnici »Zvezi društev kmetskih fantov in deklet« v Ljubljani, Kolodvorska ulica št. 7, t. 6b 13, uri zbiranje okrašenih voz, konjenikov in narodnih noš pri »Blejskem domu«, 3. Ob 15. uri konjske dirke v Zaki. 4. Ljudska veselica 1 bogatim srečolo-vom, ki ga priredi »Zveza društev kmetskih fantov in dektef«. Spored konjskih dirk. 1, dirka: t* tri- in Štiriletne kanje, daljava 1800 m. Vozovi na 4 kolesih 30 m popusta. Konji, ki so dobili darila, ta Vsako darilo 40 m dokiade. 2. dirka: ža konje od S let in starejše, daljava 2700 tU. Vozovi na 4 kolesih 30 ifl popusta. Konji, ki so dobili darila, za vsako darilo 40 m dokiade, 3, dirka! enovprežna za ametikanske dirkače, daljava 2700 fti. Doklado in popust določi razsodišče pO rekordu tn pri. dirkanju. 4s dirka« enovprežna ta mržlokrvrte konje, daljava 1800 m. Vozovi na 4 kolesih, 5. dirka: dvovprežna dirka, daljava 2700 m. Dokiade in popusti kakor pod točko 2. 6. dirka: jahalna dirka, daljava 2700 m, brez zaprek in brez izenačenja teže. Prijave je poslati najkasneje do 1. sept. tajniku »Jahalnega in dirkalnega društva« g. Pavlu Olipu, Lesce. Prijavnina 20 Din. Polovična vožnja zaprošena. Vožnja v Citroen-avtomobilu je največja zabava Heroični časi, ko so se ljudje vozili v avtomobilu, katerega motor se je vrtel sem irt tja, tako da je bilo hudo verjetno, da dosreš do cilja s pomočjo volovske vprege, so zahtevali gotov pvgum in gotovo veselje do pustolovstva. Danes pomenijo avtomobi'ske vožnje dnevno Zabavo. Tudi bolj plašljiva in v mehaniški umetnosti manj izve/.bana oseba se lahko brez nevarnosti vsede h krmilu. Potrebno je le izbrati dobžr voz. Voziti se s Citroenovlm vozom je zabava. Vozač sedi dobro in udobno (premakljiv naslanjač) ter ima stalno pred očmi vse merilne aparate. Ti ga poučijo natanč' no o času, hitrosti, uporabi olja in o dobrem funkcioniranju njegovega dinama. Z obema rokama neprestano pri krmilu lahko kljub temu nadzoruie razsvetljavo in funkcijo obeh svoiih smernih kazal. Zavorni vzvod in pretikalo za brzine se nahajata v pravilni višini, nedali se lahko regulirajo. In ne da bi bilo treba obrniti glave, ve vo zač natančno, kaj se dogaja za njim, kajti ozirno ogledalo mu to pokaže. Ob deževju ostane steklena šipa s pomočjo šionega brisalca popolnoma suha. Kadar sije solnce. uporablja prot' žarkom senčnik. Ponoči mu kažeio žarometi pot kakor ob svetlem dnevu in zaščitna naprava proti bleščanju onemogoča slepljenje vozov ali oseb. ki mu prihajajo nasproti. Posest Citroenovega voza pomenja največjo varnost. Njegove krenk^ zavore voz tudi ob najhitrejši vožnji takoj ustavijo. Njegova pospeševalna zmožnost mu po vsakem postanku takoj roDet vrne njegovo pravilno hitrost in njegova tout-acier-karo-serija (vsa iz jekla) varujeta potnika pred močnimi sunki. DESINFEKCJ icifa frazkuževalna) SREDSTVA » za vse svrhe proizvaja »Chemotechna« družba z o. z., Ljubljana. Mestni trg 10 Slovenci 11 k; prihajate v Zagreb, obiščite restavracijo „ .1 »nje" v Nikoličevi broj 7, katere lastnika sta gosp. in ga. RESNIK. Izvrstna domača kuhinja, najboljša slovenska in hrvaška vina. Točna postrežba in zmerne cene. Restavracija je shajališče tu bivajočrh 'in semkaj do-potujočih Slovencev. 10402 Od 1. septembra naprej zto&tno znižane cene. Prospekt se pošlje na zahtevo. vsakovrstne ure, latama in arebrnina po ftizkl ceni pri L.VISharurar Ljubljana Sv. Petra eesta št. 36 Salonit B i cementno azbestni §kri»j 1 ie ta pokrivanje zgradb naj- I boljši matefijal. | Pazile ne zascuoi ZJiakl ^rivnost uspeha vsakega mojega leži v uporablja*«!*! CASANOVA CREAM tovante Dr. Ricfiard Weiss, Beilin. Kupuje v apotekah ia droserijah CASANOVA CREAM v tubah. — Navodila iffl poskusnt škatljice razpošilja proti priiposla-njm vsote od 10 dinarje* (znamke v pismih): zastopstvo Dr. RICHARD WEISS, Zagreb, Petrlnjska ul. 30/11. »KUVERTA" d. z o. konf. tvornica papirja Vožarskd pot 1 Karlovška cesta 2 Stalna zaloga kuvert vseh velikosti, plačilnih vrečic, aktovk, Cene nizke! kuvert z okenci itd. Blago solidno! frCa obrcGef ČUaeiCniea „Mlrija" vedi!!! 3 m volnenega blaga za ženski zimski plašč z b pokalno podlogo* kompletno: Din 350.—, 400,— in 430,— Največja izbira Najboljše blago Najnižje cene Najdaljši rok odplačevanja! Zahtevajte vzorce! Zahtevajte poset potnika! Obla&lniea „JIM}a", jGJublpana Mestni trg 17/1. Telefon 28-25. Šport Lahkoatletski dvomateh Zagreb : Ljubljana Danes se bo vršil na igrišču Ilirije lahkoatletski dvomateh Zagreb : Ljubljana. Začetek dopoldne ob 9., popoldne ob 15. V naslednjem podajamo pregled nastopajočih atletov: 100 m: Helebrandt, Schlesin-ger-Pavšič, Skok. Helebrandt je po letošnjih rezultatih najboljši sprinter v državi. Pred kratkim je zmagal v Zagrebu na mitingu Concordije na«1 Pavšičem in Stepiš-nikom. Pavsič se je od zadnjega mitinga zelo popravil in bo imel v Skoku in Hele-brandtu enakovredna nasprotnika. Možno je, da atleti dosežejo najboljši čas v sezoni. Presenečenja niso izključena. 200 m: Schreiber, Madjarevid-Pavsič, Skok. Schreiber in Madjarevič Sta popolnoma nova atleta, o katerih se še ni mnogo slišalo. Za Ljubljano startata Pavšič in Skok. Oba sta naše upanje. Pavšič je zmagal v Ptuju nad Skokom za prsa. Skok za je tekel v sredo na izbirnem mitingu 236, kar je najboljši letos doseženi čas na 200 m. Skok je nova zvczdta Primorja. velik talent, kateri bo dosegel s primernim treningom in solidnim življenjem še nepričakovane rezultate. 400 m: Schreiber, Madjarevič - Močan, Žorga. Zagrebčana sta popolnoma nova človeka. Močan zgleda, da se nahaja že v prav dobri formi in ravno tako 2orga. Zmaga Ljubljane se pričakuje. 800 m: Rittig. Predanič : Žorga, Močan. Upamo, da bo Žorga dostojno zastopal Ljubljano. 1500 m: Predanič, Kumer - Žorga, Slap-ničar. Z ozirom na rezultate ima največ šans Predanič, vendar presenečenja niso izključena. 5000 m: Koren, Kumer - Šporn, Tinta. Težko je tukaj predvidevati zmagovalca. Vsekakor bo borba ostra in bo odločilna šele zadnja runda 4 X 100 m: Schlesinger, Schreiber, Madjarevič, Helebrandt : Režek. Pavšič, Ste-pišnik, Skok. Ako bodo predaje dobre, ima Ljubljana velike šanse za zmago. Skok v vis: Jakupič, Kallay il - Gregor-ka. Medica. V tej discipJini se pričakuje sicer zmaga Zagreba. Gregorka ima majhno blesuro, ki ga pa ne bo ovirala. Medica je pa tudi že večkrat pokazal, da se zna boriti, vsaj je skočil že preko 170 cm. Skok v dalj: Helebrandt, Kallay II - Kor-če, Stepišnik. Helebrandt je sicer pokazal v zadnjem času dobro formo, vendar bo naletel v Korčetu in Stepišniku na močna rivala. Korče je v formi in skače redno preko 6 m. Vsekakor je v tej disciplini vprašanje zmage odprto Troskok: Jakupič. Kallav II - Korče, Režek. Ravno v tej disciplini so ljubljanski at! pokazali navadno nadmoč nad Zagrebčani. Korče in Režek imata skoke nad 13 m. Nov jugošlovenski rekord nas ne bi iznenadil Skok s patlco: Ferkovič, Kallav II - Gregorka. Ta disciplina je sigurna domena Zagrebčanov. Vendar upamo. Ci nas bo Gregorka dobro zastopal. Skače 3.30. To je m^rka, s katero se lahko dobro plasira. Meti so sigurna discinlina Zagrebčanov. Disk: dr. Narančid, Manoilovič - Slamič. Banko. Sigurna zmaga Zagreba. Krofila: dr. Narančič. Manoilorič ; Slami«. Jeglič Tudi v tej disciplini so Zagrebčani znatno močnejši. Pričakujemo nov iu-goslovcnski rekord s strani dr. Varančiča. Kladivo: Ferkovič. Gašper : Rotar. Slamič. Ferkovič je v formi in ni izključeno, da pade jugoslov. rekord. V Rotarju ima močnega konkurenta, ki bo Ljubljano gotovo častno zastopal. Kopje: Gašpar. Helebrandt - Petkov»ek, Ilovar. Helebrandt meče sicer preko 50 m, vendar nestalno. Zato je zmaga docela negotova. Petkovšek mu bo opasen tekmec in njegova zmaga ni izkliučena. Na podlagi proflnoze lahko upamo na zelo tesen rezultat. Lani je Liubliana v Zagrebu zmagala, ker so zagrebški atleti pokazali premalo discipline. Letos rrbliublia-jo revanž. LTpamo. da se bodo ljubljanski atle i zavedali važne naloge in da bodo častno zastopali Ljubljano. Želeti bi bilo, da publika s svojim posetom nokaže. da *na ceniti idealno delo naših Iahkoatletov. Vstopnina je nizka. Drugo kolo tekem LNP Danes se odigra na igrišču Pnmorja TI. kolo tekmovanja za pokal LNP. Nastopijo zmagovalci I. kola: ob 15 30 Hermes : Slov an ob 17.15 Ilirija t Svoboda Drupo kolo pokalnih tekem fiam prinese samo še prvorazredne klube z izjemo Slovana, katerega pa po mOči lahko priittevn-tno med prvorazredne. V prvi tekmi se »reeata dva stara rivala, ki sta te v prven- stvu že tolikokrat borila za tretje mesto. Letos je padel Slovan siccr v drugi razred, vendar je v nedeljski tekmi pokazal, da ie še vedno dosti močan, da stavi tudi prvorazrednim enakovrednega protivnika. Moštvo Slovana ima napram Hermesu skoro več izgleda na zmago, kajti po prvi tekmi sodeč, se nahaja v nekoliko boljši kondi-ciji. Zanimivo srečanje obeta biti druga tekma. Prvak II. razreda Svoboda, ki nastopi letos kot najmlajši prvorazredni klub. naleti po papirni formi na nadmočnega nasprotnika ter bi potemtakem ne imela nika-kega izgleda še nadalje ostati v pokalnem tekmovanju. V resnici so pa šanse Svobode malo ugodnejše, kajti Ilirija odda v juni-orsko reprezentanco, ki igra danes v Zagrebu več igračev svojega 1. moštva ter bo radi tega prisiljena nastopiti z rezervami, kar vsekakor močno izenači razmerje moči. Ilirija bo imela precej težko stališče napram Svobodi, kajti znano je, da hočeio ravno slabejši klubi napram najmočnejšim doseči po možnosti najugodnejši rezultat m zastavijo zategadelj vse svoje sile, da to dosežejo. Svoboda ima poleg tega v svoiih igračih jako dober in talentiran materijnl, ki je že >onovno dokazal, da je povsem enakovreden ostalim prvorazrednim igra-čem, kar je čutilo predvsem moštvo Jadrana, ki je bilo preteklo nedeljo od Svobode gladko eliminirano iz tekmovanja z rezultatom 5 : 0, kar je bilo vsekakor največi« presenečenje prvega kola. Otvoritev novega igrišča Slov. tenis kluba v Ptuju Včeraj popoldne je agilni Slovenski tenis klub v Ptuju na svečan način otvoril svoje novo tenis igrišče. V idiličnem kotičku ljudskega vrta. v senci smrek in konstanjev v bližini ribnika leži novi zagrajeni prostor za dvoje igrišč. Z velikimi žrtvami in nesebičnim trudom posameznih članov, zlasti gospodarja dr. Muhiča, si je ustvaril Slovenski tenis klub novo igrišče, ker mu dosedanje, ki ga ima v najemu, ne zadošča več, da bi zadovoljil navdušenost vedno na novo se priglašajočih članov. Ni bila lahka naloga ustvariti tako rekoč iz nič tako krasno igrišče na najlepšem in najprimernejšem prostoru, ki ga more nuditi naš mestni pomerij. Zaradi tega je vredna pohvale agilnost in podjetnost kluba, da nudi svojemu članstvu možnost udejstvovanja na polju lepega tenis športa. Dolžnost javnosti pa je, da moralno in ma-terijalno podpira to stremljenje kluba, ka-' teremu ob otvoritvi novega igrišča čestita-| mo z iskreno željo, da bi napredoval in se ; razvijal. Sekcija ZNS. (Službeno.) Delegirajo se k tekmam dne 1 IX na igrišče Primorja ob 15.30 Slovan ; Hermes g. Betetto, ob 17.15 Ilirija : Svoboda g. Šetina. na igrišču Ilirije ob 17. uri Ilirija rez. : Grafika gospod Mahkovcc, v Celju Atletiki : ?? gospod Deržaj. SK Ilirija (nogom. sekcija). Sestava moštev za danšnji tekmi je razvidna v članski knjigi v »Evropi^ in_na oglasni deski v garderobi Igra se ob 17.15 na igrišču Primorja s SK Svobodo (pokalna) in ob 17. na lastnem igrišču s SK Grafiko. V garderobo je treba priti pol ure prej. — Načelstvo. Ilirija komb : Grafika Po lahkoatlet-skem mitingu Zagreb : Ljubljana odigrata SK Grafika in komb. team SK Ilirije danes približno ob 17. prijateljsko tekmo. — Vstopnine ni. SK Ilirija (hazenska sekcija). Jutri v ponedeljek prvi trening za vse one igralke, ki so bile na turneji. K treningu, ki prične točno ob 18 uri, je prinesti vso klubovo opremo. Ta trening je obvezen tudi za vse ostale igralke. — Načelnik sekcije. SK Ilirija (Iz tajništva.) Prihodnja seja načelstva se vrši v torek 3. t. m. ob 20.30 v darnskem salonu kavarne Emona, Gg. odborniki se naprošajo, da prisostvujejo seji polnoštevilno. Dnevni red važen. —■ Odborniško službo na igrišču vrše od 2. t. m. dalje naslednji: v ponedeljek Kos, V torek Betetto, v sredo dr. Lapajne, v četrtek Smole, v petek dr. Kuhelj, v soboto Roter. v ponedeljek 9 t m. Šircelj Mir., ▼ torek Berdajs, v sredo Miklavčič I, v četrtek Pevalek M., v petek Cimperman, v soboto kap. Vizjak, v ponedeljek 16. t. m. major Koprivec, v torek Medic, v sredo Vreček, v četrtek Baltesar. v petek Šircelj Karel, v soboto prof. Čop. Vsi navedeni se opozarjajo, da je treba vršiti to službo kar najvestneje. Ako je odrejeni odbornik na dan službe zadržan, mora sam pravočasno dobiti namestnika Vsak odbornik mora po končani službi izpolniti dežurno knjigo, ki se nahaja pri oskrbniku na igrišču, Redna plenarna se ta JZSS se bo vršila v ponedeljek ob pol 21. v damskem salonu kavarne Emona. 4Mi' . Domače vesti * Položnice, ki so bile priložene včerajšnji številki, naj blagovolijo naročniki porabiti za vplačilo naročnine za mesec september. Z redno naročnino se morajo poravnati tudi eventuelni zaostanki. Plačila prosimo takoj za prve dni meseca. Naročnike, ki se vračajo s počitnic, oziroma iz letovišč, prosimo, da ne pozabijo pravočasno naznaniti svojega povratka zaradi premembe naslova. Upravništvo »Jutra«. * Za dopisne člane Slovanskega Instituta v Pragi so bili imenovani profesorji^ ub-Ijanske univerze g g. dr. Franc Kidrič, dr. Rajko Nahtigal in dr. Franc Ramovš. Imenovanje dr. Gojmira Kreka za člana tega instituta smo objavili že včeraj. Kakor nam poročajo iz Prage, je bil imenovan za dopisnega člana kulturne sekciie Slovanskega instituta v Pragi tudi vpokojeni profesor ljubljanske univerze dr. Mihajlo Ja-sinski, znani strokovnjak na polju jugoslo-venske pravne zgodovine. * Slušatelji Svobodne šole P°4. ved a Prage v Sloveniji. V ponedeljek 2. t. m. z jutranjim brzovlakom prispo na Bled slušatelji Svob. šole pol. ved iz Prage. Posetijo otok in se popeljejo od tu do Parkhotela. Tu se nekoliko ustavijo in odpotujejo nato v Ljubljano, kamor dospo z opoldanskim vlakom. Tu bodo ostali čez noč. S slušatelji se najbrže pripelje tudi soproga primatorja mesta Prage dr. Baxe. Ugledne češke goste iskreno pozdravljamo na slovenskih tleh. * Spomenik kralju Petni t Bosanski KrtvL Njegovo Veličanstvo kralj je predvčerajšnjim sprejel deputaciio meščanov iz Bosanske Krupe, ki ga je povabila k odkritju spomenika Petru Mrkoniiču. ki se bo vršilo v Bosanski Krupi 21. sept. letos. * Imenovanje v justlčni službi. Ministrstvo pravde je imenovalo za sodniška pripravnika dr. Alojzija Finžgarja, pisarja pri upravnem sodišču v Celju in Alojzija Smi-da, odvetniškega kandidata pri okrožnem sodišču v Celju. * Duhovniška vest. Dosedanii kaplan v Ribnici g. Franc Golob, ki je imenovan za župnika v Kostanjevici, je bil prošli četrtek umeščen na omenjeno župnijo. * Vojaške ves«. Zrakoplovni kapetan I. razreda Oskar Umek je pridelien na službovanje zrakoplovnemu oddelku komande zrakoplovstva. Strokovni izpit so opravili naredniki: Alojzij Drame za čin aktivnega pehotnega podporočnika; Rudolf Kurent, Josip Recelj in Jernej Mak za Sn aktivnega konjiškega podporočnika ter Alojzij Stražišar za čin aktivnega pehotnega podporočnika. * Sokolsko društvo St Vid nad Ljubljano priredi v nedeljo 8. septembra ob 3. popoldne na svojem letnem telovadišcu javni telovadni nastop, združen z vehko vrtno veselico, pri kateri bo sodelovala celotna godba Sokola I. Bogat srečolov, ples itd. Za jedila in izvrstno kapljico preskrbljeno. Avtomobilska postaja poleg telo-vadišča. Polovična vožnja po železnici do- (ptimatij dt. J>emlax Šelenburgova nI. 4 ZOPET REDKO ORPOIRA PLANINA PRI RAKEKU. Okrožni zdravnik dt. Stanke (perpat od 1. do IS. septembra tte otdinha. 10412 Dr. Mis Franta se ie preselil v mestno hiio, Poljanska c. 15. ordinira od 2 — 4. Telefon 3284 10925 10*29 Pri m arij dr. Kunst ne odmira do 15. seot. Specijalist za otroške bolezni dr. V. Stacul zopet ordinira od 11. do 12. )n od 3. do 5. *M10 □□□□□□□□oxiooaDaDcgxnni.AJL, 11 »td Ar. Ivan Pintar strokovni zdravnik za ženske bolezni in porodništvo 10415 me ordinira od 1. — 7. septembra. U M H » I M » II I HI I H »JUUUUUJULaX Primarij Dr. Ješe ne ordinira do 18, t. m. 10923 Dr. Hirko Kombič SpecflaBst za zobne ta astae Mesni zopet redno ordinira voljena. Ker so Šentviške sokolske prireditve znane po svoji animiranosti in ker je čisti dobiček namenjen za zgradbo Sokol-skega doma, se pričakuje obilni Doset. * Samarltanski tečaj Rdečega križa. Vsi udeležniki samaritanskega tečaja Rdečega križa v Okrožnem uradu za zavarovanje delavcev naj se sigurno udeleže sestanka v torek 3. L m. ob pol 8. zvečer zaradi dogovora glede ekskurzij in zaključka tečaja. *K razvitju zastave oblastnega odbora UJN2B Ljubljana. Ob proslavi dvajsetletnice organizacije, razvije oblastni odbor UJNŽBL društveno zastavo, ki ie v času od 1. do 6. t. m. razstavljena v trgovini »Elita« v Prešernovi ulici v Ljubljani. Zastavo je izdelala tvornica I. Neškudla, Ljubljana, Sv. Petra cesta 25 po načrtu arhitekta g. Srečka Rainerja._ Zobni atelje Bere Joško v Ljubljani, Gosposvetska cesta št. 4/1. sprejema od pol 9. do pol 13. in od 14. do pol 18. ure. — Na željo se sprejme tudi izven navedenih ur. Zobni atelje Alojzi) Baje se je preselil iz Rožne ulice štev. 15 v isto ulico štev. 7- 10U3-a ZOBOZDRAVNIK dr Stanko Tavčar Specijalist za zobozdravniStvo in ustne bolezni ordinira od 8.—10. in od 3.—7. ure LJUBLJANA, SPODNJA ŠIŠKA, Frankopanska ulica 23 (nasproti ----»Slograda«)---- * Jugoslovanski svetovni potnik v Chi-cagu. Znani avanturist Joža Mikulec, ki že 29 let potuje peš po vseh deželah sveta, jo je nedavno primanal v urad Slovenske narodne podporne jednote v Chicagu. Na rami je prinesel ogromno knjigo, ki potrjuje njegove obiske vseh mogočih krajev in oseb. Take zbirke avtogramov in uradnih pečatov menda ni na svetu. V knjigi so podpisi kraljev in ministrov vseh dežel, predsednikov republik, guvernerjev, županov in drugih prominentnih oseb. Mikulec je izjavil, da je njegova knjiga namenjena nekemu muzeju v stari domvini. kadar mu bo smrt ustavila romanje. Mo2 je rodom iz Štubice ter je še precej pri zdravju in moči, dasi je sicer že močno osivel. Iz urada je odnesel pečat »Jednote« na zlatem polju, ki ga je bil zelo vesei. * Smrtna kosa. Po kratki, mučni bolezni je preminula v Ljubljani ga. Marija Kovačeva. Pogreb pokoinice se je vršil včeraj iz mrtvaške veže splošne bolnice. — V Zagorju ob Savi je preminula ga. Kodica Korinškova, trgovčeva soproga, stara šele 22 let. — Pokojnicama blag spomin, žalujočim naše sožalje! PreimSjera! Vražja kontesa Dimna Grala, Werner Futterer. Ob 3., M5., 6., ta 9. uri. Cena 2, 4 k 6 Din. KINO IDEAI * Avtomobilska proga O. Žužek Ljubljana — Skaručna — Vodice — Cerklje — Kranj in obratno. Razen včeraj objavljenega voznega reda vozi še ob nedeljah in praznikih eno turo več in odhaia iz Ljubljane 13.15, iz Skaručne 13.50. iz Vodic 14., iz Cerkelj 14.30 in obratno iz Cerkalj ob 15., iz Vodic ob 15.30, iz Skaručne ob 15.40 ter prihaja v Ljubljano ob 16.15. * Posvečen je mavzoleja v Tomislavovu. Za slavnostno posvečenje mavzoleja v Tomislavovu v Južni Srbiji so v teku velike priprave. V mavzoleju bodo položeni k večnemu počitku smrtni ostanki 1300 srbskih vojakov, ki so padli v borbi z Bolgari leta 1913. Slavnostno posvečenje mavzoleja se bo vršilo 1. septembra v prisotnosti zastopnikov vlade, vojaških in civilni,! oblastev ter najbrže tudi zastopnikov francoskih oblastev, ker bodo v mavzoleju počivali tudi posmrtni ostanki francoskih vojakov, padlih v svetovni vojni. * Premeščen! so cestni nadzorniki: Karel Derganc iz Gornjega Logatca h gradbeni sekciji v Šabac, Franc Počkai iz Ljubljane h gradbeni direkciji v Čupriji in Franc Debevec iz Maribora h gradbeni sekciji v Kragujevcu. * Ženska referent za novinarstvo. Pri ve'dcem županstvu v Banjaluki ie imenovana za referenta za novinarstvo gospodična Ljubica Parežaninova, uradnica omenjenega velikega županstva. * Himen. Poročila sta se pri Kapeli sredi krasnih Slovenskih goric g. Ivan Kovič in gdč. Berta Menhartova, hčerka inšpektos-ja fin. kontrole v pokoju, oba učitelja v Poljčanah. Čestitamo! * Maturanti kranjske ghnnaziie Iz leta 1909 proslave letos 20-letnico svoje mature. V to svrho se zberemo 9. septembra v Kranju pri skupni večerji in priredimo naslednjega dne izlet na Sv. Jošt. Sestanek ob 18. v gostilni Peter Mayer v Kranju. Vsi, ki se žele sestanka udeležiti, naj to javijo z dopisnico na naslov: dr. Stanko Sajovic, odvetnik v Kranju, da se jim pravočasno preskrbi prenočišče. K temu sestanku so najiskreneje vabljeni tudi gg. ss sveži zra £ mora Majdica", pravi gospa Mica Ponosna ie. da vsi občudujejo njeno lepo in dobro negovano Majdico, v snežnobelem in duhlečem perilu. Ravno zato rabi ona za pranje samo MlodtoGeCi teden UteCa ~ fktavat profesorji, ki so v šolskem letu 1908/1909 poučevali v osmem gimnazijskem razredu v Kranju. * Zanimiva razstava poštnih znamk v Ljubljani. Kot je bilo že svoiečasno sporočeno, priredi Slovensko filatelistično društvo ob priliki svojega 10-letnega obstoja 7., 8. in 9. t. m. v Jakopičevem paviljonu zelo zanimivo razstavo poštni.i znamk. Za to razstavo vlada doma in inozemstvu veliko zanimanje. * Italijanski manevri med Lošinjem in Zadrom. V zadnjn dneh so se vršili veliki manevri italijanske voine mornarice na morskem področju med Lošiniem in Zadrom. Manevrov so se udeležile vojne edinice dreadnought »Andria Doria«, kri-žarka »Venezia« (bivša avstroogrska vojna ladja »Helgoland«), »Mirabello« in »Ribot-ty«, 6 rušilcev, 10 podmornic, večje število bojnih čolnov in nekoliko eskadril vojnih avijonov Vse omenjene edinice so končno odplule v Zader. Prvič je sedaj italijanska voina mornarica priredila v omenjenem morskem področju manevre v tako velikem obsegu. V Zadar ie prispel načelnik italijanskega generalnega štaba, ki ima nalogo, da prouči način obrambe Zadra. * Kriminalna uganka v Šulci. V zadevi skrivnostnega izginotja 47-letnega prevžit-karja Janeza Vrhovca iz Šujce preiskava doslej še ni niti malo napredovala. Aretirana Loize Vrhovec in hlapec France Leš-njak zanikata vsako krivdo. Zagovarjata se, da jima o Janezu,^a^iroina o njegovem tajinstvenem izginotju' splon ni nič znano. Pač pa sledi iz njunih prvotnih izjav, da vsekakor vesta o stvari nekai več. Orožniki poizvedujejo še nadalje, vendar niso za enkrat našli še nikakih izrazitejših sledov. * Smrtna nesreča pod vlakom. Kakot javljajo zagrebški listi, se je v petek zvečer nekemu potniku, ki se baje piše Strgar, pripetila na kolodvoru v Brežicah grozna nesreča. Ko se je vlak ustavil, si je z vodo hotel ugasiti žejo. Medtem oa se ]ts vlak že začel pomikati. Po.iitel je k vlaku ter nespretno skušal skočiti na stopnice vlaka. Pri tem ie padel pod vagon, ki ga je dobesedno zmečkal. Ostal ie na mestu mrtev. Sedemdesetletni starec Izvršil samomor. V Varaždinu se je te dni v podstrešju svoje hiše obesil 74-letni starec Gustav Leitner, bivši veletržec. Vzrok obupnega čina je iskati v dejstvu, da ie stari mož žc skoraj popolnoma oslepel. Pri svojih someščanih je bil pokojnik splošno priljubljen. * Ant. Rud. Legatov enoletni trgovski tečaj v Mariboru. (Odobren od ministrstva trgovine in industrije v Beogradu). Lastni internat, letni izpiti in izpričevala pod državnim nadzorstvom. Prospekti in vpisovanje v trgovini Ant. Rud. Legat & Co., Maribor, Slovenska ulica 7. Natančnejše v inseratne.n delu. * »Naša Slovenija. Besna i Vojvodina.« Te dni je izšla pod tem naslovom knjiga od M. Poljaka v Zagrebu z zanimivim štivom. Knjigo priporočamo interesentom. Dobi se la.iko v vseh knjigarnah ali pa pri piscu M. Poljaku, Vočarska cesta 13, v Zagrebu. * Gramofonisti! Izredno posrečena šla-gerja »Poljubljam Vam roko nizdr.m« in »Ramena« v slovenskem jeziku sta b:!a v 2 dneh popolnoma razprodana. Nova pošiljka je na poti. Citat te tudi današnji oglas »Gramofon« A Razberger. ITO — zobna oasta najboljša. * Obleke kemično čisti, barva, plisira in lika tovarna Jos. Reich. * Če si želite res dobro in tr^eJro kolo z jamstvom, si naročite Ie kolo »PUCH« pr: tvrdki Ign. Vok, Ljubljana. Tavčarjeva ulica, v podružnici Novo mesto. 1086 * Ugoden nakup perila! Moško perilo, delavsko in finejše vrste, cefir, ponelin, Otvoritveno naznanilo. Naznanjam cemjetiim dnimaim, da sem otvorila na Starem trgu štev. 11 a NOV MODNI SALON V zalogi imam lepo tebero najeleganrifleč^.li in najmodernejših damsiki.h Klobukov po zelo povoli-niih cenah. Se priporočam Olga Fatur Modni salon, Stari trg štev. 11 a. prodaja na drobno pod tovarniško ceno tovarna perila »Triglav«. Kolodvorska ulica 8. nasproti notela Štrukelj. 1087 * Novost! SI. občinstvo uliudno opozarjamo na veliko izbero najmodernejših električnih svetil, Tesfencev krasnih svilnaiih in porcelanskih senčnikov, elektr. aparatov, žarnic in prvovrstnega radijskega materi-jala. »Relktroindustrija«, družba z o. z.. Ljubljana. Šelenburgova ul. 3 in 6, telefon 2314. Velese.jmska izložba: paviljon H. št. 443—447. ^ 1115 Iz Linb^ame u— Nestroyevo veseloigro »Utopljenca« vprizori ljubljanska drama v nedelio 1. septembra zvečer ob 8. v dramskem gledališču. Pri predstavi bo sodeloval operni orkester, ki bo spremljal pesmi, katere ba-do peli ga. Medvedova in ga. Rakarjeva ter gg.*Levar in Kralj. Veseloigra je eno najboljših del Nestroya, ki je napisal celo vrsto oderskih del veselega značaja. Običajne dramske cene. u— Tenorist Vladimir Karavia. V torek bo gostoval v naši operi ruski pevec. Karavia kot Don Jose v operi »Carmen«. Karavia je študiral v Italiji še pred vojno, kjer je tudi nastopal, nato se ie podal v Petrograd, bil angažiran v Musikdrami štiri leta, nato v Odesi tri leta; od tam je odšel v Bukarešto in nastopal na odru nad štiri leta. Kot priljubljeni pevec ie prepeval tudi na dvoru ob priliki poroke in dobil zato v dar krasno fotografijo poročencev z lastnoročnim podpisom. Pevska volja ga je nato vodila zopet v Italijo, dalje Poljsko, Angleško. Francijo ter končno Beograd, Zagreb in sedaj v Ljubljano. Kot pevec se je opredelil v karakterne in iunaške partije (Herman v »Pikovi dami«, Radames v »Aidi«, Don Jose v »Carmen« itd.). Poleg gosta in naše izvrstne »Carmen« ge. Thier-ry nestopijo že znani člani tn članice nrtšt opgre, tako da obeta biti večer zelo zanimivi Advokat dr. Igo Gruden je premestil svojo pisarno na Miklošičevo ccsto št. 18 poleg sodišča. 1096S Telef. št. 3323. u— Československa Obec Ljubljana. Školni v>'bor češke dopinovaci školy do-voluje si zvati k učasti na zapisu do vyu-čovaiii, jenž konan bude dne 3. zafi od 3. do 5. hodiny odpoledni v mistnosti školy (Mladika). Sprava školy prihližeti bude ku vodnemu rozdeleni vyučovacih hodin podle časovjeh možnosti žactva. tak. aby nav-števa ško!y byla pokud možno umožnena všem. Kosulat Repub!iky československe upozornuie prislušniky češke narodnosti na jejich narodni povinnost a učast na zapise do češke dopinovaci školy vFele do-poruje. u— Program proslave 20-letnice UJNŽB. I. dan 7. t. m. od 19. do 20. bakliada, ob 20. slavnostna akademija v veliki dvorani ho-~ tela »Uniona«. II. dan 8. t. m. ob 10. slavnostno zborovanje in razvitje društvene zastave v veliki dvorani hotela Uniona; Vrtni koncert Danes popoldne vsi v gostilno Trbovc. Na vrtu igra ruski akademski zbor na balalaike. — Dobila se bodo tepla in mrzla jedila, točil se bo pristni dolenjski cviček in prvovrstna štajerska vina. Pivo v sodčkih. Za obilni obisk se priporočajo Kristina Trbovc hi ru?ki akademiki. 10945 Carinski posrednik Vard an Vo tek 0 je preselil svojo pisarno na Dunajsko cesto štev. 31 vhod skozi vežo._ MLEKARSTVOM K BLAGOSTANJU« ALFA D. D. SEPARATCRJI IN STROJI ZA MLEKARSTVO ZAGREB, BOŠKGVIČEVA 46 Zastopniki se Iščejo povsod! 519 Kino Ljubljanski dvor! I TVefon 2730 _I Premij era! Premijera! OTVORITEV SEZUE Največja mojstrovina filmske u dano prevažanje vode iz mestnega vodovoda na druga zemljišča. a— Nogo si je zlomil na nekem travniku na Špičnika 14-Ietni Adolf Vičar iz Špični? ka. Ponesrečenca so prepeljali v mariborsko bolnišnico. a-^- Samomor starčka. Za mrtvašnico v Svečini so našli v petek 60-letnega postst? nika Iv. Marholda obešenega. Pogrešali so ga že več dni in so bile vse oc;zvedbf. za njim zaman. Ker je bilo truplo že v razpadajočem staryu, je moral vsekako viseti že več dni. Kaj je gnalo starčka v obup, še ni znano. a— Izsleden napadalec. Včeraj so pripeljali v mariborsko bolnišnico 36-letnega viničarja na Šerbinkovem vinogradniškem posestvu Al. Avguština iz Plača pri Svečini, ki je imel težko rano na glavi. 17? letni F. Borko, predzakonski sin Avguštino-ve žene, ga je namreč med domačim prepirom udaril z vso silo z lesenim krepelj-cem po glavi in mu prebil lobanio. Dočim se Al. Avguštin v bolnici bori s smrtjo, so mladoletnega Borka odvedli v zapore okrožnega sodišča. a— Dr. Fran Marlnič, Maribor. Trubarjeva ulica It, zopet redno ordinira. 1082 a— Zobozdravnik dr. Franc Kartin, spe-cijalisr za zobne in ustne bolezni. Maribor, Slovenska ulica 9., zopet ordinira. 1098 a-— Finančna kontrola v Mariboru priredi svojo običajno slavo finančne kontrole 1. septembra ob 20. na vrtu, v primeru slabega vremena pa v mali dvorani Narodner ga doma. Vabljeni vsi gg. tovariši in prijatelji. Vstopnine ni. 1113 Iz Celja e^- Svečan sprejem škofa Ireaeja v Celju. Včeraj popoldne je prispel ob 13.10 z beograjskim brzovlakom v Celie pravoslavni škof Irenej, kj bo prisostvoval današnjemu svečanemu polaganiu temeljnega kamna za pravoslavno cerkev. Na kolodvoru so ga pričakovali zastopniki tukajšnjih vojaških oblastev, predsedstva Srbske pravoslavne cerkvene občine in števil no članstvo celjske cerkvene občine. Istočasno s škofom je prispejo tudi njegovo spremstvo in več drugih visokih dostojanstvenikov. Škof Irenej se ie nastanil v Celjskem domu. e— Kraljev zastopnik pri današnji slav-nosti. Nj. Vel. kralj Aleksander ie določil za svojega zastopnika pri današnji slavno-sti polaganja kamna pravoslavne cerkve v Celju komandanta dravske divizijske oblasti v Ljubljani divizijskega generala Savo Tripkoviča. Napovedali so se še: kot zastopnik patriiarha Dimitrija vikarty. epi-skop Irenej, v čigar spremstvu se nahajata predsednik duhovnega sodišča v Beogradu Vasilije Brankovič in patrijarhalni tajnik dijakon Dragutin Maksimovič. dalje kot zastopnik ministra za vojsko in mornarico brigadni general Živko Stanisavljevič iz Maribora, kot zastopnik pravosodnega ministra ljubljanski vojni svečenik prota Di- Damskc plašče najlepše in najcenejše kupite pri A, Paulin, I036 LJUBLJANA Kongresni trg 5 (Zvezda)._ mitrije Jankovič, kot zastopnik ministra za zgradbe inšpektor Momir Korunovič in kot zastopnik komandanta IV. armiie v Zagrebu komandant celjskega 39. pešpolka polkovnik Vojislav Kostič. Poleg omenjenih cerkvenin dostojanstvenikov bosta prisostvovala svečanosti tudi okrožni prota beograjski Nikola Trifunovič in višji vojni svečenik iz Maribora Petar Trbojevič. e— Mestni proračun za l. 1930. Celjskim občanom je mestni proračun za prihodnje leto razpoložen na vpogled do 11. septembra pri mestnem knjigovodstvu med uradnimi urami. V tem roku se moreio vlagati pri mestnem načelstvu eventualne pritožbe. e— Sokolsko društvo Celje opozarja, da se bo pričela s 1. septembrom redna telovadba vseh oddelkov tako v mestu kakor pri odseku v Gaberju. Telovadne ure začasno nespremenjene. Ker se bližata župni zlet in domač društven nastop v Gaberju v jeseni, se pozivajo vsi v telovadnice. e— Obnovite srečke državne razredne loterije. Opozarjamo vse lastnike srečk državne razredne loterije, ki hočejo nadaljevati z igraniem v III razredu da svoie srečke čimprej obnove pri podružnici »Jutra« v Kocenovi uliei 2. ker bo obnova srečk trajala le še par dni. Na zapoznele prijave glede obnovitve se ne bomo mogli ozirati. Uradno določeni rok za obnove srečk traja le do 5 septembra e— Smrtna kosa. V celjski javni bolnici sta umrla 58-Ietna Marija Seboinšek dni-nanca iz Petrovč in 62-letni Jožef Huš, rudar iz Megoinice pri Grižah e— Celjska porota. Jutri dopoldne se bo -rreln v Celju iesensko redno zasedanje celjske porote Porotno zasedanje bo tra-•alo le 2 dni in se bo razpravljalo vsega skupaj o zločinih in sicer o 1 primeru sle-oarstva in o 3 primerih uboia. e— Karambol avtomobila s kolesom. V Cankarjevi ulici ie hotel neki osebni avtomobil prehiteti pravilno po desni strani ces'e s kolesom vozečega vinskega trgov-ca Petra Matkoviča Šofer pa ie bil precej nepreviden in se ie s preceišnjo silo zaletel v kolesaria Trgovec MatVnvič ie padel s kolesa in se občutno poškodoval na desnem podkolenu. Tudi kolo ie bilo pokvarjeno Iz ^amnllra k a— Nesreča motociklista V Kamniku dobro znani mlinar Skerjanc iz Radomelj se je peljal na svojem motornem kolesu v petek popoldne iz Stoba v Domžale Zaradi izredni slabe ceste mu je vrglo pnevmatiko raz sprednje kolo. motocikel se je prevrnil ter se je Škerjanc po desni strani obraza precej pobil. V lekarni v Domžalah so ga obvezali, nakar se je pripeljal z vozom v Kamnik ka— Umestna odredba Sresko poglavarstvo je v preteklem tednu izdalo poostreno odredbo glede vožnje voznikov po cestah Mnogo nesreč, ki so se pripetile v poslednjih mesecih, gre na račun napačne vožnje tako s strani voznikov kakor raznih mo' -Tih vozil. Sok rt Medvode priredi 1. septembra vrtno veselico s plesom v gostilni g. F. Tometa, Medvode. b Krama r— Obrtno gibanje Na farovški loki poleg tovarn Inteks je otvoril Jurij Pollak j lastno Strojno mizarstvo. r— Šoferski izpit sta položila predvčeraj- 1 šnjim v Ljubljani gg Anton Štefe. trgovec z usnjem in Stanko Likozar, trgovčev sin. r— Razširjenje avtobusnega prometa v kranjski okolici V torek 3 septembra je razpisal sreski načelnik komisijonelno vožnjo z avtobusom na progi Kranj-Preddvor-Trstenik - Goriče-Golnik-Letence- Kokrica-Kranj. Za to koncesijo je zaprosil jeseniški podejtnik g Paar. v Duplje, kjer ga je zadela nesreča, da se je s svojim vozom prevrnil v obcestni jarek. Motor ni dosti poškodovan, vozač pa je dobil lažje poškodbe in je ostal v domači oskrbi v Dupljah. č—=■ Poroka. V soboto se je poročil navdušen pevski par od pevskega zbora Slovenskega bralnega društva, baritonist gospod Janko Jerman in sopranistka gospodična Cilka Štravsova. Pevci so jima napravili v petek zvečer prisrčno odhodni-co v zakonski stan. Mlademu paru želimo obilo sreče v upanju, da ostaneta tudi za-naprej zvesta člana pevskega zbora. Z Jesenic s— Jesenice se prenavljajo. Poleg gradbe velikega števila novih hiš se tudi dTuga poslopja na zunaj prenavljajo. Tako je Kranjska industrijska tiružba na Jesenicah dala zadnje mesece lepo očistiti in preple-skati lepr število svojih hiš, ki stoje ob glavnih cestah ip v katerih stanujejo uradniki in delovodje. Tudi ostale hiše bo družba na zunaj prenovila, oziroma jih že pro-navija. Želeti bi bilo le, da bi ji tudi ostali hišni posestniki v tem oziru sledili, osobi to v zgornjem delu mesta s— Te dni je obhajal 40 letnico tvojega delovanja g. Josip Kyslik, stavbenik kranjske ind. družbe na Jesenicah. 2elimo .še obilo let! Iz Litije i— Razvitje društvenega prapora Sokola Litija-Šmartno. Danes razvije naše Sokolsko društvo ob svoji 20 letnici društveni prapor, medtem ko je naraščaj dobi) sv> jega že pred leti Za oba naša prapora je izdelala načrta, ki sta se potem izvršila pod njenim osebnim nadzorstvom, znana sokol ska delavka gdč Prestorjeva. ki je nudila svojo spretno roko že več društvom na razpolago- po«^Hno se je izkazala s praporom laškega Sokola, katerega je zvezla prav vsega sama Novi prapor je tako lepo delo okrašeno z narodnimi motivi, da ie želo splošno pohvalo, ko je bilo razstavljeno v Ljubljani Gospodični Prestorjevi, učiteljici v Toplicah pri Zagorju, k ponovno uspelemu umotvoru iskreno česti tamo. praporu pa želimo, da bo imel pod svojim okriljem krepko četo Sokolov. Iz Zagorja j i T v ■ v y*rwtroT. V tozadevno notico, ki smo jo objavili v petkovi številki, se je vrinila neljuba pomota. Po novi odredbi finančnega' ministrstva, o kateri smo poročali, morajo voditi registre o nabavljenih in prodanih količinah alkoholnih pijač le točilci in prodajalci v krajih, ki imajo preko 2o. vale. Včeraj je notirala baška nova pšenica (slovenska postaja, plač. v 30 dneh) 247.5 do 250 Din, moka >0< (fco Ljubljana, plač. pri prejemu blaga) 375 — 830 Din in koruza (slov. postaja, plač. 30 dni) 247.5 — 250 Din za 100 kg. + Chicago (81. avgusta). Pri čvrsti tendenci je danes pšenica v Chicagu notirala za september 134& (včeraj 132*A) in xa december 143y. (142 in ena osminka), + Dunajska borza za kmetijske proizvede (30. avgusta). V skladu s prijaznejšimi ipor zemskimi notacijami je bilo razpoloženje na dunajski borzi nekoliko mirnejše, vendar j« bil promet dalje slab. Uradni tečaji so bili Z4 pčenieo in rž nekoliko znižani. Hmelj + Niirnberg (29, t. m.). V sredo in četrtek je bilo razpololenje dalje mirne. Dovoz je znašal 330 bal, od tega je bilo prodanih 110 bftl. Prvovrstni hallertauski hmelj se je trgoval po 100-110 mark za 30 kg (27.10— 29.80 Din za kg), srednji po 85—90 mark (23.00-^24.40 Din za. kg), tržni in gorski hmelj pa po 50—60 mark (13.55—16.25 Din) + Oustek (29. t m.). V oušteškem okoliši! bo obiranje hmelja te dni končano. Novi hmelj m je zadnje dni prodajal po 500— 550 Kč za 50 kg (16.60 _ 18.25 Din za kg). Iz življenja in sveta UliisiilPS 1 i ' • ; I > ^ 1 Na cilju v Lakehurshi! »ZeppeRna* vlečejo potem, ko je uspešno prevozil ameriški kontinent od Los Angelesa proti Lakehurstn. v lopo. Mojstrovine dr. Eckenerjev e navigacije so se izkazale posebno pri poleta čez visoka gorovja Amerike: čez Sierro Nevado (3500 m), čez GoJorado (približno v isti višini) in čez Rocky Mo untams (4000 m). Sanje tolmačijo časih resnico Zapiski spiriiistke gc. Greyeve — Mati in bolni otrok — Žena in psiček — Kako sta se isk ala živeča mati in umrli sin Pred nedavnim je umrla v Londonu ladv Greveva, žena znamenitega an« gleškega državnika in zunanjega mini« stra. Po smrti enega svojih sinov, ki je padel med svetovno vojno, se je pri« ključila spiritističnemu gibanju, ki ga je propagirala tudi s pisano besedo. Iz nekega članka, ki ga je napisala kratko pred svojo smrtjo, posnemamo nasled« nja, zelo zanimiva izvajanja o pomenu sanj. Prikazen ob bolnem otroka Mnogo sanj nima nobenega pomena, toda marsikakšen človek je sposoben sanjati resnico in ta sposobnost ne iz« vira iz njegovega telesa, temveč iz nje« govega višjega bistva. Iz svoje izkušnje navedem lahko več slučajev. L. 1905. je kandidiral moj mož v Salisburvju in sem mu pomagala pri volilni agitaciji. Najini otroci so živeli pri starem oče« tu in materi v Cloudsu in jih nisem videla po cel teden in dlje. Tedaj je moj sedemletni Bim obolel. Nekega dne, še preden sem sprejela običajno vsakdanjo brzojavko o njegovem sta« nju. sem dejala možu: »Danes sem mir« nejša. Sanjalo se mi je, da je Bim spal in da mu je vročina popustila.« Nekoli« ko dni pozneje mi je pripovedovala strežnica mojega sina, da me je videla v taisti noči stopiti k bolniški postelji mojega otroka. Stala sem ob njem in ga pozorno gledala. Videla me je raz« ločno, čeprav sem bila zavita v nekak« šno meglo. Pravila je, da je tedaj bde« la. Izginuli psiček Nekoč sem pogrešila psička, ki sem ga imela zelo rada. Iskali smo ga po« vsod, policiji smo dali natančen popis in v liste oglase. Zaman. Dva dni po« zneje se mi je sanjalo, da sem zaslišala razločen glas: »Lottie, tako je bilo psičku ime, je zaprt.« — »Kje?« sem vprašala, pa ni bilo odgovora. Tega mi ni bilo niti treba, kajti ko sem se zbu« dila, sem se spomnila natančno, da sem bila dva dni prej v teniški dvorani, kjer sem zadniič videla psička. Šinilo mi je v glavo, da sem ga nemara ob odho« du nehote zaprla vanjo — in tako je bilo v resnici. Srečanja z mrtvim sinom Se veliko resnejše in pomembnejše stvari so se mi dogodile po smrti mo« jega sina Bima. Izbruhnila je svetovna vojna in je padel kakor mnogo drugih. Ob njegovem zadnjem dopustu sva bi« la govorila tudi o tej možnosti in sva sklenila, da bova v tem slučaju vendar« le poskusila ostati v medsebojni zvezi. Spiritistične ideje sem poznala že od mladih nog in tudi on jim je bil na« klonjen. Tako me ni prav nič presene« tilo, ko se mi je začel po smrti pojav« Ijati najprvo v sanjah. Videla sem ga in sem se pogovarjala ž njim. To se ne da povedati z besedami. Bil je bolj občutek neke neizmerne prostranosti in sreče nego dogodek. Te sanje so bi« le tako silne, da so izpodrinjale misel o njegovi smrti in vsako bolečino. Sporočila iz inostranosti Toda moj sin se mi je javljal iz ono« stranosti brez pomoči vsakega medija na nešteto drugih načinov in najčešče s pomočjo sporočil iz knjig. V začetku poletja 1918. sem se bavila z zapisova« njem svojih spominov nanj. Kot geslo k tej knjigi sem postavila odlomek iz 44. poglavja svetopisemskega »Pridigar« j a«, ki se glasi: »To so tisti, ki so za« pustili svoje ime, da ga bodo ljudje po« veličevali.« Neko noč se mi je sanjalo, da se pogovarjam z Bimom o tej knji« gi in sem se mu pritoževala, kako tež« ko mi gre to delo izpod rok. »Roditi otroka ni nobena bolečina v primeri z muko, ko trgam svojim možganom spomine nate in jih zapisujem,« sem dejala. »Toda vedeti moraš, mati,« je odvrnil, »da me silno tolaži, ko sem s teboj, in me navdaja z radostjo. Samo poveličuješ me bolj, nego zaslužim.« Pokazala sem mu geslo. Zbudila sem se. Nekaj pozneje sem prejela pismo meni neznanega duhovnika, r^verenda Charlesa Draytona Thomasa, ki mi je javil, da se mu je javil že na dveh spi« ritističnih sejah duh, ki je trdil, da ie moj sin in da bi mi rad poslal sporočilo po določeni knjigi iz duhovnikove knjižnice. Reverend je knjigo poiskal, vendar ni mogel razbrati sporočila, za« to jo pošilja meni. Bila je knjiga o »Pridigarju«! In na strani, ki jo je duh navedel, je stalo 44. poglavje, vsebina moje knjige spominov in sanj, ki sem jih imela nekaj časa prej!! Sir Herbert Samuel bo, kakor vse kaže, ponovno imenovan za ao-gleškega komisarja v Palestini. /"I • • .»vv»« j a« Gorjam tiščijo v doline Oblasti švicarskega kantona Wallisa so pred kratkim ugotovili, da se števi« lo prebivalstva v njihovem območju zelo krči. Skoro istočasno so napravili slično ugotovitev v francoskih planin« skih obmejnih krajih. Zdaj javljajo tu« di iz Italije, da število prebivalstva v Pijemontu rapidno pada. V nekaterih gorskih občinah, ki spadajo pod turin« sko oblast, posebno pa v aotskih kra« jih je padlo število prebivalstva v pri« meri s statistiko iz 1. 1881. za tretjino, da celo za polovico. Italija je pri tem močno prizadeta, ker ima čedalje manj rekrutov za svoje alpske regimente. Prebivalstvo se trumoma izseljuje iz planin v dolino. Prvič ima tam sigur« nejšo eksistenco, ker lažje obdeluje zemljo; v dolini pa je tudi blago cenej« še in so zabave dostopnejše. Italijan« sko prebivalstvo v obmejnih gorah če« dalje bolj preveva občutek osamelosti, zato tišči v nižine. Dogaja se, da so se v nekaj letih izselile z gor v doline ce« le družine s kar najobsežnejšim sorod« stvom. Pleme, ki je posvečeno izumrtju: družina >-bo in ob njegovem truplu joče žena s svojimi otroci. Vdova je šla v prvo nadstropje, kjer jo je sprejela vdova Julija Szaba. vsa objokana. Začeli sta se pogovarjati in kmalu sta si bili na čistem glede pokojnega Julija. On je živel celih 30 let z obema ženama v popolni harmoniji. Kadar je prišel iz Budimpešte v Kispest. je rekel. da gre po svojih poslih in opravkih, kadar se je poslovil v Kispestu, je enako pripovedoval, da ga kličejo nuine kupčije v Budimpešto. Z budimpeštansko ženo ni imel otrok, z chio v Kispestu pa osem. Pri pogrebu sta bili obe vdovi in otroci. Budimpeštanska vdova je bila precej časa potrta in zbegana, slednjič pa je vzljubila otroke svojega moža izKispe-sta. Sedaj je kuhafica v neki veliki ple-menitaški hiši in skrbi za otroke, kakor bi bili njeni. Lindbergh beži pred filmsko kamero Lindberg uči svojo ženo na nekem privatnem letališču v Newyorku voditi aeroplan. Mislil je, da je na poletu od tam varen pred fotografi in kinomato-grafisti, pa se je zmotil. Te dni je vzletel njegov aeroplan s pilotko Ano Lindberg v zrak. V letalu je bil tudi Lindberg. Ko sta prišla iz oblakov na svetlo, sta začutila v bližini aeroplan in Lindberg je takoj zapazil, da se trudi kine-matogirafist razviti film o avijatični lekciji, ki jo daje Lindberg svoji ženi. Lindberg je pognal letalo, ali ono drugo mu je dobro sledilo. Slednjič se je indigni-ran spustil na zemljo. Tehnika in narava Poštni golob preleti 97 km, orel pa celo 110 km na uro. Zdaj ju je posekal motorni čoln, s katerim so dosegli br« zino 115 km. Brzovlak pobaše že 120 km, a dosti hitrejša je še navadna mu« ha: naredi namreč 190 km na uro, če« prav marsikdo ne bo hotel temu ver« jeti. Do zdaj je prehitelo muho samo motorno kolo, ki lahko naredi tudi 205 km. Zopet urnejši sta navadna lastav« ka z 214 km in bregovnica s 316 km, Jci je sploh prvak med pticami. Toda avtomobil je že predirjal 375 km in letalo celo 519 km na uro. Zadnja ste« vilka pomeni tudi največjo do sedaj poznano brzino. MISLITE ŽE SEDAJ na bližnjo zime ta nabavite si 2s sedaj dobro ped ZEPHIR PEČ tet 1.0 greje eno sobo 24 kg. drva ur Na zahtevo brezplačen popis. ZEPHIR TV0RNICA PEČI D. D. Subotica LJUBLJANSKI VELESEJEM Paviljon »] F« št. 247/250. Samoprodaja za Ljubljano: Breznik & FritSeh. Voli ga popeljejo po svetu Veliki poglavar plemena Bekumov v Španski Gvineji hoče letos na jesen: obiskati Evropo m napraviti veliko po« tovanje okolu sveta. Sredstev za noto« vanje še ni zbral. Zdaj je razposlal po taboriščih svojih podložnikov posebne «ABp B{?3>JBSA. po OfBA3}l{BZ '03(IUST?]g koplačevalca poseben tribut v obliki enega vola. Te vole bo veliki poglavar prodal, izkupiček pa porabil za poto* vanje okolu sveta. Italijanska pokojnina za Malmgreenovo mater Rimska uradna »Gazzetta Ufficiale« je prošle dni objavila odlok, ki vsebuje določilo, da je Italija dolžna plačevati materi pri Nobilovi ekspediciji tako nesrečno končavšega meteorologa dok« tor Finna Malmgreena letno pokojnino v znesku 2000 švedskih kron. Gospa Malmgreenova namreč ne živi v poseb« no sijajnih razmerah in jo je pokojni sin izdatno podpiral. Posezija v Šmarjeških Toplicah od 1. do 30. septembra Penzija 40 Din dnevno (3 krat na dan dobra hrana, 6tan in kopanje). Upravništvo Šmarj. Toplic Angleški časopisni kralj lord Beaverbrook t Rusiji Lastnik angleških časopisov, ki izhajajo v milijonskih nakladah >Dai!y Expressa« in »Evenfng Standarda«, bivši minister lord Beaverbrook, je odšel na obisk v Rusijo, da prouči možnosti in pogoje, pod katerimi bi se dalo vzpostavit trg o vske zveze s sovjeti. Lord Beaverbrook (na levi) je v svojem tis ku naklonjen Rusom. liček brez gnezda Neki v Bischofsweilerju ob Reni ro« jeni Avgust Fink je bil 1. 1927. kot nadležen tujec izgnan iz Francoske. Odpotoval je na Nemško, a odtod so ga poslali nazaj v Strassbourg. Fran« coski orožniki so ga zopet izročili nem« škim obmejnim oblastem. Pričelo se je poizvedovanje. Nemško zunanje mini« strstvo je dognalo, da je živel na Fran« coskem že Finkov oče, rojen Bavarec. Njegov sin je torej že davno izgubil nemško državljanstvo. A francoska vlada je odgovorila, da ni nikoli prosil noben Fink za francosko državljanstvo in je torej brezdomovinec ter mora na« zaj na Bavarsko. Zdaj sedi Fink v strassbourški ječi, ker je dobil en me« sec zapora za nedovoljen povratek. Po« tem ga bodo poslali na Nemško. Nem« ci pa vnaprej obljubljajo, da ga bodo takoj pognali nazaj na Francosko. Zora vodo proti sivim lasem! Ne barva, temveč vrača sivim lasen prejšnjo naravno barvo. Odobrena od zdravstvenega odseka pod §t. 1793—20. kot za zdravje popolnoma neškodljiva. Uspeb siguren ki trajen. Cena steklenici brez poštnine Din 35.—. ZORA VODA I. OREL, Zagreb Radičeva (Dujra) ul. 32. Lekarnam, drogerijam, parfnmenjam, brivnicam in trgovaoaim mešanega blaga damo v komisijo. Zak. zašt. Podpornik Byrdove ekspedicije izginil Iz Newyorka porčajo, da je brez sle» du izginil finančni podpornik Byrdove ekspedicije na južni tečaj, Rihard B. Brophy. Mudil se je v kopališču Co« ney Island. V kabini, ki jo je bil najel, so našli njegovo obleko, njega samega pa nikjer. V žepu jopiča je bilo pismo, naslovljeno na Byrda. Končuje se z be« sedami: »Pozabite na težkoče, ki so za nami. Vs? bomo dosegli, če boste za« upali vame.« Policija je brž potem, ko je bila obveščena, da je Brophy izgi« nil, uvedla preiskavo, toda doslej ga niso našli. Brophy je šel z doma pred kakimi desetimi dnevi in ni nikogar obvestil, kam je namenjen. Univerza in zakon v Ameriki Iz Bostona poročajo, da so se na on« dotnem vseučilišču pravkar začela pre» davanja o pomenu zakonskega živi je* nja. Predavatelji, ki sestoje iz zdravni* kov, higijenikov, psihologov in ekono« mov, osvetljujejo problem zakona od vseh strani. Posebno podrobno se ob« ravnava vprašanje strpljivosti in pro« blemi, ki razdirajo moderni zakon. Ja« ko važno poglavje v teh predavanjih je razpravljanje o ravnotežju v gospo« dinjskem proračunu. Senat imenovane univerze si obeta od serije predavanj jako ugodne uspehe za ameriško mlaš dež. dr. Mflaa Vidmar Veliki turnir v Karlovih Varih Je končan. NjemcovKS je odnesel prvo nagrado pred Capabianco in Spielmannom. ki delita tretjo in drugo. Četrti je postal Rubinstein, na petem mestu so Euwe, Becker in Vidmar. Spielmann ni zdržal, tudi Capablanca ne, jaz pa že prav posebno ne. V zadnji tretjini turnirja je Spielmann začel igrati nemirno, Capablanca nesigurno, jaz pa popolnoma apatično. Preveč so mi zadnje tri mesece trpeli živci. Odločilno je bilo, da sem moral proti Canalu, Yatesu in Menchikovi v treh sledečih si dne.i igrati po deset ur. Ogromna utrujenost ie sledila, ž njo popolna apatija in nepričakovani porazi. Bogoljubov,* ki v septembru prične z Aljehinom v Wiesbadnu borbo za svetovno prvenstvo, ie dosegel le osmo nagrado v Karlovih Varih. Njegov pretirani optimizem ga je popolnoma pokopal. Prave uspehe so prav za prav želi le Njetncovič, Spielmann in prof dr. Becker, ki je prvikrat igral v velikem turnirju. Za partijo proti dr. Euweju, ki sem io tu opisal zadnjič, sem dobil drugo posebno nagrado. Kot najlepša je bila ocenjena partija Samisch-Griinfeld. V zadnji četrtini turnirja sem igral s Capabianco. Igra je bila kratka in neodločena. Sigurno misli vsak na partijo brez vsakega boja. Pa vendar ni bilo tako. Capablanca je moral igrati z vso odločnostjo, ker je imel dobre izglede na prvo nagrado. Ime! je vrhutega bele. Izbral si je eno najjačjih varijant proti takozvani slovanski obrambi damskega gambita, ki jo je pričakoval. Igral sem nekaj čisto novega. Capa-bipnca je bil presenečen, kmalu je postal vidno nemiren in naenkrat je začel forsira-ti remis. Partija je važna za teorijo slovanske obrambe. Zato jo danes prinašam: Beli Capablanca Črni dr. Vidmar 1.) d2—d4 d7—d5 2.) c2—c4 c7—c6 Ta poteza karakterizira slovansko o-brambo. 3.) Sgl— io Sg8—f6 4.) Sbl—c3 d5Xc4! Pred desetletji je Alapin priporočal to potezo. Ni se mogla udomačiti. Njegove analize niso prepričevale. Kasneje je Alje-nin oiačil Alapinove varijante. 5.) a2—a4! --- Beli prepreči b7—b5, kar sicer ne drž; trajno kmeta, vendar pa pospešuje mobilizacijo damskega krila črnega. 5. )------Lc8—f5! 6.) Sf3—e5 --- Na 6.) e2—e3 igra Lasker Sb8—a6—b4 z dobro igro. Beli se hoče iznebiti svojega skakača, ker namerava f2—f3 in nato e2—e4 6. )------Sb8—d7 7.) Se5XC4 Dd8—c7! Tu priporoča Bogoljubov Sd7—b6. Črni pa neče čakati na naskok belega v sredini šahovnice. Sam poskuša prodreti.z e7—e5. 8.) g2—g3 --- Na 8.) f2—f3 sledi seveda e7—e5! in na 9.) e2—e4 e5Xd4! 8. )------e7—e5! 9.) d4Xe5 Sd7Xe5 10.) Lcl—f4' --- Le navidezno je sedaj črni nevarno vezan. 10. )------S!6—d7 11.) Lfl—g2 ---- Na 11.) Ddl—d4 pride enostavno f7—16 z grožnio LIS—c5. 11. )------n—% 12.) 0—0 Lf5—e6! Važna poteza. Črni mora situacijo razčistiti! 13.) Sc4Xe5 f6Xe5 14.) Lf4—e3 --- Lovec gre seveda lahko tudi na g5, kjer ga pa črni z Ii7—h6 napade. Capablanca hoče imeti kmeta na h7, ker namerava Ddl— c2, Sc3— e4 in po odgovoru Sd7—f6X e4 seveda Lg2Xe4 z napadom na kmeta, 14. )------Lf8—c5! Postavi odločilno vprašanje: dvojni kmet belega na e-liniii toda za to napad, ali pa črni skakač v dobri poziciji. Capablanca ni hotel riskirati oslabljenja svojih kmetov. 15.) Le3XC5 Sd7Xc5 16.) b2—b4 --- Po tej navidezno energični potezi zaide beli v težave. 16. )------Sc5—b3! 17.) Tal—a3 ---- Frederic Boutet: Osveta V šestem letu svojega zakona je Eva Autrive spoznala, da z življenjem, ki ga ji ves svet zavida, ni zadovoljna, ker tii za zadovoljnost niti najmanjšega povoda. Ko je postala žena Antoineu Autri-veu, ji je bilo dvajset let. On pa jih je imel že trideset sedem — in je bil že slaven mož ter tudi dovolj imovit, da je lahko šel preko tistih vsakdanjih gmotnih skrbi na delo, ki ga je zanimalo. Ves se je bil posvetil študiju človeškega bitja. Ukvarjal se je s psihologijo in fiziologijo. Ljudje, ki so Imeli priliko govoriti z hjitti, so ga imenovali »najgenijalnejšega anatoma srca, kar jih je kdaj živelo«. Njegov sloves je bil resnično brezmejen. Eva je bila izprva želo ponosna na to, da jo je ta slavni tnož izbral ža svojo ženo. O tem, da-H ga ljubi, ni niti razmišljala. In katera na njenem mestu ne bi bila kar tja v en dan ljubila mladega in stavnega moža, ki je bil navzven sicer malce strog, a Vendar ljubezniv in prikupen človek. Ko je stala z njim pred oltarjem, se je čutila neznansko srečno. Imela je trden namen, postati mu zvesta in pozorna življenska Druge pametne poteze beH nima 17. )------Ta8—d8 18.) Ddl—c2 --- Izsiljeno. 18. )------Sb3—d4 Na žalost ne gre 16.)---Td8—d2, 19.) Dc2—bi, Sb3—d4, 20.) e2—e3, Sd4—c2 radi Dbl—cl in So3—e4. 19.) Sc3—b'5! —-- Edina zares dobra obramfa belega. Na vsako dugo potezo črni rošira in ima izvrstno igro. 19. )______Sd4XC2 20.) Sb5Xc7+ Ke8—e7 21.) Sc7Xe6 Sc2Xa3 22.) Se6Xd8 Th«Xd8 Remis. Capablanca nima rad komplikacij. Tudi v tej kratki partiji se mu posreči zamenjati celo vrsto figur in doseči končnico, ki ni neugodna zanj. Znano je, da Capablanca vedno samo po jasnih potih hodi. Že zaradi tega izgubi le redkokedaj kako igro. Veliko je bilo seveda presenečenje, ko je v svoji igri proti SSmischu Capablanca prezrl celo figuro. Skoro še bolj pa je kmalu na to presenetil Capablanca s svojo nejasno igro proti Spielmannu. Tudi zanj je bi! napor prevelik. Iz Karlovih Varov Vlite mojstri v Budimpešto. Tam prične že 30. avgusta pomemben turnir. Capablanca se ga bo udeležil, naibrže tudi Njetncovič, sigurno Tartako-\ver in Marshall. Na ta turnir je bil vabljen tudi Milan Vidmar iun. V septembru je napovedan turnir v Rogaški Slatini. Mariborčani so neumorni. Bog jim daj veliko uspeha. Na prvi naš mednarodni turnir je seveda radoveden ves šahovski svet. T«U M «v*Mc*n&u oddelek Vaouum 0KW (hlajenje t vodo) 99 kg Esch - Rekord 120 kg U. T. Jap (stroj Flock) 125 „ U. T. Jap (stroj Frentzen) 150 „ Moutgommery 130 „ Ilecker Jap ' 155 „ V tej kategoriji so razlike v teži zelo velike, saj je med najlažjim in najtežjim kolesom razlika v teži — brez teže vozača! — §6 kg! V tej kategoriji je DKW na vzornem mestu, čeprav ima hladilnik z vodo ter ee-tveroš topno gonilo. Kljub temu ni DKW zmagal! Pri kategoriji 250 ccm gre veliko bolj za končno hitrost. V tem oziru nas angleški Jap - motorji prekašajo. Če bomo torej pri naših kolesih v bodoče lahko dosegli manjkajoče 4 do 5 konjskih sil, potem smo se približali zmagi. Potem bosta odločali kvaliteta materijala in rutina vozača ih nikakor ne več samo sposobnost samega stroja Za večjo hitrost. Kategorija 350 ccm bo ostala domena Angležev," ker je pri teh kolesih nemška industrija desinteresiratia. Kljub temu naj navedemo nekaj primerov: 360 ccm: Norton (stroj Ghersi) 156 kg Motosacoche (str. Handlejr) 146 „ AJS (stroj Bismarck) 136 „ Velocette (stroj Willis) 150 „ Da sedaj preidem na kategorijo 500 ccin, kjer so bili proizvodi BMW in DKW edina nemška konkurenca: 500 ccm: Norton (straoj Woods) 149 kg Sunbeam (stroj Dodson) 155 ,, Rudge (stroj Walker) 152 „ Sarclea (stroj Renier) 170 „ Cotton Blackburne 145 „ BMW 175—179 » Če pomislimo, da so angleški motocikli s pol lit. brez kompresorja in brez hlajenja z vodo, torej enocilindrski in z zrakom hlajeni stroji hitrejši in bolj zanesljivi kot naši, smo že našli smernice, za katerimi bomo morali iti, če bomo hoteli uspešno tekmovati f angleškim proizvodom. Prav v tej kategoriji pomeni razlika v teži 25 do 30 kg precejšen nedosfatek. Pri dolgi vožnji se vozač zelo utrudi, zaviranje težke mase je bolj naporno in obroči se bolj obrabijo. Najresnejši nemški konkurent v tej kategoriji je motorno kolo BMW. Vsekakor se bo morala njegova konstrukcija precej Spremeniti. Kompresor se je izkazal zelo dobro. Važno je med drugim vprašanje zavor. Zakaj se ne bi gradile pri dirkalnih motorjih zavore na zadnja kolesa, kajti zavora na kardanu se zaradi visokega števila njegovih okretov prehitro obrabi. Lega zadnjega kolesa bi bila potem mirnega, čemu prezreti to prednost angleških koles? Še eno neprecenljivo prednost imajo Angleži: pretikanje z nogo. Mnogokrat sem se čudil, koliko sekund so pridobili Angleži v dveh do treh zavojih in kako nat.inko so rezali zavoje, medtem ko naši Vozači n>so pretikali, ker so t rokami komaj obvlalali samo težo vozila. Še mnogo drugih tehničnih detajlov soodloča, kakor n. pr. gorivo, svečice, obroči. Seveda tudi sam trening ni kar brez pomena. Angleži se trenirajo celo v jedi in pijači in vse njihovo privatno življenje se ravna po zahtevah športa. Na drugi strani je vprašanje eksistence pri Angležih mnogo bolj zanesljivo kakor pa pri Nemcih, ki morajo skrbeti, kaj bodo počeli v zimsk h mesecih, ki so brez športnih doaotlkov. Tovarne plačujejo svoje vozače iako, da so lahko popolnoma brez skrbi, saj zasluži angleški vozač pri par tekmah od 140—7')!) tisoč dinarjev. Pri dirkah pa, ki se prirejajo v Nemčiji, so redkokdaj razpisane denarne nagrade, kar je popolnoma napačno kajM poklicni šport je treba plačati, z'as?i ker prireditelji delajo s takimi tekmami bodisi direktno, bodisi" indirektno kupčije. Rjizen tega imajo angleški vozači, ki ne vozijo fiksno za kako tovarno, no konenni sezoni kak drug poklic in ne postopmo brez dela kakor mnngo nemških. Ta Meuref jeva kritika je za Neittc« precej neugodna, vendar ji pa ne morejo oporekati objektivnosti, ker je izšla iz vrst njihovih strokovnjakov, ki gotovo žele nemški industriji in nemškim vozačem naiboijše uspehe ier so obenem dovoli smeli, .H odkrito in stvarno kritizirajo nedostatke. Lep primer pomožne akcije. V okolici Berlina vidimo v zadnjem čaeu več tovornih avtomobilov znamke »Adler«, ki krožijo po najprometnejših cestah berlinske okolice in služijo kot pomožna vozila. Ti avtomobili imajo nalepljene velike plakate, ki naznanjajo, da so ta vozila na razpolago vsakemu lastniku motornega vozila, ki ima na cesti defekt, in da so ta popravila brezplačna. Zanimivo pri tem je, da se ponujajo usluge vsem avtomobilom in ne samo avtomobilom tipa >Adler«. Devetttsoč šoferskih iskani« T štlrik secih. V mesecih marca, aprilu, m*ja in juniju se Je izdalo v Berlinu nad de^ettisoč šoferskih izkaznic in od tega števila odpad« na ženske šoferje nekaj nad 700, to je 7 %■ Grami prix narodov v Monzi. 8. septembra se bodo vršile v Monzi velike mednarodne motociklistične tekme, za katere je prijavljenih že mnogo slavnih italijanskih, francoskih in nemških vozačev, med drugimi tudi lanskoletni zmagovalec na DKW, Geiss. Od Angležev nastopi vrt vozačev na Sunbeamu, od Italijanov pa Nuvolari, brata Ghersi, Prini in Moretti. Fordove delnice na berlinski b«rzi. Na podlagi prospekta, ki ga je podprsala nemška Državna banka, je Fordova dražba postavila na borao za 6 milijonov nemških mark akcij. Nore priprave za rekord. Na Angleškem konstruirajo sedaj nov avtomobil, ki ga j* naročil znan rekorder Caye - Don. S tem hočejo Angleži potolči rekord majorja Se-grave, ki ga je dosegel s svojim posebnim dirkalnim avtomobilom »Zlata sulica'. Čudna nesreča. Pred kratkim se je pripetila blizu Berlina zelo čudna nesreča. Ko je neki avto vozil po cesti, ki pelje skozi gozd, so nenadoma pridrvele srne in jeleni, ki so razbili šipo in zleteli na dno voza, odtod so razbili stransko steklo in zbežali spet na prosto. Pri tem so se živali tako ranile, da so kmalu izkrvavele. Najdražji avtomobil na svetu Splošno je prevladalo mnenje, da so Rolls - Royce najdražji avtomobili na svetu. Temu pa ni tako. V Ameriki se namreč grade avtomobili pod imenom >Locomobile 48< s 6 cilindri in 7 sedeži z motorjem za lit, ki stane v navadni izdelavi 13.000 dolarjev. Imamo pa tudi še posebne vrste avtomobilov istega tipa, ki dosežejo pri najbolj luksusni izdelavi ceno 20—25.000 dolarjev ali okroglo en in pol milijona Din. Tudi za omejitev avtomobilskih nezgod. Pišeio. da bodo v Colombo v bodoče nosili sloni ponoči soredai belo in zadaj rdečo luč. da bi se iim mogli avtomobilisti prevo-časno izogniti. Lovska cerkvica celjskih grofov na Gorjancih V skritem kotu gorjanškega Podgors ja sta našla samoljubje in ponos celj* skih grofov prav primerno točko za tekmovanje s kronanimi glavami so* dobne Evrope: L 1407. je tam ustano« vil mogočni grof Herman II, kartuzis janski samostan v Pleterijah in ga obs daril z obširnimi zemljišči in obilnimi dohodki v prepričanju, da mu bo ta ustanova pela slavo na vekov veke. Ob svoji smrti se je dal v tamošnjo cer* kev tudi pokopati (1434). (Prav tako je «il 150 let prej pokopan v samostanu pri Kostanjevici ustanoviteljski koro« ški vojvodski par Bernard in Juta. Ali kosti teh dveh so pred par leti razme= tali nekulturni a odgovorni stanovalci, ne da bi o tem poprej obvestili Ljub; Ijano. Stanje v drvarnico spremenjene cerkve in njenega lepega zvonika je sploh tako, da je pravi škandal. Če čuvajo kartuzijanci staro pletersko cers kev kot gradbeni spomenik, ali ne bi bilo mogoče doseči isto pri Kostanje; vici?) Kakor drugod, se je tudi o pričetku pleterskega samostana razvila pripo« vedka, iz katere zvemo, da so Celjani f Muholovec AEROXOM polovi vse muhe! Se mnogo posname//, # 7ore/ zahtevajte /zrečno .. Aeroxon " družica, lajšati mu življenje in podpirati ga pri njegovem delu. Pri tem jo je podpiral tudi gospod Ksaver Daultry, lastnik velike trgovine. Ta trgovina je tudi brez njegove pomoči izborno uspevala, vendar je Daiiltry smatral, da je ža njen prosoeh nujno potrebna tudi njegova ljubeznivost, eileganca in vsestranska korektnost. A največji ponos gospoda Daul-tryia je bik) dejstvo, da je bil v mladih letin sošolec Antoinea Autrivea, pozneje pa njegov prijatelj. Evayje našla v gospodu DaiiltrVju fcvestega vodnika. Razlagal ji je sproti posebnosti in svojstva velikega zdravnika, ki je bil njen mož. Izprva se jI je to laskak), potem pa se ji je zazdelo, da !>ostaja za to stran čedalje tnatij občtlt-jlva. In nekega dne je prišla do zaMjučka, da je prav za prav nesrečna. To se je zgodilo tako, kakor da ji je nekaj nenadoma šinilo v glavo' pa je vendarle fmela občutek, da je vse skupaj plod dolgotrajnega življenja, ki se je razvijalo z neizprosno logiko. Spraševala se je: zakaj sem twav za urav nesrečna? In si ni vedela točnega odgovora. Vedela je samo eno: da jo obhaia občutek nesreče, in to ji je bile dovolj. Kajti na svoj instinkt se je vedno zanašala, od tega je ni mogel nihče odvrniti. Naposled pa je prišlo tudi do nekakšne razbistritve vprašanja o nesrečno-sti. Dvoje mi manjka, si je dejala: prvič to, da bi bila sama; drugič, da bi živel mož samo meni. Poprej, dokler ni bila omožena, je bila resnično sama. Zdaj, po poroki, pa ni pomenila sama ničesar več. Svet je videl v njej samo ženo Autrivea, velikega zdravnika in učenjaka. Ime, ki ga je nosila, odkar je bila minila njena dekliška doba, ji je jemalo vse osebnostno obeležje, sleherni pomen in važnost. Omejevalo je njeno svobodo... In poleg tega je bila zapuščena... sama, vedno sama! Autrive je bil tako zaposlen, deloma s svojim poklicem' deloma z družabnimi dolžnostmi, da jI ni mogel posvečati prav nič časa. Za ženo skoro ni imel trenutka. A še tedaj, kadar je bil pri njej, so ga vedno spreletavale misli, ki so bile posvečene njegovemu delu in vsemu, kar je bilo z njim v zvezi. »Mogoče se tega ne zaveda in bi bilo dobro, da se o tem z njim pogovorim..« si je rekla naposled. Prežala je na ugodno priliko. Prosila ga je, naj jo pelje v gledališče, ki je o njem vedela, da nima zanj nikoli časa. On ji je prošnjo odbil. Eva pa je vztrajala. I »Enkrat, vsaj enkrat mi ustrezi!« je prosila. »Draga moja, saj vendar veš. da ne morem žrtvovati tega večera gleda* lišču... Dobro veš, kako je z mojim ča* som...« »In jaz sem se tega že tako veselila.« »Veš kaj! Telefoniraj Daultryj«i On ti gotovo ne odreče spremstva in družbe!« je zaključil razgovor. Eva je pomolčala, nato je rekla: »Afli te nič ne skrbi, da me pUŠšaš vedno tako samo..« »Oprosti, na delo morafii!« dSjal Autrive in Odšel i t sobe. »Povedala sem mu, o&ozorilft sem ga...« je zašepetala Eva kakof v nekakšno opraVičbo pred Seboj ifl dvignila slušalko. O. Daultry je bil uslužen kakof VedHO. Prlstail je takoj, pfišel ponjo t vožoffl,-šel z njo v ložo in po predstavi ko se peljala iz gledališča domov v Atiteil, kjer so imeli Autriveovi stanovanje, ie Daultry vprašal: Draga prijateljica, ždi se mi, da nocoj niste posebno dobro razpoloženi... Kaj vam manjka? Da ni naš slavni Autrive bolan? Nu, preje, ko SVi se šffceala. mi je zelo prijazno odzdravil in tti kazali 1 da bi mu kaj bilo navzkriž...« Tntii B]M\ je hitro gotova, ako se uporablja pravo mi:*. Nepobitno dejstvo je, da tej zah evi odgovarja v polni meri pravo MiM niito imeli v Gorjancih in tedaj mnogo bolj divjem Podgorju obširna lovišča. Da pa ima ta pripovedka svoje zgodovin* sko ozadje, o tem nam pričajo razvali« ne gorske cerkvice (618 m nad morjem, četrt ure nad vasjo Javorovico. a 400 m nad pleterskim samostanom. Zgradil jo je bržkone zgoraj omenjeni celjski grof Herman II., morda v istih letih, ko se je zidal samostan (1400 — 1414). Vsekakor pa je cerkvica zgradba celj= skih mogočnikov. Nepobiten dokaz so nam opeke, ki je z njimi krita cerkve* na streha, vsaka opeka nosi namreč vtisnjene tri zvezde dičnega celjanske* ga grba. Cerkvica je bila že I. 1609. brez stoh pa, ki je bil lesen, pa brez tlaka in oken, vendar so še maševali v njej po trikrat na leto; njeno visoko starost kaže okusni portal v šilastem slogu (»Eselsrucken). Pozna jo tudi Valva* sor, iz seznama šentjernejskih podružs nic pa je zginila šele 1870. Posvečena je bila sv. Ožbaltu, staremu patronu lo= Va in lovcev. Tu, v najvišje ležeči vasi prostranih gorjanskih lovišč si smemo torej predstavljati, da so bila prenoči* šča za lovsko družino silnih Celjanov v cerkvici sv. Ožbalta pa je v navzoč« nosti vse družine opravil sv. mašo ples terski opat ali dvorni kapclan vselej, preden so se dvignili na prvi pogon v najvišje lege Gorjancev. L. 1904. je bil pri cerkvici dolenjski Valvasor i anec g. dr. A. Schoppl, odkril ie na podlagi strešne opeke njeno zgodovinsko znamenitost in fotografiral cerkvico od treh strani. Na svoj grad Vrhovo je rešil dobro ohranjen kos opeke z namenom, da ga kot zgodovin* ski dokument prenese ob priliki v ljub* 1 janski muzej; le žal, da opeki ni bila Usojena taka sreča. Zdaj je Narodni muzej na to opozorjen in, ker je še da* nes nekaj strehe na cerkvi, upajmo da se bo te dragocene opeke le še kaj rc» šilo, kamor spada na veselje vseh pri* jateljev naše zgodovine. Lepšega mu« zejskega objekta, ki bi nam ponazoro= vai moč in sijaj, ki so ju razvijali pO naših deželah Celjani, si pač ne moremo misliti. Od gospoda šentjernejskega župni* ka, ki je pokazal za zgodovino toliko zanimanja, da je napisal zgodovino treh svojih župnij, pa pričakujemo, da bo umel vzbuditi v svoji bogati in pro» strani župniji ljudsko radodarnost, da bo cerkvica sv. Ožbalta na Javorovici vstala iz svojih razvalin. Naš spomeni? ški urad naj bi mu bil v strokovno po« moč, da bo cerkvica dobila kolikor mo* goče staro celjansko obliko in slog. Jus. Krasni fakovi za veže, cerkve ... Cementarna GOSTINČAR — Dol pri Ljubljani. = Veksejem: PavHJon H.-- »Ah, niemu je dobro...« je vzdihnila Eva. »Ali dovolite, da se sklicujem na naše dolgotrajno prijateljstvo' pa vas dalje Vprašam, kai vam je nocoj... Nekam razburjeni se mi vidite...« »Nič,.. ah, nič ni...« »Vendarle, vendarle... PredrugačiK ste se. Povejte, zaupajte mi. kaj se je zgodilo... Nemara vam lahko pomagam ..,« »Mislite, da morete?« je zadrhtela Eva in se sprožila kvišku. ^Oprostite... kaj hočete reči s tem?« ie Vprašal Daultry. »Kaj?... Ah kaj... Saj je brez po* mena. da govoriva o tem!... Vi me ne boste fazuineli <.. Preveč ga občudujete in gorite zanj..,« Za tfenUtek se je umaknifla. Ali kma-lil je V njej zopet prevladalo preišnie čliStvO, zakai dolgo zatajevani občutk! 80 žahtevaii katastrofo. »Občudujete ga. kaj ne?... Vidite, hjega vsak občuduje in se mu klanja, o meni pa mislijo, da sem brezmejno srečna .■< In Vendar stoiim daleč v ozadju, zasenčena od njegovega ime-nat poklica in slave... Z menoj ne rrieUnd nihče. Povsod on, samo on... Ah; dft fiiseffl tfega poprej vedela!... Nikoli več ne bi vzela moža zaradi nje» Kraljestvo mode Kostumi in nova jesenska moda Kako vam ugaja kostum za jesen? To je | vprašanje, ki ga pri popoldanskem čaju kakor vobče ob vsaki družabni priložnosti razmotrivajo mestne dame kot najbistvenejšo zadevo jesenske mode. Saj je res tudi že čas, da se i naša rubrika pobavi z njo jn omeni nekatere novosti in obnove. Saj končno niso samo veliki saloni in modni umetiki tisti, ki spravljajo v ospredje to ali ono novost, marveč dame same, ki določajo uspeh te ali one nove smeri in lahko zapečatijo usodo še tako simpatične in drzne oovotarije. Kostumi, o katerih hočemo danes razpravljati, so že par let najbolj nevšečno, to se pravi najbolj občutljivo nebogljence kraljice Mode, kajti vodilni saloni skušajo že dolgo časa, da bi jih napravili za gospodu-jočo obliko športne linije, vendar jih pri tem vedno ovirajo gotove zapreke. Vsekakor je že prošla poletna moda ustvarila kompletu prav dobro pozicijo in domala^ se. je zdelo, da se je elegantna dama končno le precej spoprijaznila s temi tipi. Tem lažje bo kostum vplival zdaj na jesensko tro-tersko modo. Res so veliki ateljeji tudi že pripravili izvrstne modele in bodo kostumi izdelani v najrazličnejših varijantah. Seveda pa je kostum tudi za jesensko sezono smatran v splošnem kot štrapacna moda, s čemer je mišljena športna in promenadna uporabnost Poleg izrazitih troterskih komadov pa se bodo našli tudi taki, ki bodo takorekoč imeli »popoldanski« značaj, vendar bodo ostali v manjšini. Materijal, ki se bo uporabljal v te svrhe, se ravna popolnoma po načinu modela in po priliki, za katero naj bo namenjen. Športni kostumi bodo izgotovljeni brezizjemno iz vzorčastega angleškega blaga, ker so se enobarvna blaga kot preobčutljiva pokazala za nepraktična. Enobarven bo ostal samo elegantni popoldanski model, ki pa se bo odlikoval po finoči tkanine in po garniranju s kožuhovino. Oblike novih kostumov so prav različne. Poleg ravnih dvovrstnih modelov srečujemo tipe, spete s pasom, dalje pa je videti tudi pol dolge jopice, ki uspešno zastopajo idejo paletoja. Tudi kostumi z jopicami, krojenimi v načinu raglana, niso redki, vendar so primerni samo za visoke in vitke postave. Važen činitelj nove mode predstavljajo opreme s kožuhovino. Tu je seveda najočit-nejša razlika med štrapacnimi modeli in onimi stvaritvami, ki so namenjene za posebne priložnosti. D očim je namreč pri tro-terskem modelu vedno treba paziti na vzdržnost kožuhovine in je zatorej umestno uporabljati pristno kožuhovino, se lahko za popoldanska oblačila prav dobro uporabljajo različne imitacije, ki niso drage, pač pa zelo dekorativne. Velik modni predpis, glede katerega se veliki modni saloni v tihem strinjajo soglasno, je ta, da naj bo kožuhovina vedno temnejša kakor blago. Nekateri modeli, ki jih lahko smatramo za predhodnike jesenske mode, so predstavljeni na naši današnji sliki. Poslednja skica predstavlja športni tip, ki je zelo ljubek in v skladu s tendenco enostavne modnosti ter torej utegne postati favorizirana dopoldanska oprema elegantne dame. Opažajo se praviloma srednje - veliko vzorčasta, če-,- - -■- 'govega imena. Vidite, jaz sem rojena za to, da sem možu žena, samo žena, nič več! Oprostite moji gluposti, v ka« teri vam pripovedujem vse to ... Za« kaj vi se mu divite in ga obožujete...« Gospod Daultry se je suho nasmeh* nil. »Verjemite, da ga natačno poznam. 'Autrive je sebičnež, velik egoist... In vi, tako dražestna in ljubezniva stvar« ca, ste obsojeni, da životarite poleg njega... Nikari ne mislite, da ne vi« dim vsega tega... Občudujem ga sa« mo zaradi množice, pred katero ne smem pokazati, da ga zaničujem žara« di njegovega neskončnega samoljub« ja ... Eva, Evica, vedno sem obžaloval vašo usodo, vedno sem ga črtil... A vas sem ljubil, ljubil že tedaj, ko sem vas prvič videl...« »Dovolj dolgo sva bila sužnja nje« govega genija!« je dejala Eva. »Sužnja njegovega egoizma!« je pri« pomnil Daultry. »Čas je, da ubereva pot, ki nama jo kažeta najini srci. Eva, vrziva ta jarem s sebe! Ljubim vas!« In Eva je pritisnila Daultryja nase in v poljubu, ki je spojil njune ustnice, je bilo morda več osvete proti velike« mu in slavnemu Antoineu nego prave ljubezni dveh src, ki sta se bili našli na valovih razočaranega življenja. sto karirana blaga z nevtralno osnovno barvo, pri čemer pa imajo kari in druge oblike lahko prav pester povdarek. Vzemimo torej sivo blago z zelenkasto ali modro ali tudi bež - barvno tkanino z rdečimi ali oranžno-barvnimi kari. Dvovrstna moška oblika sa-koja je zelo priljubljena, široki reverji «so prevzeti od moške mode. Zanimiva je ideja, da ovratnik ni garniran s kožuhovino, pač pa so manšeti opremljeni z dolgodlakim troterskim krznom, pri čemer pride najbolj v poštev oposum, ki je izredno odporen in se zelo lepo prilagodi značaju štrapacnih materi jalov. Kostum za popoldne, ki se lahko izgotav-lja v črni, mornariško - modri ali kaki drugi sočni barvi, predstavlja naša prva slika. Gre za ravno, s pasom speto jopico, ki je na spodnjem robu originalno opremljena s perzijsko garnituro, dočim je krzneni ovratnik garniran enako apartno z isto kožuhovino. tudi način garniranja manšet se razlikuje od vsakdaje banalnosti. Svojevrstno je krilo z zvončastimi vstavki, ki dajejo liniji oni zanos, ki je odločilen za jesensko modo. Izredno ljubek je duble, lahak in mehak, posebno če se uporablja za paletotni kostum in sicer na ta način, da se karirana stran blaga porabi za krilo, enobarvna vnanja stran pa za poldolgo jopico, kakor to pred-očuje srednja skica. K takšnemu športnemu ansamblu se nosi (kakor v ostalem sko-ro k vsem kostumom) enostavni, z ničemer opremljeni klobuček v elegantni barvi, bar-monujoči s celoto. Poenostavljenje v damskem perilu Že dolgo časa ee trudijo modni mojstri, da oprsnik preženejo iz damske garderobe. To je sedaj uspelo v toliko, da je s peri- lom združen na ta način, da se zdi nanj pri-šivan. Ne predstavlja torej posebnega komada, marveč je nekakšno garniranje perila samega, pri čemer pa se upoštevajo čipke, robčki, ažurji in slično. Na naši skici je nova ideja združena s krilno ali hlačno kom-binežo, ki bo gotovo ugajala, kajti na ta način si elegantna dama prihrani vsaj en komad perila in s tem je ustreženo zopet v mali meri njeni želji po vitkosti silhuete. Zdravniška posvetovalnica P. t. gg. vpraševalcem. Da so se in da se še bodo izgubljala pisma, celo priporočena, pri poštah vsega sveta, je znana stvar, s katero je vedno treba računati. Umevno je tudi, da se izgube pisma, namenjena nam, posebno še, če je naslov netočen ali celo napačen. Naslovi na samo »uredništvo« brez pristavka, da so pisma namenjena »Zdravniški posvetovalnici«, ne pridejo kot je to umevno, uredniku lista takoj v roke, ampak stoprav po pregledu vse do-šle korespondence. Tako za te, kot druge vrste zamud, ne odgovarjamo, ker jih nismo zakrivili. Uredništvo »Posvetovalnice« reši vsako doslo vprašanje sproti in odgovori nanje po možnosti točno in v tisti širini, ki mu jo dopušča prostor. Za žal prepogoste in težke tiskovne pogreške, ki mnogokrat pokvarijo tekst, seveda ne moremo nič. Zato prosimo potrpljenja. — G. E. P. v L. Na vaša vprašanja smo tekom let odgovoriti že neštetokrat. Vzroki izpadanja las so (poleg konstitucijonalnih momentov) lahko splošni (n. pr. tuberkuloza, anemija, lues itd.), ali lokalni. Kaj je v konkretnem primeru vzrok, ugotovi lahko samo zdravniška preiskava. Kjer je pa korenina lasu zamorjena, je seveda izključeno, da bi ta las še lahko pognal in vzra-stel. Zdravil, ki bi opustošeno golo Iasišče bi moral že davno vedeti, da ne obstoja lepši in enostavnejši radio sprejem kakor z HRCOLETTE 3 W v zvezi z ARCOPHON zvočnikom. HRCOLETTE 3W je tro-elektronski mrežno kurjeni aparat z dovršeno čistočo glasu in se ga priključi direktno na omrežje s pomočjo utikalne puše, ter vsled tega ne potrebuje anodnih in akumulatorskih baterij. i94 Zahtevajte samo TELEFUNKEN proizvode! HRCOLETTE 3 W z vzidanim mrežno- priklopnim aparatom stane .... Din 2400 Pripadajoče TELEFUNKEN elektronke Din 650 ARCOPHON 4..........Din 770 Zahtevajte pri vsakem rad»o trgovcu najnovejše elektronke ter naše nove ilustrirane kataloge! TELEF1IMKEJI Najstarejša Izkustva! Najmodernejša konstrukcija! nasejala morda z novimi lasnimi »kalmi«, ni in nikoli ne bo. Kvečjemu jih priporočajo anonce po novinah. Ker je pogosto prhljaj vzrok izpadanju las, ga skušamo za-treti z desmfekcijskimi in drugimi špiritu-oznimi sredstvi, ki očejajo obenem Iasišče in ga prekrovljajo (resorcin, tanin, kinin, salicil itd.). Če po takih tinkturah lasje močnejše izpadajo, izpadajo zaradi nege in seveda vedno že bolni. Zdrav las radi njih nikoli ne izpade. Kar je obolelega tem bolje, čim preje se odstrani. G. A. K. v L. p. 1. V običajnih vzemkih primerno razredčene citronove kisline ni smatrati za zdravju škodljivo, zlasti ne, če jo jemljete na poln želodec. Če je pa ta občutljiv ali bolan, seveda marsičesa ne prenese, kar zdravemu ne škodi. Rednega dolgotrajnega zavživanja količkaj večjih doz bi pa navzlic temu ne marali priporočati. — 2. Pri načinu, kakor živimo navadno mi, bo staTO pravilo še najbolj veljavno. Mlademu človeku marsikaj ne škodi, kar škodi staremu. Mnogo starejših ljudi najmanj slabo in nemirno spi, če si osobito pozno na večer natrpa želodec. Tudi ni vse sadje enako lahko prebavljivo. — Zakaj bi bilo treba sadje stoprav koncem južine uživati, ne uvidevamo. Važno pri sadju so rastlinske kisline, ki pospešujejo prebavo, in vitamini. 3. Kako se napravlja sadjevec pač ne sodi v našo »posvetovalnico«. Da bi se dal napraviti, kdor bi se nanj kapri-ciral, tudi iz sliv, je umevno. Če je pa to ekonomično, je pa drugo vprašanje. Iz sliv delajo mezge in žgo slivovko. »Češpljevec« bi bil pa pač le malocenjena in malovred-na pijača. Slive spadajo pač med »mtzgovo sadje«, ki je sploh neprikladno za proizvajanje take pijače. — Iz vsakega sadja, ki vsebuje sladkor, lahko napravljate. alko-holske pijače: ali vina, — brozge, v katerih prevre sladkor v alkohol, in v katerih ga puščamo še nadalje, — ali žganja, katera z destilacijo dobivamo iz brozg. Vino je brozgovina, žganje iz nje napravljen — — konjak itd. — Merkur 1. V pni vrsti ni trajnem izpadu ovulacije in torej prenehanju krvavitev. — Izjemoma more ženska spočeti tudi še v teh letih. Znani so izredni primeri oploditve skoro do 60. leta. _ O tem, da bi bilo to slabo za otroke, nam ni ničesar znanega. 2. Teh znakov je več, tudi niso pri vseh bolnikih enaki. Tudi ni vseeno, ali oboli na bolezni mlad ali star človek. — Najnavadnejši znak je huj-šanje, in izločevanje velikih množin seči. Slednje ugotovi samo zdravnik s potrebno kemično preiskavo. Ostali simptoni niso taki, da bi iz njih samih bilo moči di-agnesticirati z gotovostjo bolezen. — 3. Jo-dovih soli je cela vrsta. Pozabili ste navesti, katero imate v mislih. Zato je odgovor nemogoč. 4. O podedovanem protinu nam ni nič znanega. Podedovati je mogoče samo konstitucijo in z njo naklon za to vrsto bolezni. Kaj naj ima omenjeno cepivo s sečno kislino in z njo povzToče-no boleznijo opraviti, nam je nejasno. — 5. O tem bržčas po kaki anonci priporočenem zdravilu, nam ni bilo moči ničesar poizvedeti. Takih absolutnih lekarniških preparatov je nešteto. — 6. Tarif za lekarne je enoten. Lekarnar ga ne sme prekoračiti; podenj pa gre lahko. Če ste isto zdravilo kupili po neenaki ceni v raznih lekarnah, je lekarnar tam, kjer je cena nižja, to le prostovoljno znižal, kar seveda lahko stori. — 7. O tem more odločiti samo točna osebna zdravniška preiskava. — 8. Pto-ti takemu nameščenju maščobe ni drugega leka, kot običajna razmaščevalna kura, ki pa tendence v lokalizaciji ne more trajno preprečiti. — 9. Dožene lahko samo zdravniška preiskava — G. /. U. P. Zdi se nam, da zamenjujete grlo z goltancem. Zato je odgovor nemogoč. Pa tudi, ako se nanašajo vaše pritožbe na to ali ono, vam brez zdravniške preiskave ni moči nasvetovati ničesar. Obrnite se torej na kakega larin-gologa. — Zmerno kajenje ni naravnost škodljivo, dasi gotovo ne koristi. — Vprašanje glede dijete se razreši z nasvetovano zdravniško preiskavo. — G. I. H. v L. Raz-pečavanje takih sredstev ni zabranjeno. Uvoz iz inozemstva je dovoljen. Zdravniška zbornica je stanovsko zastopstvo in ima drug delokrog. Obrtno dovoljenje je seveda potrebno za vsako trgovanje. Kdor sme prodajati galanterijsko blago, lahko prodaja tudi gumijaste predmete. Kolikor je nam znano ni utesnitve glede proda je takih in sličnih predmetov. Prodajajo jih lekarne, drogerije, prodajalne instrumentov, prodajalne za obveze in higijenske potrebščine, prodajalne za gumijaste predmete itd. itd. — »Zdravila«, katerih prodajo do-vole najvišje zdravstvene instance, se smejo svobodno prodajati; jasno je, da se jih tudi lahko anonsira. Za zdravnike in lekarnarje seveda obstojajo stanovske utesnitve v tem oziru. Sicer se pa marsikaj trpi tu, kar se tam ne, in narobe. Nedelja, 1. septembra. LJUBLJANA 9.30: Prenos cerkvene glasbe. — 10: Predavanje o Kitajski. Reproduc. glasba. 14: Prenos koncerta z ve lese ima. — 12: Obisk zoološkega vrta na veJese/rmi. — 15: Predavaroie o vinogradništvu. — 15.30: Sch&nJiejrjeva drama »Zemlija«. — 17-30: PhiilijKOv propagandni koncert. — 19.50: Prenos Zajcove opere »Nikolaj Šwbic ZriiTOjski«. — 22 M: Napo-ved časa in poročila. Ponedeljek, 2. septembra. LJUBLJANA 12.30: Reproducirana glasba. — 13: Napoved časa, borza, repr. glasba. _ 13.30: Poročila iz dnevnikov. — 17: Koncert radio - orkestra. — 19: Vzgoje-slovno predavanje. — 19.30: Španska biko-borba (g. Bonaej. — 20: Variete. (G. Plut poje kuplete, g. Stanko igra na harmoniko.) — 21: Koncert radio - orkestra. — 22: Napoved časa in noročila. ZAGREB 11.30: Reproducirana glasba — 20 30: Prenos mednarodnega koncerta z Dunaja. _ BEOGRAD 12.30: Koncert jtdio-kvarteta. — 20.25: Violinski koncert. — 21.25: Poročila. — 22.10: Koncert radio-kvarteta. _ PRAGA 16.30: Klavirski koncert. _ 16.55: Popoldanski koncert. — 20.30: Prenos mednarodnega koncerta z Dunaja. — 22.20: Reproducirana glasba. — BRNO 16.45: Arije in pesmi. — 19.05: Kabaretni program. — 20.30: Prenos mednarodnega koncerta z Dunaja. _ VARŠAVA 16.40: Reproducirana glasba. — 18: Koncert l?hke tjiasbe. — 20.30: Prenos mednarodnega koncerta z Dunaja. — DUNAJ 11: Dopoldanski koncert — 16: Koncert kvarteta. — 20: Komorna glasba. — 20.30: Mednaroden koncert poljudne dunajske glasbe. — BERLTN 17: Prenos vrtnega koncerta. — 19.30: Ple6ne skladbe za dva klavirja. — 20.30: Prenos mednarodnega koncerta z Dunaja. — Godba za ples. — FRANKFURT 16: Pevski kon- cert. _ 20: Prenos koncerta iz Stuttgarta. LANGENBERG 17-35: Reproducirana "glasba. — 20.15: Veseloigra. — Nočni koncert in ples. — STUTTGART 16: Koncert iz Frankfurta. — 20: Komorna glasba. — 21.15: Mešan program. — Plesna godba. — BUDIMPEŠTA 9.50: Reproducirana glasba. — 12: Koncert kvarteta. — 17.10: Koncert orkestra. — 18.40: Vojaška godba. — 20.30: Prenos mednarodnega koncerta z Dunaja. —. 22.20: Ciganska godba. — LONDON 19.45: Koncert kvinteta. — 22.15: Madrigale in baletna glasba. _ 23: Godba za ples. — RIM 17.30: Popoldanski koncert. _ 21: Dramski večer in koncert. — STOCKHOLM 20.30: Koncert solistov. — 21.40: Koncert lahke godbe. Torek, 3. septembra. LJUBLJANA 12.3o: Reproducirana glasba. — 13: Napoved časa, borza, reproducirana glasba. — 13.30: Poročila iz dnevnikov. — 16. Obisk velsejma. — 17: Koncert radio-orkestra. — 19.30: Slovenska literarna zgodovina. — 20: Gdč. Golobova poje venček slovenskih narodnih in ponarodelih pesmi. — 21: Koncert radio - orkestra. — 22: Napoved časa in poročila. ZAGREB 11.30: Reproducirana glasba. — 19.30: Prosto za prenos. — BEOGRAD 12.30: Reproducirana glasba. — 17.30: Popoldanski koncert. — 20: Literaren večer. — 21.10: Koncert orkestra balalajk. — 22.10: Poročila. _ 22.25: Klavirski koncert Chopinovih skladb. — PRAGA 16.30: Popoldanski koncert. — 19.15: Koncert lahke godbe. — 20.25: Koncert Wagnerjeve glasbe. — 21.30: Klavirski koncert. — 22.20: Plesna godba. — BRNO 16.30: Koncert iz Prage. — 19.05: Večerni koncert. — 20.25: Komedija. — 22.20: Godba iz Prage. — VARŠAVA 18: Popoldanski koncert. — :9.50: Prenos opere iz gledališča v Poznanju. — DUNAJ 11: Dopoldanski koncert. — 16*: Koncert orkestra. — 20: Poljuden kon-ceu*. dunajskega simfoničnega koncerta. —. Gooba za ples. — BERLIN 16.30: Koncert godbv> na pihala. _ 19: Violinski koncert. 20.15: Orkestralen koncert. — FRANKFURT 16.15: .»'oncert iz Stuttgarta. — 21.30: Koncert kon.^rne glasbe. — Godba iz Stuttgarta. _ LASGENBERG 17.35: Večerni koncert. — 20: Koncert orkestra. — STUTTGART 16.15: Popoldanski koncert — 2130: Prenos koncerta iz Frankfurta. — 22: Koncert lahke godbe — BUDIMPEŠTA 9.15: Pevski, violinski in klavirski koncert. — 11: Godba na pihala. — 17.15: Koncert lahke glasbe. — 19.30: Ciganska godba. _ 20.45: Komorni koncert. — 22.20: Reprodu-cirana glasba. _ LONDON 20: Koncert glasbe Čajkovskega. — 22.35: Plesna godba. — RIM 17-30: Popoldanski koncert. —"21: Opera >Seviljski brivec«. — STOCKHOLM 20i Pevski koncert in vojaška godba. Železnat« Cli i na-vi no povzroča izvrsten tek, pojačuje živce, popravlja kri ter se rekonvalescentom in slabokrvnim od zdravniSkib autoritet zelo pri* poroča. Jxbo*fW «£lM. Cez 10.000 zdravniSkib priznanj. Dobi se po 322"» vseh lekarnah. ®o$i£a vodeeift &vetovno$namfi %namk A J S — SUPER X and HENDERSON — RUDGE WHITWORTH 1, 2 in 4 clinderski angleški in amerikanski motocikli ter osebni avtomobili in avtobusi ter tovorni AUBURN — AUSTRO - FIAT — AMILCAR - BUGATTI - INTERNATIONAL — PEUGEOT razstavljeni v izložbenih prostorih generalnega zastopstva O. ŽUŽEK, Ljubljana, Tavčarjeva ulica 11. - Tel. 2461. Ji angleško In češko blago za obleke, suknje, plašče i. t. d. kupite PRI spec. trgovina ===== Hnkna Mik MUBIiJANA, Kongresni trg 15 SSs ■ fS 7 najbolje iii najceneje. Prepričajte se! Oglejte si veliko izbiro! zidarjev za trajno zaposlitev v Kranju sprejme stavbeno podjetje 10960 J. Slavec, Kranj. ■ij'4 M m jts^oslovansUa l^delcsjolfsica pošseszuje na oefesejmu svojo ifelas»MBŽifcst v strof&i izdelovanja harn*oni/e» 0Cup&sjie fe &a£ovos&no blago, potem hos£e pili ceno in do&ro. m m m m fttziSe CCtlC imajo le svetovno ssnane čsesbas ~ ove harmeniice. s(e Ljubljana, Tavčarjeva ulica št. 4, II. nadstr. prevzema in izgotavlja po meri vsa v to stroko spadajoča dela. Modele, predpisane po zdravnikih, izdeluje kar najvestneje. Popravila se radevoljno prevze- g majo. 10363 M ne kupi inozemskih poljedelskih strojev, temveč samo praktično preizkušene prvovrstne domače, katere izdeluje prvo in edino jugoslovensko podjetje remiar Št. VI<1 nad I^jiifolfano. Vljudno Vas vabim, da me posetite v Št. Vidu Ljubljano. 103&2 p^mM^d c. /' f t' Hrenovke in klobase, > lin narezek, sveže pivo • V Uprava Državnih Monopola raspisuje drugu oiertalnu licitaciju za nabavku i montažu raznih svetlečih tela za elek-tričnu instalaciju u novoj Fabrici Duva-na na Crvenom Krstu kod Niša. Licitacija če se o držati na dan 25. septembra 1929. godine u kancelariji Uprave Državnih Monopola u 11. časova pre podne. Uslovi se mogu dobiti u kancelariji Industrij-skog Odelenja svakog radnog dana pre podne kao- i kod Fabrike Duvana u Nišu. Iz kancelarije Industrijskog Odelenja Uprave Državnih Monopola N. M. Br. 14.2S0 od 22. avgusta 1929. godine. 10.957-a Rabim večjo množino kostanjevih drv za tanin £ia smrekovo škorfo ter plačam najboljše dnevne cene. Iščem nakupovalce proti proviziji. Ernest Marine — Celje 10.962 Zrinskega ul. 4. Telef. inter. 136. wmk WM mm U^Ult |M y cJ 3 ££ itiii n priporoča svojo veliko zalogo manufafcturnega blaga in lepo izbero damsklh, moških in otroških čevljev tvrdke F. L. Popper dobro izvežbani tudi v vodni ondula-ciji se za Maribor takoj sprejmeta Ponudbe z navedno relerenc in pla:e na upravo Jutra Maribor pcfd Samostojna moč«. 10285 Priporoča se modna trgovina Ljubljana Sv. Petra cesta 2 10.942 r- Ml Mestni trg št. 15 Tvornica dežnikov, zaloga sprehajalnih --palic-- razstava slin Velika izbira okvirjev A. KOS, Mestni trg št. 25 Nasproti magistrata m veteseftnu najboljši najcenejši (Din 36'CCC Komplet. iaii€l Mota z ali brez proizvajanja ledu za mesarje, prekajevalce, hotele, gostilne, mlekarne, slaščičarne, prodajalne divjačine in perutnine, bolnice i. t. d. Avtomatični pogon, absolutno zaneslijv, ugodne cene — prvovrstna izdelava. I g n a z Gellert & Co, Wien III., Kegelgasse 27. Zastopnik za SHS: nadinženjer D. Rauberger, Ljubljana VII, Koseze (Vila Tonnies) Ponudbe, zastopniki in obisk, zastonj in neobvezno. IžlH* J - * . * r . ij,*g torarnes motvoma tn OdiacS (Vojvodina) (Prediv o izdelujemo v rs asi na novo K^ejens predilnici &Ca zahtevo pošljemo ponudbe in vzorce (Prodaja na drobno in debelo Vreče nove in rabljene vseh vrst ter juto za embalažo ima vedno v zalogi Mirko Mlakar LJubljana, SIom£k«ra ulica 1?. Globoko užaloščeni javljamo, da je gospa Sli ni. soproga trgovca v Rajhenburgu Po kratki, mučni bolezni, stara šefe 22 let, preminula danes ob 1. popoldne. Pogreb drage pokojnice bo v ponedeljek ob 16.30. Zagorje ob Savi, 31. avgusta 1929. Adolf Korinšek, soprog; Dušanček, sinček; Jurij Kanka, oče; Milica, Frida, Lojze, Brunon, sestre in bratje. m iH Sporočamo tužno vest, da je naš blagi soprog, oče, ded in tast, gospod Fran Vrečko šolski ravnatelj v p., župan mesta Slovenjgradec itd. dne 31. avgusta 1929 v starosti 75 let preminul po kratki, mučni bolezni, previden s tolažili svete vere. Pogreb dragega pokojnika se bo vršil v ponedeljek, dne 2. septembra 1929 ob 16. iz hiše žalosti na slovenjgraško pokopališče. Slovenjgradec, dne 31. avgusta 1929. Žalujoči ostali. Posebna ofovestila se ne bodo razpošiljala. Valjhun: Mali romar Zadnjič smo rom*ii v Nazarje onkraj Mozirja, mati so vzeli tri štruce in nekaj krompirja. Lepe krompirčke smo špekli ši blizu ob Dreti, potlej pa rekii smo: »Dajmo še eno zapeti!« Bos sem šel, čevlje na ramo dal, stare, štorkljate... Zdaj mi že mama kupujejo nove podplate ... rtose Fyleman Petelin na strehi (Pripoveduje veter) To je povest, ki mi jo je povedal veter o svojem prijatelju, strešnem pe* telinu, ki je živel vrhu kamenitega stol* pa, razločno vidnega z okna moje hiše. Nedavno tega so poslopje s tem stol* pom podrli. Pogrešal sem strešnega petelina, ki sem ga dotorej dan na dan opazoval, ko se je veselo obračal po vetru. Nekega dne sem vprašal vete?, kaj se je zgodilo petelinu, in veter mi je povedal tole: Po vsem videzu je bil petelin rta strehi želo nesrečen, ko je slišal, da bodo stolp porušili, ker ni vedel, kaj bo z njim. ; Ura, ki je bila na drugi strani po* slopja, ga ni niti malo potolažila glede iega. »Odstranili me bodo in me posta* viii kam drugam,« je dejala. »Izvrstno kolesje imam. Tebe bOdo pa bržkone vrgli na smetišče ž ostalo železno ropotijo.« To ni bilo posebno vljudno od ure. Ura in strešni petelin sta vedno živela v prijateljskih razmerah in sta kajkrat ponoči, ko ie vse drugo spalo potiho* ma kramljala. Petelin je bil nesrečen kakor še nikoli ne. In kakor smo rekli, prišli so in prav skrbno odstranili uro. Niti z roko ni pomahala petelinu v slo* vo; očitna nevljudnost. Nato je prišlo več ljudi, ki so kmalu podrli vse poslopje. Petelin se je s stclpno streho vred zrušil in obležal več dni rta kupu kamenja in tramov. Nihče se ni zmetlil zanj; le hjegdv sta* ri prijatelj veter je prihajal k njemu in se tu pa tam kaj pogovoril z njim. »Pogum, stari tovariš,« mu je prigo* varjal. »Videli bomo, kaj moremo sto* riti zate. Le nikar ne obupaj.« Nekega dne je prišel mestni župan s prijateljem stavbenikom pogledat, kako gre delavcem delo izpod rok, S seboj je privedel tudi svojo malo vnu* kinjo. Ko so se baš odpravljali proč, je veter zgrabil stavbenikov klobuk in ga smuknil z glave. Klobuk se je va* TRO ljal in plesal po tleh. Deklica je skočila za njim. Klobuk se je ustavil vrhu ku* pa, kjer je ležal Strešni petelin. »Glej« te, glejte,« je vzkliknila deklica, ko se je pripognila, da bi pobrala klobuk, »ka* ko srčkan ptič leži tukajle. Škoda, ško* da!« t Stavbenik je pobral strešnega pete* lina. »Kaj, gO&pod župan,* jš IzpregOvoril, »lep, star petelin, Ne dovolite, da bi ga vrgli proč. Dandanes ne dobimo ta* ko krasnih petelinov. Sijajno se bo iz* kazal vrhu vaše nove mestne hiše.« Potem je župan ukazal, naj petelina Spravijo, in nekaj mesecev nato so ga zasadili na streho nove, velike mestne hiše na trgu. S svojega okna ga sicer ne vidim, ali Vsakikrat, kadar grem na trg, se ozrem ftanj. Ne vem pa, kaj je bilo pozneje s ti* Sto uro in fni je zanjo res kaj malo mar. Čarovnika Datja in Gugir (Indijanska pravljica) Čarovnika Dat j a in Gugirt Sta šla na sprehod. Datja pa je imel neznansko dolge korake. Po vsakem koraku je moral sesti in počakati, da ga oni dohi* ti. »Stopam prehitro, kaj ne, prijatelj moj«, je dejal. »Malo si bom noge pri* vežaL« Privezal si je noge tesno drugo k drugi, da so mu postali koraki čisto majhni. »O,« je dejal Gugin, »če je treba, stopim tudi jaz hitreje.« Izvle* kel je palico iž svoje cule, pokazal ž njo na oddaljen hrib in že je bil tam. Dolgo je trajalo, da je Datja prikora« kal tjai j »Ne šopihaj tako fnočho,« je dejal Gugin, »saj bOš drevesa prevrnil.« »Misliš, da jih ne prevrnem?« je bdgo* voril Datja. Postavil se je ob neko smreko, zapihal n& vsč moč in smreka se je prekucnila. »Da, da, močan pihač si,« je tekel Gugin, Postavil se je s hrbtom proti neki skali, napravil veter in skala se je zdrobila. Datja se je za* čudil: »Zakaj pa nosiš travo v nosni* čah?« — »Zato da omilim svoj dih.« Gugih je potegnil dva debela šopa tra* Ve iz svojih nosnic — takoj je začel razsajati Strahovit vihar. Datji se je Zahotelo domov. Odprl je svojo vrečo, zagrabil iz nje pest čr* ne barve in jo stresel v zrak. Nastala je črna noč, »Pojdiva, greva domov,« je dejal. »Noč je že:« ^ »E, to nič rte de,« je odvrnil Gugin. Izvlekel je hož iti žarezal luknjo V temo. Domov grede sta prispela, neptičako* vano do velikega jezera. »Predaleč bi bilo okrog jezera,« je menil Datja. »Stopiva kar čezenj.« Odpasal si je pas, ga zavihtel predse in pas je bil ka* kor trden most do nasprotnega brega. Ko sta dospela tja, je dejal Gugin: »To jezero naju prihodnjič rte bo več zadr* ževalo.« Zavihtel je svojo odejo proti vodi — in jezero se je razteklo. Prispela sta domov, do Datjeve ko* če, in Datja se je pripravil, da postre* že prijatelju z večerjo. Naložil je su* hih polen, jih ostro pogledal — in »o se vnela. »Počakaj malo, naberern drv,« je rekel. Toda Gugin ga je ustavil: »Nič se ne trudi, sem jih že prinesel s seboj.« Položil je svoje noge V ogenj in pustil, da se spečejo. Datja je snel s stene star jermen iz bivolje kože in izrezal iz njega dva le* pa kosa mesa, Ko ju je položil v Ogenj, se je oglasil Gugin: »Počakaj še to m6* ■so vzemi.« In si je izrezal iz bokov dva kosa nečenke. Sedla sta k večerji in Gugin je spre* govoril: »Zdiš se mi malce upadel. Kdaj si zadnjič jedel?« — »Bilo je rta* tanko pred mesecem drtl, ko je bila lu* na tako visoko kakor danes.« — »Pri* jatelj, ti pa živiš zelo razkošno. Jaz sem jedel zadnjič pred letom dni, ko je zapadel prvi sneg.« »Dajva, kadiva.« je dejal Datja, »imaš pipo?« Gugin mu je dal pipo in Datja jo je napolnil s tobakom. Ko je Gugin potegnil prvi dim, še je pipa razletela, tako močan ie bil tobak »KA* ko ti ugaiamoi tobak?« je vprašal Da* tja. »Ni slab Pa tudi jaz imam izvrst* nega. Posodi pipo.« Datja je prižgal Gn f i tin v tobak in pri prvem dimu Se je koča Zrušila. Začela sta igro. »Za kaj igrava?« — i>Igrajva za najini koži«. Igrala sta. Končno je Datja izgubil in Gugin Se je pripravil, da mu sname kožO. »De* ifaj previdno,« je rekel Datja. »tu na koncu nosu me vedno boli.« Kožo sta snela, samo na koncu nosu je obvisela ifi sta jo morala odrezati. »Počakaj malo,« je deia! Datja. »poiščefti si no* vo kožo « Sel ie vert ifl ko se je vrnil, ga je pokrivala nOVa koža. Samo rta nosu je je bilo premalo irt si videl rde* če meso. Gugin je vzel malo katrana in rano zamazal. Datja je vzel svojo piščalko in za* sviral. Rilo ie čudovito, kakor pesem Vseh ptic. Ni dolgo trajalo, pa se ie snlazila skozi vrata lepa mladenka, ki jo je bila privabila pesem. Tedaj je jft^I Gugin na +'a. Izdo'bel si ie več lukenj v telo. Potem je zapiskal na svoje telo in s prsti je zakrival in od* krival luknie, kakor da je sam niščal. Pesem je bila še s'aiša nego Dati^vina in vse polno lepih žensk je prifrealo skozi vrata v kočo. To je Datjo malo razjezilo. Sprla sta se irt se udarila s sekirami. Kar na le* pem sta odsekala drug drugemu glavo. Glavi sta se zakotalili po tleh, med tem ko sta se moža borila dalje. Vi* dela sta pa slabo, zato sta sklenila, da si natakneta glavi Gugin j© svojo kmalu našel iti si jo čvrsto privil. Datji pa ni šlo tako Mfro izpod rokr »Poma* ?aj mi malo, tu je preveč temno.« !n Jugirt mu je pomagal, dokler ni bila glava na pravem mesto. Sedaj pa sta bila trudrta. »Menim, da bi malo legla,« je predlagal Datja. Zavila sta »e vsak v svojo odejo in za* spala. Drugi dan pO štirih letih sta se Zbudila. J. W. Grimm: 0 slamici, oglju in bobku V rteki vasi je živela širomaŠna,stara žena. Pa je nabrala za kosilo boba na njivi. Na ognjišč« je zanetila ogenj, in da bi hitreje zagorelo, je podtaknila še prgišče slame. Ko pa je vsula bob ▼ lo* rteG, ji je odletel majhen bobek in pa* del na tla tik SlamiCe. Kmalu je k nji* ma priskočil 2 ognjišča Še koS oglji. ' Slamicsa ju je vprašala: »Odkod, dra* ga prijatelja?« Oglje je dejalo: »Ognju sem ušel, si* cer bi bilo moralo žalostno umreti. Le kupček pepela bi bil ostal od mene,« Bobek pa je povedal: »Starki sem Ušel iz lonca, sicer bi me bila skuhala S tovariši vred!« — In se je oddahnil. »Tudi meni bi bila huda predla: Vse moje sestrice je starka požgala. Šest* deset sedem jih je naenkrat pograbila in ugonobila. Sedaj so le še črn, sajast dimček. Srečo sem imela, da sem ji smuknila skozi prste.« »Kaj pa 9edaj?« je Vprašalo Oglje. »Kaj, kO bi odslej do smrti skupaj držali? Saj smO ji vsi trije komaj ušli. Da nas-tukaj ne doleti nova nesreča, se izselimo v tuje kraje, najbolje v Ameriko.« je svetoval bobek, In so šli, In kmalu 90 prišli dO potočka in ker ni bilo ne mosta tie brvi, so ugibali, ka* ko bi prišli na ono stran. Slamiea je kmalu potuhtala: »Jaz se vležem po* č6z, z brega na breg; pa gresti lahko po meni, kakor po mostičku.« In se je zleknila od brega do brega. Oglje je pogumno stopicalo po no* vem mostu. A ko je prišlo do srede in začulo pod seboj žuborenje in golta* rtje vode, mu je postalo vroče. Obstalo je irt Se ni upalo dalje. Tedaj se je sla* miča Vnela, se prelomila na dva dela in omahnila v potoček. Oglie ie zdrk* nilo 73 njo, zacvrčalo irt izginilo v va*' lov;h. Oprezni bobek pa. ki je še stal na bregu se je iel smejati in se je sme* ja1. smejal dokler je počil. Sedaj bi bila tudi bobku huda Predla da rti prav tedai počival ob nn*očku potujoč kroiač. Ker ie imel usmiljeno srce. ie vtaknil nit v šivanko in zašil bobku kožo. Bobek se mu je nailepše zahvalil, a Marija Grošljeva: Nas Peterček na Bledu Ker vem, da vas Zanima, kuj dela naš prestolonaslednik Petrček, sem povprašala njegovo varuhinjo, gospodično Stojko, ki ga neguje že prav od rojstva, naj mi pove kaj o Svojem vafovančku. Gospodična Stoika mi je pripovedovala tole: Petrček spi sam v veliki, zračni sobi. Ni ga strah, saj je junakov šlrtko. Ko se zbudi, se V posteljici S svojimi igračkami malo poigra: po odeji postavlja živalce ter prevaža vlake iti avtomobilčke. Sam Se obleče in umije. Ko odmoli očetfaš, sede k Zajtrku. V jedi ni izbirčen. Nato Ttohiti vesel k svoji mamici, kjer se snide Z bratcem TothislaVOm. Ko so v SiivoborU nameravali naročiti tretje dete, So Seveda Vttfašali Pe-trčka za svet. Kfaliica-majka je dejala: »'Nu. Petrček, kaj naj kupimo, fantička aH deklico?« »Još jednog Tomislava,« se je modro odrezal Petrček. In zgodilo se je tako, dobil je drUgega bratca. Kako pri srcu mu mora biti Tomislav. da si ga je zaželel v drugi izdaji! Večkrat se Petrček šeta z gospodično StOjko po blejski okolici. Veseli ga, če ga otroci pozdravljajo in mu ponujajo Cvetja; rožtiato in rdeče cvetje ima najrajši. Ob vsakem potočku se ustavi, »Ribice, ribice,« zakliče veselo in najrajši bi kar z njimi vred zaplaval v bistre valčke. Ribice so vobče njegOve iZvoljenke. In loviti jih tudi že zfla. pfav kakor rtjegOVa majčiča. Trnek vrže V vodo in potrpežljivo čaka, da hlastne nespametna ribica po njem, in rsk! trnek iz vodice. A ko zagleda Petrček, da se nesrečna ujeta ribica zvija iu caplja, se rahločutno zdrzne in mahoma zažene trnek in ribico v kfaj. Pa poskrbž že drugi, da se ribica predolgo ne muči. ali pa .H celo na njegovo priprošnjo vrnejo zlato prostost. Rad zahana Peterček v senčnate gozdr Gozd mu ie svet'šče in bivališče bajn" bitji; v trhlih pahjih se zbifajo drobne toždhe živalice k narodni štkuošč!ni< in gobice So mu Varha ddthoVja ptitli-kavčkov in Škratov, zato se gobicam ogriein ne doiriU§ca Bos rtieaaj. da bi kdo pohodil gobo, niti če je strupena. In ko jih je gospodična Stojka vendarie ne- koč pohodila, jo je Petrček ostro pokaral. Petrček zelo rad riše z barvastimi svinčniki. N'akor pa ne mata pieif.sa-Vati slik iz khjig. Petrček je »izviren umetnik,« ki Slika tako, kakor zasnuje podobo v sVoji živahni domišljiji in kakOr io ustvari njegova šestletna nevajena ročica, ki še pisati ne zna. Kaj pravim, še pisati ne zna; saj se že moško in odločno podpiše »Petar«. česar ga je seveda naučila gospodična Stojka. Nad vse rad se Vozi s sVojim majhnim avtomobilom. Šoferji uživajo pri njem najvišji ugled in najgloblje spoštovanje. In zgodilo se je, da je Petr€ek nekaj obolel. Bolan pa noče biti irt tudi zdfav-rtikov rte mara. Ko mu je umfl njegov '■tatii nriiatelj telesni ZdraVtlk, so po klicah drugega iz Lfublnce « se na v etrne skrbni očka svojemu rhiljencu. »Za rtie-ie ttikad nemaš Vfemeha, ba zašto ga majčica?« potoži žalostno Petrček. Zdaj pa Ze dobro ve. da očka ne *gne. da mora Vladati in sprejemati avdijenei, To je bridka beseda zanj. mu odteguje ljubljenega očeta »D^lo. tfbii avdiience.« fezko So nekoč te be- ede prvič nV^-e tH:*ske SSftoVe in načrte, delo. skrbi aVdHenče >0do hekpč dele? in vsebhia njegovega kraljevskega življenja. ^ ker je imel krojač samo črno nit, ima od tistih dob vs»k bob črn šiv. Kdor ne verjame, naj pogledal Valih«!*: Žabice Potem gre čez gmajno k ženicam 'sredi njiv, žanjicam nese čajno, prepolno žlahtnih sliv. iPofona pTavi milo: »Bog vedi kdo je kriv, ni česa za kosilo, ko tale čajna sliv.« 2eniee, o, žanjice jo hvalijo v en glas: »Res, škoda je potice, le slive so za nas!« In ena umno zine: »Sam Bog te naj žhi — ni take gospodinje, kof si, Polona, ti!« Val)hun: Blaže Neroda Blažek Neroda — neroda nerodna, negoda negodna ... Nesrečni NeTode* žev sine, kakšno ti zine, kakšno ugane! Nekoč je z očetom ubirata tja čez po* Ijane. Poldan je zvonilo in Blaže po* bafa: — Ate, povejte nemara koliko j« ura, ko poldan zvoni? Irt gresta na cesto pa prideta v me* Sto. V Ljubljano. Blažetu je vse tako strašno neznano. Si hiše ogleda in pra* vj nerodno seveda: — Oh, ate! Se čudno mi zdi: hiše žc vkfirrt, fflgsta pa ni! Oče rte mari, i roko zamahne po na* vadi stari: kaj s takim sinom le poče* ti? ... V" uk ga je dal. Pri smoli, kneftri in pri dreti čevljarček Blaže brihten bo postal. Šale za male KAJ JE ČUDNO? Čudno je, da na luno nihče ne more, fta solnce gre pa vsak lahko. »Tak Ptičjo kletko hočeš kupiti; aft bo zate?« »'Ne, za našo papigo!« Učitelj: »Kdaj poleti navadno dežuje?« Mihec: »Kadar nimamo dežnika s seboj!« Križanka „Naša muca" Besede pomenijo: Vodoravno: 1. vinski ekstrakt, 6. delavec, 7. romanski spolnik, 8. nota, 9. piščal, 13. vladarica, 14. oblika glagola, 15. franc. spolnik, 16. svečeniška obleka, 18. ital. nikalni-ca, 30, oblika neprehodnega gl., 22. turški vzklik, 24. postava, 25. moško ime, 28. jezero v Ameriki, 29. medmet, 30. angl. kratica, 31. otok v Evropi, 32. oz. zaimek, 33. oteklina (fr.), 34. kvartaški izraz, 35. beseda v očenašu, 38. vok. moškega imena, 40. lat. veznik, 41. zdravilo, 43. grška črka, 45. note, 46. predlog. Navpično: 1. vodja pisarne, 2. obliki pesmi, 3. nauk o gospodarstvu, 4. kratica, -J- vr 1. Riauva, 5. reka v Rusiji, 6. tekočina, 8. lat. velelnik, 10, turški post, 11. nikalnica, 13. Prešernova kratica. 17. ime Francea. 19. osebni zaimek, 21). kratica, 21 crtok v Bengalskem zalivu, 23. hiša (fr.), 26. domača žival, 27 bodrilni vzklik, 30. dišava, 36. obl. gL, 37. se nahaja v »raku, 42. prislov, 44. mesto v \friki. REŠITEV KRIŽANKE »PLANINEC« Vodotavno. po vrsti: h; g, s, k; p, 6, t; s, e, ri; e, m. a; t e, d, 6, h: i, ri, s; t, e; s, t, r, a, j, n, e; j, u, s, ti, f; m, g, f, b; «, i, rj d, a; f, a, bj j, h, š; o, fli; f, a, r; e; k. fafMftt, nartrap*#», £*t* K problemu religiozne kulture Brezverstvo kot cerkev. Novi časopis »Orient und Occident«, ki sta ga začela izdajati Fritz Lieb in Paul Schiitz v zvezi z Nikolajem Berdjajevim, je objavil v L številki zanimivi članek »Tam, kjer se bore z Bogom«. Pisec Lagovskij pripoveduje, da so oblike protireligioznega boja v Rusiji zavzele nenadoma čisto nepričakovano podobo. Bogokletne parodije, ki so imele namen, smešiti verske obrede, začenjajo dobivati liturgičen značaj; postale so simbolična dejanja nove vere brezbožnosti.« Množice, ki jih je zajelo to gibanje, niso samo brezbožne, marveč so prožete »s pravo gorečo vero v brezbožnost« in očitujejo to na podoben način, kakor razodeva vsak goreč vernik svojo vero Z drugimi besedami: agitacija za brezverstvo se v duši množice izpre-minja v nadomestilo za vero. Preprosti ljudje, ki ne vedo, kaj bi počeli z novimi pro-tiverskimi idejami, si delajo iz brezverstva novo cerkev. Ta pokret kaže vse tiste značilnosti, ki jih vidimo pri nastanku novih cerkva. Lagovskij ga primerja z začetki krščanstva in daje prepričevalne primerjave, ki se v marsičem začudo ujemajo. ^Sovjetska rdeča vera« ima že svoje praznike, svoj »svetniški kult« in svoje obrede. Oblasti so odpravile stare krščanske praznike in upeljale nove, komunistične: način, kako jih slave množice, potrjuje, da se tu razvija nova religiozna forma. Slikam bolj-ševiških voditeljev se izkazujejo ponekod take simbolične časti, da se takoj spomnimo ikon in njihovega kulta. Mnoge občine brez-božnikov so že zahtevale, da naj jim osrednje vodstvo dostavi priročnik za rdeče kanonic-ne blagoslove in obrede. Razvoj je potem takem poprijel že tako očitne oblike, da se verniki ne zadovoljujejo več z navadno improvizacijo, marveč zahtevajo trdnejše vna-nje forme, neizpremenljivo zakramentalno podlago. ... Boljševiški listi sami neprikrito tožijo o tem čudnem preobratu, ki se jim zdi docela nelogičen in v nasprotju z njihovo marksistično dialektiko, dočim vidi Lagovskij v tem pojavu potrditev ideje, da so človeku prirojene nekatere religiozne forme enako kot n. pr. socialne. Tudi primer pozitivista Avg. Comtea je pokazal čudno metamorfozo iz protiverske miselnosti v novo cerkev. Kristus, Gandhi in Indijci V berlinskem »Furche Verlag« ie pravkar izšel nemški prevod spisa ameriškega protestantskega misionarja dr. Stanlcya Jo-nesa »Der Christus der indischen Land-strasse«. Pisec pripoveduje o zanimivem pojavu, ki ne gre v okvir ortodoksnega krščanstva te ali one konfesije, ki pa kaže pomenljivo pretvorbo krščanske misli v Indiji. Ta pojav nas uči, da je Indija v glavnem nedovzetna za tako krščanstvo, kakor ga oznanjajo sedanje cerkve, da pa se psihološko nagiblje k samosvoji predelavi krščanstva, ki bo najbolj sorodno prvotnemu krščanstvu. Kristus indijskih cest je zelo podoben Kristusu galilejskih cest, brez tistega do-gmatičnega tolmačenja, ki so mu ga dala poznejša stoletja. Najbolj pospešuje zanimanje za krščansko misel požrtvovalno in čisto življenje indijskega političnega voditelja Gandhija, ki je danes indijskim množicam več kot predstavitelj indijskega odpora: on je vte-lešeni"verski duh, lik, ki je po požrtvovalnosti, trpljenju in ljubezni podoben Kristusu, kakor so ga gledali nekoč galilejski reveži. Neki hindustanski mislec je dejal: »To. česar niso dosegli misionarji v petdesetih letih, je dosegel Gandhi s svoiim življenjem, svojim procesom, svojo ječo: obrnil je oči Indije h križu « Indija sprejema vase rodovitna semena krščanstva — toda po svoje, nasprotno evropskemu misionarstvu. Tudi jezuitski pater Vath sodi (julijske »Stimmen der Zeit«). da utegne biti tudi Kristus sprejet v pan-teon hmduizma, k'er bo imel mesto poleg drugih bogov. ZorV* p*-e!ovee: A^bum < slovenskih narodnih pesmi Pod gornjim naslovom ie izšla zbirka 8 namenih npsni! k! ie Drr°-,i4"" nnkl nnil opernem pevcu Betettu. Skladatelj in znani odlični zborovodia Zorko Prelovec ie podložil narodnim Desmim klavirsko soreml'avo, ki ie dostopna tudi mani izvež-banim nianistom. Ko ie znani ooznavateli folklora in izdajatelj velikih Schottovih zbirk narodnih pesmi: »Das Lied der Volker« dr. H. M ol-ler. orredil tudi zvezek iueoslovenskjh narodnih pesmi. ie med našimi nnznavatelli narodnega blaga bilo ooaziti nekai neraz-položenia napram oriredbam naših narodnih oesmi za klavir, češ. da ie niin zna čilna in esencielna poteza, mnoeoelasie. kateremu se homofonni klavirski nart uoi-ra. Res ie da izgube naše oesmi mnogo svojega, nam liubega čara. ako ii sche Kunst Ein Versuch ihres Nachweisess je izšel v velikem četvornem formatu na 296 straneh s 263 slikami v založbi Dr. Benna Fischerja v Augsburgu. Peisker je prvi pokazal, kako važni so bili bas pri nastanku slovanske umetnosti religiozni momentu Strzygowski si je nadel težko in odgovorno nalogo, da osvetli vse komponente nastanka in razvoja umetnosti starih slovanskih narodov. Starohrvatska umetnost mu je dala največ gradiva, ki ga je izčrpno obdelal v uvodoma omenjeni knjigi in ki služi tukaj slovanski sintezi. Strzy-gowski se pri tem naslanja na zgodovinska raziskavanja našega slovenskega rojaka dr. Ljudmila Hauptmanna, ki je dal dosedanjo najboljšo in najglobljo sliko o sestavinah hrvatske zgodovine in hrvatske kulture. O knjigi prof. Strzygowskega sodi naš rojak arheolog dr. Walter Schmid, da je pisee mogočno premostil zgodovinske prepade t neraziskanimi globinami in nas pripeljal » novo deželo umetnostne zgodovine. ?eoertoarji NARODNO GLEDALIŠČE V LJUBLJANI Nedelja, 1. septembra: Utopljenca. Komedija. Dramsko gledališče. Izven. Ponedeljek, 2.: Zaprto. Torek, B.: Carmen. Opera. Gostuje tenori^ Caravia. Lanski D abonma. Sreda, 4.: Theodor in Comp. Komedija. Dramsko gledališče. Ljudska predstava po znižanih cenah, četrtek, 5.: Evgenij Onjegin. Opera. Operno gledališče. Lanski A abonma. Evropska duhovna solidarnost se je pokazala ob proslavi 70letnice enega največjih živečih pisateljev, Skandinavca Knuta Ham-suna. 0 sami proslavi smo že poročali, zab<^ ležimo naj še krasen jubilejni zbornik, ki ga je izdalo založništvo Norsk Gydendae. Prispevki v zborniku potekajo iz peresa prvih evropskih pisateljev. Med njimi so: pre-zadent Masarvk, Maksim Gorkij, John Gals-worthy, H. G. Wells, Gerhard Hauptmann, Jocimo Benavente in dr. Po sodbi kritike je ta zbornik dokaz, da v najvišjih kulturnih sferah že obstoji evropska solidarnost in skupen duh, ki ga ne razdvaja jezikovna in politična razcepljenost Pisatelj majhnega norveškega noroda, bard njegove individualnosti in njegovih posebnosti, je obenert tudi Evropec v najboljšem pomenu besede. To napoveduje bodočo Evropo, v kateri ne bo za kulture majhnih narodov posebnega merila in v kateri bo poleg duha nacijonal-ne izvirnosti živel v vsakem prosvetljenem Evropcu tudi duh evropske kulturne skupnosti. > Pesniška kritika nase mlade literature Mnogo pozornosti in v nekaterih krogih celo razburjenja je vzbudila pesem našega uglednega poeta Alojza Gradnika »Novim oračem«, ki jo je objavil »Ljubljanski Zvon« na uvodnem mestu v najnovejši (8.) številki. Pesem se glasi: Ne, ni ie posušen sok nagih ve), ni ovenela že naša beseda, stopinje naše niso že brez sleda, in še so v cvetu grmi naših mej. Plod naš kipi in je uteha žej, sladak je srcem kot satovje meda in cvet je nagelj, roža m rezeda. Kaj ti, orač, si dušam dal, povej! Odkod in kakšen je ta tvoj ^osev, odkod so zrna, kakšne so njih klice, odkod in kakšni tvoji so cepiči? Na tvojih vejicah še niso ptiči si spletli gnezd, ni v brazdah še pšenice in kar zelenega je, je plevel. Ni težko najti v tem sonetu odločno obsodbo našega najnovejšega leposlovja, zlasti lirike. Ta obsodba je posebno zadela v dneh. ko nekateri zastopniki »najmlajše« literature in njihovi trabanti ignorirajo vse, kar ne pleše v njihovem partijski obeleženem kolu in zametujejo one, ki pač lažje od njih samozavestno pokažejo na svojo delo! učiliška mesta Orford in Cambridge so takisto literarna srediča kakor London; da tudi direktorji provincijalnih gledališč dajejo mnogo izbornega kot dramatiki, dokazuje tn, da druga mesta (n. pr. Birmingham, Man-chester, da niti ne govorimo o Ediiburghu in Dublinu) ne priznavajo Londonu monopola na literaturo. Angleška književnost je prav tako malo centralizirana kakor uprav?-. Znatno število novinarjev in igralrev, ki nimajo zasebnega imetja kakor pm"e!jl iz bogatih slojev (n. pr. Hardv, Kipling, OSals-\vorthy. Bottomley, ker potekajo iz spodnjih izobraženih slojev srednjega stanu, pretvarja pisateljevanje v poklic; njihov primfr kaže, da so tudi v manj premožnih krogih razširjeni nagibi k pisateljevanju. Toda baš dejstvo, da jih ne prihaja nič preveč iz praktičnih poklicev srednjega stanu, nam dokazuje, da so široki, v praktičnem življenju stoječi ljudski sloji, med njimi zlasti purifcin-sko usmerjeni, še vedno daleč od lepe literature. Za te sloje predstavlja literarno knjiga religijozne vsebine ali zabaven^ roman. Prav zaradi tega opažamo v angleški literaturi silno premoč romana nad dramo in poeziio. L. 1923. je bilo razmerje enako 3 : L Toda iz delavskih stanov kvišku se prerivajoči talenti kažejo, da so v angleškem literarnem življenju udeležene vse družabne plasti; ta sklep je še trdnejši,če upoštevamo živahno sodelovanje žensk. V angleški literaturi je delovalo ali deluje mnogo pisateljev, ki so se rodili v kolonijah (n. pr. R. Kipling i Eden Phillpotis, ki sta po rodu iz Indije, ali H. Walpole, ki je « Nove Zelandije). Nekateri so prišli celo iz nebritanskih dežel hi so postali ogledni angleški pisatelji. Francozi Hilaire Belloe, W. L. George, R. E. Vernede, Poljak Joseph Conrad, Kijevčan John Cournos, Armenec Micbael Arlen in W. H. Hudson iz La Plate. Tudi Indijec Rabindranath Tagore p'še v angleščini, vendar je preozko spojen s indijsko literaturo, da bi ga šteii med aegleške pisatelje. Bolj nego privlačna nuč tujih naroto* vabi mnoge Angleže z romautižaim čarom privlačnost katoliške konfesije. Izmed irskih pisateljev so bili mnogi katoličani, nekateri pa so postali konvertiti; omenimo le Oskara Wildeja, M. Baringa, G. K. Chestertona. Ne manjka pa seveda prestopov iz katoliške cerkve v anglikansko. Sorazmerno visoko so udeleženi v angleški literaturi židje. Če postavimo, da se odkrito šteje k Židom 6 % angleških pisateljev, bo število prej prenizko nego previsoko. V žurnalistiki je udeležba Židov še znatno večja. Nekako do vojne se angleški pisatelji fi-dovskega rodu niso ločili od drugih, izogibajoč se vsakršnim izrazitim židovskim tendencam. Šele po vojni se je začela tudi v angleški literaturi ostreje ločiti in podčrtavati židovska nacijonalnost avtorjev; to opažamo zlasti v romanih in pa v antisemitskem gibanju. Čitatelji se izpreminjajo po tem, kakšna literarna hrana se jim nudi. Na enega fita-telja Henryja Jamesa ali D. H. Lawrenceja odpade sto častilcev Nata Goulda in Ethele Dell. Javne knjižnice v vseh mestih in v mnogih vaseh skrbe za raaširjenje knjig. S ■ HI ■ i 9 ■ ■ 9 ■ 9 ■ 9 ■ 9 11 9 E 9 11 9 11 9 m B si o splošni presoji dosegle maksimum jn je pri nekaterih vrstah preje računati s padcem. Naši premogovniki. Izvoz premoga iz Slovenije se bo pre-vidoma kretal v dosedanjem obsegu 50.000 ton v vrednosti ca 10 milijonov dinarjev. Slovenija participira sedaj skoro s 40% na izvozu premoga iz naše države. V ostalem so izgledi za izvoz premoga radi pro. gresivne elektrifikacije sosednih držav, ki prLiajajo za naš izvoz v poštev, kako* tudi radi uvedbe racijonelnejših parnih kotlov :n rastoče uporabe plinskih motorjev vedno »labejšl. PotreSnja v tuzemstvu s* nasprotno zadovoljivo razvija. Sezonsko povišanje vozarine za premog bo imelo na samo za našo domačo industrijo, marveč tudi za izvoz neugodne posledice. Za izvoz bi bila razen tega velika važnost otvoritev prometa preko železniške postaje Hodoš v Prekmurje, ki se je iz neznanih razlogov odgodila na nedoločen čas. Izvozna rentabiiiteta naše industrije. Izvoz industrijskih izdelkov iz Slovenije kaže vedno slabejšo rentabiliteto. Cene večine izdelkov na svetovnih tržiščih v splošnem nazadujejo, možnost zaslužka j» vedno težja in mora delati naša industrija velike napore, da vzdrži svojo pozicijo na inozemskih tržiščih. Med topilniškimi proizvodi prinaja v poštev izvoz svinca, su rovega cinka ter v manjših množinah tudi izvoz železa in jekla. Izgledi za izvoz svinca se napram prejšnjemu letu niso nič izboljšali. Radi nad-produkcije na svetovnem tržišču naš izvoz po vrednosti še vedno nazaduje. Izvoz surovega cinka in einkovega prahu bo predvidoma presegel lanskoletni ni-ve in se povečal na 4600 ton v vrednosti okrog 33 milijonov dinarjev. Izvoz železa se je ustalil in bo v prihodnji izvozni sezoni po sedanjih cenitvah dosegel okrog 1200 ton. Domače železarne so zaposlene pretežno z naročili za tuzemsku tržišče, katerega potreba in konzum staln« narašča. Za izvoz v večjem obsegu v okviru današnje carinske tarife ih z ozirom na neugodno prometno lego naših železarn, niso dani potrebni predpogoji, ker odločujejo na svetovnem tržišču največja že. lezarska podjetja, ki imajo mnogo ugodnejše produkcijske pogoje kot naše železarne. Za sedaj prihajajo za izvoz le nekateri specijalni kvalitetni izdelki v poštev. . Uvoz Jekla iz-.. Slovenije se usmerja v glavnem v dežele skrajnega vzhoda, kjet so naši iždelkr na Ja'i>onskem in Kitajskem dobro vpeljani. Vrednost izvoza jekla se ceni na ca 5 milijonov dinarjev. Med proizvodi industrije železnih Izdelkov pridejo za izvoz v Sloveniji v glavnem verige, kose in srpi, kovani žeblji deloma tudi okovje in embalaža v poštev. Izvoz navedenin izdelkov se ceni za prihod-njo sezono na ca 670 ton. Izvoz emajliranih izdelkov, ki ie orijen-tiran predvsem na Balkan in v Levair.o se ima radi neurejenih odnošajev boriti z ve> fikimi neprilikami v carinskem in žele2-niško-tarifnem oziru. Železniška uprava daje inozemski konkurenci v tranzitu ]>re. ko naše države ugodnejše tarife kakor do. mačim eksporterjeni. Pomanjkanje trgovinskih pogodb z Bolgarijo, Turčijo in drugimi državami, otežuje uvoz naših izdelkov v imenovane države. Vsled tega je izvoz, v lanskem letu napram letu 1927 znatno nazadoval. Ako se ugodi predlogom te industrije se pričakuje, da bi se mogel izvo* zopet dvigniti na ca 15 milijonov dinarjev. Večina tvrdk iz skupine indnstrije papirja in lepenke dela izključno za domači trg. Za eksport pride v poštev ca 40 vagonov dokumentnega papirja, 300 vagonov raznih vrst pisarniškega papirja v vrednosti ca 13.5 milijona dinarjev in do 100 vagonov lepenke v vrednosti ca 2 milijona dinarjev. Eiektrokemična industrija bo morala v prihodnji izvozni sezoni računati z znatno izpremenjeno situacijo. Mnoge inozemske države, v katere izvažamo so osnovale od-nosno povečale v zadnjem času lastno produkcijo domačih gnojil. Tudi pri izvozu karbida se pričakuje, da bo za ca lOodst. nazadoval, dočim so cene že dosedaj v eks-portu oslabele na ca 15pdst Elektrod se domneva, da bomo mogli izvoziti, ako se prilike ne poslabšajo, ca 1500 ton. Na izvozu karbida participira Slovenija z dobro četrtino. Poleg apnenega dušika se izvaža iz Slovenije tudi kostna moka in kostna mast, katere eksport doseže skupno s klejem letno 2000 ton v vrednosti 8.5 milijona dinarjev. Izvozu kleja preti zaradi nameravanega povišanja uvozne carine v Združenih državah resna opasnost, da bo popolnoma onemogočen. Izvoz aluminijevih polfabrikatov postaja po zadnjem povišanju železniških tarif vedno bolj problematičen. Železniška vozarina obremenjuje že dovoz surovine do tovarne s 100 % in po zadnjem povišanju tarif ie konkurenca naših proizvodov napram francoski produkciji, ki ima ugodnejše produkcijske prilike \ taki meri otežkočena, da postaja izvoz nerentabilen. Tovarne strojllnih Izvlečkov beležijo v tekočem letu v izvozu velik zastoj. Po prejetih poročilih znašajo zaloge neprodanega ekstrakta v jugoslovenskih tovarnah ca 30 milijonov dinarjev. Pojavlja se tudi zelo močna konkurenca amerikanskega kostanjevega ekstrakta, ki se nudi po jako nizkih cenah, Prognoza za bodočo izvozno sezono je spričo takih prilik zelo težavna. Slovenija participira v izvozu tanina približno z eno četrtino. V znatni meri se udeležuje v ekspertu tudi naša usnjarska industrija, ki izvaža razne vrste galanterijskega usnja, boksa, svinjine in specijalne izdelke. Za prihodnjo izvozno sezono se ceni vrednost izvoza rta ca 30 milijonov dinarjev. Usnjarska industrija mora v bodoči sezoni računati z ukinjenjem izvozne carine na surove kože, kar bo imelo brezdvomno za posledico povišanje cen surovine. Lista izvoznih predmetov iz Slovenije s tem še davno ni izčrpana, ker so našteti v prednjem samo glavni proizvodi in tudi ti le v splošnih obrisih. V izvozu se udejstvu-jejo poleg naštetih še v znatnem obsegu slamnikarika industrija, deloma steklarska Industrija, nadalje se izvaža iz mariborske oblasti večje množine brusnih kamnov, opeke, glicerina, iz ljubljanske zopet sveč, kož od divjačine, mnogo vrst lesnih izdelkdv, posebno upognjenega pohištva, furnirjev, delov za embelažo, kopit, celuloznega lesa, brzojavnih drogov, parketov, lesnega oglja, sitarskih in žimarskih izdelkov, stolov, železniških pragov, vezenin, sadnih sokov, mesnih konzerv, zdravilnih zelišč in semen, katerih skupna vrednost varira zelo od leta do leta. Nezadostna informiranost domačega trga. Zbornična anketa je ugotovila pri tej priliki, da mnogi odjemalci v notranjosti države o raznovrstnosti izdelkov naše industrije še vedno niso dovolj Informirani. Vsled tega se naroča v inozemstvu mnogo vrst blaga, ki ga izdelujemo doma, dasi bi si ga interesenti lahko nabavili po konkurenčnih cenah in v enaki kvaliteti pri domačih podjetjih. Tudi opažamo, da se obračajo mnoge tvrdke z neutemeljenimi predlogi na trgovinsko ministrstvo, v katerih zahtevajo naj se ukine ali zmanjša carina na razne predmete, češ da jih ni v tuzemstvu dobit!, pa se pozneje povečini izkaže, da so predlogi stavljeni rad} neinformiranosti In pomanjkanja stikov. Slovenska industrija in obrt mora zato z vso intenzivnostjo nadaljevati praktično propagando in organizirati stike z tuzemskimi odjemalci. Naj izvoz in Narodna banka. Prilike v izvozu postajajo vedno bolj komplicirane in uspehi izvoznih kupčij v istem razmerju slabejši. Naš izvoz nima danes zadostne zaslombe v cenih stalnih in sezonskih kreditih pri Narodni banki. Tu je v prvi vrsti potrebna temeljita remedura. Podroben program delovanja novoosnova-ne Privilegirane Agrarne banke še ni znan. Želeti je pa, da z razpoložljivimi denarnimi sredstvi pospeši tudi napredek v kmetijskem izvozu iz Slovenije. Povzdiga kvalitetne produkcije je nujno potrebna, ako hočemo svoje pozicije v izvozu obdržati. Neurejene prometne razmere. Za Prekmurje je eminentne važnosti otvoritev prometa preko Hodoša, ki bi dal novo izhodišče izvozu poljskih pridelkov in živil na severna tržišča. Za industrijski izvoz igrajo v vedno večji meri odločilno vlogo železniške tarife in trgovske pogodbe. Povišanje železniških tarif, ki je stopilo dne 1. marca t. L v veljavo in izpremembe pristaniščnih tarif so znatno uplivale na konkurenčne odnošaje z inozemstvom. Tarifni predlogi, ki prihajajo iz vrst prizadetih industrij, se obravnavajo od strani železniške uprave premnogokrat preveč ozkosrčno in fiskalno, kar ima za eksportne inustrije zelo nepovoljne posledice. Potrebno je tudi zboljšanje in razširjenje telefonskega prometa z inozemstvom. Pri poštni upravi leži v tem oziru še cela vrsta neupoštevanih predlogov. Tako na primer Savinjska dolina nima telefonske zveze s svetovnimi hmeljskimi tržišči v Norimber-gu in Zatecu, eksportna trgovina jajc nima za mnoge važne nakladalne postaje potrebnih zvez z inozemstvom. To dejstvo stavlja naše izvoznike v neprijeten položaj, da se morajo v svoji informativni službi posluževati nepotrebnega posredništva. Razširjenje telefonskega prometa ie posebno potrebno v smeri z Italijo, ki je glavni odjemalec našega izvoza in kjer je danes omejen na pet central v Primorju, dočim je bil z Milanom otvorjen promet komaj v zadnjem času. Pomanjkanje vagonov v jesenski sezoni povzroča vsako leto neprijetne komplikacije, izgubo mnogih trgovskih zvez in bo letos posebno neugodno vplivalo, ker je obenem najavljeno za 1. september 20 odstotno sezonsko povišanje železniških tarif za drva in premog. Ureditev trgovskih odnošajev z Inozemstvom. Ureditev trgovskih odnošajev z inozemskimi državami potom carinsko-tarifriih Pogodb je dospela letos, kakor izgleda, na mrtvo točko. Pogajanja potekajo jalovo in dolgotrajne konference ne vodijo k pomembnejšim rezultatom, vse to pa brez naše krivde, ker je trgovinska politika Jugoslavije napram inozemstvu itak prekomerno liberalna. Sokol Pred pričetkom jeseni Še dobrih troje tednov in zadnjikrat bodo zazvenele naše fanfare na iavnih nastopih v letošnji seziji. S pričetkom jeseni začne tudi zopet oni del sokolskega dela, ki nikakor ni tako viden javnosti, kakor poletno nastopanje in izleti. Polagoma se bo preselilo delo v telovadnice, in prosvetni del bo tudi prišel do veljave. S tem dejstvom se mora računati. Toda tudi v jeseni in zimi se zanima javnost za naše delo. Povsem požrešno bi torej bilo. ako bi se nekako zabubili in pretrgali vsake stike z njo. Delo društvenih in župnih poročevalcev v sokolske liste in dnevno časopisje mora ohraniti že enkrat pridoblieno akti-viteto. Vedno in stalno v zvezi z ostalim svetom. In še nekaj. Ob pričetku poglobljenega prosvetnega delovanja in tihega dela v telovadnici, naj letos društva še večjo delavnost pokažejo pri vežbanju v naravi. Gorenjci so nam lani pokazali pot, podjimo za njimi. Osnujmo povsod smučarske odseke, pripravimo na letnih telovadiščih drsališča in skušajmo splon vsemu našemu zimskemu delu dodati kolikor mogoče kretanja v prosti naravi. Interno v društvih pa vladaj beseda sokolskega prosvetarja. ki naj vedno znova utrjuje vrste članstva, naraščaja in dece v sokolski veri in udanosti; vladaj v telovadnici beseda brata načelnika, da bo zasiguran že takorekoč pozimi naš prihodnji javni nastop prihodnje leto, da bo dobro izpadla akademija na dan uiedinienja Čaka nas vsepovsod mnogo dela, zato kar krepko primimo-vsi in vse. da- bo tudi v redu izvršeno.. Naj ne bo med nami omah-ljivca! Prehod v jesensko delo bodi izvršen polagoma, toda v popolni aktivnosti. Na beograjskem vsesokolskem zle t h bo med drugimi tudi posebni nastop dijaštva srednjih šol, kar je ministrstvo prosvete že odobrilo. Predpriprave vodi v tej smeri.Zveza telovadnih učiteljev v Jugoslaviji, kot zastopnik ministrstva v zletni odbor pa je bil imenovan dr Miroslav Vojinovie, referent za telesno vzgojo in podnačelnik JSS. Zlet bo trajal najbrž dva dni in bo obsegal tekmo v presti telovadbi, dalje posameznikov in vrst ter v plavanju. Sokolsko društvo Vel. Lašče priredi 1. septembra ob vsakem vremenu na letnem telovadišču poleg Sokolskega doma svojo javno telovadbo, na katero vljudno vabi. Zveze ugodne z avtobusi in vlaki v vseh smereh. H0S uptm jaMka §a molt in htui&e tepke §a molt Ponudbe na: Poštni predal 221, Ljubljana. Nabava električnega materijala. Direkcija državnega rudnika Velenje nabavi na dan 16. septembra 1929: 460 m kabljev za slabi tok, 900 ktniJa- zlasti za pogon eleikrtriane ceatrafe, milina ali ža^e. Za tiuirbta'0 se doibiijo brezplačni načrti za vizidavo v novih raamerafa. Parni Scoitel kakor čudi turbina sta še v obratu, in se JaWko ogledala na licu mesta. Vpražnija naj se nasdove na: REMEC — CO, tovarna upognjenega pobiš-tiva, le6na industrija, Ljimbljana, Kersnikova. ulica 7. 10368 Ig. Dent§ch i brat, Zagreb, Marovska Telefon štev. 42—86. Zastopstvo in skladišče ŽAG za jarm-enike, citkularke in vse druge potrebščine v priznano najboljši kakovosti, na posebni, patentirani način izdelane in pojeklene. — Skladišče vseh tehničnih predmetov za vsako potrebo. Lisičje, polhove kože lil rseb dragih divjih Ci. ▼ali kanuje stalno (kozi ealo leto D. Zdraviš. trg. usnja. Ljubljana, Florijan-«ka nlica 9. 1880-a {Ustanovljeno 1852. r Teoi Kom i LJUBLJANA Poljanska c. štev. 8 l>llll I* mM MAn UMIKU. Kariovska cesta 4. Kje si naročiš? naisolidnejše in najcenejše pohištvo in kuhinjsko opremo ? ? ? 10924 V novo urejeni delavnici Dimitrije Lancoi pohištveno in gplo&no mizarstvo Ljubljana, W©ifova nlica 12 Potreben nam je perfekten SOBAR ki raepofapga s prvovrstnimi referetncaimi ki priporočili, Ksmrjeo v secviratiju, t dolgoletno prakso. Pismene pomidbe z vsemi podatki, prepisi spričeval, navedbe plače, na katero reftektira, in jezikov, ki jih govori, Je posla« aa Beograd, po-štanski preitinac 160. 10266 Jz velesejma „£}uhl}atta v iesemu &Cantticses(co m GlparaGc podjetje {fCuncvar m (Boris iJCaKtt od pokopališča Sv. Križa v Ljubljani je priredilo RAZSTAVO SKIC, nagrobnih in javnih spomenikov ter grobnic. Osnutki so moderni arhitektonski nagrobniki, vezani s plastiko. Gornja slika je detail spomenika padlim vojakom. xo9:t Telefon št. 2439 samo pri tvrdki sT £ h £ £ Kupujte samo kline najboljše znamke ter se bod'ete vedno dobro obrili. Naša klina domače znamke jamči za „ najfinejše in dolgotrajno rezilo. Vedno v veliki izbiri vse vrste najboljših brivnih aparatov, najfinejših britev, kakor tudi škarrj in žepnih nožev. g g £ H lesenih tekstilnih rolet (dervonitki) rolete iz gradelna se dobe najceneje pri tvrdki PETER KOBAL Kranj - Slovenija Tel. interurb. 32 krepi !n zdravi ŽELODEC LOVRO SEBENIK Ljubliana VII. Vreče nove in rablisae vseh vrst ter juto za embalažo ima vedno v zalogi Mirko Mlakar Ljubljana, Slomškova ulica IT. {V) petote etikete, graverstvo^ USVETEK LJUBLJANA ' ^ Š^Sfra C®: J. Stjepušin, Zagreb Jnrjevska olica 57 priporoča najbolje tamburje« — strune, partiture. iole in ostale potrebščine sa vsa glasbila Odlikovan na paniki illcžbL Croiki tranko O ssi Izkoristile priliko takot 1 (8rezp/acitc de bite umeifitsHeo tzde/atf portret, iko nam pošljete svojo sliko aii sliko vaše dece, skupine ali s lično in to verno po poslani naim sliki v velikosti 30X-J0. Svojo adreso napišite točno, da se izognemo reldamaciijain. Prosimo vas, da tiara x>š!.je brezplačno, ako nam pošljete za stroške v znamkah Din 2.—. Originalne trioglate puščice dobite po ceni od Din IS.— v vsaki boljši strokovni trgovini. S pošto pošlje: 112-a Apoteka BLUM. Subotica 3. »Češnje so letos dobro obrodile 1» Za zimo jih ohranite naj-• bolje v WECK-ovib čašah za vkuha/vanje. _ Tovarniška 11'a li" zalega ■» ~~ " ' xa celo državo pri fev. Fructas, LJubljana, Krekov trg 10.-1. Maribor: Čari Loti in Kater & Lenatd. Celje: Jo-tio Jagodfič. Zahtevajte ceniki Na velesejmu paviljon H 456. ©carinjenje ^vseh uvoznih in izvoznih rn tranzitnih pošiljk oskrbi hitro, skrbno in po najnižji tarifi RAJKO TURK, carinski posrednik, LJUBLJANA, Masaryk2i&hijexna, Šefsnhei3*^ooa ultca stetJ, €> Pazite na varstveno znaitikol Vse cfrupo potvorba! Telefon 2980 Slav. občinstvu vljudno naznanjam, da je podpisani Anton Vrbinc. bivši poslovodja krojaške delavnice filiale oficirska zadruge v Ljubljani otvoril svojo KROJAŠKO DELAVNICO g|| v Holcapflfevi ul ici št. 19, za Leoniščem. j|§g i Gg. oficirjem in slav. občinstvu jamčim za prvovrstno izdelavo ter zagotavljam, da bodo cenjeni naročniki popol-f||l noma zadovoljni z mojim delom kakor tudi s cenami. Spre-jemaio se tudi popravila. Imel bom vsakovrstno blago na zalogi. 10362 jpy Z odličnim spe šlovanjem se priporočam m A u t o u Vrbi n c, krojaški atelje Ljubljana, II o I c a p f i o v a ulica štev. 1{>. easa Telesejma t JLftiMJaiai ..^^naidete največjo zalogo vsakovrstnih stro-• VV ; ''-i* itv orodja, to so izdelki iz priznano l|p Sprvovrstnih tu- in inozemskih tovarn, ioiv tvrdki:. ^ ' Je najpopolnejša trajno goreča peč sedanjosti. Največji prihranek na kurivu, nepreirgani ogenj skozi celo zimo. Zastopstvo: „TESIXA" družba 10928 Ljubljana, Mestni trg 25. Najboljši nemški izdelek. Vse vrste posameznih in nniverz. strojev za mlzisFStvo, kolstirstv© in žag^e z ©bratom za jermenie in vzidanimi elektromotorji, lirogljiena ležišča. ori dež. sodišču v Ljubljani zaprisežen SODNI TOLMAČ nemški, francoski, angleški, italijanski in ogrski jezik, Beethovnova ul. 2 LJUBLJANA Tel. 25- PBEVODI in PODUK; trgovska, tehnična in vsa druga korespondenca V VSEH JEZIKIH. Naloge od drugod izvršujem z obratno pošto. Na dr. Krekovi meščansko gospo-dinlski šoli v Ig. Šiški pri Ljubljani se prične novo šolsko leto 1929/30, dne 1 oMotdrB Sprejemajo se notranji, ki plača-o Din 10001— mesečno, in zunanji Din 650'— mesečno. Prospekti na razpolago. 10927 •it • VT WIE\ X/6. L.axenburgerstrasse 11 Poset jugoslovenskih zastopnikov brezplačen! veletrgovina z železnino. vsakovrstnimi stroji in orodjem V Ljubljani i Razstava v paviljonu »G-<. — Stalna zaloga na Dunajski cesti št. 16 se Vam ravnilo tako priporoča za nakup vsakovrstne laželeznine, kakor: kuhinjske posode, okov-SBja, peči itd. itd. Ne zamudite prilike, si ogledati tudi tukaj izložbena okna in bogato zalogo; 10366 Najboljši utuiški izdelek. 1 Korespondenco! oddelek industrijskega podjetja Išče mlado, neoženjeno moč s perfektnim znanjem jezikov. Nastop takoj. Ponudbe z navedbo referenc na oglasni oddelek »Jutra« pod »Jugoslovanski državljan 92«. 10401 (£9<2s; sSutt ©žs3©9*|ess© t V najmodernejšem slogu bodo razstavljene spalnice, jedilnice, salon m soba za gospode v umetniško *aies&cs9*sle2 efelesvnieš •Mišns&a titicss štev. Prost ogled! 10434 Prost ogled! mm. HI1SIIS1JI1IO POSODO emajlirano in aluminijasto I^SRSELMH - ITEHLEfllflO - HES OOiPS- B-mm i o oiiPominE POTEI^ICME OROlSJEza vse gospodarske n industrijske panoge PLO£EMIH!S - USO lELESHJHO - E90IILRE CE!UEHT- IE1E2IE SS FHl!01fRSTnE eEiVM PLOiSiCE Zfl lTE31iliiItE 3SI He^PaLHISS KOmPLEinE MOFflL^IHE m STE^USli^ najceneje pri 10374 DII»SiJSHi3 C1STH (1 - POL^S »Fi&OHCS samo svetovnih tvornic — Kolosalna zaloga električno posnetih umetniških .......... Slovenski šlagerji in posnetki iz življenja Slovencev na prodaj edino pri nas „€rramofoii" A. Rasberger LtU9iiana, Miklošičeva cesta 34. Telefon 3383. — Palača Pokominskega zavoda v neposredni bližini glavnega kolodvora. 10922 OS1EJTE SI RHZSTIVO NH UEiESEjmU P^UlLIOli ,.F" SIS DEBELO! m DR Micbfef ZŠVaodt ril 214 V kremoliih inkvzicije Zgodovinski fOfnan »N-isem li^tel, da bi ti poginila!« je dihnil Chico. fcffl §6 nisem mogel Sprijazniti.., ne, nisem se mogel., t« »■Rajši si hotel sam umreti?... In kaj bi bilo z menoj, hudobnež?... Mar ne bi bila tudi jaz umrla, če...« Beseda ji je zastala na Ustnicah; zardela je le bolj flfego pravkar m iznova skrila glavico med dlanmi. In to, da ji je zmanjkalo poguma, na bi bila dokončala svoj stavek, ie bilo usodno. Zakaj Ghičo Je žalostno Zmajal z glavo i-n v mislih dodal; »... če bi bil on ttmfl.« V bolestnem in vendar ljubeče vdanem pOglfedii, s katerim še je ozrl v Pardaillana, je bila ta misel toli jasno izražena, da se je vitez utogotil in nehote kriknii: »Tepec!...« Chico, ki ni ražumel fte Vzklika ne oci vidne ježe svojega velikega prijatelja, ga je prestrašeno pogledal... XX. Bib — Alzar Pardaillan je čutil, da se utegne položaj raztegniti v neskončnost, ne da bi prišlo do zaželjenega razpletka. Nič več ni šfnel izgubljati časa, zakaj opravkov ga je čakalo Še obilo in tudi na počitek je bilo treba misliti. Zato je do nadaljnega opustil svoje namene z naivnima zaljubljencema in presekal njuno zadrego s tem, da je vzkliknil: »Smrti mi božje, zala Juana, pozabili ste, da se mi meša od lakote in žeje in da od zaspanosti komaj stojim. Brž prinesite dva krožnika, za mojega prijatelja Chica in zame. In nikar mi itd var-čuite z jedjo in pijačo! »Oh, Bože moj!« Juana je skočila pokončU. »Res šertl bila prestala misliti na to, da niste že štirinajst dni ničesar zaužili!« Z vnemo dobre gospodinjice, ki je bila vedno živa V njej, je neutegoma odhitela. Razgovor s Chičom je ni popolnoma zadovoljil, a vendar ji je srce prekipevalo radosti, ker je bila po njegovih besedah izprevidela, da je še Vedno njegova ob&ževanka, edina, ki jo ie kdaj ljubil v svojem življenju, in edina, ki jo bo ljubil do poslednjega diha. In Pardaillan, ki se je očetovsko smehljal Za njo, jo je slišal, kako je z radostnim glasom klicala; »Barbara, Brigida, brž pogrnita mizo v moji sobici, slovesno jo pogrnita! Lavra. skoči v klet in pri-nesi naročje steklenic, najboljših in najstarejših. In tudi ti se zgani, 1 za bel a. zakolji nekaj debelih kokoši, oskubi jih in jih zanesi k mojemu očetu!« Očetu, ki je ves v beli obleki gospodaril v kuhinji sredi svojih vajencev in pomočnikov, pa je viknila: Brl očka, loti se dela in pripravi imeniten obed, kakor da se je napovedal sam Espinosa!« In Manuelov glas se je z nežno osornostjo odzval: »£j, dekletce, kakšnega slavnega gosta pa dobimo? Menda se Hi kak prestolonaslednik ustav« pri nas?« ' »Se več, dragi očka: gospod de Pardaillan se je vrnil!« Zmagoslavje in občudovanje, ki sta odmevali v teh preprostih besedah, sta bili zgovornejši od vseh besed. In očividno ni bila ona edina tako navdušena, zakaj vrli Manuel je takoj zapustil svoje kraljestvo in hitel k odličnemu gostu, da se mu pokloni. Pardaillan ni vedel, da ga je njegov hrabri nastop pri bikoborbi in mojstrski način, kako je bil zabodel bika, proslavil med sevilj-skim ljudstvom. Vsi so videli, kako je izpostavil svoje življenje, da reši Rdeče-bradča, čgprav mu ni bilo neznano, da ga Barbaloja smrtno sovraži. Videli so tudi, kako je bil prijet in koliko vojnikov SO morali poslati nadenj, da so ga ukrotili. Razen tega so tudi šepetali, da si je nakopal kraljevo sovraštvo, s tem, ker še je odločno postavil za ogroženega Torera. A Torero Letalski oribočnik oolkovnika Ch. Lindbergha ie soisal letalski kriminalni in ljubavni roman Gusar v oblakih Drzni letalec Donald E. Keyhoe je spisal po svojih bogatih izkustvih prvi velezanimivi roman o skrivno s trnih zločinih v zraku, ki prične te dni izhajati v »Jutru« pod naslovom: Gusar v oblakih Polkovnik Lindbergh je priznal Keyhoe)evo izredno spretnost in neustrašnošt s tem, da si ga je izbral za pribočnika na svojem velikem poletu po vsej Ameriki. Zmagalec Atlantika je tako izkazal Keyhoeju Visoko čast, za katero se je ta oddolžil m. dr. tudi 6 tem, da je spisal »GUSARJA V OBLAKIH«. Keyhoe ni samo pionir v zavojevanju zraka, tej najnovejši velki prigodi sveta, ampak tudi prvi, ki je poklican, da spiše povest o skrivnostih višav. Letalski pribočnik polkovnika Lindbergh a je napisal briUjanfcno, velenapeto zgodbo, polno romantike, skrivnosti, požrtvovalnosti in groze. Ne zamudite užitka, ki vam ga obeta že prvo nadaljevanje Gusar v oblakih je bil ma!Ht vseh Seviljcev in vesoljne Andaluzije. Vse to je bilo vzrok, da sta se plemstvo in preprosto ljudstvo kar kotali v občudovanju do Pardaillana. V žlic temu občudovanju pa ni bilo med dvorjaniki nikogar, ki se ne bi bil štel srečnega, da mu je mogel skočiti za vrat. A prav tako bi bilo med ljudstvom in meščanstvom teiko dobiti le enega človeka, ki ne bi bil ponosen, da se je mogel dati zanj razsekati na kose. Med tem, ko sta stara Barbara in služkinja Brigida pogrinjali mizo, kakor jima je bila Juana naroČila, je moral Pardaillan poslušati poklone, ki so vrdi očetu Matiuelu iz srca. Nato se je gostilničar jadrno vrnil v kuhnjo, prisezaje gospodu de Pardaillanu, da mu postreže z večerjo, kakršne niti na Francoskem niso vsakdanje. Naposled je bilo vse pripravljeno: jedila in vina so stala na mizi in Juana je jela živahno in okretno streči gostoma, kakor je bil zaželel Pardaillan. Manuelova večerja morda ni bila tista brezprimema mojstrovina, ki jo je bil napovedal, a vina so bila prava in častitljivih let. testenci slastni in okusni in sadje sladko, da bi se bili še angeljci oblizovali za njim. In Pardaillan, ki je pospravil v svojem burnem življenju že nekatero obloženo mizo, je bil z nocojšnj m pogošče-njem nad vse zadovoljen. Med tem, ko je zalagal in zalival ter pazil na Chica, da je vselej tudi on dobil svoj del, je neprestano mislil na to, kar mu je bilo še storiti in neutrudno izpraševal možička, ki mu je kratko, toda razumno in točno odgovarjal. Tako se je zvedelo, da je bil Chico našel polnovlastnico, ki jo je zdaj vrnil Pardaillanu; povedal mu je, da jo je hotel izpisati, priti z njo v sa-mostan in zahtevati njegovo takojšnje osvobojenje. Na žalost je vedel, da on ne more nastopiti s trditvijo, da je prišla taka listina pravim potom v njegove roke. Zato je jel misliti na dona Cesarja. Toda Toreru se ni bilo moči približati. Vse, kar je dognal, je bilo to, da so ga ponoči prepeljali iz njegovega prvega skrivališča v hišo med cipresami. Takoj je zamislil načrt, kako bi rešil Torera in se potem skupno z njim lotil vitezove osvoboditve. S tem, da so ga bili spravili v hišo, katero je poznal do zadnjega kotička, je bil njegov posel zelo olajšan. A kdo popiše njegovo razočaranje, ko je pretaknil podzemeljske rove, ne da bi v njih našel vitezovega prijatelja. Pomislil je, da utegne biti jetnik zaprt na vrhu, v stanovanjskih prostorih. Ni se bal, da ne bi mogel prodreti vanje; a vedel je tudi, da zaradi množice stražarjev in služabnikov ne more biti govora o kakem presenečenju. Treba bi bilo rabiti silo in k temu sredstvu se on, ki je bil šibak in majhen, ni mogel zateči. V svojem obupu se je spomnil na dona Cervantesa. Na žalost je bil Cervantes uradnik indijske vlade, ki ga je bila kakor nalašč prav tiste dni poslala v Cadix, tako da ga je Chico zaman iskal. olskl teden priredi o«l 1. do 20* septembra veletrgovina 2 tnaimfakiuro J» Grobelnik Lfubljana, Mestni trg 22 Za sto}© tlečo si nabavite vse i*o-U*ebno ob aeilo za jesen po sledečih eenah: Za dečke! Za dekliee! j Sukno za obleke . od Din 55' — d- lje B'ago Voln za obleke d D n 28-— met. „ „ površni luje poznana zdravilna specijaliteta FIGOL elaksir. PIGOL je Sigurno in preizkušeno sredstvo pri motnji vseh pre-bavm-ti organov, t. ). želodca i« dreves, ter ž njiimi v z>ve»i pri boliezmih leter in ledviic, glavobolu, nespamju in hcatieroidih. FIGOL prodavaja in razpošilja po poštnem povzetju lekarna dr. SEMEUC, DUBROVNJK. Cena 3 »teMenicann 105 Dm; 8 steklenicam 245 Dim; poskusni steklenici 40 Din. Zahtevajte na ogled prospekte, nwogo brojne zahvalnice in priznanja o FIGOLU. Lepota n mladost POVOJI IZ GUME w po*tali v da našnji kozmetiki od jako velike vai nosti ker s» je pokazalo da so z» dovršeno nego tena on neprecenljive vre.lnofti Rezultiti m naravno«! fra pantni t« radi tega vsi svetova instituu ta nego lepote na ta nafiin dosežejo vulike uspehe PAPILLON POVOJ itev 1 nam »loti za odstranitev nabuhlih 'n namreže nib oodočnjakov - Din 85 POVOJ ZA CELO Oltstranja iHHJOlnom;, vse gube na čelu Din 60 PAPILLON 6t II odstranji. oaaireifto koto pod očmi in na sieiroficab — Din 70 MASKA ta c»U obraz odetranj« gube iz celcgi obraza Obraz postane to pet gladek iist m bel. i koia na tegnita in »loetična Ospeb (e izvan reden Din 155 r>OVOJ ZA PODBRAOEK od-tranja dvojni poHbradek kakor tudi vse gube in iar«». na vratu m podbrad ku Prevelika f|ebelo«t izgine 81' Din PROf STOJEČA U9BSA kvnfijo vfa kega a na.ibolj otroke S povojem iz gume m uSe»a «* on3 "oravnajo v nnirmAln iiolntaj - Dir 50 \ I AIT «ODALI8QUES» POUR LES MUSCLES U naj Iragoieiiejšega biololkega olja za hranitev in kre pitev obfaza ter «a oop za odpravljanje gub -Natežt uiiSior ter je oajboljle »TKletvo ta popotne Aiidenje obraza Din 85 EMULZIJE ZA POLEPSAVA.NJB OBRAZA - Mnogo Ukana in neprecenljiv* biološka uje obraza Nena-linn^tlljiva za iame t neiritn te nom Po flravnikih (POKebn0 priporočena ker »d pfavlja vso nesnago in ,wmlaiti nbraz Emulzija o<-"itron al »d kumare L)iti 50 Bnintrit« ort vrtni' -:i'lirtji|trl»n miitel T'- r> n CENTIFOLIA, kozm«t15kl zavod. Zagreb Jurčičeva g Zahtevajte breiplačne ilu.-trovan( cenike! Bazar S. 5'P C Ljubljana Vodnikov trg Štev. S Nudi najceneje v veliki izbiri novo do-šlo blr.po. Ugodna prilika za nakup. Samo po 8 in 12 Din. 10387 Pozor ženini in neveste! ŽIMNICE (matrace), posteljne mreže, železne postelj« (zložljive), otomane di-vane, in tapetniške izdelke nudi najceneje Rudolf Radovan tapetnik Krekov trg 6t. 7. iiros B v c knjigoveznira in kaftonaža v Ljubljani Sv. Petri c. 7. ee priporofa za vsa v stroko spadajoča dela 10391 llret §£atnim in bre&rnino kupite najboljše in najcenejše pri stari, priznan: tvrdSki H. SUTTNER, Ljubljana, Prešernova ulica 4, poleg frančiškanske cerkve. Največja in naisolidnerša ra'Zpoši-Haknica. RaspcšiJja v vse kraje tu-in inozemstva. Zahtevajte hrexp1ačtti certiifc H. SUTTNER, Ljubljana 4. Lastna protokolirana tovarna ur v Švici, znamk IKO. f>MIKO, AXO Jhina srebrno Je-lilno orodje s 50-etno pismeno tovarniško garancijo. sis'ema »Cuc4 ^Mffite * ^eh it^rrinah §arttc: Uivb&nat-natent-m&ko' kfr lxr$te petem $ peci&m zadci^ijnt /seb velHtosti izdeluje tvrdka Srebotnjak & Go ob. Ljubljana Puharjev* ulic« it 3. Prevzrmt rudi v popravilo m presidavo vsakovrstne con naveden« pefi in Jih 'zvršuje strokovnjaiko io IX) najnižjih :enafi brez konkurence. 128 « LOK« M BILE A66MANN I STOK DER CANNSTATT GEBR. UNCK OBERKIRCH MilTURiK Dles« MAG ZAGREB. rs,V Simmeringer tovarniška d. d. asa gradnjo strojev in vagonov WIEN, XI., Hauptstr. 38—40 Oddelek: PARNE NAPRAVE k »Hanomag« strmocevni in »Konigsfelder poaevnocevni Visokotlačni kotli Ekonomizerji, kurilne naprave na premikalne rešetke Kurilne naprave za premogovni prah lastnega sistema Parne turbine Parni stroji za vse svrhe ČEŠKOSLOVAŠKI ZAVOD brnska-kralovska-poleška tovarniška d. d. za gradnjo strojev in vagonov BRNO KČNIGSFELD Č.S.R. Zastopstvo: Inženirska pisarna Jttlius Breit-wieser, Zagreb, Frankopanska 8. Cm« maKtn c^/memi Za oglase ki služijo v posredovalne in socijalne namene občinstva vsaka beseda 50 par. Če naj pove naslov Oglasni oddelek »Jutra*, ie plačati posebno pristojbino 2 Din. Če pa ie oglas priob-čen pod šifro je plačati pristojbino za šifro 3 Din. Telefonske številke 2492, 3492 li či li o y l tisi Cm« ntaKtn o$1a*ottt» &Cdor hoče TO matih o$la*ov naj p «fa to mu pomij* po pemti namlov aR Ga/to drufo tttfottttaetfc Ctcoco a /A' mefir m« ril o mi v »tttnttšeah » pfmfmt odfevora t Zenitve in dopisovanja ter oglasi trgovskega in reklamnega značaja: vsaka beseda 1 Din. Najmanjši znesek 10 Din. Pristojbina za šifro 5 Din. Vse pristojbine je uposlati obenem z naročilom, sicer se oglasi ne priobčijo. Številka čekovnega računa pri Poštni hranilnici v Ljubljani. 11842. t M Trgovski pomočnik špecerijske stroke, ki ima veselje izučiti se v izdelavi brezalkoholnih pijač, zmožen slovenščine in nemščine, dobi takoj službo. Ponudbe na og.aoni oddelek »Jutra« pod »Brezalkoholne pijače« 29033 Kuharico camostojno, prvovrstno, % dobrimi spričevali, sprejmem k dvema zakoncema brez otrok, v »edini Ljubljane. Plača dobra. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Prvovrstna kuharica«. 29048 Blagajničarko veščo slovenskega in nem' škega jezika sprejmem večjo trgovino v Ljubljani Vstop takoj. Pismene po nudbc na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Blagaj ničaika 25«. 29030 Delovodjo ki bi bil zmožen ramostoj-no voditi čevljarsko obrt. sprejmem takoj. — Ponudbe pod »Delovodja 63« na os' oddelek »Jutra«. 29063 Lesni strugar dobi stalno mesto Pred-nost imajo tisti, ki so va' jeni izdelovanja ročajev in palic za dežnike. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Strugar«. 25757 Pošteno dekle zdravo, snažno, v starosti 20—30 let, katera razume kuho in hišno dele. »prejme boljša hiša. Le delazmožne dobrovzgojene se upošteva Naslov v ogl. odd. »Jutra« 28777 Pletilje in vajenke za rjava.len in osem«.ijUčni stroj sprejme Dermota v Litiji 28853 Dečka 14—la let starega, revnih a poštenih staršev vzamem v trgovino za raznašalca paketov in druga hišna dela Vsa oskrba v hiši, tudi obleka. če se izkaže uporabnega. Služba stalna — Ponudbe na naslov: Ferdinand Hlebš, trgovina Kranju. 28975 Žagar dobro izurjen na veneci-janki, dobi stalno mesto Takojšen nastop. A. Teran, les. industrija p Podbrezje. Podnart. Gorenjsko. 28208 Iščemo mlajšega samskega uradnika absolventa trgovske akade mije. ki poleg slovenščine v govoru in pisav! popolnoma obvlada tudi hrvatsko srbski in nemški jezik ter slovensko • hrvatsko steno grafijo in stroj epi-?; t Nastop takoj. Lastnoročno pi sane ponudbe s prepisom dokazil 0 dosedanjem služ bovanju, s plačilnimi zahtevami in referencami poslati je na naslov. »Kokra« teks tilna d d. v Kranju 28612 Gradbenega tehnika sprejme za takoj stavbno podjetje U Nassimbeni. mestni stavbenik. Maribor. Vrtna ulica 12. Zidarske akordante sprejme za ometna dela Stavba »Črni Grajska trg. orel« Maribor, 28788 Vezflje Jzvežban* za belo vezenje jn filet, sprejmem proti debri plači in tudi hrani in stanovanju takoj. Ponudbo z navedbo zahtevk na ogl. odd. »Jutra« pod »Vezilja« Kuharico perfektno, snažno in pošteno sprejmem v trgovsko hišo (2 osebi). Plača dobra. — Naslov v oglasnem cd^°lku »Jutra« 29085 Brivskega pomočnika ki zna peTfetnc ondulirati in striči bubi gavice — sprejme Stane Straus. frizer za dame in gospode. So-Hanj. 29091 Služkinjo »a kuhinjo, veščo nemščine sprejmem. — Mesečna plača 300 Din, vsakega pol leta eno obleko in par čevljev. Nastoo takoj. Pcnudbe na M Zwilljng, Zdenčina pri Zagrebu. 29093 Mlajšo damo za trgovin0 in pisarno, perfektno v slovenščini, nemščini in strojepisju, zanesljivo. sprejmem Ponudbe z navedbo referenc na ogl. od. Jutra pod »Pridna in vestna«. 28838 Vzgojiteljica strokovno naobiažena. z znanjem nemškega jezika in klavirja, dobi takoj stalno službo. Ponudbe pod šifvo »Stalnost 333« na i ni oddelek »Jutra«. 28914 Vajenca iz Ljubljane ali bližje okolice, za krojaško obrt sprejme Ludvik Wohinz — Vegova ulica 8. Vajenko za modistarijo sprejmem takoj. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 29317 Strojni inženjer in strojni tehnik dobita nameščenje. Javijo naj 6e samo sposobni, marljivi, mladi in neoženjeni eospodje, ki reflektirajo na stalno mesto. Pismene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Vesten«. 29307 Mlado kmečko dekle pošteno in snažno iščem k avema otrokoma. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 29327 Trg. pomočnik samostojna moi dobi srui-bo v večji delikatesni trgovini v Ljubljani. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Vodja deiika teše« 29335 Učenko za trgovino ročnih del in predtiskarijo. z vso oskrbo v hiši sprejmem takoj- — Naslov pri podružnici Jutra v Celju. 28900 Učenko za mešano trjrovino o-krbo v hiši išč" Ločnikar. Arzlin. p pri Ce'ju. z vso F*-anjo Vo'ni' Čevljar, pomočnike za boPše delo. proti iobn plači takoj sprejmem. Na slov nove oglasni od-lel-k »Jutra« 28895 Učenca aH u*en'a K VukašinoviV na*!. Ma?;bor Aleksandrova 13. 28894 Vajenca za krojaško obrt. z vso o-krbo v hiši sprejmp Rok Za'aznik. kroiač. Podutik — Ljubljana VH 29287 Zastopnika vpeljanega in agitnega. za mesto Ljubljano išče kolo nijalna ve.etvrdka. Dcurt* relerenee. Ponudbe na ogl oddelek »Jutra« pod Miro »St. 181«. i9225 Trg. pomočnika mlajšega železninarja sprejmem za Ljubljano. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Zelezninar« 28741 Trg. pomočnika starpišega. popolnoma ver-ziranega v vseh panogah mešane trgovine, zmožnega isto samostojno voditi — =prejmero tako; v veliko in splošno znano trgovino — PomHbe z referencami in plačilnimi zahtevami pod šifro »1864« na oglasni oddelek »Jutra«. 27833 TrgOvsk? pomočnik 7alantsriieke *troke. zrno Sen slovenščine in nemšč:ne ao-ilpn nro^aialpc. vojaščine prost *ob"' službo — Po rmdbp na oerla=Tii o^^pIpV »Jutra« pod »Adlen 36«. 57S36 Učenko ne izpou 15 iei ataro. sprejme boljša lamska krojači a. — Naslov pove ogla ni >ddelek »Jutra«. 28651 Manufakturist Ia prodajale«, periekten grosist, star 24—30 ta, zmožen slovenskega in nemškega jezika, s Ia referencami dobi službo pod ugodnimi pogoji. Oierte pod »Stalno mesto 999« na ogl. oddelek Jutra. 29146 Praktikantinjo z znanjem strojepisja in nekaj nemščine sprejmemo takoj. »Delmond«, Ljubljana, Miklošičeva c. 14-1. 29164 Služkinjo pridno in pošteno, sprejmem takoj. Vajena mora biti meščanske kuhe in drugih hišnih del. Starost 16—30 let, plača po dogo voru. Kozlevčar, Šoštanj 29094 Dobro pletiljo za moške in ženske nogavice in drugo pletenje sprejmem. Janko Krapec. Pejačevičev trg 12, Zagreb. 29000 Učenca za trgovino, poštenih staršev, nad 14 let starega sprejmem v trgovino meša nega blaga. Ponudbe na M K. Vodopivec. Raka. '28995 Posredovalnica Plahuta Ljubljana, rabi takoj ku-larice, služkinje in kmrčka dekleta 29130 Postrežnico ki zna tudi kuhati, sprejmem takoj. Delo od 9. do 3. ure s hrano. Poizve se vsak 'lan od 3. do 5. ure Pod Rožnikom, cesta 1-13 29072 Kuharica dobrimi spričevali, zanesljiva. voljna opravljati vsa hišna dela. dobi službo pri samostojnem go »podu. Plača Din 500,— Ponudbe na podružnico Jutra v Celju pod Kuharica 29108 Šivilja sprejme takoj učenko Naslov pove oglasni oddelek Jutra« 29285 2 učenca za ključavničar, obrt sprejmem takoj. Ponudbe samo iz Ljubljane in ljubljanske okolice na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Ključav ničar in monter«. 2925Ž Graveur prvovrstna moč, za vsa de- a te stroke, se išče Plača izvrstna. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro ■Graveur«. 29219 Pletiljo na osemkijuč: ?troj Jn učenko sprejmem. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 29248 Blagajničarko za točilnica, zmožno tudi strojepisja, sprejme hotel Štrukelj. 29291 Kuharico pošteno, mar jivo. z dobrimi spričevali. le veščo meščanske kuhe in vrtnega dela, želečo se spopolniti za fino kuho. ki razume nemško, sprejmem k 2 osebama v dobro, stalno službo. Na-top 15. septpmhra. H Schwarz, lekarna. Ljutomer 29237 Sodar. pomočnika dobro izvtžoanega sprejme takoj Ceeenj. Kranj. 28913 Šiviljo pletenin spretno, sprejmem Naslov v oglasnem oddelku Jutra 28947 Kurjača želi lesna industrija k parni lokomobili Oferte na oglasni oddelek Jutra pod šifro »Kurjač 90«. 29058 Prodajalce za naše švedske posnemal-nike iščemo v vsakem kraju proti dobremu plačilu Tehna. družba z o. z. v Ljubljani. Mestni trg 25tt. Mesto natakarice dobi v kavarni takoj čedna in vestna gospodična Po^ goj: slika. Ponudbe pod »deželska kavarna« na ogl. oddelek Jutra. 29179 Gospodično perfektno veščo slovenskega in nemškega jezika želi trgovec na deželi k trem otrokom v starosta 4—10 let. Ponudbe z zahtevo pla-6e pod šifro »Na deželi« na oelasni oddelek Jutra 8 29195 Čevljarskega pomočnika za najfinejša zbila dela ■prejmem takoj Hrana in stanovanje v hiši. Franc Silrer, splošno čevljarstvo v Škofji Loki. 29148 G Th Rotman; Gospod Kozamurnik In nipnnv avtnmnhil 126. Uh, to vam je bila strašna vožnja Z vseir. tem tovorom je moral voziti po strmi cesti navigor — in kako dolga je bila res ta! Kar brez konca se je zdela gospodu Ko«un«nii-ku. Bilo je, kakor da vodi naravnost na me- BGC* Učenca ali učenko sprejmem v špecerijs'o trgovino v Ljubljani. Na lov v oclasnem oddelku Jutra. 29191 Čevljarski pomočnik dobro izveiban tudi v šivanj«. dobi takoj mesto. Hrana in stanovanje v hiši Travnik Fran, Trebnje. 29182 Dva slikarska pomočnika sprejme takoj Marjan Ježek, Tržič 44. 29181 Pomočnike za kotlairstvo sprejme Cu-tič. Maribor, Slovenska nI. št. 18. 29136 Kovaškega pomočnika vajenega kovanja konj in vozov, sprejmem takoj It. Kapn«, kovač, Posavc p. Podnart. 29144 Učenca za trgovino z mešanim blagom, z vso oskrbo v hiši. s primerno šofcko izobrazbo, sprejme takoj tvriTka Rudolf Anderlič v Ormožu ob ">a vi. 29138 Vintfarja vešSeea. za nopo'n« ohde-'ovanie dveh oralov vino-°rarta sprejmem. Plača SOOO Din. stanovanje, hlev za prehrano dvph kritv- V en orjJ polja. Pobližjp «e izvp pri A. Antunoviču, Kutina. 29147 Pošteno gospodično ki bi perilo šivala in obenem hišna dela opravljala, sprejmem taVoj Ponudbe pod »Poštena« na podružnico Jutra v Celju. 29107 Izurjeno pletiljo s hrano in stanovanjem v hišj spiejme A. Arnžek Hrušica pri Ljubljani. 29564 Vajenko sprejmem v mo-ini atelje. Na=Iov v oglasnem oddelku »Jutra« 29269 Potnika (co) šiviljo, krojača ali čevljarja, za prodajo šivalnih strojev sprejmem takoj. — Čevljarji, pozor! Stroje za šivanje podplatov, to je za šivane čevlje, dobite pri meni že od Din 3.700 dalje. L Rebolj Kranju. Likarico za četrtke popoldne iščem. Oglasiti se je na Erjavčevi cesti 21/11. desno. 29044 Šivilje za dežnike dobe delo na dom. Tovarna Vidmai, Pred škofijo št. 19 25756 Zastopnike ki redno obiskujejo vea večja industrijska podjetja, iščemo Ponudbe pod »Visok postranski zaslužek« na oglasni odde lek »Jutra«. 27884 Zastopnika agilnega in dobro vpeljanega v manufakturni stroki, za Ljubljano in celo Slovenijo za prodajo moškega blaga na mesečno odplačevanje sprejme S. Cepelja. Zagreb, Ilica 53 I. Ponudbe na tt. do 10. septembra — 28611 Velik zaslužek z novodošlimi prodajnimi šlagerji, vsaki hiši potrebnih predmptov in podeželskim prodajalcem in kroš-njaTjem. Pojasnila: V Kovač. Ključavničarska nI 2. 29097 Kdor hoče postati samostojen ali izboljšati svojo eksistenco — naj se takoj lavi ustmeno ali pismeno. Neverjetno visok in lahek zaslužek. Vpo-štev pridejo vsi odrasli. — »P o 1 a r Bear«, Ljubljana, Miklošičeva cesta 14/1. 29077 Potnika za prodajo brezkonkurenč-nega uglednega predmeta po Sloveniji, z lahko dosegljivim dnevnim zaslužkom po 500 Din. ozir mesečno 10—12.000 Din sprejmemo- Prednost imajo inteligentni mlajši trgovski pomočniki mešane stroke. — Ponudbe « popolnim opisom dosedanjeca poslovanja in sliko na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Mat ljiv 500« 29028 Zastopnike (ce) za poset privatnih odjemalcev. za prodajo zlate in srebrne robe na odp'ačilo išče »Alem« k d.. Zagreb. Nikoličeva ul. 7/1 Potrebna je kavcija ali garancija 15.000 Din. 27148 Potnice z garancijo, ta prodaj« perila pri strankah, iščem. — Pismene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Provizija«. 29296 Potnike zanesljive m poštene zastopnike te? agente sprejme proti dobri proviziji tvornica pijač - Ponudbe pod »Zanesljiv 28« na ogl oddelek »Jutra«. 29274 Stalno zastopstvo v davčnih zadevah prevzema finančni uradnik v pokoju. — Vprašanja na o?'a*. oddelek »Jutra« pod »Davki«. 28923 300-600 Din dnevno kot postranski zaslužek lahko dobi inteligenten moški ali žena. Dobri agenti še mnogo več. Ponudbe poslati na Jugomosse, Zagreb, Zrinjevac 20, pod »Br. 343« 29002 Za pospravljanje sob želim zaposlitve. Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 29151 Šivaja dobra prikrojevaika tovarne ali modne trgovine, • spričevalom, dobi delo na dom. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Prvovrstna šivilja«. 29268 Šivilja za perilo in obleke, gre po nizki ceni na dom. Ponudbp na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Perfektna 54« 29254 | Gosli poučuje bivši učitelj konservatorija. Studentovska nI. 9-1. 29176 Klavir poučuje po izkušeni metodi gospodična. Vprašati na Mestnem trgu 1201. 29288 Nemščino poučuje in prevaja bivši učitelj. Ponudbe na oglas, oddelek Jutra pod »Nemška konverzacija«. 29126 Instrukcije daje visokošolka nižješol ki (nižješolcu) za stanovanje ali hrano. Dopise pod »Ljubljana 3« na ogl. odd. »Jutra. 29089 Strojepisje poučuje drž. konc. zasebno učilišče Petač, Ljubljana. Valvazorjev trg 6. 29211 Inštruktorja želim za latinščino. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Latinščina«. 29213 Strojno pletiljstvo je edina ugodna prilika za takojšnjo dosego dobrega zaslužka in lastnega podjetja brez posebnih stroškov in zamude časa. Učne tečaje s« lahko nastooi vsak dan. Najboljši pletilni stroji »Walter« vedno v veliki izbiri na zalogi. F Kos, Ljubljana, Židovska št. S. 191 Prva oblast, koneesijonirana šoferska šola Čamernik. Ljubljana (Jogo-avto), Dunajska cesta 36. Telefon 2236. Strokovnjaški teoretični pouk in praktične vožnje ns različnih modernih avtomobilih, s pričet-kom vsakega prvega 254 Brivski pomočnik 24 let star, zmožen v postrežbi za dame in gospode, želi 6lužbo. Nastopi po dogovoru. Kožuh, Rimske Toplice. 29092 Trgovska pomočnica mfčane stroke « prakso, poštena in marljiva, želi premeniti mesto. Cenj. ponudbe na oglas, oddelek J. pod »Takoj 300«. 29133 Hotelirjeva vdova želi mer-ta voditeljice kake večje kuhinze v restavraciji, penzijonu ali sanatoriju ali pri boljši gospodi ali pri starejšem gospodu Govori slovensko, nemško in madjareko. Ponudbe n3 ogl. odd. J. pod No. 99 K 28145 Trgovski pomočnik marljiv začetnik, želi vstopiti v trgovino mešanega blaga Ponudbe pod »Vesten-Spreten« na podr. Jutra v Celju. 29103 Jajčni specialist obenem trgovski pomočnik želi mesta. Cenj. dopise na oglasni oddelek Jutra pod »Preevečevalec 063«. 29063 Strojnik star 28 let, Išče primerne službe v kakem večjem obratu. Zmožen je vseh popravil in montaže, ker je bil več let samostojen mon ter. — Cenjene ponudbe na oglas oddelek »Jutra« pod šifro »Samostojen 70«. 29270 Vrtnar W ie Je več let samostojno vodil vrtnarijo, dobro iz-vežban t stroki, želi mesto Razume se tudi na sadjar stvo in vinogradništvo. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Vrtnar«. 29277 Mlinarski pomočnik išče za takoj službo i valjčnem ali kmečkem mli nu. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 29290 Poslovodja 32 let star, izobražen in lepim nastopom, želi takojšnjega nameščenja kot vodja trgovine, potnik ali kaj sli&tega. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Mariboru pod »Poslovodja«. 28983 Krojaški pomočnik išče dela. Franc Volkai Vranja peč, p. Kamnik 28967 Kot sluga (služitelj) pri kakšni banki, večji trgovini, večjem podjetju ali podobno želim nastopiti takoj ali v doglednem času, samki, vešč slovenščine, srbohrvaščine in nemščine. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zanesljiv,1 vesten in trezen«. Postrežnico zanesljivo in snajno iščem za dopoldne. Zglasiti se od 11. do 2. ure v novi mestni hiši na Poljanah, stopnišče I. stanovanje 3. 29306 Gospodična ki zna perfektno nemško, bi šla k otrokom ali za pomoč h gospodinji, 6amo dopoldne. Cenjene ponudbe ped »Samo dopoldne« na oglasni oddelek »Jutra«. 20318 Provizijskega potnika za mariborsko in varaždin-sko oblast, dobr0 uvedenega, sp-ejme tvTdka Evald Popovič v Ljubljani. Prednost imajo oni, lci zastopajo že večja podjetja. 28620 Potovalni zastopnik izvrsten prodajalec, reprezentativen, perfekten v slovenščini in nemščini,, se sprejme s staln0 plačo in provizijo. Gospodje finega nastopa, ki se žele specializirati. naj pošljejo svoie ponudbe z navedbo doseda. njega službovanja in event. kavcij« na ogl. oddelek Jutra pod »Potovalni zastopnik«. 28837 Potnika sprejmem oroti proviziji. — Prednost imajo v prvi vrsti oni, ki potujejo po St-biji, Bosni. Dalmaciji in Hercegovini Naslov nove ogl. oddelek Jutra. 29007 Potnike ra zastopnike, zgovorne in uspešne za glasbene šlager-je, kolesa, pom. motorje in posebej Špecerijske stroke, soreime takoj Trg. hiša Voršič. Maribor. (Na Vele-«ejmu Pav. H v koji K Neuber.) Pletilje dobe delo na dom. Pismene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« ood šifro »K 13«. 29328 * i Klavir poučujem! Pouk temeljit in zmerne cene. — Cenj. ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Klavirski pouk«. 29039 Učiteljica državno izprašana, poučuje nemščino in glasovir. Ura 10 Din. Marta Kuder, Gosposka ulica št. 10-1. 29152 Klavir podučujem po prvovrstni metodi. Vpra šati v agenturni in komisijski trgovini v Ljubljani, Studentovska ulica štev. 7 29279 Nemščino angleščino, francoščino, italijanščino in klavir poučuje dipl. učiteljica. Kolodvorska ul 11, pritličje. 29204 Pouk v kroj. risanju in prikro jevan ju damskih oblek daje redDO za dom in poklic edino strokovno izprašana učiteljica in lastnica modnega salona Roza Medved. Liubljana. Me«tni trg 24 (na«*roti rotovža). — Pspeh pouka zajamčen. — Učenkam z dežele ee preskrbi stanovanje hi hrana po zmerni ceni. Istotam se izdelujejo vsakovrstni kroji po meri. Mlad trg. pomočnik dobro izvežban v špeceriji in železnini ter sploh v mešani stroki, želi premeniti službo v mesto ali večji kraj na deželi. Nastopi s 1. septembrom Cenjene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Dober prodajalec 1909«. 28921 Absolvent trgovskega tečaja išče primerno pisarniško službo. — Vešč je stenografije, strojepisja, slovenske, srbske in tudi nekoliko nemške korespondence. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Začetnik« v 28786 Samski vrtnar popolnoma samostojen, želi premeniti službo do 1. okt. Cenjene ponudbe pod »Vrtnar« na oglasni oddelek Jutra. 29183 Prodajalka pridna in poštena, prvovrstna moč mešane stroke, želi premeniti mesto kamorkoli. Nastopi lahko takoi. Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Kjerkoli«. 28992 Natakarica želi mesta začetnice v boljši gostilni, kjer bi pomagala tudi pri kuhi. Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 29190 Kot instrumentarka pri zobozdravniku želim mesta za takojšen nastop ali v doglednem času. Ponudbe pod »pomožna moč« na oglasni oddelek Jut«*. 28177 Pri kuhanja H pomagala starejša gospa. Pisma pod »Zanesljiva« sa oglasni oddelek Jutra. 29201 Uradnica X večletno prakso, izurjena strojepiska, želi takojšnje namestitve. Ponudbe na oglasni oddelek Jntra pod »Strojepiska, biagajničar-ka«. 29168 Trgovski pomočnik agilen, mlad, vojaščine prost, i znanjem slovenščine. srbo-hrvaščine in nemščine želi premeniti službo. Cenj. ponudbe na podr. Jutra v Mariboru pod »Sposoben in pošten«. 28139 Učenec absolvent 4. gimnazij, razr. marljiv, bi rad vstopil t drogerijo, ali k zobotehniku oziroma v kako slično podjetje v Ljubljani. Dopise pod »Učenec 4« na oglasni oddelek »Jutra«. 29228 Trg. pomočnik s petletno prakso v trgovini mešanega in delikatesnega blaga, vojaščine prost išče službe. Vešč je slovanskega, italijanskega in nemškega jezika — Dopise na oglas, oddelek »Jutra« pod »Zanesljiv 666« 29281 Šivilj, vajenka z devetmesečno učno dobo, radi smrti mojeteree, želi nadaljevati učenje. Kosec Franc. Sp. Šiška. 29288 Lesni manipulant verziran pri prevzemu in nakupu lesa. išče mesta. — Prevzame tudi kako Inozemsko zastopstvo. NasloT v oglasnem oddelku Jutra. 89811 Inštrumentarka izučena za zobozdravniitvo išče zapo^lenja za popoldan like ure. Naslov pove ogl oddelek »Jutra«. 29292 Vdova sretteje starosti, želi nameščenja kot samostojna gospodinja k erospodu ali mali družini. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Gospodinja 292«. 29:#4 Hrastove kadi za namakanje sadja, v najboljšem stanju prodaja No-vakovič, Kolizej, Ljubljana. 29032 Železen štedilnik močan, poceni proda Mal-ler, Janševa 15, Ljubljana VII. 29034 Nože za zelje rezati proda Franc Marinko, Opekarska cesta 34, Ljubljana. 29049 Nov štedilnik za vzidati, naprodaj v Ve-rovgkovi ulici, nova baraka ob gorenjski progi. 29025 Okrog 50 praznih zabojev dobrih, različne velikosti (od sladkorja in mila ne), zelo ngodno prodam, ker rabim prostor A. Roječ, Stična. 28691 Kopalna banja skoraj nova, oeno na prodaj. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 6 »Tetra« plenic novih, ceno prodam. Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 28112 Izložbeno okno kompletno, s steklom in le leznim rolojem, za vzidati, naprodaj na Vidovdanski e št. 204 29343 Lahke in težje konjske opreme več kosov ter enovprežna kočija in dobro ohranjen landaver ugodno naprodaj. — Pojasnila v konfekcijski trgovini Derenda, Ljubljana - Gradišče i. 29323 Visečo svetiljko za petrolej — medeninasto, uro in razno pohištvo prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutri«. 29313 Motor tipa Ariel, 500 kub. cm, • priklopnim vozom (m. Bei-wagen), kompleten, z električno lučjo in sireno, malo rabljen, takoj na prodaj. Vprašati je pri vratarju, Poljanski nasip, tovarna 40 2890S Lepo papigo a kletko in Zeissov daljnogled (6 X) prodam. Lan-gusova ulica 17. Mirje. — 28709 Trgovec na deželi vzame t komisijo manufakturno blago proti garanciji Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »komisijska prodaja«. 28200 Tračna žaga (Bands&ge) dobro ohranjena naprodaj na Sv. Jerneja c. št. 38, Ljubljana VII. 29122 Puhasto perje kg po 88 Din raz(K>šiljam po povzetju najmanj 5 kg. potem čisti beli puh po Din 300 kg L Brozovič. ke-mička čisticn* perja. Zagreb. Ilica 82. 183 Pozor, trgovci! Naprodaj je lepa, skoraj popolnoma nova trgovska oprema, obstoječa iz manu-fakturnih ter špecerijskih stelaž in prodajalnih miz po nizki ceni. Ponudbe na naslov; Josip Prekopee — Šmarje pri Jelšaii. 29001 Brivsko opravo kompletno, skoraj novo poceni prodam. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 29080 Fotoaparat 13 X 18, Univprsal Kapid Aplanat, Serie E. štev. 2. Rulozatvor, z dvojn# kaše to in stativom prodam. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 29334 Štedilnik železen skoraj nov, prodam Naslov ▼ oglasnem oddelku Jutra. 29265 Mlinsko ogrodje (Werk) za 3 pare kamnov, kompletno, z obodi in gro-di, ali tudi brez gradov, novo, železno, prodam. Na slov pove oglasni oddelek »Jutra« 2778S lUulu Radio-aparat štiricevni, kompleten in popolnoma nov, ki sprejema vse evropske postaje na zvočnik močno in čisto, poceni proda J. Polutnik, Svabičeva ulica 15,1 (Trnovo). Ogleda se ga v obratu med 12. in 2. ter od 6. ure dalje 29067 Pozor, jahači! Lepa, skoro nova jahalna oprema se proda. Poizve se pri natakarju Eduardu. Ka varna Zvezda. 28872 Vinsko sesalko št. 1, popolnoma dobro, prodam. Poizve »e pri I. Kralj, ključavničarstvo v Gradišču 7. 29206 Tehnik z večletno prakso t večji strojni tovarni, vešč konstrukcije in vodstva obrata, 'želi premeniti mesto. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod značko »Društvo delovodij in industr urad.« Absolvent trgovske šole s 35.000 Din kavcije, išče mesta ali soudeležbe. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Sodelovanje 23«. 39211 Dekle pridno, pošteno, želi stalne službe pri boljši rodbini. Vajena je kuhe io vsega dela Beflektira samo na Celje, Žalec in Vransko. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« Mlad pek želi službo mešalca al! fi-cija. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro •Pek« 28325 Premog, drva prodaja Jezeršek, Vodmat. 38347 Litožeiezni stebri (kandelabri), 4 kom., poceni na prodaj. Ljubljana, Dunajska cesta 71. 38648 Več železnih sodov po 300—400 litr. zelo ugodno proda Jane, Židovska ulica 1. Kotel za žganjekuho in sadni drobilnik proda vzled nabave novih, večjega obsega, po naj-ugodnejši ceni Atko, Koli-sej, Ljubljana. 28090 Štedilnike in peči najnovejših modelov, v vseh veiikostih ima na ljubljanskem velesejmu v paviljona »H« razstavljene zastopstvo tovarne H. Koloseus, Tehna družba z o. z., Ljubljana, Mestni trg 25/1. Otroško posteljo leseno, v dobrem stanju za 200 Din in »Ingelen« zvočnik za 330 Din proda Ma-lik, Kodeljeno, barake. »170 Kopalno peč s prho. skoro novo, eno leto rabljeno, prodam. Na-slov t oglasnem oddelku Jutra. 29(132 Cementno korito in zraven spadajoče cementno kolo za drc^jenje sadja, prav malo rabljeno, zelo praktično in v najboljšem stanju, prodam za 800,— Din. Jakob Kapoe, posest, in izdelovatelj ce-mratnin, Nova va« p. Lesce, Gorenjsko. 28994 Inventar dobro uvedene veletrgovine vina t Mariboru, radi preselitve prodam. Ponudbe na podružnico »Jutra« ▼ Mari boni pod »St 25«. 29343 Krasne slike pregaoe, na papirju in platna nudi poceni Josip Lin-dič, Ljubljana. Na rasstavl paviljon H 426-38 in F 340. Preprodajalci in zastopniki dobe velik popust. 29367 Portal za trgovino ngodno na prodaj, 4 m širok, 3.S0 visok ia 100 cm globok, * dvema izložbama in tri strani še 3 mali, vhod v sredi, meceanov les, skoraj nov. t najboljšem stanju, zraven tndi senčnik, je valed prezidave po »elo nlzk) eeni takoj na prodaj. Vprašati t offi. odd »Jutra«. Vse na obroke: Kolesa za gospode in dame, motorna kolesa, šivalne 6troje za krojače, šivilje in privatnike, žepne nre za gospode in dame, stenske in budilke ter razne vrste gramofonov, prodajamo na dolgoročne male obroke vsakomur. Pošljite natančni naslov pod šifro »obroč*« na oglasni oddelek Jntra in mi Vam pošljemo takoj natega za-etapnika ha dom. 187 »Fiat« avto štirisedežen, v najboljšem stanju proda po zelo ugodni ceni Novakovič, Kolizej — Ljubljana. 29031 Motorno kolo e prikolico, tipa »Rudge«, skoraj novo, prodamo. — Vprašati pri Kolinski tovarni hranil d. d. v Ljubljani. 38719 F. N. motorna kolesa kupite na mesečne obroke pri H. Kenda, Ljubljana, Mestni ti g 17. 183 Avtohladilnik dobro ohranjen k trpim. — Ponudbe z navedbo tipe in cene na Prostovoljno gasilno društvo □, Ruše Avto marke »Pontiac sin prodam. Ogleda se t garaži Stupica, Slomškova 6. 39199 Motocikl 3 in pol HP, 3 prestavi, malo vožen, poceni proda Zalar, Stari trg 3. 29120 Avto l%tonski. v dobrem gtanjn, rad selitve prodam za Din 10.000. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 29258 BSA motor 6 prikolico, po jako ugodni ceni naprodaj v garaži P. Štele, Kapiteljska ulica S 29232 »Alfa-Romeo« avto tipa Šport, šestcilinderski, 3 Ht., štirisedežen, z alu-minium karoserijo, z zajamčeno potrošnjo manj kot 151 na 100 km ter prevožen samo 20.000 km prodam. Istotam se kupi Fiat avto, tipe 509, 2—jsedežen (lahko tudi v pokvarjenem stanju), ozir. proda avto iste tipe, dvosedežen, v pokvarjenem stanju. Anton Petrič, Noto mesto 38807 Avtomobili 1 Chevrolet Touring, model 1927, v najboljšem stanju, vožen ca 15.000 km, luksuzna izvedba, nenjata prevleka, 3 rezervni kolesi Din 33.000 1 Chevrolet Touring, model 1928, malo vožen, 2 rezervni kolesi, prevožen 12.000 km Din 32.000 1 Fiat 501 Šport, zavore na 4 Kolesa, skoraj nove gume Din 32.000 1 Roland Pillain Šport Touring, isedežen Din 30.000 1 Renault 4sedežni odprti, mali, dobro ohranjen Din 35.000 1 Citroen Touring, dobro ohranjen, malo vošen ' Din 33.000 1 Peugeot Touring, 34 HP. v dobrem stanju, vožen 17.000 km Din 35.000 1 Peugeot mali poltovorni v dobrem stanju, 4-15 HP Din 19.000 1 Fiat 508 Touring v zelo dobrem stanju Din 30.000 1 E rs ki ne Touring, skoraj nove gume, malo vožen Din 40.000 1 A ostro Daimler z dvojno karoserijo, zaprti io. odprto, « sedežni 65 HP. 6 cfl Din 45.000 proda V. in M. Barešič et Co. Ljubljana, Dunajska c*. m Moško kolo renovirano, prodam. Naslov v oglasnem oddelka Jutra. 29185 Moško kolo £0E6o 'f n^i«ppo uiius-ri^o trpežno, dobro ohranjeno, angleške znamke, prodam Naslov v oglasnem odd. J 29200 Nov ročni voz na 4 kolesih, močan, pri. praven za vinsko trgovin« ali 6ličuo, proda Tornic, Ljubljana 7, Gasilska c. IS Na ogled vsaki dan med 17. in 19. ur«. 292S6 Vsakovrstno zlato kupuje po najvišjih cena^ C e r n e — juvelir Ljubljana, Wolfova ulica 3. m Damska črna obleka iz najfinejšega blaga, skoro popolnoma nova ugodno naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 29102 Avbo ali zavijačko v dobrem stanju kupim. — Naslov pove oglas, oddelek »Jutra«. Damske čevlje nove prodajamo po zel« nizki cenj v ponedeljek, torek in sredo, 2., 3., 4. t. m. v agenturni in komisijski trgovini v Ljubljani, Studentovska ulica 7. 29271 Nekaj oblek malo rabljenih in 2 plašča za gospodično od 18—20 let prodam. Pojasm.Ua daje hišnica v Gledališki ulici 10, podpritličje. 29240 Več oblek dobro ohranjenih, za močno osebo naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 29304 Poitičtvv Pohištvo na obroke novo, za spalne in jedilne sobe, kuhinjo itd. iz vsakovrstnega trdega lesa nudimo na dolgoročne do triletne mesečne in tedenske majhne obroke vsakomur, tudi delavcem. Pošljite natančen naslov na oglasni oddelek Jutra pod št. »456« in mi vam pošljemo takoj našega zastopnika na dom. 27776 -- ------A Jedilno kredenco lepo spalnico iz orehovega lesa, drugo pohištvo, barako za kurjavo, kokoši in golobe Nonnentaubeo) prodam radi selitve, šdška 117, od mitnice druga ulica. Otroška postelja nova, iz javorjevega lesa, radi selitve pocerii naprodaj Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 39017 Nekaj starega pohištva ceno prodam. Ravnikarjev* " 4 39159 Starp pohištvo poetelji, nočno omarico, 3 omare za obleko, umivalnik in drugo prodam. Kupci naj se javijo v ponedeljek med 1 in 2. uro pop. na Dunajski cesti 9/n — desno. Trgovsko opravo za manufaktaro in špecerijo popolnoma novo takoj prodam. Na ogled v Gregorče-vem hotelu v Mengšu. 29311 Halo! Halot Pohištvo spalnice, jedilnice, kuhinj« iz trdega lesa, nabavite najceneje potom malih obrokov. Dostavimo franko -a vsako postajo. Zahtevajte poset zastopnika. Pošljite naslov na oglasn' oddelek »Jntra« pod »Po»or vsi«. 29234 'KupUm Elektromotor 3—8 k. e., 230 volt, vrtUai tok, dobro ohranjen rabljeno pisalno mizo rabljen ia dobro ohranja« Pralni stroj čebre po 300 litrov in decimalno tehtnico kupimo. Ponudbe na ogiaa. oddelek Jntra pod »Slada«. 20od&totne kronske bone k&n- - fucw. st?di«*mca aaložni uvod d. d., Osijek, pesa uaina nI. 27. 28770 _.i i p.....m— Bodeče žice Vupim nekaj sto kilogramov. — Cenj. ponudbe na jBŠtni predal št. 60. 29150 Jaremnik «to 30 palcev kupi v dobrem stanju Paropilana Hajdu-kovie, Sunja (Hrvatska). ' 38997 Registrir. blagajno dobro ohranjeno kupim. — Na-lov pove oglas, oddelek »Jutra«. 29023. Modistinjo ■Ji šivilje bi vaela z nfiko-liko kapitala za druiahniea v mojo dobro vpeljano trgovino in modistarija. Ponudbe pod »Osebno sedelo-i»aiiie« na ogl. odd. »Jutra« i&m Družabnika (co) ■ 20.000 Din razpoložljive gotovine sprejme radi po-Tečanja podjetje, nudeče ®gurn0 jant.vl.vo. Obresto-•»anje 25 odstotkov. Even-ijielno sodelovanje 6 stalnim dohodkom celodnevno »li samo nekaj ur dnevno Dopise na ogl. odd. »Jutra« pod »Ugodna piilika«. 28710 15.000 do 20.000 Din posojila SKe državni uslužbenec. Tisti, ki bi posodil, dobi tudi lahko stanovanje a dvema gobama, kuhinjo in pritiklinami Nudim večje obresti. Naslov v trafiki Beline pri eerkvi sv. Petra 28724 10.000 Din posodim tietemu, ki mi da ceneje Miho dvosobno stanovanje s pritiklinami in vrtom v mestu. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Sigurnost 10 OOOc. 28797 Za družabnico Sc dobro idoči gostilai pristopi podjetna in izvežbana mlajša dama z 8.000 Din gotovine. Ponudbe pod »Gostilna« na oglasni oddelek Jutra 29202 Trgovski pomočnik ■vojaščine prost, pristopi za družabnika k podjetju s Špecerijskim blagom, naj-Taje v večjem kraju na deželi. Ponudbe na poštni predal Kranj 18. 29040 Iščemo gozd smrekov ia borov, z ali breji aemijs, proti takojšnjemu plačila. Dopise pod šifro »Ugodil* prilika« * na podružnico »Jutra« v Mariboru. &M Namizna Jabofka in za mošt ter slive za žganjekako kupuje stilno sapo vagoaefce količine. v» Ponudb«. M »CoBtinenUJa«* veletrgovina s' fadje'®, Maribor, poštni" prstjal t. — ---- - ■ 29110 Parcelo 400 kv. m dalje ali pa hišo v mestu za ca 250.000 Djn kupim. Cenj. pgpudbe pod »solnčno48« a« ogl. odd. Jutra. 39163 Hišo z vrtom 4 sobe," delavnic* M> P* i t J' kline,' prodam blizu Ljubljane Pet minut od hišs-je osnovna in meščjnska šola. Več v oglasnem oddelku Jutra. 29124 Žago s polnojarmenikom in drugimi »troji ter skladiščem v izmeri 8000 kv. m tik ob železnici na Gorenjskem prodam. Vprašanja aa ogl, oddelek Jutra pod »Žaga«. 28996 Novozidano hišo z vrtom prodam ugodno. Pripravna za obrtnika ali upokojenca. A. Cater, B»e-tiee 29139-a Posestvo ca 19 oralov, z vsem živim in mrtvim inventarjem, ter deloma letošnjim pridelkom prodam. Posestvo se- nahaja ob državni cesti tri km od Celja. Pojasnila daje realitetna pisarna »Posest«, podružnica Celje. 29105 Posestvo z velike hišo, v kateri }e kuhinja s štedilnikom ia električna luč ter hle? za rejo 5—6 prašičev, polje za 18 škafov pusetve, red| se lahke tudi 3 govedi itd. — ■lam v najem. Pojasnila daje Jožef Fonda, Sv Pavel pri Preboldu, Latkova vas, Štajersko. 29174 Posestvo blizu Rimskih toplic ▼ hribu, obsega 35. johov, redi se 5—6 glav živine, eado-nosnik, lep bukov gezd, setev za 20 mernikov, i vsem gospodarskim orodjem takoj prodam za 65.000 Din. Pojasnila daje I. Florjane Ljubljana, Poljanska cesta št, 33. 29238 Novo hišo s 5 sobami, 3 kuhinjama ia nekoliko vrta naprodaj za 100.000 Din pol ure ed gl kolodvora. -r- Karlov pove oglasni oddelek »Jutra«. Iščem kupca aH družabnika za novourejeno restavracijo v Splitu. Kot družabnika bi vzel natakarja ali Bata karico z 80—100.000 Din. Mesečni zaslu-Tsk 7—10.000 I>in. Strokovno znanje ne-■otTebno. Restavracija Biie-ii Orao. Spiit. 27811 Hišica v Poljcanah 5 min od postaje, vrt in njiva za Din 33.000 na-nrodaj. Franc Grosek, Zreče 6. 28601 Več stavbnih par««l ■v Lescah ob eesti proti Bledu, prikladne za stanovanja, vile itd., v bližini elektrovoda in .vodovoda, pruda Kovinarska nabavna zadruga v Lescah. Ogleda se lahko vsa kdan pri g. Ivanu Lahu v Lescah. 38806 Lepo posestvo 109 oralov, z gos-poeko hišo v bližinj Maribora prodam Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 29344 Nov mlin 4 tečaje, s čistilnikom, na staini vodi, tik 'arW cerkve, zraven tudi nekaj polja in srenske pravice radi družinskih razmer zelo ■ugodno prodam. Naslov v oglasnem oddelku »JiHra« 28952 2 hiši pri Celju eb glavni cesti takoj prodam. V eni hiši se nahaja stara, dobro vpeljana trgovina, zraven spadajoča gospodarska poslopja, elektrika. vodovod v hiši in tudi nekaj vrta s sadjem. Ponudbe na podružnico Jutra v Celju pod značko »Pri Celju«. 28979 Njivo ab&egajočo 1 ha, pripravno za stavbišče tovarne, večje obrtne delavnice, skladišča, ■vile z vrtom ali za večjo stanovanjsko kolonijo z vrtički, prodam pod ugodnimi plačilnimi pogoji po zelo nizki ceni. Istotako prodam hišni žitni mlin za hribovske kmetije, katerega se lahki preuredi za konjski pogon, kakor mla-tilnieo Pojasnila daje P. Homan. Skofja Loka, Studenec 11. 28916 Kupim parcelo najraje okrog Sp. Šiške, oventuelno tudi nov« hišo % obsežnim dvoriščem. Ponudbe Da ogla«ni oddelek »Jutra« pod »Ze®ljiš£e«. 28424 Trgovsko hišo na najprometnejšem kraju v trgu Središče ob Dravi, prostorno, 6 priličnimi lokali, stanovanjem, lepim vrtom itd., pripravno za vsako obrt, poceni ugodno takoj prodfcm, ali pa tudi Oddam v najem. Pojasnila daje Franc Jurič. poštno ležeče, Središče ob Dravi. 28959 Enodružinsko hišo s 4 sobami in pritiklinami prodam. Poleg je prizidek z 2 sobama in kuhinjo Pojasnila daje realitetna pisarna »Posest«, podružnica Celje. 29106 Gostilno dobro obiskano in 10 oralov zemljišča v Studencih' pri Mariboru taikoj poceni prodam — Naslov V oglasnem oddelka »Jutra« 894(6 Dražba dne 16. »ept 1929 ob 9 Uri dopoldne na Pohilah štev. 4 pri Celju. Proda 6e 15 različnih pletijaih strojev in razne pletenine. Natančne informacije daje dr. Navačan Anton, odvetnik v Celju, Glavni trg Kislo zelje eov§, prvovrstne rezane in eele glavice za sarmo v sodčkih dobavlja po naročilu v vsaki množini po konkureBčpi ceni, G Er-klavee, S ^d sijev« SI?, Ljubljana. 28187 Pekarno ali gostilno na prometnem kraju vzame® takoj aij pozpeje v najem. Ponudb« pa oglasni odri. »J»tr»« potj »Po ber najem«. 28703 Pekarno * stanovanjskimi prostori ia prodajalnico prodam event oddam v cijem. Vpraša se v Mariboru pri mestnem stavbenik« U. Nassimbeni, VftM e]. 18. »711 Pekarijo v kateremkoli mestu Slovenija jšče® v najem. Dopise na naslov: Jvan Gradiški, Krapiaeke Toplice, Hrvatska. 28957 Staro, belo vino proda vlastelinstvo Josipa pl. Kiepaeha v Križevcib proti povzetju za cene od Din 9 liter, počenši v sodih od 50 litrov naprej — na postaje kupca. 28998 Knjižnice Več sto slovenskih, nemških, fraacpskih in ruskih knjig, vezanih poceni prodam N. Cizeflj, Zavre pri Ptuju. Ž8369 Bufet s točenjem pijač in trafiko v centru Zagreba prodam Mesečni promet 35.000 do 40 000 Din. Najemnina 1000 pia. Naslov v ogL odd »Jutra«. 28836 Krasen lokal oddam v industrijskem kraju Slovenije. — Dopise na oglas oddelek »Jutra« pod »Dobičkandsao«. 28958 VtootoS radi odpatovanja p a c e n i prodam. Poizve se v Zalo-, karjevj ulici š).. 10/1 28925 Slaščičarno prodam. Je dolgo vpeljana ia aa zelo prometni ulici. Ceaa ia najemnina nizka. Ponudbe aa oglasni oddelek jutra pod »Slaščičarna«. " 29186 št 9. 29104 Brzojavne droge les za papir, hrastove pod niče staln9 kupuje Doghelfa Reka (Fiume). 25542 Trgovci, pozorj Prodam 500 m3 btikevik| hlodov od 30 cm napr. I ' in II — večjo množino hrastovih hlodov in pragov ter bukovega oglja, franko vagen, ali na žago poleg kolodvora Cenjene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra, pod šifro »St. 250/B«. 29006 Vagon brez proda Kuhar, Gu&tanj. 20005 Suhih drv večje množine bukovih, hrastovih, kijpim. Tudi žagane odpadke od 25—33 em. Cena v kilogramih franko vagon. Plačilo proti akreditivu takoj. Ponudbe na upravo Jutra v Mariboru pod označbo »Sigurno plačilo«, 2911? Drva . bukova. 1 m dolžine, kostanjeva do 1.30 m dolžine kupim. Plačan sproti. Ponudbe na oglasni G jdelek »Jutra« pod šifro »Drva« 29280 Slive za fganjekijho, vagonfke pošiljke, kupim. Najnižje ponudbe franke nakladalna oostaja A Boječ, Stična Slive -A Sganjekubo kupuje Lovro Sebenik. Ljubljana 7 — Knezova ulica. 29276 Tresenih sliv več vagonov kupim, Ponudbe na oglasni od^lek Jatra pod »Najskrajnejša cena« 29180 Jabolka in čegplje Jabolka, tresena, za mošt. češpije za žeanjekuho dobava vagonska. Ponudbe 0» Oglasili oddelek Jutra pod Jabofka češpije. »008 Trgovino i mešanim blagom, dobro vpeljano na križišču cest peno prodjim. Ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod »Ugodno 198«. 29198 Lokal v Kranj* na prometnem kraju želim »a takoj ali pozneje. Po-nudbe pod »prometni lokal« na oglasni oddelek J. 29156 Pozor* SevljarjH Prodam dobro upeljano delavnico, v kateri je stalno zaposlenih 5 pomočnikov Naslov v oglasne® oddelku jutra. 29138 Vinsko trgovino nad 30 let obstoječo, dobro idbSo, v Ljubljani, oddam takoj'z-vsem inventarjem m vsemi poslovniini prostori fart), bolezrti in visoke starosti lastnika. ' Sp. Si?ka Gasilska c. 3. 29165 Lep lokal s skladiščem in 'tudi 1 malo =obo z električno napeljavo,' v prometnem kraja na gorenjske®, ga ielo prometni cesti,, priprave? ia vsako trgovino, oddam v najem. Naslov v oglasnem: oddelku Jutra. 29125 Oosiflno In speee-rijsko trgovino qddam za, daljši fO% na jako prometnem kraju, do bro vpeljano; Ev', tudi proda®, Več pove Ant. Štirn« Koharidska c. 4, Ljubljana 7. 29129 Trafiko ali bufet /zameni r najem ali proti pioviziji, v centru mesta. — Pripravljena sem plačati odstopmno. — Cenjene ponudbe na naslov: Julijo Starz, poste restante Pa-krac. 28973 Gostilno v Mariboru ali hUinji okaliei vzamem v najem s i. januarjem ali 1. marcem prihodnjega lefc. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 18982 Gostilno in trgovino aii posamezno (večjo go stilne ali restavracijo) v prometnem kraju, vzamem v najem takoj ali kasneje. Cenj. ponudbe t navedbo prometa na oglasni oddelek »Jutra« pod Organizator. 29143 Klet primemo za točilnice ali deiavnioo, odd»® v naje® bb glavni cesti, na prometnem kraju v Novem mestu Pojasnila daje Reeelj, fEandija 28, prj Nove® ®e-Stu," 292^7 Mehanično delavnico odijam dobremu pomočniku v najem za 800 Dia mesečno. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 29293 Prostore primerne aa delavnico ali skladišče odda® v naje® « 1. septembrom t. 1. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Delavnica- skladišče«. Trgovino z mešanim blagom in gostilno oddam v naje® za več let. Potreben kapital 50.000 Din. — Koncesija se lahko vrši na moje ime Vae ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Takojšnji tjajem 55«. 29336 Vinsko klet V Novem ttestu. 11 m dolgo, 4 m široko, kjer se nahaja vinotoč dalmatinskih in domačih vin oddam s i Oktobrom 1929. Pripravna tudi »za fgovino air skladišče:- Jože Drašlor. Novo me »tO. mO. Stanovanje 2 ..pafketiraniii sob. kuhinje in pritiklin oddam takoj Nasiov v oglasnem oddelku »Jutea«. 29046 Stanovanje 2 šob. m kuhinje takoj oddam v bližini Mestnega doma starejšemu samskemu g o« podu za 500 Din mesečr BO s Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Mestni dom. 64«. 29064 Brivski salon na prometnem krajli v BOvi hiši oddam i. oktobra. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 39261 Bufet in delikatesno trgovino v centru Zagreba, zelo dobro idočo zelo ugodno prodam. Pogledati v Samostanski ul št. 9. 29243 Lokal primeren za boljšo modno trgovino iščem na Starem ali Mestnem trgu, oziroma na Aleksandrovi cesti, Po nudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Modna trgovina S« 29251 Trgovino z mešanim blagom, majhno, dobro idočo, na prometnem kraju, radi družinskih razmer oddam. Naslov v ogl oddelku »Jutra«. 29322 Trgovski lokal oddam z novembrom. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »St. 5«. 29322/a Industrijo d o b T 4 vpeljano r lepem kraju oddam kompletno v najem a obrtjo vred »ii pa podam. — Ponudbe b» po-draiaico »Jutra« v Celju pod »Ugofjaef. 28980 KovaCnico na prometnem kraj« vzamem takoj v najem. — Po-nudbe na podružnico Jutra v Celju pod »Kovaški mojster«. 28991 Trgovino z invent. in stanovanjem radi bolezni oddam. Na?k>v v oglasnem oddelka Jutra. Stanovanje velike sob«. ku*hinje ali 8-sobnfr tšee mirna stranka brez otrok (4 osebe) za ta kaj. Plača do 400 Din. Na slov v ogl. odd. »Jutra« — Večje stanovanje iščem v centru. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Jezikovni tečaj«. 88740 Stanovanje sobe, kuhinje in pritiklin išče miren zakonski par * dvema otrokoma, ki obiskujeta šolo — v Ljubljani ali Okolici; Vič, Glinče. Rožna dolina, Mirje. Sp. Šiška. Prule ali Trnovo. Pismen« ponudbe z navedbo cene na oglas oddelek »Jytra« pod »Jesen 1929«. 29218 Stanovanje eno- ali dvosobno, ali prazno veliko sobo s souporabo kuhinje išče dama z lOlet-nim fantkom. Navesti cena Naslov ▼ ogl. od. Jutra. 28749 Stanovanje 1 soba (390 < 435 cm), kuhinja R shrambo, kabinet in predsoba, takoj 8ddam boljši solidni osebi e svojim gospodinjstvom, blizu kolodvora Ponudbe pod »Prva nadstropje« na ogl. odd »Jttlra«. 28753 Stanovanj« 2—S scb. e vsemi pritiklinami. solačno in čisto, v srednjem delu Ljubljane i š S 8 m za manjšo, b«lišo družino. Ponudbe pod šifro »Zanesljiv plačnik« na ozl-oddelek »Jutra«, ----- Stanovanje 2 sob s Kopa,1111x1 in pritiklinami teli mirna rodbina v sredini mesta n 1. oktober aii najpozneje l. nov. l'onudbe na oglasi oddelek »Ju«*a« pod »Miiv«' 29205 Stanovanje 2 sob. kabineta, kopalnice in pritiklin oddam za no-vembar. Ponudbe mM »velika tarasa« na ogli|*nl od jutra, 8Bl«7 Stanovanje v Črnomlju v novi vil:, sestoječe- iz sobe in kuhinje ter meb|o-vano sobo oddam, "Elektrika in vodovod v hiši. Dopise pod značko »Prijazno«. Na oglasni oddelek Jutra. 29141 Stanovanje jobe, kuhinje in pritiklin oddam na Glincah pri Ljubljani. Ponudbe p>od »Glin-ce«, na oglasni oddelek J. »171 Stanovanje 2 sob. kabineta in pritiklin želi lakonski par brez otrok v sredini mesta proti uradniku primerni najemnini Cenjene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Oikos«. 89095 Din 300 nagrade onemi), kateri preskrbi starejša osebi ugajajoče stanovanje blizu centra. 1 soba, kuhinja (oi, souporaba) s pritiklinami. Naslov pri ogl. odd Jutra. 29078 Stanovanje obstoječa iz 2 ali 3 sob ter kopalnice išče mirna stranka brez otrok najraje v bližini Sv Jakpba ali v Prulah. Pismene ponudbe aa oglasni odd. Jutra pod »Prulp«, 28806 Solnčno stanovanje krasno, obstoječe iz treh velikih sob, evenfcuelno Štirih 6 kopalnico in vsemi pritiklinami v sredini mesta, oddam s 'l, novembrom. Ponudbe na pglasnj cddelek Jutra ppd »Elegantno*. 99194 Stanovanje gob, « kopalnieo in pritiklinami, v centru ali v bližini išče zakonski par g J. novembrom Ponudbe na oglasni oddelek »jutra« pod »1. november 1929«. 29210 Stanovanje dveh sob, kuhinje, jedilne shrambe in drvarnice oddam takoj za 800 Din mesečno (pavšal). Dopise na oglasni oddelek »^utra« pod »žtev, 5«. " """ 29222 Stanovanje šestgobno oddam s 1. okto brona Naslov v oglasnem oddelki} »Jutra«. 29233 Stanovanje 2 sob, kabineta, kopalnice, pralnice, kuhinj« in prjti-klia, z vpeljanim plinom in elektrika, solnčno, takoj oddam. Naslov v oglasnem oddelki! »Jutra«. Stanovanje iščp® za november. Plačam 3flft-^400 Din. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. £6329 Dijakinjo gospodično ali šiviljo sprej-®e® na dobro in tečna hrano — vsa oskrba 500 Din mesečno. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 29035 Abonente na hrano sprajmem ob priliki pokra-iinske razstave, golski mladini pepu«t Paviljon Vidmar. 29041 Na dobro domačo hrano sprejmem več ageb Capa 13.50 Din dnevno. Naslov v ogl. odd. »Jutra« 28840 Stalno oskrbo popolno, navadno, išče sta rejši vpokojenec proti plačilu. Postransko delo pri hiši, obrti, trgovini »li potovanju dobrodošlo. Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod »Miroljubnost«, 28879 Otrpka na rejo sprejme® v bližini Ljubljano, N*®'07 v oglasnein oddelku »Jutra«. 29321 Dve dijakinji srednjih Sol sprejme na stanovanj® in hrano boljša družina t Rožni dolini. --Naslov v oglasnem oddelku Jutra«. 29023 3 dijake Onie) sprejmem na hrano in stanovanje. Naslov v o?!3*-oddelku »Jutra«. 29037 Stanovanje išče® za sedfliošolca a dobro domačo brano, priključitvijo k rodbini in «tro-gim nadzorstvom pri idra- »i ja solidni rodbini v Ljuu Ijaol pa motnosti s opora. bo vrta in kopalnice. Pismene ponudbe na docenta dr. Matko, Maribor, Gregorčičeva 12 28893 Dva dijaka sprejmem y v»o oskrba. — Naslov v eglienem oddelku »Jutra«. 28929 Dijaka aižješolca sprejmem na stanovanje a zajtrkom. Nas slav v oglasnem oddelku Jutra. 29209 Dve dijakinji »prejme učiteljica v ve#tno oskrbo. Zračna, ' solrična soba. Poizve se: Crevljar- ska ul, 2-IU. 29197 Dijaka sprejme® pa hrana in stanovanje v bližitfi real^ in obrtne šola. Naelov v ogl. odd. Jutra. 20180 Dva dijaka sprejmem v popolno oskrbo, ev. le na stanovanje. Cesta t Rožno dolino, zadnja hiša, desno (Begova vila). 29169 Dva dijaka sprejme® na stanpvapje- — Naslpv v oglasnem oddelku »Jutra«. 29038 Dijakinje sprejmem y vilo bli*u Tivolija Dobra oskrba, in-strukeije, {ransosk* in nemška konversacija. klavir, velik vrt Ponudbe n* o«rl oddelek »Jutra« pod šifro »Priključitev k družini«.. Svent: se izve tudi naslov v oglas, oddelku »Jutra« S$390 Dijaka (injo) nižješolca iz boljše hiše, v bližini obrtne lole sprej-mem v vso oskrbo. Na«lov v oglasnem oddelku Jutra. Dijaka (Injo) sprejmem v popolno oskrbo vie-a-vii n realna gimnazije. Poljanska cesta 17, pritličje. 28839 Dijake sptejpo® na stanovanj« » zajtrkom. Električna ra»- blijina raalk* i» telin. šole. Naslov pove oglaepj oddelek »Jutra«. 39266 Dva dijaka sprejmem na stanovanje in zajtrk. Cena Dn 150.— za posameznega. Naslov v ogl. oddelku Jutra. 29155 Dijaka srednješolca sprejmem na prvovrstna oskrbo, * bližini II. drž gimnazije; solnčno, zračno stanovanje « elektr. razsvetljavo, vr-to® in no®fka konverza-cij» na »aapolago. Poizve se v ogl. oddelku »Jutra«. 29157 Dve dijakinji sprejmem na hrano in stanovanje. Gosposvetska c. 5. 2abkar. 29166 Dva dijaka (inji) v bližini obrtne šole sprejmem v vso oskrbo. Nasl. v oglasnem oddelku Jutra. 39131 Dva gospoda dijaka — sprejmem na stanovanje v bližini obrtne šole. Naslov pove oglasni Oddelek Jutra. 29052 Nižješolca sprejme učiteljska družina v Mariboru. Strogo nadzorstvo, klavir in po potrebi pomoč prj učenju. Naslov pove oglasni oddelek J . 29109 Diiak sred. teh. šole želi stanovanja z zajtrkom pri zdravi in solidni rodbini. Ponudbe pod »zdrav* na po%. jutra v Mariboru. 29111 2 ali 3 dijake sprejmem na stanovanje. — Zajamčeno dobra vzgoja. Na željo tudi pouk'v glasbi Naslov t oglasnem oddelku »jutra«. £9019 3 dijakinje sprejmem v popolno oskrbo v sredini mesta. — Klavir, nemška in italijanska kon-verzacija. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 29260 DMnio mlajšo sprejme nemška govoreča družina Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod osebnim vhodom in elektriko oddam v Zeleni jami. Ljubljanska ulica štev. 89* 29320 Opremljeno sobo * dvema posteljama, elek-. trična razsvetljavo in posebnim vhodom takoj oddam dvema gospodoma — event. dijakoma višjih šol. Naslov v oglasnem oddelku »Jutira«. 29314 Opremljeno sobo išče boljša gospodična u.adnica, po možnosti a oskrbo, s 15. septembrom ali oktobrom, pri ugledni rodbini Ponudbe z navedbo eene na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »15. september« 29315 Sobo na Miklošičevi cesti oddam gospodu. Naslov pove ogl. oddelek »Jutra«. 29312 Malo sobico s prostim vhodom, iščem v bližini »Zvezde«. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Zračna soba«. -89309 Prazno sobo z električno razsvetljavo, zraven Tabora oddam za 200 Djn 1 osehi. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 2932C Prijazno sobico oadam solidnemu gospodu. Naslov v oglasne« oddelkn »Jutra« 29316 Prazno sobo lepo, separirano oddam boljšim in solidnim ponudnikom. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 29018 Oprep^ljeno sofco iščem tuDudbt; }ia 0£la«Ui oddelek '»Jnl»»< B»d anačko »Uu.-^ojična«. Prazno sobo s štedilnikom, (ki ga tudi stra#ika sama postavi) iščem — najraje v stari hiši Po nudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Prazna soba«. 29284 VeHko sobo opremljeno ali prazno, lepo, oddam zakoncema brez otrok. Uporaba klavirja. — Naslov v oglasnem cddelku »Jutra«. 2922} Opremljeno sobo lepo in prostorno, s posebnim vhodom in elektriko, v biijjjai gorenjskega kolodvora oddam 1 ali 2 Orebania. Naslov v oglasnem oddelkH »Jutra« 29244 Katera ločenk} aU vdova, stara od £»—i>5 let fe želi «e»uau)t| * loča»im »ožem, starim 3U let, bro« otrok, ki ee dobro razume na kmetijo, Gre j pomoč. — Dopise na oglasa! oddelek »Jutra« pod šifro »Pomoč 412«- 28966 Znanja iščem z gospodično do 23. let, ki poseduje večji kapital — v fvrh(» raašifjenja plodonos-ne industrije Zenitev predpogoj. Ponudbe s sliko pod »Industrija 26« na oglasni oddelek »Jutra«. 2SG49 Prazno sobo separirano in z električno razsvetljavo oddam v Novem Vodmatu. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 29295 Opremljeno sobico lepo, z električno razsvetljavo in postrežbo oddam takoj solidnemu gospodu. Bleiweisova cesta 5-III.. vrata VIU. 29196 Lepo sobo zračno, solnčno, z balko-nom. takoj oddam dvema boljšima gospodoma aii gospodičnama. Naslov v ogl. oddelku Jutra. 29192 Na stanovanje sprejmem gospoda ali dijaka. Naslrv pgve og!a«ui oddelek Jutra- 29203 Gospoda sprejmem za. sostanovalca v solnčno sobo i elektriko. Ro^na dolina, c. 6., št. 52. 29172 Prazno sobo oddam za Bežigradom par-keti, Elektrika Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 29207 2 sobi in kuhinjo s pritiklinami, elektrika, vodovod, oddam pod Rožnikom. Ogled od 11.—13. ure. Naslov v oglasnem oddelku jutra. 29162 Sostanovalko sprejmem. Izve ge v ogj. oddelku Jutra. 29128 Snažno sobo ceno oddam. Naslov pove oglasni oddelek J. 29123 Separirano sobo elegantno, z vporabo kopalnice. pripravno za oficirje odda Far.i Rayer, Ma-r:hor. Dr. Vrstovškova 4, Pokojninski zavod. 29137 Solnčno sobo lepo. pračno, oiUam s 1. mept stalnemu, solidnemu gospodu. Gorupova ul. 3-1., vrata 4. 29140 Opremljeno sobo takoj odda® Levstikova Ul. 19-IIJ, des-no. 29101 Opremljeno sobo lepo, s posebnim vh*o, separirano. v mirni vili — s. postrežbo a'i breje takoj oddani v Marmontovi ulici it. 15/1 29011 1 »Umetnik« Maribor Dvignite naslov »Razvedri la« pod »Umetnik« v jutru Maribor 29345 Banka Zal za časa velesejipa za držana,— izvolit^ sporočiti drugi dan, drugi kraj in naslov, a* sporoči® zakaj. — T. R. 29184 Črnolaska in blondinka želita dopisovati z dvema mladeničema iz Ljubljane. Dopise na podružnico Jutra v Celju pod »Mladost«. 28671 Pred pošto v petek ob 6. uri opatova na dama se naproša, ali sestanek mogoč, na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Štrenge Diskretion«. J9294 LLL 401etnik marljiv, simpatičen, dojjro ohranjen, želi tnanstva aa takojšnjo ienitev s pošteno, premožno, simpatične damo trgovsko izobraženo, ki bi imela veselje za sodstvo m nadzorstvu pkarne. Odgovarja se samo na neanonim-ne ponudbe s sliko. Ponudbe pa ogl. odd »Jutraf pod »Nepričakcvano. toda sreč-«. 28808 Ločenec star 45 1., gotovino,880.000 dinarjev, želi za skupne gospodinjstvo sebi primerne gospodinje, ki ima veselje do gostilne. Če poseduje gostilno, mlin ali žago. ima Tirednost. Tajnost zajamčena. Neanonimne penudbe na oglasni oddelek Jutra pod »Trgovec 60«. 28060 Veleposestnik in goftilniuaj-, 50 let star, išče gospodinjo, okrog 30 let staro, čedno, pridnd in snažno, zgovorno, močnejše postave. Sliko treba priložiti ponudbi, ki jo je poslati na naslov: Franc Kol-šek, poštno ležeče, Žalec — Štajersko. 29175 Gospodična neoinadeževana. eedne zunanjosti, posedujoča veliko kmetijo, tudi gospodarsko naohražena. v ljubljanski okolici, želi znanja s primernim, energičnim in dobro situiramm, odgovarjajočim gospodom z C3>io obrtjo ali državno službo. Dogise na oglasni oddelek »Jutra« pod »Zvestoba in napredek«. 29026 Gospodično oiavolasko v plavi obleki, ki je Ha v nedeljo 25. t. ® na .promenadi dppoMpe t družbi dveh gospodov, katerih eden je imel očala, prošim za eenjeni nasiev pod Šifro »Zelo simpatična« na oglas, oddelek Jutra.. 29187 Biy£j srednjih le¥, e stalnim zaslužkom, iz Dravske doline, želi znanja z gospodične alj mljjšo vdo>\Q, V SfffcS ženitve. Resne dopise pod »Vesela bodočnost« na podružnico »Jutra« v Mariboru. 29113 Vdovp ali starejšo gospodično s primerno večjo dota iščem »a nekega industrijalca — vdovca brez otrok, y najboljših "letih, z lastnim večjim imetjem. Posredovalce nagradim. — Ponudbe na. Jugopioase, Zagreb, Zrinje-vac 20. 288S7 Amerikanec 45 let star fant, se želi poročiti s poštenim in krotki® deklttom ali vdovo — na d»®ačijq. ozir. g šiviljo Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Srečen in zadovoljen zakon« 289 46 Za svojo hčerko iščem poštenega trgovca — ki bi imel veselje do lepe kmetije in trgovine. Dopise na podružnico »Jutra« v Celju pod značko »Takojšnja ženitev« 28898 Katera gospodična 23—80 let stara, simpatična, čiste preteklosti, s srčno kultuTo ter vešča gospodinjstva, bi poročila dobrosrčnega 321etnega delo-vodjp avtopodjetja, z lastno koncesijo, 5000 Din mesečne plače ter nad 100 ODO Din gotovine. Cenj. dopise, če mogoče s sliko aa ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Abstinent in nekadilec 35« — Tajnost zajamčena. 28932 Gramofon prvovrsten s 37 ploščami prodam ali zamenjam za tr« ali večelektronski radio aparat. Na Duplici 27 pri Kamniku- 29060 Več godbenih instrumentov naprodaj. Naslov v ogla« oddelku »Jutra«. 29293 Klavir (StutzfliigeO dobro ohranjen, kupim Ponudbe z navedbo znamke in cene pod šifro »Glueovir lOd« na oglasni oddelek »Jutra*. 2*278 Klavir dobro ohranjen poceni prodam. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 29235 Dva istrska braka psict, ir. p5a, 3—4 leta '-taji, i reda Dako Makar, Sttliku. 291^2 Aparat za učenje kanarčkov mladičev v petju prodam. Ogleda se ga lahko na ve-lesejmski razstavi kanarčkov v Ljubljani. Ž9149 --------» Volčje pse mlade, proda kpnjs.ki me.-ar v Ljubljani, Rinicka cesta it, 19. 28262 Pes volčje pasme ki najbolj razume na ime Lord, izbirčen v hi/ni. se je zatekel. Lastnik naj fe javi na naslov: Janko Ju-rak, mizarstvo. Raihenlmrg 29215 Za svojo sorodnico tigoveko izobraženo, mlado, čedne zunanjosti, čiste preteklosti, e premoženjem1 — iščem moža, do 35 let starega, trgovca v mestu ali n% deželi, event. višjega uradnika. Resen reflektant naj pošlje £vojq„filiko s popisom razmer- na oglasni odiiflek »Jutra« pod šifro »Bodočnost 400«. 28706 Mlad mehanik t lastno delavnico, poroči takoj gospodično z večjim kapitalom. Cenjene dopise s sliko na ojrlasni oddelek »Jutra« pod značko »Resna ponudba«. 29008 Vdovec 40 let star, r««taven, go stilničar in letni trgoyec. želi poročiti enako damo. s premoženjem. Trgovsko naobražene imajo prednost. Ponudbe pru#i pod »Srečka bodočnost« na podružnico »Jutra« v Mariboru. 29134 Obrtnik 84 let star, v lepem kraju pri Ljubljani, išče za takojšnjo ženitev sebi primerno družico, v starosti od 20—30 let, ki poseduje vsaj nekaj gotovine. Cenj dopise z natančnim naslovom in če mogoče tudi e sliko se prosi na Oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Obrtnik pri LJubljani«. 29061 Ločenec višje naobražep uradnik, 33 let star, želi radi event. žepitve prijateljstva t inteligentno, neodvisno ln simpatično damo, ločenko ali vdovo, katera ima lastno stanovanje in pri®erno eksistenco. — Dopise pod >Mirno sožitje« na oglasni oddelek »Jutra«. 29121 Uradnik 30 let star, simpatičen, v stalni služhi v Ljubljani — želi poročiti simpatično gospodično, ki bo imela nekaj dote ali tako, ki je v Ljubljani v službi, in je dobra gospodinja.' Cenjene dopise na oglasni oddelek »Jutra« p»«J šifro »Stasita« 29310 Pianino rabljen, dobro ohranjen, po možnosti črn, prvovrsten izdelek, kupim. Ponudbe na Oglasni oddelek »Jiftra« pod »St. 500«. 29045 Črn pianino dobro ohranjen takoj naprodaj. Cena po dogovoru. Cenj. penudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Dobro ohranjen pianino«. 28951 IVovo vijolino tričetrtinsko poceni pri/lam Naslov y oglasnem oddelku ; jutra« 29193 ■m Bb - mi— i Koncertni klavir prvq vnetni, v najbolj!*« stanju, poceni prodam. Ponudbe pod cnačko »klavir 323« na oglasni oddelek Jutra. 08158 Planino r»Uje», dobro obranien. prvovrsten izdelek kupim. Ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod'Pianino št. 800. 29127 Komp. kolo tov. avtomobila se je izgubilo v petek zjutraj is Ljubljane, Sv Petra cesta, skozi Sv Jakob in Domžale na Vransko. Pošten najditelj se naproša da ga proti nagradi odda pri Kun-čiču na Sv. Petra cesti 45. 29255 Kam pa kam1. Kdor hoče dobro vino piti, mora v Udmat k Komidarju priti! 29KK) Povabilo k Vinski trgatvi ki se vrši v nedeljo 1. sept. 1929. Vsi " blejski čolnarji vabimo vse blejska prosta dekleta, ki se žele lepo zabavati. Pridite' 1. sept. zvečer ob 9. uri na pristanišče Zdraviliškega, doma! 29173 mm m Pljuča! Pljučne bolezni ozdravi pljučni zavod (Privat-Lun-genheilanstalt) Sečovo Dr. Pečnik-a — pošta Rogaška Slatina. Prospekt 3 Din. —. Sprejema bolne. 28920 1*4 %+ilni Pisalni stroj z Jatinično m cirilično ta-staturo, moderen in dobro ohranjen poceni proda H. Franke,. Gradišče S b/111. 29253 Motor na električni pogon, 3 k. s., kupim takoj. Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 29036 Navljalni stroj na 3 vretene poceni prodam. 'Naslov pove oglasni oddelek »Jutra« 29012 Motor 12 HP, na .upajni plin in žago venecijanko prodam ali zamenjam za les. Cena 45.000 Din. — Hinko Skala, Brežice. 2S873 Električni motor do 6 k. s., rabljen, v dobrem stanju k u p i A. K., parni mlin in žaga v Hi-njah. Dolenjsko. 28858 Pletilni stroj »Ideal« št. 10 radi preselitve naprodaj v Zg. šiški it. 164. 28931 Dva pletilna stroja 8-50 Din 4000, 8-60 Din 5000 malo rabljena, skoraj no-, va, prodam radi opustitve pletenja. Ponudbe na ogl; oddelek Jutra pod »2 pletilna stroja«. 2915# Lokomobilo tipa R. Wolf z 20 konj. sil. dobro ohranjeno, zelo poceni proda vsied elektrifikacije Franc Jeremic, lastnik Mlina v Ormožu ob Dravi 29178 Parni kotel z malo armaturo 25—40 m* kurilne ploskve kupim. Pismene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro i Dobro ohranjen kotel«. 30308 Zveza vegetarijancev Jugoslavije! Vsi vegetarijanci brez razlike siceršnjega prepričanja prijavite takoj natančne na slove uredništvu »Domačija«. Maribor (znamke priložiti). Ustanovitev prvega vegetaričnega doma in zadruge »Vegetarija«. 29115 Anton BOZIC - maniifaktiira in konfekcija ■ KRAM I Zahvaljujem se svojim cenj. odjemalcem za njih dosedanjo naklonjenost in jih najuljudneje vabim, da si ogledajo mojo bogato izbiro jesenskega in zimskega manufakturnega blaga. v v Posebej še opozarjam cenjene odjemalce na moje izdelane štofaste moške obleke po Din 290°— Poset v moji trgovini — za nakup neobvezen! Nizke cene! — — Solidna postrežba! Majhen dobiček, vel k promet! to je mo|e geslo! Za obilen ob sk se priporoča {Rožic. 10435 J Karol Sitar tapetnik, WoIfova 12 preje večletni pomočnik g. Josip SLUGA 109-'4-a se priporoča za mnogobrojna naročila. — Otoni a ne od 55G-—Din, afrlk-modreci od sS&O'— Din naprej samo po naročilu. Popravila po najnižjih cenah. — Vajsolidnejša postrežba. SLa ca&a veCe&ejma iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiimii •Modni salon 10920-a nudi bogato nalogo najmodernejših datnsšeih jesen-stcih iclobulcov• cCene gCoGo&o $ni$ane t Autokaroserije vseh vrst in modelov najboljše, najso-lidneje in najhitreje izdeluje Matija Perko, Ljubljana 7, telefon 2372 Tvornica za mizarstvo in autokaroserije. Plačilne olajšave. 10347 STROJNE TOVARNE IN LIVARNE o. D. LJUBLJANA Centrala Dunajska cesta Steu. 35 — Telefon Steo 2830 in 2642 — Brzofaol: STROJ Brzo tekoči pojnojarme-niki. Stroji za obdelavo lesa, krožne, prečne, tračne in nihalne žage, skobel-niki, poravnalniki i, t. d na transnrstjski ali električni pogon. Žagina vretenca! motorne in ročne ognjegasne brizgal ne. Vse ognjegasne potrebščine. Vodne, parne in plinske armature. Vodne turbine vseh sistemov, avtomat, regulatorji, vodna kolesa. turboagregate, zatvornice Transmisije, železne konstrukcije, zvonovi. Drogerija Ivan Tliiir se je preselila nasproti v lastno hišo t Mariboru, Gosposka ulica 19 99 EXPRE8N dražba z o. z. Prodata avtomobilov, motociklov, koles ln njih delov, pnenmatike, bencina, olja itd. — mehanična delavniea Ljubljana, Vegova ul. 8 Telefon 27-92 99 JAMES" motocikli 10409 KOLYNOS pasta Je od najboljših nsujboDSSa, od oaijcene^ih najce-nejSa, a vrta vsega zelo eioono-ročna. 1 om KOLYNOSA na suhi šoetfktfci zadostuje. Fosfcnsite, pa se boste avertfM, da )e KOLYNOS roaiboiIjSa pasta z» »obe. Doba se r vseli lekarnah, droee-rifefc in parfennerifrah. Ljubljanska gradbena dražba z o. z. Ljubljana Slomškova ul. 19 Telefon 25—37 Brzojavka Gradbena Ljubljana Gradbeno podjetje za vse vrste visokih zgradb, industrijske zgradbe, gospodarske zgradbe, cestne in mostne zgradbe ter vsa v gradbeno stroko spadajoča dela. Najnižje cene in najsolidnejša izvršitev. Mizarska zadruga Št. Vid nad Ljubljano r. z, z o. z. se cenjenemu občinstvu priporoča za izdelovanje različnih mizarskih del, stavbenih in pohištvenih. Naročila se izdelujejo točno in po zelo solidnih cenah. 103S1 reamatizma, proti 11 a iznebiti ? Ali se hočete svojega Trganje in zbadanje v udih in členkih, otekline udov, pohabljene roke in noge, trganje in zbadanje v raznih delih telesa ter celo oslabljenje oči so mnogokrat posledice reumatizma in protina, katere morate odstraniti, ker bolezen sicer vedno bolj napreduje. X u d i m Vam zdravilno pijačo, ki razkraja sečno kislino, pospešuje izmenjavanje tvarin in izločevanje, torej ni to takozvani univerzalni ali tajni lek, ampak produkt, ki ga nudi mati narava v dobrobit trpečega človeštva. Vsakdo dobi brezplačno posknšnjo! Pišite mi takoj, nakar bodete dobili od mojih, v vseh deželah se nahajajočih zastopstev popolnoma zastonj in franko posku«njo skupno s pojasnilno razlago Na ta način se bodete sami prepričali o neškodljivosti tega sredstva in o njegovem hitrem učinku. ' 10935 Angnst Marzke, Berlin-Wtlmerslorf, Bruchsalerstrasse Nr. 5 Abt. 19 flludimo nase ■ Malinov mat« sok, ko„Servira* Malinov matični sok, pasteriziran V^ Malinova mezga (Fruchtmark) Malinovec z raf. sladkorjem Malinova aroma v vseh koncentracijah Mezge (marmelade) Malinova marmelada (Jam) Marelčna marmelada, svetla (Aprfko- ptvovtstftc Nektar marmelada iz jabolk in malin # « Jabolčna marmelada, svetla VtOirtVOClC Češplieva marmelada (slive) r 9 Brusnice Šoki: oranžni (orangeada) 10378 limon o v (citronada) kopinka bezgov sadni grogi (Punsche) različni Esenci, dišave za slaščice in kuhinjo •Src c/eo (Potniic in drug, Hfubljana, mMetelGova ulica štev. 13. Delniška glavnioa Din 50,000. Skupna re Din 10,000. LJFBLJAJfSKA KREPITM BAI^KA CENTRALA. LJUBLJANA, DUNAJSKA CESTA JMjna fgQ0 PODRUŽNIC Ei --!--; Brelioe, Celje, Črnomelj, Kranj, Maribor, Me«kovi6, Novi Sad, Movo mesto, Ptuj, Rakek Sarajevo Slovenjgradec Split. Sibenik. Trst. BRZOJAVNI NASLOV: BANKA LJUBLJANA. Telefon štev. 2861, 2413. 2502 in 2503. se orima za vse oantnp posle. Urejuje Davorin Ravljen. IzdaJa za konzorcij »Jutra, Adolf Ribnika, Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Franc Jezeršek. Za inseratni del je odgovoren Alojzij Novak. Vsi v Ljubljani