Ne jejte kure, ker vam sreča lahko odleti skozi okno
Če ne bi bilo praznikov, bi si jih morali izmisliti, kajti človek se je že od pradavnine sem rad zabaval in tako pozabljal na vsakdanje boli in tegobe. Sedanje praznovanje novega leta (ne-koč je to bilo ob kresu), kakor radi poudarjamo, je naravnost noro. Ljudi se prime nakupovalna mrzlica, sledijo ji zabave s prepevaryem, nazdravlja-njem, pijančevanjem, pokanjem, stre-ljanjem. kakor na sodni dan. Hkrati pa v tiudeh tli tiho upanje na boljše, slad-ko pričakovanje nedesa novega, tola-žilnega, lepšega. Skratka, staro leto prelomimo in vedno začenjamo zno-va... navadno staro pesem.
Nekdaj je Slovencem pomenil zad-nji dan leta nekaj drugega. Pravi dru-žinski praznik je bil ob Božiču. SUve-ster (imenovan po papežu, ki je spre-obrnil rimskega cesaija v kristjana) pa so doživljali kot nekaj skrivnostnega, magičnega, kot noč, nabito z nadna-ravnimi silami, ki določajo človekovo usodo. Ti demoni, prebujeni prav na Silvestrovo napovedi^ejo prihodnost, če jih znaš izzvati. Tako so naši prade-dje vlivali svinec, spuščali liste po po-tokih, metali orehe po hiši in si izmi-šljali razne druge zvyače, da bi zvedeli kaj jih čaka. Prav romantični so bili koledniki, ki so na Silvestrovo hodili od vrat do vrat in voščili gospodaijem srečo, zdravje, dušnega zveličanja in zato dobili darove.
Praznike so nekdaj posebej nestrp-no pričakovali, saj so se ponekod šibi-le mize samo ob redkih priložnostih.
Potice nikoli ni smelo manjkati, f etudi so jo napolnili s krhlji, v kolikor ni bilo orehov pri hiši.
Zanimivo je, kako je bila v LJubljani na starega leta dan nezaželjena jed ku-ra, češ, če jo boste jedli na ta dan, vam bo sreča poletela skozi okno.
Na novega leta se Ijudje nekoč niso obdarovali. To so prinesli šele povojni časi, da bi nadomestili druge običaje. Tedaj so uradno ukinili Miklavža, če-prav je otrokom $e naprej nosil v na-stavljene pehaije. Tudi Božiček bi mo-ral uradno v pokoj in pozabo, a je po-nekod še vsecno trosil darove pod smrekco. Oba je nadomestil, večinoma pa kar dopolnil, dedek Mraz. Ta je zad-nja leta postal nekoliko dolgočasen pa se zlasti starejši ljudje z nostalgijo spo-minjajo starih časov. No, res pa je, da stare čase ponavadi imenujemo dobre, pozabljajoč, da so tudi ti imeli svojo temno plat medaJje kot jo imajo dan-
dana&nii
Silvestrovo bo spet noro, ko se bodo vsi pripravljali praznovat in pri-čakovat novo leto. Najve« jih bo kar doma in da bi dokazali, kako se veseli-jo, bodo butni, kar se da. In spet bo na ulicah pokalo, kakor da bi bili na sremski fronti. Petarde so pri nas sicer uradno prepovedane - vprašajte cari-' nike, koliko smo jih bili Jugoslovani pokupili onstran Alp - a kaj, ko je prepovedano najslajše. Sicer pa, kaj bi se ljudje držali pravil, zakonov, podza-konov na najbolj noro noL, ko se jih niti med letom ne držijo.
Albina Adamič