nln» ptacana v gotovim Leto LXXn., št. 34 a Ljubljana, sobota 11. februarja 1939 Cena Din Iv- tznaja vsak dao popoldne izvzemši nedelje id praznike — inseratl do 80 petlt vrsi i Oid 2. do 100 vrst d Din 2.50 od 100 do 300 /tst d Din 3, veCjl mserati peUt ?rsla Dir I.— Popusl po dogovoru, inseratm davek posebej - »Slovenski Narode velja mesečno v Jugoslaviji Din 12-—, za inozemstvo Din 25. —. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UPRAVN1&TVO LJUBLJANA Kn&fljeva ulica štev. 5 Telefon: 31-22. 31-23. 31-14, 31-25 is 31-26 Podružnice: MARIBOR, Grajski trg Št. 7 — NOVO MESTO. Ljubljanska cest«, telefon st 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica t. telefon št 65; podružnica uprave: Kocenova ul. 2. telefon št. 190 — JESENICE: Ob kolodvoru 101. SLOVENJ GRADEC Slomškov trg 5. — Poštna hranilnica v Ljubljani št. 10.351 Vojna še ni končana: Republikanska Španija se bo borila dalje Vlada republikanske Španije se bo preselila v Madrid — Min. predsednik republikanski Spanci borili do poslednjega diha za načela narodne svobode izjavlja, da se bodo VALENCIJA, 11. febr. r. Radio Valencija je snoči objavil naslednjo vest: Predsednik republikanske vlade Ne glin in zunanji minister Del Vajo sta prispela včeraj v osrednjo Španijo, kjei sta takoj stopila v stik z generalom Mi ajo ki je postal vrhovni poveljnik vseh republikanskih vojnih sil v preostalem delu republikanske Španije Negrin in Del Vayo sta se prepričala o navdušenju in samozavesti vsega prebivalstva ki je odločeno boriti se še naprej. Predsednik republikanske vlade Negrin je po radiu izjavil: Boj katalonske vojske je končan Vlada republikanske Španije se bo naselila v Madridu, ki bo odslej njen uradni sedež. Navzlic vsem težavam, na katere je vlada naletela, smo sklenili boriti se do zadnjega diha za načela nacionalne svobode ter pozivamo v ta namen vse Spance, da se zedinijo. da bi čim prej dosegli naše cilje. MADRID, 11. febr. AA. Predstavniki vseh republikanskih strank so imeli sejo, na kateri so izrazili polno zaupanje vladi, ter svojo pripravljenost, da doprinesejo vse potrebne žrtve za zavarovanje obrambe republike in neodvisnosti Španije. Kako so Francove čete zasedle Minorco MARSEILLE, 11. febr. br. Včeraj ob 9.15 dopoldne je priplula v Marseille angleška križarka »Devonshirć« Pripeljala je v Francijo 450 beguncev z Minorce, ki so jih takoj odposlali dalje v Argeles, kjer je glavno koncentracijsko taborišče za Španske begunce O predaji Minorce so se zvedele zelo zanimive podrobnosti S križarko »Devon- shire« se je že v torek zjutraj pripeljal v Port Mahon zastopnik generala Franca major San Luis Na posredovanje poveljnika angleške križarke se je na ladji sestal z republikanskim guvernerjem Minorce Pogajanja so trajala v torek ves Jan in še v sredo dopoldne Razgovoru ni prisostvoval noben Anglež Poveljnik križarke ie le zahteval naj med pogajanji nacionalisti otoka ne napadejo. Pogajanja so potekala zelo težavno, v sredo dopoldne pa jih je republikanski guverner prekinil Kakor je izjavil kapitan angleške križarke se je to zgodilo, ker ^o neka tuja vojna letala v sredo zjutraj bombardirala Port Mahon Letalski napad je izzval med prebivalstvom silno paniko, ker so se med njim že razširile govorice o pogajanjih Kapitan križarke je takoj brzojavno energično protestiral v Bureosu zaradi tega incidenta toda že v sredo opoldne so tuja letala znova npnadla Port Mahon Tedaj so se zastopniki republikancev v luki od-'očili da otok vendarle izroče nacionalistom Popoldne je »Devonshire« z begunci zapustil luko skoraj Istočasno pa so se na drugi strani otoka Izkrcali z nacionalističnih vojnih ladij štirje batalionf pehote in topništvo in še nekateri oddelki tehničnih čet Spočetka jih republikanci niso ovirali, ko pa je bilo izkrcanje končano, so se ž njimi spopadli boi pa še ni bil končan ko so iz Port Mahona prejeli obvestilo, da so se tam nacionalisti predali. LONDON. 11. febr r. Londonski listi poročaio o novem konfliktu, ki je nastal ied vlado generala Franca in londonsko vlado Ko je bila angleška križarka »De-vnnshire« zasidrana v luki Port Mahona na Minorci. so jo namreč napadla Francova letala in io bombardirala Nekateri Usti oišejo, da bo zaradi tega angleška vlada zahtevala zadoščenje Bombardiranje Valencije VALENCIJA, 11. febr. AA. Sedem Fran-cevih letal je vrglo včeraj opoldne okoli Papež Pij XI. na mrtvaškem odru Sožalna izjava italijanskega kralja in kraljice — 2alna seja velikega fašističnega sveta Prenos papeževega trupla v cerkev sv« Petra VATIKAN, 11. febr. br. Včeraj so truplo papeža Pija XI v svečanem sprevodu prenesli v sikstinsko kapelo Na čelu je stopala vatikanska garda, za njo pa plemiška garda Truplo je nosilo 12 članov plemiške garde v paradni uniformi, nato pa so stopah v sprevodu kardinal Pacelli. vsi v Rimi biva oči kardinali in razni cerkveni dostojanstveniki ter predstavniki diplomatskega zbora V sikstinski kapeli so papeža položili na mrtvaški oder okrog katerega gori 12 visokih sveč Na desni strani ka-tafalka so se zbrali nadškofi in škofi ter člani diplomatskega zbora pred katafal-kom pa so pokleknili kardinali Sledile so molitve, nakar so vsi zapustili kapelo Ta-koi nato je začel mimo krste defile naroda Častno stražo ob krsti tvorijo gardisti in papeževi komorniki Naval vernikov ob vhodu v Vatikan je tako velik, da oreani le z največjo težavo vzdržujejo red Dasi je precej hladno, množica potrpežljivo čaka da pride na vrst^ in se pokloni mrtvemu papežu Italijanski kralj je poslal kardinalu Pa-celliju naslednjo brzojavko: Ko je vsa rimska eei kev v globoki boli zaradi izeube Nj sv Pija XI.. izražava kraljica in jaz Vaši eminenci najgloblje sožalje. Snoči je imel veliki fašistični svet pod vodstvom Mussolinija v Beneški palači kratko komemorativno sejo Mussolini je podčrtal zgodovinsko delo papeža Pija XI., čigar življeniski cilj ie bil sporazum med Italijo in Vatikanom, kar se mu je tudi posrečilo z lateransko pogodbo ki *e bila sklenjena pred 10 leti Po seji vrhovnega fašističnega sveta ie bilo izdano naslednje poročilo: Vrhovni fašistični svet ie izrazil spoštovanje umrlemu sv očetu, ki je vedno zastopal misel pomiritve med cerkvijo in italijansko državo kar je tudi dosegel i kar predstavlja zelo velik doeodek Z lateranskim sporazumom so določeni ^ )d-nošaji sodelovanja med italijansko državo in katoliško cerkvijo z namenom, da se Ohrani edinstvo fašistov in katoliško versko edinstvo Italijanov Seja ie bila v znak žalosti prekinjena ter se bo nadaljevala v sredo Uradni list je objavil naslednjo odredbo Italijanske vlade Cl 21 lateranskega sporazuma z dne 11 februarja 1929 — 7 leta fašistične vlade, se mora popolnoma spoštovati ter se posebno jamči popolna svoboda kardinalov V vsej kraljevini Italiji morajo oblasti najstrožje paziti, da se ne bi niti z na1man:š?m deian^em oviralo zasedanje kardinalskega konklava. RIM, 11. febr. AA. Truplo sv. očeta bo danes preneseno v cerkev sv Petra. V vseh italijanskih mestih bodo gledališča in kinematografi zaprta do pogreba Iz vseh strani prihajajo verniki v Rim Listi izhajajo še nadalje črno obrobljeni ter pišejo obširno o papeževem življenju. Smrt armenskega patrijarha JERUZALEM 11. febr. AA Armenski patrijarh in jeruzalemski metropolit Tor-gukosakin je umrl snoči v starosti 65 let. Gafencu — predsednik sveta Balkanske zveze ATENE, 11. febr. r. Predsednik grške vlade Metaxas je ob petletnici podpisa balkanskega sporazuma včeraj brzojavno izročil predsedništvo stalnega sveta romunskemu zunanjemu ministru Gafencu Kakor znano, je sestanek sveta Balkanske zveze določen za 20 t m. in bo zasedal pod predsedstvom rumunskega zunanjega ministra Gafenca Predsednik Metaxas je bi. včeraj sprejet v dvoru kjer je dolgo konferiral s kraljem Jurijem. Rumunski sporazum i bolgarsko manjšino BUKAREŠTA. 11 febr. AA V duhu politike ki jo izvaja vlada, je bil sklenjen sporazum tudi z bolgarsko narod manjšino v Rumuniii Na podlagi tega sporazuma so Bolsari, rumunski državljani, v celoti pristopili k fronti narodnega preporoda Sporazum sta podpisala v imenu vlade notranji minister Calinescu ter ministeT za narodne manjšine Silviu Dragomir, za bolgarsko narodno manjšino pa Sadojedan. Izgon talili Zidov iz Bolgarije SOFIJA, 11. febr e. Bolgarski notranji minister je izdal naredbo, na podlagi katere bo v teku 14 dni izgnanih 6000 Zidov iz Bolgarije, ki so *u1i državi iani In ki so po orikliučitvi Avstrije k Nemčiji prišli v Bolgarijo Vojni minister iim 1e odvzel tudi vse pravice za dobave vojski da se ne bi demoralizirala po židovskih prekupčevalcih to trgovcih, 100 bomb na Valencijo Po poročilu republikanske časopisne agencije, bombe niso napravile škode Neki poznejši napad so republikanci zavrnili s protiletalskim topništvom. Vprašanje priznanja Franeove vlade LONDON, 11. febr. r. Vesti pariških listov, da bosta angleška in francoska vlada že v ponedeljek priznali Francovo vlado današnji londonski listi demantirajo Pravijo, da bo angleška vlada priznala vlado generala Franca najbrže šele v torek, po poročilih iz Pariza pa se bodo francoski socialisti z vsemi silami uprli priznanju generala Franca in mislijo delati Daladi-erju težave. Dokler stojita Madrid in Valencija, po mnenju francoskih socialistov še ni nobene potrebe za priznanje generala Franca. Zvedelo se je, da je angleški diplomatski zastopnik v Burgosu sir Robert Hod-geson, ki se je dva dni iz zdravstvenih razlogov, kakor zatrjujejo uradni krogi, mudil v Londonu včeraj naglo odpotoval v Burgos. Listi poročajo, da fe imel več razgovorov z zunanjim ministrom lordom Halifaxom in zunanjepolitičnimi strokovnjaki v Foreign officeu Sir Hodgeson je odpotoval iz Londona s posebno misijo glede na novi položaj, ki je nastal po katastrofi v Kataloniji Na podlagi razgovorov, ki so se vršili po diplomatski poti zadnje dni med francosko in angleško vlado, je dobil posebna pooblastila za nadaljevanje pogajanj z generalom Francom. Londonski diplomatski krogi zatrjujejo, da je prišel v London prav za prav zaradi tega, ker je dobil od generala Franca posebna zagotovila glede nadaljnjega razvoja v Španiji. Prepričal se je. da bo Franco svoje obljube izpolnil, postavil pa je obenem neke pogoje. Francoska In angleška vlada sta se po zatrjevanju omenjenih krogov sporazumeli, da bosta Francove po- goje sprejeli, če pristane sedaj na premirje z republikanci. Bonnetova posvetovanja PARIZ. 11. febr. r. Zunanji minister Georges Bonnet je včeraj sprejel ruskega veleposlanika Surića, poljskega poslanika Lukasiewisza, angleškega veleposlanika Phippsa in več poslancev francoske zbornice. Sodijo, da so razpravljali o političnem položaju, ki je nastal po zasedbi Katalonije po Francovih četah. PARIZ, 11. febr. br. Min. predsednik Daladier je imel včeraj daljši razgovor z zunanjim ministrom Bonnetom in francoskim poslanikom v Berlinu Coulondrom. ki se od srede mudi v Parizu Bonnet se jc pozneje sestal tudi s predsednikom poslan ske zbornice Herriotom. V kuloarjih parlamenta trdijo, da so Blum. Flandin in Luis Marin zahtevali od Daladierja. naj francoska vlada prizna de jure vlado ger^rala Franca Flandin vztraja na tem da se čim prej pošlje francoski diplomatski predstavnik v Burgos. Daladier je omenjenim političnim voditeljem odgovoril, da bo parlament točno obveščen o vsem. kar je vlada napravila v tej smeri v zadnjem tednu. Preuranjene vesti PARIZ, 11. febr. AA. Današnji listi v pogledu položaja v Španiji niso več tako optimistično razpoloženi »Petit Parisien« pravi, da ni videti še nobenih pozitivnih znakov, da bo v Španiji v kratkem sklenjeno premirje. Včeraj so govorili, da bosta London in Pariz v naikra išem časa po diplomatskem potu priznala vlado generala Franca sedaj pa se zdi, da so te vesti še preuranjene. »Exc?lsior« pravi, da 1e pričakovati ponovno potovanje senatorja Be-rarda v Burgos, toda serlai že v svojstvu diplomatičnepa nredstavnika z misijo, da pripravi obojestransko imenovanje poslanikov »Ordre* smatra, da bo postal francoski poslanik v Burgosu general Cartrou. Nov spor na Daljne: vzhodu -v Z japonsko zasedbo južnokitajskega otoka Hainana so močno prizadeti francoski in in angleški interesi LONDON, 11. febr. br. Oddelki japonske vojske in vojne mornarice so se včeraj izkrcali na otoku Hainanu. ki leži !e 256 km daleč od francoske Indokine. Zavzeli so glavno mesto Kiungčov in luko Hajhov Kitajci na otoku so bili znenadeni in so se morali kmalu vdati Borba je trajala le nekaj ur. V angleških in francoskih krogih so silno vznemirjeni zaradi zasedbe otoka Hainana Ko so Japonci lani skušali zavzeti otok, sta francoska in angleška vlada v Toklju energično protestirali Izjavili sta, da bi pomenila zasedba otoka nevarno kompliciranje položaja na Daljnem vzhodu »Times pravi o zasedbi otoka Hainana. da se ta japonski ukrep ne tiče samo Francije, temveč tudi Anglije, ker imata obe državi na Daljnem vzhodu iste interese. PARIZ, 11. febr. AA. Francosko javno mnenje je zelo vznemirjeno zaradi zasedbe otoka Hainana. Francoska vlada bo bržkone poslala energičen protest japonski vladi. Vsi listi ostro obsojajo zasedbo otoku Hainana in naglašajo, da je otok velike strateške važnosti ter da ograža Japonska francosko posest na Daljnem vzhodu, posebno v Indokini. WASHINGTON, 11 febr. AA. Ameriški politični krogi smatrajo, da le Japonska zasedla otok Hainan edino z namenom, da se prepriča, kako daleč sega francosko-angleški sporazum glede Daljnega vzhoda. Japonska skuša najti najslabšo točko tega sporazuma. Kar se tiče ameriške diplomacije, ne bo podvzela nobene akcije, ker pripada otok Hainan Kitajski. Francoski senat za izredna oborožitvena pooblastila Pomembna resolucija senatnega odbora za državno obrambo PARIZ, 11. febr. e. Plenum senatnega Odbora za državno obrambo je končal svoje delo in sprejel poročila svojih poročevalcev na znanje. Dokumenti, ki bodo objavljeni, bodo predloženi predsedniku republike. V plenumu je bila sprejeta dokončna resolucija, s katero se vlada pooblašča, da Izvede vse sklepe, ki jih je izdelal odbor za narodno obrambo. Resolucija pravi: Odbor potrjuje svoje absolutno zaupanje v moč naše oborožene sile in odobrava predložena mu poročila in njihove sklepe. Odbor sprejema z zadovoljstvom na znanje trud vlade za organizacijo produkcije, ki ca ka*e vlada ter ii izreka svoie zaupanje glede neodložljive izvedbe vsega, kar ie potrebno za našo bodočnost, namreč produkcije in oboroževanja, čeprav bi se imelo to zgoditi na podlagi izrednih ukrepov Odbor izreka naposled spoštovanje poveljnikom in četam Id z največjim čutom dolžnosti jamči j j za varnost domovine. državni izdatki PARIZ. 11 febr. br. Zbornični finančni odbor Je proučil proračun izrednih držav- nih izdatkov, ki so določeni na 7.8 miljar-de frankov. Odbor je proračun odobril. Francoski izdatki za udeležbo na olimpijadi PARIZ, 11. febr. r. Včeraj so francoski poslanci sprejeli zakonski načrt, ki določa 2,500.000 frankov za športne priprave za udeležbo Francije na olimpiadi v Helsinkih na Finskem. Vsota Je enaka, kakor je bila določena za berlinsko olimpiado. Kredit 1,600.000 frankov je določen za priprave za olimpiado. 900 000 frankov pa za oskrbo, opremo, potovanje in vzdrževalne stroške Predložen je bil tudi zakonski načrt glede kredita 1 milijona frankov za udeležbo Francije pri mednarodnih tekmovanjih univerz v Nemčiji in na Norveškem. Min« predsednik Cvetković pri patriarhu Gavrilu BEOGRA, 1L febr. r. Predsednik vlade in notranji minister Cvetković je včeraj opoldne posetil patriarha Gavrila, s katerim Je imel daljši razgovor. Tudi minister pravde dr Ružič je obiskal patriarha Gavrila nato pa še katoliškega nadškofa dr Ujčiča in vrhovnega židovskega rabina Izaka Alkalaja. Beseda o dr. Benešu O bivšem prezideniu bratske češkoslovaške republike dr. Edvardu Bmeša veljajo Sch;flerjeve besedi; ki jih je napisal o UoHcnsteinu, — »Von der Parleien Gunst und Hass getrieben, schwankt sein Charak-terbild in der Geschichte«. Ko je if*rat še skoraj odločujočo \-foi>o v Ženevi in potiti kasneje naslednik velikemu Masarvka, se je domu in v tujini vse klanjalo njegovim velikimi sposobnostim in ga pokliče-vato. sem ier tja preko mere, Po pa ga je zla usoda vrgla z visokega p;cdeJrtala, pa so bili oni. ki so preje pred njim klečept:t-zili. prvi. ki so je\\ nanj metati kamen ie in blato* češ. on je edini krivec katastrofe, ki je meseca septembra zitdela Čekkoslo-vaško Kdor pa presoja dogodke, ki so *e odi prat i lansko jesen na Češkoslovaškem, četudi kritično, vendar pa objektivno, prihaja do docela drugdi zaključkov. V tem pogledu je zanimiva studija o Benešu, ki jo je nedavno te«a objavila švicarska smotra »Die iVefhroche«. Iz tega spisa posnemamo par posebno značilnih odstavkov: »Življenje dr. Beneša je bila ena soma borba proti Habsburgu. llabsburg — to ie bil zatiralec, mučilec njegovega naroda. H ie bil po mišljenju vladajočega razreda rojen za slugo in sužnja. Ni se čuditi, da ie to stališč?, narekovano po napuhu, prešer-nosti in domišljavosti, zadelo v srce Češkega patriota. Tega ni mogel pozabiti. Ali ni sistem llabsburg obsodil na smrt velikega Masarvka. njega samega preganjal. f.a klc-vetal in ga, kar je najhuje, zasmehoval? Ali se ni učil v Parizu* v večni domoi-ini humanizma, da so vsi ljudje en:Jci in da Nemec ni nič več. kakor Čeh, da ni mero-dajno in odločilno ne rojstvo, ne poreklo* ne vera. ne rasa. da, niti denar, marveč samo človekova duhovna in duševna vsebina? S tega stališča, ki je bilo njegovo svetovno naziranje in ki mu je bilo mero-dajno tudi v politiki, je bila izrečena njegova tragična beseda: »Raie anšlus. kakor Habsburgf« Ta beseda je bila njegova propast ... Nekoč mi je go\*oril: »Iz ljudstva sem i z-šel, v ljudstvu sem ostal, k ljudstvu se zopet vrnem, ako bi se usoda preokrenila. Iz ljudstva sem črpal svoje moči. iz njega bom črpal nove sile, ako jih bom zopet notreboA^al. Izšel sem iz kmetske hiše in sem ponosen na sv*oje roditelje, ki »o me naučili spoštovati in ceniti, kar je dobro in plemenito na svetu. Nisem se odtujil in ne sramujem se svojega porekla. Če bi kdaf tudi vse izgubil, ne bom obupaval in tožit, marveč počutil se bom med ljudstvom tako, kakor nekoč.. . potrebovat prijatelje, jih m bilo nikier in ko je zašel v stisko, je ostal sam samcat. Prijateljev v stiski — teh nt bilo nikjer več najti!...« Tako je v življenju! i" sreči ima človek prijateljev, da se jih težko obrani. Kv pa se kolo sreče zasuče v nasprotno smer. pa izginejo prijatelji ko sneg spomladi!... Katedra za češki jezik na rimski univerzi RIM, 11. febr. AA. Na rimski univeizi je bila osnovana katedrala za češki jezik v okviru odd. za slovanske jezike na filozofski fakulteti. Katedro za češki jezik je prvi zasedel dr. Adolf Plaha. Sorzna poročila. CURIH, 11. febr. Beograd 10.—, Pariz 11.6825, London 20.68, New York 441.25, Bruselj 74.425, Milan 23.225. Amsterdam 237.25, Berlin 177.—, Praga 13.15; Varšava 83.50, Bukarešta 3.37. Stran 2 »SLOVENSKI NAROD«, sobota, u. februarja 1089. •ta*. 34 Mariborsko ženstvo marljivo deluje Občni zbor Ženskega društva • Za predsednico tevotfona gospa dr« Lipoldova Maribor 10. februarja Žensko društvo v Mariboru je idealno torišče dobrih, plemenitih src. ki so usmerjena k vsem, ki m> potrebni pomoči, podpore aH vsaj dobre, prijateljske besede Izredno bogata je bilanca teh predobrih src Tudi na letošnjem občnem zboru Ženskega društva v Mariboru se jc izpričala globoka resnica, da požrtvovalnost in ljubezen vse premoreta. Letošnji rodni obćni zbor je otvorila radi nenadnega obolenja društvene podpredsednice gospe Majcnove društvena tajnica ga. dr. Lipoldova. V toplih, iskrenih besedah se ie gospa dr. Lipoldova uvodoma spomnila blagopokojne nepozabne predsednice in ustanoviteljice Ženskega društva v Mar boru go#pc Marije Maistrove. V jedrnatih izvajanjih je očitala njeno vsestransko delo v prid bližnjemu. Zatem je počastit občni /bor .spomin ča&tnih predsednic zveze gospe Zlate KovaCevič-Lopašičevc in go*pe Franje Tavčarjeve, nato spomin gospe Kravosove. ki jo je smrt iztrgala iz društvenih vrst. Društvo jc organiziralo več prireditev v gledališču in v Šokoiskem domu. Tc prireditve so omogočile velikopotezno socialno akcijo, ki ic prinesia številne podpore revni deci. Pa rudi već otrok je bilo mogoče po*4sti v Dom kraijice Marije rta Pohorju. Dohodek tombole je še' za investicije omenjenega doma. V počastitev spomina pokojne predsednice M. Maistrove ie bil ustanovljen poseben tklad Marije Maister, ki pre v prid revežem ob meji Socialnim namenom »luži rudi denar, k) je bil nabran ob priliki štetja obiskovalcev pokopališč na praj-nik Vseh svetih. Za božićnico obmejnim šolam je nabavilo dru>tvo precejšnje množine volne, ki so jo učenke na naših šolah in tudi društvene članice spletle v topla oblačila. Velik pomen te socialne akcije je v vzgojnem vplivu na mladino, da je pripravljena pomagati trpečemu bratu. Društvo upravlja tudi premoženje po pokojni gospe Lasbacherjevi, ki se po rešitvi formalnosti uporablja v prid učiteljski deci. V okviru jubilejne razstave na Mariborskem tednu je bil razstavljen ve* statistični material, ki kaže razmah društvenega delovanja Društvena izložba pa je v tehnični dovršenosti izdelanih krasnih narodnih vezenin poka&ala uspehe obrtnega odseka Ženskega društva. Po banovinski sekciji v Ljubljani, ki je imela svoj predzadnji občni »bor v Mariboru, je društvo tesno povezano z žensko zvezo v Beogradu in je po njej včlanjeno y mednarodni Ženski zvezi. Potom »vezo jc društvo interveniralo v valnih vprašanjih, kakor na primer glede sprejema deklet v učiteljišče, priznanja obrtne šole v Vesni trd. Izredno uspešno jc delo feminističnega odseka pod spretnim vodstvom nadvse delavne J. Levstikove. Ta odsek je po 25 spretno izbranih predavanjih pokazal edino pravilno usmerjanje ženskega naraščaja. Materinski tečaj pa je s svojimi zanimivimi predavanji in od ličnimi predavatelji vse večere napolnil dvorano Ljudske univerze. Za odsek /-a pospeševanje domače obrti jc poročala gospa Ašičeva. Odsek je razpošiljal svoje izdelke na razne mednarodne razstave in je tako propagiral lepoto naših narodnih vezenin. S tem je vršil od-sek pomembno narodno delo. Odsek je delal brez dobička in je na ta način lahko dal revnim ženam z delom čim večji zaslužek. Sporedno pa je posvečal odsek svojo pozornost propagandi naših narodnih nos in je v to svrho organiziral ob priliki Mariborskega tedna razstavo narodnih noi, ki je izredno lepo uspela. Sledilo je blagajniško poročilo gospe Dojci no viče ve, ki jc poročala o stanju društvene blagajne, ustanovi pokojne La>bacherje-ve in skladu Marije Maistrove. Pri volitvah je bil izvoljen sledeči odbor: predsednica ga. dr. J. Lipoldova. odboroi-ce: gospe A5io, Brisnik, Brus. Cepič, Doj-činovič, Hutter. Juvančič, Levstik, Mešiček. Pahor. Plemelj, Poljanec, Povh, Ra-poc. Rapotec. Rozman, Senkovič, Stupca, Serak. Tomasini, Ztvko. V odboru so zastopnice vseh poklicev, pa rudi zadrugarice in predstavnice Zveze gospodinj. Dosedanja predsednica gospa Anka Maj-cnova, ki je sodelovala od ustanovitve pa do današnjega dne s toplo vnemo in spretnostjo pri vsem društvenem delu, je bila izvoljena za njen trud in zasluge za častno predsednico, Društvo upa in želi, da bo tudi v bodoče posvetila svoje moči in dragocene izkušnje prospehu Ženskega društva v Mariboru, Pri slučajnostih so se sprožili razni predlogi, ki jih bo skušal novi odbor uresničiti. Obdarovanje siromašnih Sokoličev in Sokoličic Lepa prireditev Sokolskoga društva Maribor I Maribor, 10. februarja Sokolska socialna akcija v petem mestnem okraju, ki jo je Pivkova sokolska družina sprožila na zadnjem občnem zboru, je že v polnem razmahu. Od besed so sokolski delavci prešli k dejanjem. Na Svecnico je priredilo Sokolsko društvo Maribor I. svoji deci prijetno in nepričakovano iznenađenje. V prostorni telovadnici tukajšnje Sole za rezervne oficirje se je zbral v veltkem številu sokolski drobiž, ki je z zanimanjem sledil sokolskim filmom. Zatem je naslovil društveni starosta br. Mohorko na naše najmlajše pripadnike velike jugoslovenake sokolske družine tople in vzpodbudne besede, ki so segle mladini do srca. 2arečib lic so sle. dili besedam br. staroste, nakar je bilo obdarovanth 166 najrevnejših Sokoličev in Sokoličic, ki so prejeli celo zalogo nabranih oblek, perila in drugih potrebščin. Veliko truda je bilo treba, da »o Sokoli obrali toliko blaga in a tem pripravili deci ve- selo in obenem koristno presenečenje. Sokolska de ca ne bo zlepa tega poaabila. Sokolski funkcionarji, ki so blago zbirali, so naleteli zlasti tri naših tovarnarjih na veliko razumevanje. Doctor in drug, Tekstilna družba Košaki, Hutter in drug Jugo tekstil. Zelenica itd, vsi so se odzvali, zlasti pa g. Rosner, ki je daroval za revne Sckoliče celo balo najfinejšega toplega flanela. S to socialno prireditvijo je Pivkova sokolska družba začela izvajati načrt svojega socialnega dejstvovanja v pretežno delavskem petem mestnem okraju. Sokolsko delo ne sme biti omejeno samo na telesno vzgojo in prosvetno delo, ampak s*» mora zlasti glede na današnje težke go-spodaske prilike brespegojno razširiti tudi na socialno polje. Svetal vzgi3d nam daje v pogledu sokolske iniciativnosti in podjetnosti izredno delavna Pivkova sokolska družina. Letošnji materinski tečaj v Mariboru Organiziralo ga je a glino Žensko društvo in trajal bo teden dni Maribor, 10. februarja Agilno žensko društvo v Mariboru j« organiziralo tudi letos materinski tečaj s serijo poučnih in aktualnih predavanj, ki morajo zanimati vse, ki jim je mar vzgoja naših otrok in naše mladine. Predavanja bodo v avorani Ljudske univerze, vsakokrat s pričetkom ob 20. Vstop je prost in se bo v kritje stroškov pobirala le prostovoljna vstopnina. Spored letošnjega materinskega tečaja je sledeč: v torek 14. februarja? Najvišje poslanstvo žene in zaščita njenega zdrav-jac Predava dr Skaliekv V četrtek 16 februarja- Higijena ioUkega in predšolskega otroka« Predava dr Lovrec V ponedeljek dne 20. februarja: »Zunanja ne- ga mladega telesa in zdrava kozmetika«. Predava dr. Prijatljeva V sredo dne 22. februarja predava Pavla Hočevar o temi: »Delo žene za ženo in otroka« V sredo 1. marca t 1 bo predavanje dr. Gogale o temi* »Našim rodbinam manjka očeta«. V četrtek 2. marca: »Napake v značaju otrok«. Predava prof. Cernejeva. V torek dne 7. marca: »Kako spoznavam svojega otroka«. M Ledinek. V četrtek 9. marca bo A. Vodetova govorila o dolžnostih in pravicah današnje matere. Dr. Marin predava v torek o pubertetnl dobi iz zdravniškega vidika. Zaključno predavanje bo v torek 21 marca t 1 in sicer bo J Levstikova razpravljala o temi - Tvoja govorica, mati, otroku svetinja! Mariborske in okoliška novice — Proti tuberkulozni dinar je konec me- I seca januarja 1938 dosegel kosmato vsoto 477.412 din, ki je namenjena za postavitev azila je Učnim bolnikom v Mariboru. Izven stanovanjske akcije so darovali v ta sklad: Tvrdka Hutter i drug 000 din. tvrdka Trioma & comp. 500 din. tovarna Jugotekstil 500.din, Tscheligi pivovarna 240 din. g.dr. Kogej Jakob 200 din. g. Kuntner Jakob 200 din, tov. Ehrlich 130 din, g. Neubauer Anton 141 din, tvrdka Freund Viljem 120 din, g. 816r 121 din, g. Kolmanič Jožefa 108 din, ga, Fuka Jožefa 107 din. g. Valaster Franc 110 din po 100 din g Rosner Marko, tvrdka Jugoevila g. Guzel Albert, Elektrarn* Fala, ing. Je'enec-Slajmer, g. Supanc Thea, Kns«oskofijski ordinarijat, g. Stork Ana, tovarna Teksta d. d., tvrdka Franc i sinovt tovarna Zlatorog Ljubljanska kreditna ban ka, g- Kanig Pavla, tvrdka Naasfcmbeni, tvrdka Kranc-Zeleny meato nagrobnega venca, g. dr. s kap in, g. Margo F. in g. TJs* aar Maks v počastitev spomina pokojnega g. Siraka Ivana. — Opozorilo davkoplačevaloeni! Tuk. davčna uprava za mesto Maribor razglasa: Dne 15. februarja 1930 poteče skrajni rok za. plačilo v L četrtletju 1030 v plačilo donelezgradarine, pridobnine, pavšalnega davka na poslovni promet in lukaua, rent* Bine, družabnega davka in vojnice s pri-padki. pavčni aavesanei ee posdVajo, d* poravnajo svoje davčne obveznosti do tega dne, sicer se bo po preteku tega roka uvedlo izvršilno postopanje, odnosno prisilna izterjava ter se bodo računali eksekucijski stroški in zamudne obresti. — V Abrahamovem naročju. V svojem družinskem krogu praznuje danes 50-let-nico rojstva znani koroški rojak in davčni izvrševalec g. Štefan Job. Se vss mladostno svež, prozen in nasmejan se je srečal z Abrahamom. Naš jubilant ta je rodil v znani Jobovi rodbini v Kapli na Koroškem, odkoder ga je vodila življenjska pot v svet Kot zaveden narodnjak, ki ni nikdar in tudi ne v najhujših trenutkih zatajil svojega nacionalnega prepričanja, se je neposredno po prevratu udeležil koroških osvobodilnih bojev. Služ bena pot ga je nato vodila iz Borovelj v Ljubljano, odtod v Prevalje in končno v Ormož, dokler ni prispel v Maribor, kjer se je naselil s svojo družino. Kremenit po značaju in blag po srcu si je s svojim korektnim nastopom pridobil mnogo prijateljev. Kljub svojj naporni službi je vedno veder in dobre volje. Ni je menda nacionalne prireditve, na kateri bi pogrešali našega abrahemovca Štefana Jo« ba. 8tevtln!m čestitkam, s katerimi ga bodo danes obsuli njegovi prijatelji in znanci se kot zvestemu naročniku r»*ših listov pridružujemo tudi mi In mu kliče- mo: Se na mnoga leta ob strani zveste življenjske družice v sreči In zadovoljstvu! — naifliMi nptmta raagtaisv, d* je finančni mlnlter z razpisom od 31. I. 1039 pod šL 4093 podaljšal, na osnovi čl. 105. zak. o nepoar. davkih redni rok za vlaganje davčnih prijav glede odmere pridobnine, posebnega davčnega dodatka, davka na post. promet pavtalistov in davka na luksuzne predmete v 1.1939 do vključno 28. februarja 1939. Izredni rok po čl. 4. zak. o nepeer. davkih pa do 15. marca 1080. — Pozivajo so vsi vojni obvezniki, ki niso pristojni v Maribor, želijo pa priti na letošnjo rekrutacijo v Maribor, da ae nemudoma, a najkasneje do 1. m. 1030 prijavijo v mestnem vojaškem uradu na Slomškovem trgu št. li, soba št. 2. Seboj naj prinesejo domovnico ali kake druge listine, lz katerih bo razvidna pristojna občina ter potrebne kolke za prošnjo. — Predstojnifctvp mestne policije v Mariboru opozarja vse lastnike biciklov, da poteče zakoniti rok za prijavo koles za leto 1939 že 28. februarja t.l. Lastniki naj pospešijo prijavljanje do predpisanega roka. ker jih bodo sicer doletele občutne kazni po taksnem zakonu in po obstoječih cestno policijskih predpisih. — Ljudska univerza v Mariboru. V ponedeljek 13. februarja bo predaval o znamenitih izkopaninah rimskih mest »Her-knlanum in Pompeji« na podlagi številnih skioptičnih slik zaslužni hrvatski zgodovinar univ. prof. prof. dr. Grga Novak iz Zagreba. To je pač edinstven primer v človeški zgodovini, da nam je ohranil pepel vulkana Vezuva dve visokokulturni rimski mesti skozi dva tisoč let v vsej življenjski pestrosti in pristnosti. Izkopanine Herkulanuma so se izvršile v velikem obsegu še le po svetovni vojni in je pri izkopavanju veljalo kot načelo, da se pustijo vsi najdeni predmeti in umetnine na licu mesta, da se čim bolj spozna način rimskega življenja. Gospod predavatelj bo podal polno in temeljito sliko rimskega življenja in dragocenih izkopanin obeh mest. V petek 17 februarja je »Cankarjev večer«. Predava g- dr- A. Slodnjak, recitira g. Ciril Debevec iz Ljubljane. — Preživljali so se s tatvinami koles, V preteklem letu je bilo ukradenih v Mariboru okoli 150 koles. Končno se je posrečilo zajeti tatinsko družbo, ki je kradla kolesa in jih predelovala. Preživljala se je izključno s tatvinami koles. Glavni krivci so se morali zagovarjati pred tukajšnjim malim kazenskim senatom. Skušali so valiti krivdo drug na drugega. Obsojeni so bili: 27-letni brezposelni tkalec Srečko Germ iz Nove vasi pri Mariboru na leto dni strogega zapora, 300 din globe ter izgubo častnih državljanskih pravic za dobo 3 let, 31-letni Adolf Pinter je obsojen na štiri leta strogega zapora in 5-letno izgubo častnih državljanskih pravic, 22-letni Bruno Gajšek iz Device Marije v Brezju na 2 leti strogega zapora, 300 din globe ter izgubo častnih pravic za dobo 4 let, 25-letni čevljarski pomočnik Anton Lovše na 3 mesece strogega zapora, 300 din globe, pogojno za dobo 2 let, 40-letni trgovski potnik Friderik Mav rič pa na tri mesece strogega zapora in 300 din globe. — Is železniške delavnice. V ponedeljek 13. t m. bo delo v tukajšnjih železniških delavnicah spet počivalo. — StadenŠka občina poziva lastnike koles, da je zadnji rok za prijavo do 19. februarja. Oni, ki so prijavili svoja kolesa do 4. februarja, lahko knjižice dvignejo. — Grob pri grobu. Umrla je trgovka, Marija Sauli, stara 51 let. 2alujočim naše globoko sožalje! — Mesto venca na grob blagopokojne Ime dr. Dernjačeve daruje obitelj dr. L. Novaka din 100 za Protituberkulozno li- — Ženi iščeta moža. Ivan Sitar iz Strme ulice 3 je šel pred dnevi od doma in se doslej še ni vrnil, Zena ie v strahu, da se mu ni kaj pripetilo in je zadevo sporočila policiji. — Tudi trgovski potnik Štefan Horvat s Fobrežja je v januarju odpotoval od doma In se ni več vrnil Žena ga je zaman iskala. Policija poizveduje za Sitarjem in Horvatom — Nezgode. 16-letni Stanko Dešnik iz Rute pri Sv. Lovrencu na Pohorju je padel na poledenelih tleh in se poškodoval po glavi. — 5-letnt Alojzij Mernik Iz Tepanja je tudi padel na poledenelih tleh in si pri padcu zlomil desno nogo Ista usoda je doletela 6-letno Julko Sabeder iz Dupleka pri Sv. Martinu. Zlomila si je levo nogo. Vse tri ponesrečence so prepeljali v bolnico. — Mariborski svinjski sejem dne 10. februarja. Pripeljanih je bilo 103 rilcev, prodanih pa 32 Povprečne cene so bile: 5 do 6 tednov stari prašiči 70 do 90 din, 7 do 9 tednov 95 do 125 din, 3 do 4 mesece 200 do 300 din, 5 do 7 mesecev 320 do 420 din, 8 do 10 mesecev 430 do 520 din, leto dni stari 720 do 9B0 din. Mesne cene: 6 do 7.75, oziroma 8 do 11 din za kg. — Ljubljanski nogometaši v Mariboru. Jutri v nedeljo 12. t m bo gostovalo v Mariboru ligaško moštvo SK Ljubljane, ki bo odigralo prijateljsko tekmo proti SK Železničarju, Tekma, ki bo ob vsakem vremenu, se prične ob 15. V predtekmi z začetkom ob 13. pa bosta pomerila svoje moči v prijateljski tekmi SK Rapid in SK Slavija. Obe tekmi bosta na stadionu SK Železničarja ob Tržaški cesti. — Skakalna tekma 8K Železničarja, ki bi se morala vršiti v nedeljo 12. t. m. na »Pesku«, je radi neuporabnosti tamkajšnje skakalnice odpovedana. Sokoli« Sokoliće! Sokolska mladina! Maribor, 11. februarja V sokolske vrste amo vstopili, da s telesnim vezbanjean ostanemo zdravi in krepki, da v družbi enakomislečih gojimo duh bratstva, svobode in nacionalnosti. Sokolstvo odpira mladini pot v telovadnice, gradi letna telovcudišca, navaja k zdravemu udejatvovanju v prirodi. Kot najlepše ki najbolj zdrave panoge telesne vzgoje, gojimo v sokol stvu posAml smučanje, poleti planinstvo in taboren je. — Kmalu pa smo mariborski Sokoli spoznali, da nam je za to potrebna lastna planinska postojanka, kjer bodo mogli Sokoli taboriti na svoji zemlji, kjer bodo lahko smučarski tečaji, letovanja, kjer bo vsak Sokol ob vsakem času našel sokolsko družbo. — V ta namen je matični Sokol kupil že leta 1835 večjo parcelo na Pohorju, Sokoli iz mariborskih SOkolskfc društev pa so osnovali zadrugo »Sokolska, planinska koča«, ki ima namen zgraditi na taj parceli vsemu sokol -stvu lasten planinski dom. Po mnogih to VELIKA MASKARADA BOHEMSKA NOČ sobota. 18. februarja 1999 v vseh prostorih Sokolakega doma. _ Vstopnina Din 20.—_ s težkih ovirah so sedaj priprave tako daleč da aa/nsmo spomladi z gradnjo. Sokoli! Sokoliće! Vam je namenjen ta planinski dom, pomagajte ga. tudi sami graditi, zato Vas vabi zadruga »Sokolska planinska koca«, da postanete njeni člani s tem, da podpišete zadružne deleže. Delež stane Din 100.— in se more plačati tudi v obrokih. Tako je vsakomur mogoče, da postane član zadruge in s tem deležen ugodnosti znižane cene prenočišča. Prijave in vplačila sprejema tajnik zadrug« br. Alfred Kralj pri Putniku, Maribor. Ne stojte ob strani, pomagajte pri velikem delu. da bomo mogli v ponos mariborskim Sokolom in v njihovo trajno korist že v jeseni otvoriti sokolski planinski dom na Pohorju. Zdravo! Sokolska planinska koča regf. zadruga, z omejeno zavezo Mariborsko gledališče Sobota, 11. februarja, ob 20. uri: ;.Auto-mslodvc. Red A Nedelja. 12. februarju, ob 15. uri: Matura«. Ob 20. uri: Vse za saloc Konec tedna v mariborskem gledališču. V soboto, 11. t. m. ponovitev Stimčeve dram Ske reportaže »Antomelodv« za vrstni red X. — V nedeljo popoldne se ponovi letoA-nji dramski Šlager »Matura«, ker ga mnogi okoličani zaradi razprodane prejšnje popoldanske predstave niso mo^li videti. — Zvečer pa pride enajstič na oder GorinSek-Jirankova nadvse zabavna opereta »V*e za šalo«. Smetana—Cankarjev sklad Pobuda, ki je vredna, da se o nfl lavno razpravlja Maribor, 10. februarja Lani ob 70-letnici Narodnega gleda^Jča v Pragi in krstne predstave Smetanove usodepolne opere »Dalibor«. Ae je v javnosti i/nesla pobuda za ustanovitev Smetanovega krožka za vso Jugoslavijo. Med drugim naj bi bil poseben namen tega krožka ustanavljanje narodnih pledališč ob naši meji, predvsem pa /gradnje velikega, za vse okrožje osrednjega gledališča v Mariboru. Kot najnujnejša in najpreje izvedljiva potreba pa naj bi bila ustanovitev jugoslovanske glasbene založbe, ki naj bi oskrbovala gledališča in sploh glasbena društva z vsem potrebnim gradivom. (V Jugoslaviji imamo sicer take založbe, toda kolikor nam je znano, niti ene v naiih domačih rokah, v večini primerov pa so slovenska in hrvatska gledališča navezana na tvrdke v inozemstvu.) Med tem nastale politične homatije na Češkoslovaškem so ovirale nadaljevanje ru- di tega načrta. Zdaj pa prihaja 5sfl ES sonetno delo tudi na tem polju Izmenično gostovanje Ljubljana—Maribor v proslavo Cankar je vega spomina pa daje povod za razširjenje te zamisli Kaj, ko bi se nameravani Smetanov krožek razširil ali spojil z žc predlagano Cankarjevo kulturno ustanovo? Zbližanjc glasbe in drame? Če že nc v drugem, vsaj za bivanje odnosno delovanje pod eno streho — kar bi bilo čim preje najbolj potrebno M Maribor. V ta namen na; bi sc nadaljevala odnosno zopet oživela ona prvotna, v mariborskih gledaliških krogih sprožena pobuda za Cankarjev spomenik. Ali bi novi in res« naš Lastni Talijrn hram v Mariboru nt* bil najdostojnejši Cankarjev spomenik, združen s spominom na velikega ustanovitelja in mojstra češke narodne glasbe? To jc pobuda, vredna, da se iznaša kot resen predmet na izmeničnih gostov.in jih in v širši javnosti. Hud udarec za naše konjerejce Uredba o izvozu konj v inozemstvo naj se ukine ali vsaj Mjutomer, 10. februarja Izza časa cesarice Marije Terezije se pečajo kmetje Murskega polja e konjerejo, ki je bila že pred svetovno vojno na višku in je slovela po vsej bivSi Avstriji in izven njenih meja. Do srede devetdesetih let preteklega stoletja se je gojila angleška pol-krvna pasma. Takrat pa je začel uvajati za našega konje rejca nepozabni vitez dr. Rosmanit amerJtanskega dirkača, ki se je uveljavil na velikih dirkah v Gradcu, Dunaju in Budimpešti. oP prevratu pa se je ta lepa, za vsako delo porabna, vzdržna in v prehrani skromna pasma uveljavljala na konjskih dirkah v Jugoslaviji in prekašala konje raznih modemih kobilam in graščin. Tako je bil v zadnjih petih letih, kar je uvedena jugoslovanka derbvvožnja zmagovalec nas kmet s svojim lastnoprirejeiiim konjem z eno samo izjemo predlansko leto v Beogradu, ko je bil konj »Pelikane zaradi majhne motnje v koncu kot prvi diskvalificiran. Pred vojno je stal povprečen nas 4-letni konj 700 zlatih kron kar je približno danes 10.000 din, bili pa so tudi prodani naM konji od 1000 do 2000 zlatih kron. Sedaj pa se dobi tak konj že za 5000 din, so pa se konji do 20.000 din torej približno in Se ne celo za polovico predvojne cene. Prodajali pa so se ti konji pred vojno in po nji večinoma v nemške kraje, torej sedaj v inozemstvo. Iz Slovenfgradca ; — Cankarjeva proslava. Na svečnico je priredila slovenjgraska podružnica Narodne strokovne zveze v 61. Janžu pri Dravogradu proslavo 20 letnice smrti Ivana Cankarja. Proslava se Je vršila v gledališki dvorani tamošnje csnovne šole m se je je udeležilo posebno mnogo delavstva iz tamošnjih tovarn. Proslavo je otvoril z daljšim govorom o Cankarju predsednik podružnice g. Bogdan Pušenjak, nakar je bila uprizorjena Cankarjeva drama > Hlapec Jernej in njegova pravica«. Tako je tudi ta mali industrijski kraj dostojno proslavil 20 letnico Cankarjeve smrti. — Zanimivo predavanje. V sredo 15. februarja bo predaval v Slovenjgradcu znani predavatelj ZKD g. Vekoslav Bučar iS Ljubljane o svojih vtisih v Bolgariji. Na to zelo zanimivo predavanje, lii ga bodo spiemljale skioptične slike, že danes opozarjamo slovenjgiaško občinstvo, ki ima tako redko priliko poslušati kulturna predavanja. Pet nesreč, 28-lemi delavec Lenart J&mnik je prenašal za nekega trgovca 20 1 petroleja iz Slov. Gradca v bližnje vrhe. S petrolejem si je zmočil obleko In dobil nevarne poškodbe po vsem telesu, da je moral iskati pomoči v tuk- bolnici. — Pri rezanju slame se je zgodila pri posestniku Zmorku Otonu v Marenbcrgu tefcka nesrc-čs. 15-lecnj pastir Vilibald Spes jc polagal seno v »lemoreznlco. Po neprevidnosti mu je zssla desna roka v tlamoreznico, da mu jo je odtrgalo v zapestju. Slična nesreča se je dogodila komaj 7-lctni Sabini Hra-šer iz Cerovške gore. V preveliki radovednosti je prišla preblizu mlatilnice n* ročni pogon, ki ji jc odtrgala ustnico. Oba ponesrečenca sta bila prepeljana v tuk. bolnico. — Ko je prevajal težke plohe, je 2&-letni sin posestnika Edvard Antič padel pod ▼oz, ki ga jc strašno pomeokal in mu zlomil levo roko. 10-letni učenec Friderik Faj-mut iz Preval j pa je na poti v lolo nesrečno padel na cest j in se nabodel na oster krcelj. Pri tem si >e zelo nevarno prebo-del trebuh in je moral biti nemudoma prepeljan v bolnico. — Zopet nevarnost požare v S/ov. Gradcu. V četrtek okoli pol 7, »večer so k nenadoma vnele saje v tukajšnjem Zadružnem domu. Ljudje so takoj opazili veliko nevarnost in s skupnim! močmi m js posrečilo pravočasno lokalizirati ogenj. — Prijavi pridobnine. Davčna uprava v Slovenjem Gradcu rsrgbiai, da js podalj- Sedaj pa je prišla uredba o izvozu konj v inozemstvo. Po tej uredbf bodo le izvozr niki, torej prekupčevalci nakupovali in izvažali konje, medtem ko so se dozdaj inozemski kupci obračali naravnost na konje-rejca in še kolikor toliko pošteno plačevali Znano je, da prekupčevalci plačajo polovično vrednost in tako posnamejo smetano — sirotko pa prepuste konjereje u za štiriletno nego in trud. Kar bi se edino lahko storilo sedaj pri tej uredbi, bi bilo. da se ustanovi zadmga za izvoz posameznih konj. Kje pa denar za kavci>> 2500 din? Kmet ga nima. Pa če bi se ta zadruga obnesla, pa še pridejo stroški po tej uredbi. Medtem ko je bil dozdaj edini izdatek posredovalec in potni list pri Je poieg" uredbe še pregled drž. živinozdruvni-ka, potrdilo o plačanem davku, če ga ima že kmet poravnanega, če ne mu ostane konj v hlevu, namesto da bi z izkupičkom poravnal davke in nazadnje se državna izvozna taksa, o kateri se še ne ve. kako velika bo. Vse to da pomisliti, ali se Se izplača rediti žlahtne konje ali pa naj dvestoletna tradicija muropoljakegn 1 :onja ugasne. Ce ima država korist, da se opusti konjereja, je vprašanje. Naše poslance in ministra pa prosimo, da se potrudijo, da se ta uredba za kmeta-konjerejca ukine ali vsaj omili. *> Konje rejec šala rok za prijavo pridobnine in poslovnega davka od 14. t. m. do 28. t. m. Vsi zavezanci se opozarjajo, da nepreklicno do tega datuma vloie svoje prijave. — Predložite davčne knjižice! Delodajalci, ki plačujejo uslužbenski davek s pomočjo davčnih znamk ic, se pozivajo, da davčne knjižice nemudoma predlože davčni upravi, ker je rok za njih predložitev /e potafcsL — Zanimivo predavanje. V sredo 15. t. m. bo predaval v kino dvorani hotela »Goli« predavatelj ZKD g. Vekoslav Bučar iz Ljubljane o :>Vtisih iz Bolgarije-, predavanje spremljajo mnoge skioptične slike in opozarjamo že danes občinstvo na to zanimivo predavanje. Iz Gornje Radgone — Obupal je nad življenjem. Vč j dopoldne je bil pokopan na pokopališču pri Sv. Petru v Gornji Radgoni 231etnj Henrik Lapuh, ki si je končal življenje ?z obupa. Ko je nedavno odslužil kadrfki rok ter se vrnil domov, je bil vedno po-trt. Bivol je ves čas pri Fvoji mačehi U r opravljal razna gospodarska dela in ja vedno tarnal, da ni izučen rokodelske obiti, ki bi mu naj bila vodnica v pravo Bv> ljenje. To mu pa ni bilo danu, ker )e v rani mladosti izgubil očeta pok, preglednika fin. kontrole Hinka Lapuha. V ponedeljek zgodaj zjutraj je opravil vse d -mača gospodarska dela, potem .ie pa odšel v skedenj, kjer si je n;t imin pritrdil vrv in se obesil. Pokojni je bil . -je mime narave splošno priljubljen LV.vi-stvoval se je zlasti v gasilski četi. dramskem odseku ter je bU za podež?l*k€ t \—> izredno nadarjen in uporaben Nn zadnji poti so ga snremlli tudi gasilci — Vlom v trgovino. Te dni Jc p \, vlomljeno v trgovino g. Feliksa Cankarja v Crornji Radgoni. Vlomilci so odn t~ sli precej obleke in druge manufakturne robe, da trpi g. Cankar okro^ 8i>00 din Škode. Dolgoprstneži so vlomili s pon*> rejenimi ključi. Orožniki so jim fce r.u sledi. — Tlakovanje ceste. 2e nekaj dni se mude v Gornji Radgoni odposlanci teh-ničnega oddelka Vanake upravi i/ Ljubljane v zadevi banovinske ceste od obmejnega murskega mosta do kolodvui Ta del ceste bo namreč tlakovan in bo tozadevne izdatke kril baje kaldrminski fond, kar bi bilo treba pozdraviti, ker bi bil 8 tem odpravljen neznosen prah v poletnih dneh.