Poštnina plačana v gotovini Leto LXin. št. 35 «_—«j V Ljubljani, v sredo i*, ičbriiarla I930 Cena Din 1.— Izhaja vsak dan popoldne, izvzemši nedelje in praznike. — Inserati do 30 petit a Din 2.—, do 100 vrst Din 2.50, večji inserati petit vrsta D:n 4.—. Popust po dogovoru. Inseratni davek posebej. »Slovenski Narod« velja letno v Jugoslaviji Din 144.— za inozemstvo Din 330. — Rokopisi se ne vračajo. — Na'e telefonske šlevilke so: 3122, 3123. 3124, 3125 in 3126. EKSPLOZIJA NEMŠKEGA PARNIKA V NEW TORKU V newyorški luki je včeraj eksplodiral nemški parnik „Munchen" -Trije gasilci ubiti, kapitana in 7 mornarjev pogrešajo, potniki rešeni — Milijonska škoda New YOrk, 12. februarja. Včeraj popoldne jte prispel v newyorško luko nemški parnik »Munchen«, last nemškega »Lloyda«. Kmalu po izkrcanju pomikov je nastala na parniku iz še nepojasnjenega vzroka eksplozija nitrata, ki ga je pripeljal paraik iz Nemčije za neko amerško tovarno. Eksplozija ie bila take silna, da je razneslo ves gornji del parnika. Iz nastalih ogromnih razpoklin je začel švigati plamen. V par minutah je bil ves parnik v osmin. Pristaniška policija je pozvala gasilce, ki so skušali ogenj lokalizirati. Parniki in čolni, ki so bili usidrani v blizini goreče ladje, so se morali umakniti, ker je grozila nevarnost, da se ogenj razširi. Ko so gasilci vdrl? na goreči krov in je že izgledalo, da bodo požar lokalizirali, je nenadoma sledila druga še strašnejša eksplozija Tri gasilce je vrglo visoko v zrak. Dva je pri tem raztrgalo na kosce, eden pa je padel v morje in utonil. Ostali gasilci in posadka so v paničnem begu zapustili goreči parnik in se komaj reš:Ii na pomol, ko je nastala tretja še strašnejša eksplozija, ki je preklala parnik na dvoje, tako da se ie skoraj hipoma potopil Ogeni na parniku pa še tudi po tem ni ugasnil. Izpod vode je bilo slišati še par nadaljnih eksplozii ki so bPe tako močne, da je prevrnilo več čolnov in jadrnic, ki so bife usidrane precej daleč od m ©s * a nesreče. Parnik se je pa pogreznil ravno na mestu kjer seka Hudsonov zaliv podzemska železnica. Ker se ie bati, da bi eksplozije pod vodo poškodovale predor podzemeljske železnice, je bil promet na tem delu podzemeljske železnice ustavljen. V nevarnosti je tudi pomol, ker se je parnik naslonil ob temeljno zidovje. ki je bilo pri povodnih eksplozijah bržkone zelo poškodovano. Nasprotja na londonski konferenci Dočim se Anglija in Amerika izrekata za odpravo podmornic, so vse ostale države za njihovo ohranitev kot obrambno sredstvo London, 12. februarja. Pomorska razorožitvena konferenca stoji pod vtisom včerajšnjih izjav glavnih delegatov o omejitvi uporabe podmornic. Splošno se naglasa, da je vprašanje omejitve uporabe podmornic eden naj-kočljivejših problemov, ki jih ima rešiti konferenca. Na včerajšnjq plenarni seji sta se pojavili dve točno obeleženi smeri. Anglija in Zedinjene države so z vso silo nastopile za popolno odpravo podmornic, dočim so vse ostale države, udeležene na konferenca, zahtevale, naj se podmornice obdrže, v kolikor so potrebne za obrambne svrhe. Zdi se, da bo morala Anglija v tem vpraša-nju popustiti, ako bo hotela, da pride konferenca do pozitivnega uspeha. Podmornice so najmočnejše obrambno sredstvo malih držav in je ze!o dvomflffvo, da bi se te države odrekle orožju, ki je najbolj učinkovito proti ladjam velikega tipa in izredno uporabno za obrambo. Na drugi strani se vrše med ameriškimi in amgleškimi delegati že konkretni razgovori o redukciji večjega števila okloonic, ki so ogromno breme v mornariških proračunih in katerih bojna vrednost je razmeroma zelo majhna. Kakor računajo, bi bile Zedinjene države in Anglija pripravljene izločiti iz svočh bojnih brodovij 5 do 6 oklopnic, ki imajo do 35.000 ton velikosti. Angleški in ameriški odposlanci so stopili tudi v stike z japonsko delegacijo zaradi redukcije števila oklopnic. Konferenca je s temi razgovori stopila iz akademičnih razprav o metodah razorožitve že v fazo konkretnih predlogov in šte^lk in ni izključeno, da pride glede na podrobnosti razorožitve do sporazuma med Ameriko, Anglijo in Japonsko, ki bo odločilnega Domena za nadaJjni potek konference. Splošno se nanaša, da so javne plenarne seje konference le postranskega pomena m da ima;o boli propaganden namen. Glavno delo konference se vrši v razgovorh med delegacijami in v oododbonih, ki iz^eJuier'o konkretne predloge za razorožitev. Včeraj ob 15.30 je im>el Macdonald dal'ši razgovor s Stimsmom in ob 17.30 z francoskim ministrskim predsednikom Tardieujem. Danes bo prvi odbor razpravljal o poročilu pododbora glede na omejitev oboroževania po globalm tonaži. Nato bo prvi odbor razpravljal o vpraša podmonve. Iz kroerov iaoonske delegacije se doznava, da bo Japonska v primernem trenutik-u obavila snorn,en:co o stališču j-aponske vlade do razoroži-tvenega vprašanja. Japonska bo za-, htevala. nai se ii p^rna najmanj 78.000 ton podmornic, ki bi iih bila p r nravi jena razdeliti v velike in v male podmornice. Rumunski odmevi Schobrovega pota Mussolini precenjeval Schobrov p premoženja Bukarešta, 12. febr. NL >AdervuU piše pod naslovom *Nov i talijanski manever v Srednji Evropće, da sta svečan sprejem dr. Sch-ebra v R^rmi in sklenitev avstrijsko italijanskega prijateljskega pakta izzvala v Srednji Evropi, atesti pa na Balkanu razumljivo ra-zburjenje. MussoHrci je skušal naslikati ta poset dr. Schobra kot priključitev Avstrije k italijansfrj politiki. Zato je pokazal francosfo* tisfc znake nezadovoljstva. Izjava dr. Schobra pa je enako kakoT izjava bivšega avstrijskega kancelarja dr. Renner-ja pokazala, da ie Mussolini precenjeval OTG-caj tega poseta. Na drugi strani je začela Mala antarrta voditi pofttiko zbližanja mal'h držav v srednji m vzhodni Evropi in s tem podpira idejo panevropske Unije. Vladi naklonjena list »Argus« piše, da ie sklenitev pr'ateliskega pakta med Italijo in Avstrijo velikega mednarodnega pomena Zbližanje Avstrije z Italijo znači, da se ie Avstrija odrekte svoji agitaciji za prvklju- oset — Likvidacija avstrijskega v Italiji Črrev k Nemcfifi, a ta priključitev je pred vsem ogrožala interese Italije. Dunaj. 12. febr. Zvezni kancelar dr. Scho-ber je poročal včeraj glavnemu odboru parlamenta o svojem potovanju v Rim in o doseženih rezultatih. Po daljši razprava, v katero so posegli govorniki vseh parlamentarnih strank, ie glavni odbor vzel dr. Schobra poročilo na znanje. Dunaj, 11. februarja. Italijanska vlada je odredila, da se ustavi likvidacija avstrijskega premoženja v Ttairji. Po haa^kem sporazumu bi se morala ukiniti likvidacija tujega premoženja po ratifikaciji haaškega dogovora, vendar pa je italijanska vlada ustregla željri avstrijske vlade ter takoj ustavila likvidacijo. Imenovanje Beograd. 12. februarja. Zo računovoHfo pri rudarskem glavarstvu v Lnibl:^n: je imenovan dosed^nj* administrativni revi-dent Ivan Č e m š i g. Ta vsekakor dokaj nenavadna nesreča je izzvala v mornariških krogih veliko senzac'jo. v mestu pa razumljivo razburjenje. Obstojala je nevarnost, da se ogenj razširi na pristanišče samo. kar bi lahko dovedlo do nedo-gledne katastrofe. Parnik »Munchen« je imel 14.000 ton ter poleg tovora prostora še za 1000 potnikov. Pri prihodu v newyor-ško luko je bilo na krovu 263 Potnikov, ki pa so se k sreči izkrcali takoj po prihodu parnika v luko, še preden je prišlo do katastrofe. Tudi posadka se je več'noma rešila. Pogrešajo kapitana in 7 monarjev, o katerih domnevajo, da so našli smrt pri eksploziji. Pri reševalni avciji so bili tr'je gasilci, ki jih je vrglo v zrak ubiti, 14 pa težje ranjenih. Škodo cenijo na 2 in pol milijona dolarjev brez tovora. « —% «r Nepotrebno razburjenje Beo-rad, 12. februarja. »Slovenec« je v svoji številki z dne 11. t. m. objavil pod naslovom »Pos*. ctovanja rektorjev« na prvi strani vest, v kateri naglasa med drugim, da je v novem zakonu o univerzah določba, da bo učni jezik na vseh univerzah samo srbohrvatsld. Vaš dopisnik je pooblaščen z merodajnega mesta, da demantira to vest kot popolnoma neresnično in tendencijozno. Carinska pogajanja z Avstrijo Dunaj. 12. februarja. Avstrijsko " jugo-slovenska pogajanja o vprašanju zvišanja avstrijskih agrarnih carin so stopMa v odločilni stadij. Dooim so se doslej vršili le neobvezni razgovori, pri katerih je Jugoslavija izrazila svoje želje na agrarnem in industrijskem polju, je na včerajšnjih posvetovanjih slo za to, da se pojasni stališče Avstrije proti stališču Jugoslavije. Bolgarska upravna reforma Sofija, 12. februarja. Komisija, ki dela na reorganizaciji državne službe, je sklenila, da se število upravnih okrožij v državi zmanjša. Na podlagi tega sklepa se bodo nekatera okrožja spojila tako, da bo od dosedanjih 16 okrožij ostalo po reorganizaciji samo 10 Z novim zakonom se bodo ukinile tudi še nekatere druge uradne ustanove. Kriza v ameriškem poljedelstvu New York, 12. februarja. Kakor poročajo, bo ameriška vlada intervenirala v sedanji fiM krrsi in dovolila dva nfli'ona funtov sterlingov kredita, da se stabilizirajo cene žitu. V ta namen bo ustanovljen žitni trust, kj bo skuša! regarMrati cene na žitnem trgu. Sličen rtust bodo ustanovili za bombaž, čegar cerc so zadnje čase zelo nazadovale. Ameriška vlada je mnenia. da bo s temi odredbami preprečila veliko krizo ameriškega poljedelstva. Sorzna poročila. LJUBLJANSKA BORZA. Devize: Amsterdam 22 785. — Berlin 13.5425 — 13.5725 (13.5375). — Bruselj 7.9194. — Budimpešta 9.9261. — Curih 1094.4—1097.4 (1095.9). Dunaj 797.74—800.74 (799.24). — London 276.21. — Newyork 56.69. — Pariz 222.39. — Praga 167.60 — 168.49 (168.09). — Trst 29726 INOZEMSKE BORZE. Curih: Beograd 9.1275. Pariz 20.29, London 25.20, Ncwyork 518.25, Bruselj 72.19 Milan 27.1250. Madrid 67, Amsterdam ?Q7.sfl. Berlin 123.7? Dunaj 72.9*2* Sofija *73 P-aga Varš^a 58.05^ Budim- pešta 90.575, Bukarešta 3.08. 4 Po tržaškem atentatu Rimski tisk o atentatu na »Popolo di Trieste«. — Mnenje inozemskega tiska Rim, 12 februarja. Današnil listi objavljalo o tržaški eksploziji obsežna poročila, vendar pa skušajo prikrivati obseg in učinek eksplozije. Med drugim tud] poroča o. da so bile včeraj izvršene v Trstu in v oko. lici mnogoštevilne hi'Mie pre'skave in ie bilo aretiranih mnogo Hudi o katerih sum'jo. da so v kakršnikoli zvezi s tem atentatom. >Agenz'a Štefani« je sicer izdala službeni komunke, v katerem naglasa, da ne gre za nikak političen atentat, marveč za slučajno eksplozijo, vendar pa so vsi listi polni napadov in sumničenj, iz katerih se vidi. da pripisujejo tudi vladni krogi eksploziji v redakciji ^Popola dl Trieste« političen značaj. Tudi inozemski tisk soglaša v sodbi- da gre za atentat, ki ima svoj izvor v notranjepolitični borbi tržaških fašistov in autifasT-stov. V inozemstvu so se pojavile tudi vesti o zarotah, ki izvirajo iz antifasVčniii krogov, vendar pa označujejo Inozemski listi te vesti za tendenčne. Rim, 12. februarja. AA. L rudni list taši-stične stranke piše o atentatu na poslopja fa?ist*čnega lista ^Popolo di Trieste^ v Trstu in zagotavlja, da bo zadela vse krivce neizbežna moč pravice. Kutjepova odvedli moskovski agenti Pariška policija ugotovila, da so generala Kutjepova odvedli agenti GPU Pariz, 12. februarja- Kakor poročajo, se je posrečilo frameoski policiji nepobitno dognati, da so generala Kutjepova odvedli 26. jamia-rja moskovski agenti GPU. Zarota proti njemu je bila organizirana v Berlinu. Kakor poroča list »Liberte«. ima policija dokaze, da c*a dva glavna udeleženca pri zaroti bila odpos^na iz Moskve in da sta 20. januarja prispela v Berlin, kjer sta prejela natančna navodila za akcijo proti Kutjepovu. Po končani misiji sta agenta GPU odpotovala d-ne 27. januarja v Rusijo. Policija je nadalje dognala, da so emisarjem GPU pomagali francoski kormnrsti, katerih identiteto pa še ni ugotovila. Afera bo imela odmev v francoskem parlamentu, kjer bo predlagal poslanec Barnegary, naj se prekinejo z Rusijo diplomatske zveze rn izročijo sovjetskemu poslaniku pome liste. Ruski poslanik zapustil Mehiko Mehiška policija je preiskala poslanikovo prtljago in zaplenila več dokumentov New York, 12. februarja. Uradniki mehiške tajne policije so preiskali poslopje ruskega poslaništva, aretirali eno uslužbenko, ostale Pa zaslišali. Pregledali so tudi dokumente poslanika Makarja ter iih zaplenili. Poslanika, ki ie b'l že na potu v Rusi'o, so v Veracruzu zadržali tri ure ter med tem pregledali njegovo prtljago, ki je bila zapečatena z diplomatskim pečatom, in zaplenili več dokumentov. Poslan'k je o tem brzojavno obvestil inozemske novinarje v Me-xfcu. V tej brzo'avkj iziavlja. da so pre-tskaM njeza in njegovo soproso ter protestira proti kršitvi diplomatskih pravic. Izredno nostopanle mehiških oblasti je najbrže v zvezj z zadnjim atentatom na predsednika Rubio. Policija je namreč pti preiskavi o tem atentatu izjavjia. da je <oliwiji je povedal, da so ga iašisti obsodili ia pet let ječe, ki jo je moral presedeti na Sardiniji. Policiji se je zdtl Baje znan, pregledala je registre in ugotovila, da je zasledovan od L 1922 dalje. Takrat je namreč bival v Ljubljani. Nekega dne je brez sIcJ-i i/^inil, za slovo pa odnesel svojemu stanodajalcu Kunsru na Ižanski cesti, kjer je stanoval, za 5000 Din raznih predmetov. Ko so Baj-cu to povedali, je smeje dejal: ^Ah. mislil sem, da ste na to že pozabili. Nič ne 'le. Se par mesecev bom sedel, pa bo /.»deva v redu.« Policija ga ie izrodila sodi Drugi ti-p posebne vrste je bila brezposelna Justina Š., ki jo zasleduje < kro/no sodišče v Ljubljani zaradi tepeža in dni?ih deliktov Ko so na policiji Fustino vprašali, kaj je zakrivila, je resolutno odvrnila, da ni to policiji prav nič mar in da nima nobenega veselja, govoriti o tem. ludi Ju-stinca je morala v zapor. Na drugem mestu poročamo med nezgodami o nesreči zavirača Martina Zorka na glavnem kolodvoru. Iz policijskega izročila posnemamo, da je Zorko suoči okoli 24. pregledoval železniške vozove vlaka, Id ie bil namenjen proti Rakeku. Nafetel k ta italijanski voz s prazno benciiuko cisterno, Ko je posvetil v vagon s služben.* sve« tiljko, je nenadoma nastala mogna detonacija. Plin od bencina je eksplodiral in vrgel Pokrov cisterne v zrak. Pri eksploziji je Ml Zorko lažje opečen po obrazu. Detonacija je bila tako močna, da so jo čule *traže na Ijublian- k*m polhi in podale patrole poizvedovat, kaj se je pripetilo. Bina* »SIOVESS*! RASOtk dne 12. febnivit 19«. Ljubljanski trgovci za veliko Ljubljano Kako naj se prettredl glavni kolodvor, k]er je odpravljenih letno milijon potnikov - Z okenih zborov Gremija trgovcev v Ljubljani in Gremija trgovcev m ljnMjansko okolico L^jaai. tt. •tbroarie. čaoci se jO vrst! v sejni dvorani abornise TOI občni zfeor GreOiiija trgovcev * Ljubljeni. Otvoril pa je načelnik veletrgo^ać g. Gr%. gore s kraUcitn nagtfvnrom. ♦ kntertto je na* glašal, da se je tekom preteklega leta uveljavilo v svrbd Jx*pe1$evanga gOfepodarerva. zlasti trgovine in industrije; več važnih zakonov. Tekom letošnjega leta se bodo uve. It a vi H še drogi *akonif.kakor zakon, o obrti, jwkon o javnih sktediSKih!. JSikott đ'cafittfki tarifi, zakon o borzah, zakon proti nedopustni konkurenci. Poleg teh bo ininjstretvo n-dalo še zakon o rKjapefcevanju domače podjetnosti, zakon o zavarovanju obrtnikov in zakon o obrtnih sodiščih. Naloga naših organizacij je, da skušajo k vsem zakonom staviti svoje predloge ki ščititi interese posameznih gospodarskih panoga . Pohvalno je omenili delo davčnega odbora (gg. Jelačin «t, Sušnik. Kavčič, Pavel Fabiani, Nagi in Meden, ki Je za naše trgov-otro storil mnogo dobfe^. Nadalje •e-je zahvaliti vsem članoin gTenljja^ki '&č>"aa4o«tili", sklepa lanskega občnega ibora. da se da 500.000 Din za 1 -.j . .. . j t ... „ • ♦ • ' zgradbo gremijariio šole Sola bo v ponoe rjubtftfjsfcernu tfgovstvn, Id je pokazalo, da če zaveda vaShosli Vzgoje našega naraščaja. Zahvalil se je g. r. Plessn kot uredniku stanovskega glasila Trgov©kega tovariša«, g. dr. Windi«eherju za ljudsko univerzo. Za naše gospodarske kroge je zlasti važno imenovanje tajnika zbornice TOI g. Ivana Mohsrifci v odbor zavoda za pospeševaje zunanje trgovin«. I^ubijansko trgovstvo mu k odličnemu imenovanju toplo čestita s prošnjo* da krepko varuje interese naše trgovine. Prihodnji sočni zbor se i>o vršil že v dvo-mni našega Trgovskega doma. Tajnik g. Šmuc je navajal, da je lani od. javilo 91 imetnikov obrtne pravice, doclm jih je na novo prijavilo 135, tako da 5teje gremij 1326 članov. Od teh je 1142 trgovcev, 184 pa branjevcev. Će vzamemo da Šteje Ljubljana 70.000 prebivklceV| pride . na &i prebivalcev ena trgovina. Ta situacija postane vsa drugačna, če pomislimo, da. obstoji v Ljubljani radi vec nabavljam ih zadrug in organizacij. Gremiialno šolo je obiskovalo lani 126 vajencev in 147 vaj**nk. Od teh je bilo koncem leta sposobnih 263, to je nad 96%. Gremij izda za šolo s sprejeto šolnino 900 Din od vsakega vajenca preko 146.000 Din letno. Poleg borbe proti inozemskim potnikom imamo v zadnjem Času tudi b}rbo proti domačim neusposobljenim trgovskim potnikom in zastopnikom. Vedne pritožbe naših organizacij so povzročile, da je zbornica sprejela predlog, da »c potniška legitimacija ne sme izdati onim. ki niso dopolnili 21 le* ta in se niso najmanj 5 let praktično udej-stovali v trgovini. Potniku ki bi tudi *amo enkrat b*l kaznovan radi kršitve splošnih predpisov, se odvzame legitimacija za eno leto. Za gremij je zlasti potrebno, da posveča prometnim prilikam v Ljubljani posebno pokornost. Ljubljana se širi, število prebivalstva polagoma narašča. Zdi »e, da nekateri vse premalo uvažujego pomen in lego Ljubljane in da se ne zanimajo dovolj za nje« razvoj. Če hočemo, da bo promet: tujski, poštni, železniški, carinski, brzojavni iid. ustrezal potrebam in zahtevam ljubljanskega prebivalstva, poiem je nujna potreba, da pri tem delu sodelujejo vsi 'm ne odločajo *amo nekateri. Poglejmo najprej poštno telefonske In brzojavne prilike Ljubljane. Danes imamo najmodernejša telefonsko avtomatično napravo, ki ustreza vsem zahtevam, vendar še je pokazala v zadnjem času nujna, potreba, da se sedanje omrežje telefonskih vodov razširi in modernizira, število naročnikov pa zviša, Posebno nujna zadeva za..pc«lQvne kroge je rešitev vprašanja javnihgovorilnic. Te. bi se morale otvoriti na vseh važnejših .cestnih kri|Išvih, kolodvorih in oj|daljenejs>^ predmestjih. Druga mesta jih ze imajo, do^im ima Ljubljana, earoo enot pred Kreditno banko. Drugo namerava mestna pbcjna postaviti baje pred glavnim kolodvorom. • ;.. ...;,>.; Potrebno jeL da se^ dos^daj«i kredjti^za.. vzdrževanje - in povečanje telefonskega omrežja zvišajo. -Iagledi- se tako glede ma* terijala, kakor gfcede kredita aneukrat povoljni, ker vsebuje predlog proračuna aa leto 1930-31 v ta namen nad J milijonov, d oči m ima sedanji proračun samo nekaj nad ^.milijone Din. Seveda je odvisno^ od, finančnega ministra, če bo predlog povišanja proračuna sprejel. ^ Ljubljana šteje 1088 telefonskih naročnikov, približno 200 pa jih caka še na napeljavo. Kapaciteta avtomatične central« znaša 1500 Številk, torej je raapoložltfvjJjL te pjioli . 400. V teku prvih dveh let okreta Je. prira-stlo k 700 še 40o novih abonentov in če upoštevamo še novo prijavljene naročnike, ki še nimajo telefona, vidimo, da bo v najkrajšem Času kapaciteta ljubljanske centrale povsem izčrpana. „ * Važno vprašanje za ljubljansko trgovstvo je sedenji poštno carinski a rad na glavnem kolodvoru, kakor tudi lokal, ki služi za kolodvorsko pošto. Spedlcijška po-sth se radi tega ne more vršiti na glavnem kolodvoru, temveč se mora prevažati v mesto na glavno posto, kar znatno ovira rčdni promet Poslovni krogi so močno intereeiran-i nO lam, da 4% pnita cununsfL dr^Jtornlja. Temn bo megeee odpornor i Sele, ko se zgradi bodoče poslopje glavne carinarnice. Najkasneje v me«eeu julijo bo otvorjena po§le % javno govorilnico na krlžulfe trza-škš in Blsinreisove ceste, ki bo tamošnjemu nrafcfrakiatea, ir£#vi**-fe obrti v znatno olajšavo, saj morajo sedaj vsi na glavno pošto ab na Sv. Jakoba tfg. . Stalno posornost gterWlarskiti fcrofcov zahteva rešite^ vfrofimja — * - - glavne carinarnice To vprašanje se Vleče od leta 1023 nepre-trgoma iU Jeyf>6&tMo šele seuaj končno odločilno. Spomladi se prične z zgradbo in. tako bomo p6 dolgfnV podajanjih in ponvelo-vanjiB prišli do rešitve glavne carinarnice. Ko bo carinarnica dograjena, bo tudi poslovanje v administrativnem in ekspeditivnem ozJrU olajšano. Po prometu lahko prištevamo Ijnbljansko carinarnico med najvafnejše v državi; jeseni ie glede prometa prekosila cem B^o^faV? in Zajfreb m je slmJ'rta fcvOzni carini napravila nad 180 milijonov D*a Interneta: Skrbeti bo treba, da dobimo -javna skladišča, ki bodo v zmišlu novega čaria*ke-ga zaktlfla predvidena; Ker so ta za reekSMhe-dičij© In tefakdjo beV>bhodn ja^n!h-slviadi?clir'no'v p*vi ^rnti^mtel^ft!--rani naši veletrfjfovci. Dalje smatramo, da je eno najbolj perečih vprašanj Ljubljane vprašanJfe preureditve ljubljanskih kolodvorov In cest ki križajo v mestu glavno progo. V Ljubljano prihaja, oz. odhaja približno 86 vlakov in znaša skupno število odpravljenih potnikov'preko enega milijona. Iz dosedanjih pogajanj med železniško upravo in mestnim magistratom *e da sklepati, da se bo v doglednem času pričelo z zadevnimi deli. Dosežen je že sporazum med železniško u-pravo ta mestno občino za napravo novega carinskega Skladišča it kakirminskega fonda. Nova carinska skladišča š carinarnico se postavijo ob Vilharjevi cesti na glavnem kMo-dVOfn. Na konferencah je železniška oprava podala vsaj delno sliko, kako na? ee glavni koiodvor preuredi. V glavnem bi ta preureditev bila naslednja: 1. Z napravo nove carinarnice, carinskih skladišč in potrebnih tirov se dosele pr*. poina t ločitev carinskega blaga od asiesni-škega in bo novi tlet. »earinslu koMvnr< popom orna ločena edinica. 2. Sedanj! tovorni kolodvor a vsemi tovornimi skladiftft in razkladalnimi tiri ob Masarikovi cesti* bi služil samo notranjemu blagovnemu prometu. Ker so pa tudi sedanje naprave nezadostne, jih je treba razširiti. H. Osebni kolodvor se bo preuredil aa obvladanje vedno bolj naraščajočega potniškega prometa na ta način, da se bo razširilo obstoječe glavno postajno poslopje in nare-dili obtočni peroni. V zvezi ž napravo odtočnih peronov pa je potrebno: a) Da se sedanja kurilnica premesti s glavnega kolodvora ali v smeri ptotf Zalogu aH pa- na Gorenjski kolodvor. - b) Da se križišče na Dunajski Cesti odpravi bodisi t nadvozom ali podvonom. S tako rešitvijo bi se po mnenju zastopnikov železniške ur>rave dokontnO In aa dolgo dobo let praktično reslld vprašanje ljub-ljan#ke£a glavnega kolodvora. Videti jei da je s sporazumom z mestnim magistratom za zgradbo carinskega 'pOsliTJia in skladišč storjen prvi korak in le želeti je, da bi železniška uprava, podprta pO mestni občini z vso energijo zasledovala hi pospeševala rešitev tega vprašanja. Sem spada pa Be drugo vettoo bit| pereče vbrašanje severnega predela Ljubljane ki se tako v Sp. Šiški proti Žg. Šiški in D revijam kakor tudi Za Befigradrjm ob Dunajski cesti proti Jezici vedno bolj razvija. Ta pre, del bo v prihodnjih letih moral daniti možnost najkrajšega dostopa za odvoz in dovoz blaga z železnice oz. na železnico. Gotovp je^ da »edanji GoTenjeka kolodvor * svojimi skladiščnimi napravami na sedanjem mestu ne ustreza in da bo potrebno misliti, da se gorenjski kolodvor vsaj s tovornimi skladišči pomikrte bolj proti severi. Vpraianj^ Mr ee naj zgradijo rtova tovorna skladišča nekako prj odcepu kam--niške in gorenj, prpge ali _pa se pomaknejo še bolj proti severu, je treba vsekakor temeljim premisliti. Dolžnost železniške Oprave, ljubljanskega mesta ki vseh ostalih pru zadetih krogov je, da rodi temn vprašanju posvečajo vso ponornont in omogočijo novemu predmestju razvoj in napredak. Nič manj vafoo in pereč* vprašanje g}vifl£h z mefcnira blagom.. Tudi aa ljubljansko oko&eo je mano, kako se ranvija občinska politika Ljubljane Čim bolj se bo Ljubljana modernizirala, tem večji bo porast trgovin in prebivalstva. Tj velja za kraje, ki mejijo neposredno na Ljubljano. V ostalih krajih*_kakor na Vrhni-ki^ v Medvodah in v Borovnici, kjer imajo že industrijska podjetja, se trgovina in obrt 1C|» razvijala. Ža malega trgovca je važno, da je Narodna banka za svojo podružnico v Ljubljani ocTmerila kredit v skupnegn znesku 10 milijonov Din, ki se more itrabiti dvakrat na leto. Poslovne menice se ne smejo glasiti na več kakor na tri mesece in ne na večji znesek kot 50.000 Din. .Poštna d»oekcJJ4.v,JWi 4pbro voljo, da v postavi ▼ vfej ljubljanski okolici telefoneke in brzojavne zveze, vendat tega^ni mogla storiti v okvirja sedanjega proračuna. Izgledi za,v bodoče so povoljneši* ker je predvidenih v državnem proračunu nekaj milijonov, vec' in bo s tem tudi poštni direkciji olajšano stremljenje po izboljšanju poštnega m brzojavnega prometa. n Važno vprašanje za ljubljansko okoKoo tvori v bodoče avtobusni promet in a tem v zvem komunikacijske zveze. Treba bo resnega in truda pol nega dela, da *e spravijo vse -ceste, ki spajajo ljubljansko okolico z mestom Ljubljana, v sklad z zahtevami tuj«, skega prometa kakor tudi s splošnimi željami okoliškega prebivalstva. Računski naključek za L 1939 izkazuje saldo 4446 Din. Poročilo preglednikov računov, ki sta ga podala gg. Vinko Ifarat, trgovec z Grosupljega, in Završni k, trgovec z Vi-ča; izkazuje 0O.8O7 Din skupnega premoženj^ >. O wuisčunu aa I. *1990 je referiral g. M svak. Sprejeti so bili stroški v znesku 44.650 Din. Pri slučajnostih so bile sprejete resolucije za odpravo aoslovosga davka, za odpravo čl. 10 finančnega zaksna. da marajo v*i mali prodajalci soli imeti nabavne knji-iiee ter za odpravo trs^arlnskega registra. Darujte za slepe! Defravdant Tucaković pred sodiščem Danes m je zagovarjal pred senatom Milan Tucakovic zaradi poneverbe In tihotapstva svile Ljubljana, 12. februarja. Pred :>enatom treh sodnikov defelnega sodišča se je danes ob 8*S0 pričela razprava proti bivšemu cariniku na Jesenicah Milanu Tucakoviću. rojeOčmu 21. avgusta 19O0 v Ćupriji ter prisMflefmi na Jesenice, zaradi veČjiB kažnjivih nerednosii, kLih je zakrivil v carinski službi. Zadeva je že stara,' kajti njegove manipulacije datirajo -še i? 1. in 1935. Proti Tucakovićn se je- vršila naiprej« dolgotrajna ^i&ciplinazna preiskava, kateri je napx>sleisal v uradne spise neresnične podatke in c) da je. 15. septembra 1925 na Jesenicah dovolil vtihotapiti iz Avstrije v na?o drŽavo 4 kovčke svile, ne da bi bila carina plačana. Manipulacije pri carinjenju blaga Tucakoviću, ki je bil carinski pripravnik pri obmejni carinarnici aa Jesenicah, so bile omogočene nepoštene manopulacije in malverzacije pri carinski blagajni na dva načina. Kakor navaja obširna r^fožmea, ao prišle Pri prvem načinu v postrv svinčene elornbe, ki se uporabljajo pri carini jtod« vrženemu blagu, namenjenemu iz inozemstva v razne kraje naše države, ki pa se ne carini na Jesenicah. S svinčenimi plombami se opremlja tudi razno tranžrbto blago. Plorrtbe se pa pri novem prehodu meje odstranijo. Za plombirano blago — t. j. carino ~— jamci potem železnica, ki napravi obračun glede carine s carinarnicami. Železnica bi morala, sicer plačati takoj vsak svinec, toda zaradi lažjega in hitrejšega poslovanja se obračunava v gotovi dobi. Evidenca nad svinčenimi plombami je bila poverjena obtožencu, ki je sestavljal unikate in duplikate pobotnic, V duplikat, namenjen za železnico, jc obtoženec vedno vstavljaj pravilno število svinčev, toda v origmaVnem izvod« za carinarnico je navajal manjše število. Na ta način si je obtoženec prisvojil 25.20P.20 Din kot razliko med zneskom, ki ga je žeefamica za plombe v resnici plačala m onim zneskom, ki ga je obtoženec zabeleži! v ori gina mam te-vodn. Dolgotrajna revfcrijska preiskava o ob-tc£eh*5evem ufldrivan^ 6a jeseniški carinarnici je ugotovila 19 takih nepoštenih manipulacij. .Obtoženec se je posluževal šc druge metode. Na duplikate za železnico je vnesel usvinec«, doclm je v fevod za carinarnico teratkomalo zabeležil: »potna prtljaga. Prosta ćarfne.« S to manipulacijo si je Prilastil Dih, ki Jo je Olacala železnica. Manipulacije so se obtoženca posrečile, ker mu je upravnik jesenPke carinarnice pbpofnoma- eam>ak Obtoženec ie na jeseniški carinarnici poneveril 3J.597.90 Din. Ta znesek je ftjegova sestra v celoti povrnila državnemu erarju, toda že 00 vloženi ovadfei. ^ -' Tihotapstvo s\rfle Tucaković je dalje obdolžen, da je pomagal . tihotapiti svilo. Vohotaplicni so bili 4 veliki kovčegi svile, prvi, težak 113 kg, 11. septembra 1925, drugi težak 110 kg, tretji in četrti pa po 247 kg dine 14. septembra 1925. Skupa teža vtihotapljene svile je znašala torej 616 kg. Pregled vseh kovčegov v carinski ekspozituri se vrši točno po predpisih. Tihotapcu Emilu Oott-liebu so prišli kovčegi na Jesenice^ Z obto-ženčevo pomočio se mu je posrečilo spraviti kovčege dalje, ne da bi plačal carino. Blago je prišlo iz A^trije ter je bdo poslano Rimske. TobHce. kjer ^o ga zaple: •niflt. .lastnik ^švile je dunajski itč Črnil Gortlieb, ki je tafcol po zaplembi pobegnil iz naše države in ga oblasti "8e niso tz-sfedile. Carinska oblast ie spoznala dbtbženca krivim tihotapstva svile ter ga kaznovala z globo nad tri milijone Din. Zasliševanje obtoženca in prič — Ali se čutite kttvega? je vprašal predsednik senata s o. s. Kralj obtoženca. — Kriv sem prvih dveh dejanj. K ©sam se. Vse je tako, kot je feceno v obtožnici. — O tem torej ne bomo dalje raaprav-fcali. Ali je škoda poravnana? — Mnogo sem pretrpel. Moja sestra je takoj plačala. — V glavnem raepravUajmo torej o tretjem dejanju glede tihotapstva svile! Najbolje je, da poveste resnico. 'm — Povem čisto resnico, je odvrnil z& toženec. ft c „ - Kako so kovčegi "prisTi na Jesenice m iedo" jih je ocaripil? * — Jaz sploh nisem videl teh kovčegov. Gottlieba ne poznam, tfikdar še nisem ž njim "govoril. Tisti dan, ko ~so priš^ kovčegi, nisem bil v' pisaTni. Sil šem na svatbi s\-oje sestre. Za kovčege "sem ^vedel šele, ko je prišel na Jesenice g. inšpektor Rupi. ki je uvedel preiskavo. Na tovornem listu*, s katerim so bili kovčegi odposlani ž Jesenic v Rimske Toplice, m mojega podnisa. Sledilo le zas!iSev3ftje Šestih prič. Zasliševanje prvih dveh prič inšpektorja^ g. Jakoba Rupla m žel. tranzite rja g. Rem-perla je trajalo polni dve uii. Koncentrirano je bilo v vse podrobnosti, glede poslo- vanja pri ocanrrjcvaruu Naga. Carinski inšpektor g. Rupl it najprej izpovedal, kako so odkrili tihotapstvo svile In kako so v rv-ežt s tem prllll na sled manipulacijam obtoženca s >svmcem*. O\adbo na sodišče je vložil 19. oktobra, naslednji dan ie otv toženčeva sestra poravnala škodo. f*nča Kempcrle kot žel. uradnik jc odločno poudarjal, da je obtoženec izdal potrdilo, da so kov££gi ocarinjeni. Zasliševanje prič ob šjdopn li?!ta..Še. traja._ _ _ — KOLEDAR. Danes: Mrda, 12. febnian r930, tato*-čani: Evfetna. pavostavni: 30. januarja, Tv Jerarha. DANAŠNJE PRtREDrrVT. Drama: Ooskrvame tVancceke drame. Opera: Zaprto. Kino Matica: Pod gre*onv (Loan (ksnj Kino Ljubljanski dvor: Icrača sfraon. Kbio Ideal: Grad duhov. Zdravstveno predavanje ob 30. v Delavski dx>rmci- Predava dr. Mira Fink. DEŽURNE LEKARNE. Danes: Leustek, Resbeva cesta, Dotitnc. Rimska cesta. Nesreča nikoli ne počiva Ljubljana, U. iebruartk. Zarinu devi ->o bili dnevi nesreč. It razltih krajev Slovenije so včeraj in davi prepeljali več žrtev težkih nesreč, med katerimi se dve borita s smrtjo. Najtežja nesreča sc jc pripetila včeraj popokkie v Preserju pri Kamniku. 4l1etni posestnik Jakob Repar jc peljal težko naložen voe. Nenadoma so se splašili konji. Repar jih je hotel ustavhU. pa je padel p».>d voz. Kolesa so mu šla čez prsa in mu udr-la prsni kos. Nesrečnega posestnika no našli nezavestnega in ga takoj prepeljali I vozom v Ljubljano v boJmco. Njegovo stanje je zelo kritično. Slioua nesreča se ie pripetfla v ponedeljek v Mojstrani. 211etni hlapec Adolf Hi -vič, zaposlen pri posestniku in trgovcu Iv. Derntču, je peljal dopoldne težko naložen voz drv v Mojstrano. Nesreči je hotela, da je pri odvijanju zavore vrh klanca pade! pod voz, ki mu je šel čez glavo. Nesrečnežu jc počila lobanja m obležal je nezavesten. Domači so ga naložili na voz r» z večernim vlakom je bil prepeljan v Ljubljano. Njegove poškodbe so zelo težke. Davi se ie pripetila težja nesreča >*a Jesenicah, tvana Vrhovnik. Žena tovarniškega mojstra, je čistila peč. ki jo kurijo t žagarnem. Nenadoma jt fe puhnil ogeni v lice. Nesrečnica je zadobila hude opekline po vsem obrazu. Dopoldne so jo r vlakom prepeljan' v LlubHano v bolnico. Podobna nesreča je doletela včeraj tudi zavirača državne železnice Martina Zorka. Pri delu na glavnem kolodvoru je zadobil nevarne opekline pO obrazu, ko ma je para brizgnila v lice. Tudi rrjega so sn»>-či prepeljali v bolnico. Včeraj popoldne so z avtouiobiloin ič Lukovice pripeljali težko poškodovanega posestnikovega sina Antona Zalaznika. Dopoldne je nakladal hlode, pa mu je velik hlod padci na desno nogo in mu jo zlomil. — Jerina Jože, učenec osnovne šole ic Gornjega Logatca, si je včeraj popoldne pri smučanju zlomil desno nogo. V bolnico so včeraj pripeljali tod? dve žrtvi pretepa. Prvi je Jože Bricelj, zidarski r^omočnik iz Bizovika, katerega je med prepirom udaril v gostilni neki Žitnik s kamnom po glavi in mu težko poškodoval levo oko. Drugi ie brerposelni rudar Aihm Oračner iz Hrastnika, katerega ie neki Grošler med prepirom sunil z ppžem trikrat v glavo. Divna kitajska umetnica Anna May Vfong v briljantnem velefllmu ljubezni m vdanosti Princesa Bntterf ly Pride! Pride! Stttrđ kino Masten! Uprarva Narodnoga sfođafcfrča yt šek daoes prejeta zasedbo icer. al j» pred*** »L« pecite «ceoL< pri nas. Zasedba k saedeca: Dro-So pr e & eit* č e »j c v Ijobein.; Marfcts« — Matnilde de Herekeren. Lizeta — Madeiaioc —" Tinayre, Lobin — Jean Vttlard, Pfttn*č — fVerfer^ de -liceclreren; GntM Xavie«T *e Otft-•v^e.' Hc-rteesi« — RaynTOOd rWol0. INMB — Fred*r4e de rlćecte««. fc»cenaltor — XaVW< ćc Carv#!te, načrti za kostume — Otea ^uman-siest-Pt i $ i rj «Ba ženite v: sgaof.rv fte — Jeao Vrtlard. Jeronimo — Raymord DaroW, Drv rrnieoe — Mathiloe 4i tleeckereirv Pancrac* — rleniri d* Aubiany, M^rp^ur«us — Raywriofi«-rotes, 'ud ciganke Ma&teine T"«ayre. 0*ea Sa-inanslra, Stieanoe Moureaox. Lfcaste —: freOtrt: dfe Heec*wre«i, AtoantOr — Henry d' A»t*r«y, Ateidasi — Xav-er Ot CoorvJUe. ReJUser in is-scenaenr — Xavier de C^vrviUe. načrti aa k#-st<*ne — Ote« Ssmso&ka. OroteshaJ teater J. Jaasaajt, znati pod inenom »Sirrja psa:a«, ma za svote rostwvsn.iL v na5i operi v ponedeljek in torek 17. m ta. t. m. sledeči raspored: Bocodrno, Rusira isradka (Katinka), Zajpoiači. Josnjev toza&ki ker, Prf-tfikavei. Kralj je porraJ svekra teaibaja (Ra-raeiaa). Ck>vernaeta, AvaSisma«. SlretoČe«. Ss» harevta (ĐebfjekiL Sevceada irw% kaaltrVr. Rusln> s. Zakupna doba traja tri leta. Licitacija bo v petelk 14. t m. pri upravi državnih monoipTjiov v Beogradu in pri rnonopolskih mspektoraerh v Zagrebu, Sarajevu, Splitu m Skopju. — Sprejem gojencev podčastniških šoL IV. pehotna podčastniška šola »Kraljice Ma-ri$e< v Zagrebu sprejma 1. maja večje štedio gojencev iz vojaških krosov in civilnega pr&bi varstva. Pravico do natečaja *m«jo vsi pismeni mladeniči od 17. do 21. teta. Beograjska pehotna podčastniška šola sprejme s I. majem več gojencev. Točnejšc mformacije ;dede sprejema v c>bc šoli .se dobe pri ofočmah, na orožniških postajah in oyj y*$eh vojaškfti komandah.. — Nov pooblaščeni inženjer. Mmisrrstvo iav?w$> d-2l je dovolilo inženjerju Franu vSevnik« 'm Soteske javno prakso na vsem ozemum naše. države,, specijalno iz stroke štrmarsikeira ».nženie-rstva. ZraonJ promet med Češkoslovaško in Jugoslavijo. Znani pilot $»triževšk.i ie preseda! te dni Grobničko polje in izjavil, da je teren za aerodrom zelo prikladen. Aerodrom (ta Grobniciem polju bo služil potniškemu zračneuu prometu med Prago, Beogradom, Zagrebom in Hrvatš-kim Primorjem. Zračni promet s Hrvatskim Primorjem bo otvorien baje že v aprilu. — Akademija v korist bolnega Hinka NuČiča. režiserja Narodnega gledališča v Zagrebu. IMrueeoie gledaliških umetnikov v Zagrebu priredi dne IS. februarja ob 30. akadern%> v veliki dvorana Glasbenega zavoda. Sodelujejo Zagrebška fitoar-moffija, dirigenta BaTanović in Sacns in vsj prvovrst™ umetniki zagrebške opere in dramč. Akademija se priredi v korist na-iiega gledališkega igralca Hinka Nučnca. ki leS že nad dva meseca težko bolan v bolnici usmilienk. Umetnik-bo moral oditi, čVrn malo ogreva, na daljše zdravljenje v inozemstvo. Tridesetletnica Nučičevega uspeš* neca odrsfcega delovanja, ki bi sc bi"a morala proslaviti dne 26. decembra 1. 1., je morala zaradi umetnikove bolezni izostati. Zato burno tokrat izrabil; usodno priliko in s polnošievitno udeležbo pokazati, kako zelo Selimo UAlMIlU Nučieu skorajšnje okrevanje. Udruženje gledaliških umetnikov v Zagrebu ie naprosilo Slovensko prosvetno društvo in Narodno knjižnico in čitalnico da pomagata razprodaja ti vstopnice za ta ycčer. Vstopmicc se dobe dnevno od 18. do 10. v prostonU Narodne knjižnice in čitalnice v GunduHćevi ul. št. 29. Tel. 6S-65. Slovenskim umetnikom! ■ Ker je cent-rahii odbor Britanskega društva v Zagrebu poveril pripravljalna dela za udeležibo Slovencev na :o:idonski razstavi zopet prvot-r.emu od*joru, se je Žlrita za LjubUajio*se-stavi-Ja tako - !e: RLhard Jakopič, A. G. Kos m Janez Zoriman. Odbor, prosi vse slovenske um etnike brez ozira na smeri, katerim pripadajo, da še razstave v okviru ofrav-tfenib pogojev udeležijo s svojimi najboljšimi de!f, ker gre za čim dosiojnejšo manifestacijo ju«oa*ovanske itr slovenske umetnosti v ti!fpni. Dela je poslati najkasneje do sobote 15. februarja zvečer v Narodno galerijo. — Zunanji posetniki prireditve Jadranske Straže dne 22. t. u. v Union u v Ljubljani kupijo rta odhodu i postaji celo karto, ki je ne oddajo na kolodvoru v Ljubljani, temveč ja. puste žigosati z žigom Jadranske Straže pri blagajni ob prireditvi, ker je vezivna za brezplačno vožnjo za nazaj. Po-lovrčha vožnja velja za vse vlake razun OSE v času od 21. do 23. februarja t L W5n — Družba sv. Cirila in Metoda je prejela od moške in žertke Gri-I . Metodove podružnice v Si^ci cM dobiček od veselice v znesku Dm 1924.10. NadaJie od moške podružnice članarino Dhi 196 in iz nabiralnikov Din S7.,SO. Od renske 'podroižtirce pa članarino Dan 565, iz nabiralnikov IXn 57.50 in za 2 btoka Din K*>, torej je preiata drti-žtxi od obeh podružnic v Šiški Din 3902.10. Obema rx>d razni cacna iskreni hvala! I03n — Zveza šoferjev Slovenije naznania. da se vrši njen letni občni zbor v četrtek dne 13. t. m. ob 19.30 v gostilni Novak. Rimska cesta št. 19. Člani in drugi stanovski tovariš? se pozivajo, da se občnega zbora za-nealffvp udeleže. — Odbor. 52n — Vreme. Vremenska i.apoved pravi, da bo deloma oblačno, sicer pa lepo vreme. Včeraj je bilo po vseh krajih naše države večinoma jasno. Najvišja temperatura je znašala v Splitu 11. v Ljubljani, Mariboru in Beogradu 3, v Zagrebu in Sarajevu 2 stopitrfi. Davi je kazal barometer v Ljubljani 771.4, temperatura je znašala — 12. — Še šmarska avtomobilska nesreča. K šmarski avtomobilski nesreči nam sporoča šofer Pečnikovega avtobusa g. Drago Ka-čar rz Lnrbljafie, da se je pripetila nesreča zato, ker se ie mienada fzoraOTfla pnevmatika in ie avtobus zdrČal na rob ceste, ker visi cestni ovinek nepravilno na ven na- mesto navznoter. Na istem kra}u se je pripetilo že več avtomobilskih nesreč. — Po nesreči ustrelil najboljšega prijatelja. Pred sodiščem v Somboru se je te dni zagovarjal Štefan IJenedek iz Karana-£a v Baranji, ki je lani v gostilni po nesreči ustrelil svojega najboljšega prijatelja Franca Gramma. Mož je namreč neprevidno ravnal s samokresom, ki se je nenadoma sprožil. Pri razpravi so se odigravali dramatičrvi prizori. Benedek ie jokal kakor otrok in si pulil lase. Sodišče ga je obsodilo na tri leta ječe pogojno. Nihče ne bo pozabil divne Anne May VVong ko si bo ogledal prekrasni njen najnovejši velefilm šarma, elegance, razkošja in bede Princesa Butterflv KI it ni kino Matica! Pride! Tride! — Novi Sad zavarovan pred poplavami. Vsakoletne poplave Dunava so vedno ogrožale Novi Sad. Zato je tamošnji občinski svet že dolgo proučeval načrt zgradbe velikega varnostnega nasipa v dolžini 18 km. Načrti, ki so jih predložili inženjerji, so bili sedaj odobreni in z gradnjo obrambnega nasipa prično te dni. Zaposlenih bo 350 delavcev. . — , Ubijalec pred razpravo umrl. Pred U leti'sfa-se'v* Ostjelcu v dalmatinski kleti sprla narednik Viktor Pavelič in delavec Stjepan Galovac. Med prepirom je Galovac nasprotnika z nožem sunil v srce in po zločinu pobegnil. Nesrečni vojak je bil takoj mrtev. Galovac se je deset let skrival Pp raznih krajih države, lani pa se jc vrnil v Osijek, trdno prepričan, da so na njegov zločin že* p'ožabin:"Toda spoznal ga je neki policijski agent in ga .aretiral. Galovca so prepeljali v zapor, *e dni pa bi se morala Vršiti razprava proti njemu. Tik pred razpravo pa je mož umrl. Podlegel je tuberkulozi, ki jo je dobil v zaporu. — Zopet velik vlom v Zagrebu. V Zagrebu straši zadnje čase podjetna vlomilska tolpa, ki je v enem mesecu že trikrat vlomila. Včeraj je bilo vlomljeno sredi mesta v trgovino Josrpa Kovačiča. Vlomilci so rzkopali luknjo v zidu in odnesli iz trgovine za 50.000 Din blaga. "Trgovec je zavarovan samo za 13.000 Dni. — Ljubavna tragedija v Karlovcu. V ponedeljek zvečer je bMa Bedcmska ulica v Karlovcu pozorišče strašne Hubovne afafee-diie. f>\-ol; 6. ie orise? na polierio ikroJasVi vajenec Blaž VVaTerot i« iz>poveda?. da leži pred hišo št. S umorjena ženska, katero ie m neki Rumnn. Na kraj ločina ie takoj odšla policijska komistla. ki je res našla pred Ihšo mrtvo shižkmio Sofrjd Knežević. Nesrečno cktde je bilo umorjeno z nožem. Medtem, ko je policija poizvedovala za morilcem, je prejela vest. da se ic v patku 06 Korani ustreMl Policija je ugotovila, da 8tt z\ ritmunskesa voia^ke^a begunca Adama IWzfc iz Kosinca v Rninuirii. Na§a so ga terko ranjenega in so ga prepeliafi v bolnico, kjer jc pa poškodfcam podlegel. V »rok strašne tragedij :c br!a nesrečna ljubezen. Rumun je neprestano zalezoval dekle, ki ga ni maralo. — Inkvlzitorsko mučenje 12lctne deklice. Pred subotiškim okrožnim sodtiščem se je te dni začela razprava proti bogatemu selia-ku M:hi BafazfifU iz Horgoša. njegovi "ženi jn svaku Štefana Tbmaflu ki so oMorcni. da so v septembru leta 1924. !21etno služkinio Ilonko Dt^kai mučili :»a nc5Hiveški način talno, da je dekletce poškodbam podleglo. Ba-lazsu ie bila namreč ukrr^dena zlata ver'-zr.cn. Tatvne so obdolžili Honko, toda dekle je zatrjevalo, da nedolžno. Nečloveški seljak ie priveza! Ilonko k jaslim v h'evu in jo pustil tri dni stradati, poleg tega pa so jo vsi tri-je obtoženci zbadali s šivanka-mi. Po prestani torturi jc morala dektfca popiti toliko vode. da ji je postalo slabo. Obtoženci so se že leta 1924. zagovarjal! pred sod;ščem. radi pomari^kan-^i {krk.ir^v pa so bili izipuščeni. Sedni je zločin izdala žena, ki je obenem vložila tožbo za ločitev. Sodišče jc k razpravi povabilo 30 prič. Fotoaparate k«tpltc na bolj§e nri- Pft P. Zajec, optik. Ljubljana, Stari trg 9. 13T Iz Llublf ane Poslednji dve predstavi burke ^Svei-nik<- na Šentjakobskem odru. V soboto 15. in v nedeljo 16. febr. se ponavlja posled-ni'č v tej sezoni vclezabavira priljubljena burka ^Svetr.'k«. Dejanje samo stika moralno stran malomeščanskega življenja in fiti na koncu ostro kritizira. Situacije so sijajne ki komika na višku. Kdor hoče res dobrega hirmorja, naj poseti predstavi »Svetnik« se poslavlja. — Naslovno vlogo rs?ra naš izvrstni priljubljeni komik s. M. Koša k. Vstopnice sc dobe od četrtka dalje v trgovini g. Miloša Kamičnika. — Prihodnjo soboto bo premiera nove modeme komedije. —lj Krajevni odbor Rdečega križa na Viču priredi v nedeljo 16. februarja t. 1. »Zimski dan Rdečega križa« s sledečim sporedom: Dopoldne: Zbiranje prostovoljnih darov v korist Rdečega križa, popoldne ob pol 4. in zvečer ob pol S. v dvoTani Sckol-skega doma akademiji. Sodelujejo pod vodstvom učiterjstva: Podmladek Rdečega križa ljudske in meščanske šole, pevski zibor grg. učiteljic z Viča. Pevska krožek Vič -Gtonce in Pevski odsek Sokola Vič. Vstopnina popoldne 1 in 3 Din, zvečer 5 Din za osebo. Cenjeno o'bčmstvo se najvljudneje vatri k pomoš^tevibi! udeležbi. — Odbor. —lj Vabila za ptOs Jadranske Straže v narodnih nošah v Uftlouu 22. t. m. so se pričela razpoŠiHati. Ako kdo pomotoma ni nreiel vabila, naj .ca zahteva pni tahiiŠrtvu Jadranske Straže. Ljtrbliana, bonska palača II. nadstropje, soba 35. 104o VaMlo k poskusnem kuhanju čaja, katero še vrši v četrtek, dne 13. In petek dne 14. februarja. Vsi odjemalci ter njihovi prijatelji in znanci dobrodošli! JULIO MEINL podružnica Šelenburgova št. 3 —lj Zdravstveno predavanje v vetiki dvorani Delavske zbornice na Miklošičev: cesti v sredo t. m. točno ob 20. Predavala bo ga. dr. Mira Finkova, zdravnica za ženske bolezni in porodništvo. Srrov predavanja: Krvavitev in rak. Vabljene samo ženske. Vstopnine ni. —fj Krajevna organizacija Ju^osk)venskih emigrantov (Orjem) ▼ Ljubljani. Jutri ob 20. uri redni društveni sestanek v prostorih --Preporoda«. Ker so na dnevnem redu važne društvene zadeve, pozivamo člane, da se sestanka sigomo in točno udeleže. —\\ Podporno društvo slepih se Je preselilo Pod T ranč o št 2—ni., levo. 47 ln Maskarada Sokola I pustno soboto — 1. marca TABOR 13- Vsi na natakarski in kuharski tradicljonalni 11. VALČKOV PLES ki se bo vršil v vseh prostorih GRAND HOTEL.A »UNION« Iz Ctl]a —c ic celjskega stavbnega življenja. >f*rvi mestni ma« v Celju je zaprosil za stavbno dovoljenje Ta zgradbo prizidka, v katerem bo namestil moderno sušilnico za žV.o. Kom«si>oneina pošzVetlba ::i obravnava 'bo v četrtek IX i. m. ob 1\oiega glavnega poslopja. K'>m:sijone!n oc.!cd bo 20. t. m. ob 15. ■—c Iz celjske bolnice. Zdravnik celjske javne bofcnce g. Milan 2:;a C e r v l n k a odpotuje te dni na dal.:še študijsko potova« nje na roentgenolo>-kc :n ginckoiošNe k)in:ke V Nemčijo, Francijo ju Češkoslovaško. —c Obisk koč savinjske podružnice SPD v letu 1929. V preteklem letu so imele planinske koče v oskrbi savinjske podru;'njc ?PD prav lep in zadovoljiv obisk in scer: Koros-ca 5*v\ Friscbautov dom 505. FNker-n^kova koča s Tiikrjcvo 195?. Mo&irska koča vpisanih 274 T>:cer mnogo VĆČ), liau-senbichlericva (>15 in Celiska koča 472 obf-skovalcev Hausenbiclikrjcvo kočo Je imela v najemu trboveljska podružnica SPD. ki jo dobi letos V trajno brezplačno last, Mo-zrrsko kočo "pa yt oskrboval moz^rsk; odsek savinjske podružnice SPD, ki je postavil v preteklem letu poleg stare rično novo kočo. dobrodošlo v prvi vrsti z:mskim športnikom. c— Nesrečen padec z drevesa. N.* M - k'avškcm hribu ie zlezla llletna Štefka Dobnikova na drevo, s katerega ic padla tako nesreČro. da si le 7lom;'a de^no pod-laket. Zdra\n:ške pomoči :c morala iskarl v cei:sk: bol'vci. —c Druga redna seja uprave celjske sokolske župe bo Jr:vj ob 2.». v žetpni >e.ni sobi v prvem nadstro;\u Narodnega doma Dnevni red obsega: Čitanje zapisnika zadnje seje. nadaljevanje imenovani društvenih vuprav. eventualna d< nolnitev žurne uprave z en'm namestnikom, določitev društvenega davka in slučajnosti. Naši skavti v Angliji Predavanje starešine naših skavto skavtskem 12. februarja. S*»oči je v vefcfci unionski dvorani predaval o svetovnem skavtskem kongresu vodja juffostoveaske repreaentativiK čete, surešina naSln sfcavtav g. Pavel Kmover, upravne^ me«čaitskc šok r Zgornji Šiški. Predpoat P«č ni prtaieren čes sn resna in kori sena predava«i.ia, vo«d«r je pa mladina napolnila vsa stcrhšča. kar je najleoše /iiamenše. koliko orrstašev ima skavtizem že med nami. Zarmrnivo preda van >c so pa prišli poskjšat tudi zastopniki šolstva, vojske hi cerkve ter smo v dvorani opazili dvorno damo go. Tavčarjevo, šlrorfa g. dr. Rozmana, podpolkovnika Jakliča, slasti pa mnogo mamic naših strumnih skavtov. Na lanski fam-boree, t. i. svetovni skavt-s.ki kongres ie v Birkenhead pri IJverpoolu na Ancrle^kem s podporo vlade odšlo tudi 20 iifgoslm'cnskih skavtov pod vodstvom predavatelja. Skavti so privreli tja z vseh strani sveta, da so napolnili ogromen Arro-^e-park. kier jih je taborilo v najlepšem redu 50.000. Čeprav je bilo iz vsake države vabljenih le po 50 skavtov, vendar jih ie iz Združenih d-ržav ameriških prišlo 2000, zastopani so bili pa tudi Avstralci in Novo-z.elandci, ki so popotovali 60 dni. Najbolj navdušeno so bili pozdravljeni Nemci, ki no prišli 200 milj daleč peš. Objemali so se z njimi Francozi. Angleži m Slovani, saj je glavna točka skavtskih načel delo za svetovni mir in bratstvo vseh narodov. Od Slovanov so bili najboljše zastopani Poljaki, ki so imeli s seboj narodne noše in etnografski muzej. Cehi so se zlasti odlikovali po redu v taboru m po prekrasnem petju, Jugosloveni so bili pa najbolj »fest fantje«. kakor jih je pohvalil vrhovni šef skavtov general lord Baden - Powell. Temu možu. ki je pred 21 leti ustan >vil in zbral prvih 21 dečkov, danes sledi 2,600.000 skavtov. Sam se imenuje za najsrečnejšega moža na svetu, ker mu je uspelo pobratiti mladino vsega sveta. Anglija ga imenuje reformatorja sveta, kralj mu je dal naslov lorda, liverpoolska univerza ga je imenovala za častnega doktorja, rektor slavne Columbia - univerze v Čikagu je pa rekel, da je general Baden - Povvell storil za vzgojo mladine v nekaj letih več kakor vsi pedagogi Amerike. Delovanje skavtov podpira Društvo narodov in skoraj vse vlade sveta in vse vere Papež je kongresu poslal svoj blagoslov in čestitale so skoraj vse države, odlikovale so pa generala Baden - Powella tudi Češkoslovaška, Madžarska in Grčija. Njemu je uspelo združiti v ljubezni revne in bogate, zdrave in borne, Iti so v Arrowe-cark prihiteli od vseh strani peš in po železnicah, po morju in po zraku. Z aeroplani so prileteli Francozi m del Belgijcev in tudi princ VValeški, angleški prestolonaslednik tn navdušen skavt, je z letalom prišel kakor brat med brate. Med člani organizacije je polno najvišje aristokracije, ministrov, državnikov, generalov in celo 4 admiralu Spoznali so vojno in znajo ceniti mar. Velikanski Arrowc-park je bil izpreme-njen v ogromno taborišče, kjer je bil vsak tabor popolnoma samostojen. Po čudovito nizki cena je vsak vod točno dobival surovo hrano, ki jo jc moral sam skuhati. Z vzdrževanjem tabora je moral pokazati vsak, kaj zna m zmore. Vzdrževati red Je bilo pa težko, ker je skoraj vseh 10 dni silno deževalo, da se ie taboriSče v nekaj dneh izpremenilo v blatno morje. Tako Malo je bilo, da »1 je v nJem zlomil nego zdravnik amertflHfi skavtov- tor "dale blato z vseh strani vdiralo v Šotore. Vendar Je bil povsod red fci vse veselo. ..... V taboriSče J* M vstop obiskovalcem v g. Pavla Kunaverja o svetovnem kongresu dovoljen samo popoldne, dopoldne pa skavtov ni smel motiti nikdo, ker so imeli dosti Uela s čiščenjem in z ined>ebomim spoznavanjem. V nekaj dneh so si bili najboliSi prijatelji Slovenci. Čilenci. črni Liberijci, Indijanci in pripadniki bog ve kakšnih narodov še. Za spomin >o si daiali produkte svoje domovine, predvajali raz?>e igre ifl riese. prepevali pesmi, sploh vsak narod je pokazal, s con se ponaša Taborišče ie bilo pravi muzej narodov, običajev in pridelkov vsega sveta. Ni čuda. da so gledalci pritisnili v ogromnih masah, /la-ti ob slavnostnem sprevodu mimo generala Baden-Po-wella. Ta je ob slovesu podaril vsakemu taboru skavtski zastav->, zattopal bo J no sekiro in dal vsakemu rt&rodtl slato puščico — znamenje miru. Predavatelj je pokazal SO skjoOtičhih slik iz taborišča, ki so poslušalce preverile, kako veselo, složnu in prijateljsko $0 Potekli dnevi jamboreeja. povedal je pa tudi, da so skavti prinesli s seboj toliko daril, da so z darili in vstopnino krili vse stroške taborišča in shranili v teatralno blagajno še 10.000 funtov čistega dobička. Predavanje o velikih ska\tski!i uspehih je poslušalce tako ogrelo za skavtizem, da so se predavatelju zahvalili /. burnim odobravanjem. Zanimivo predavanje naj bi g. Kunaver ponovil po vseh večjih krajih banovine in gotovo se bodo pomnožile vrste irtjegovih, strumnih mladih prijateljev 1 v veselje mladine in korist naroda. Osterčev komorni večer V »»oiKHfeljck zvečer jc Gajevu.* Matica v Fi'barmoiT':: priredila komorni vtčvr skl-db kon-servatorijiskega profesorju Stavka Ostctca, P'1* feaferem so so>detov-ab" poteg prof. Ey«wCiča m komponistov« soproge -sami naš: nafkadarlencjSi an najo3d"ebwime7š: gorrnci konservartori^a :n po axč:«i učenci Os-terčevi. Komorni koncert bi mora. najSarle -^očinstvo rasi:mati žc žaradii teža. ker je bi! yrvi te vrst« v LjubKan:. No, Ljiun^aacanov ne prcmakiK'3 raiko h h ko u iob-?c ćdftiS&c sobe aii iz aatoaJe Sosr^*Tre. Ob 8. uri, ko bi >e inoral k-oncert pr*r-oeti, se*m naštef v dvorani komaj tri pare tjadŽ. NO, s časom pa se >e ver*dair nabra*Jo s*oro pol prostora z dovotVio bvatcfcran poat-aSatsfrvoni. Videl sem podi dokaj ožjih Osterčevih prijate-lfcx ti£ Cetla ki Marribora. kar jim je šien v posebno zasi&so. Ves program ".^ečora tCidaj je nosil .Ime Osrteirca, ki s: >e z r«fko vnerno »i spnettrin žlasbeno-pedagoškiirn delom vzso**4 številen in navd-uSen Turtrščaj. Ta se zlasti prt javnih prodnaic&m knnsemarorija že rjornetiijl-w «n 1e*r*Po uvelVav-T«a. Ostenc, izAše! i-z modter-«e r^raAlae 3?aS.!>one šcvic. naravno na-dac r>ro- parandno deJb moderne muz-ike svoith gbsbe-no->rapo novemc nasf, Sati io gOi\T>r;. In vendar O&feroeva muzika ni tako »jfrozna«. k4kor So to rekli včeraj irekateri. Treba se !e sa-mo vshvšarj v horioorrtaTni. naravni, seveda ne običajni tok posameznih glasov, sfe»JHi za iz tej?a na&ra'imi z\»č-rnrm" kom-bkracijami, zlasfii občut.rri niegc^- zares in bere-saoten in mestoma i nočno dramatičen ritem, raapsiosati .posamezne teme in njihove zaplete tn raizpletč, obrmta potx>rnos.t na kronike, Jedrnate, a točne forme ter se veseli: borvj+os-ti šnstn*-me^ta'ne^a sestava rJO*amean.tfi skladb. Tootk še pojasnilo k vsaki posameani kompo-iioij:! fo OfmeaR enevnđtl, prečrtal pa io je 4nesto prof. L. M.. Skerjtanca utvoooma Je enkrat kortserv'- Jo \n klavir (e. V. SttSterstc in ga. "M. Osicrc). Siiri šalrfvke za sooran ia dVa kJarsmeta (zdčna Mezetova ter ». Oreaorec M Krek), ki vse!wleVo zlasti v rabi klarinetnih registrov mnoga živahne«! ire- in varuje ne samo belo temveč tudi barvano perilo. Pa tudi za volno in svilo je idealno sredstvo za pranje Schichtov RADION ialfc conceri za t;coh;ča?no sestav« kvarteta: vb-.-a, baskla-rioet. rog rn vk»la (jc. i . - . Dresi rec, Hafaet ;n t>uAw»nšiv), Ig ka«e-reta i>^*.bo»-j n-KjiTK* aanjala ori- ■ .t -:^vk.i: \h aee hii A!S.'£r».. Zamnrv < ceio • -c-. \ -r_-ctia« /a sopran va > violo. Ni-Aa: enojega smo srečal; ie v*i HiiKkrntlKi. Keči jc trebi, da Ma se tt. Violo ko4 ?e \ prvi skiadlb: m v tretje, tudi v tej iera g ŠaštertiC, ki je najnadarjeoe M ... i oje n uč tcJfa s. h ančiča. Center vti Sera ;m s-t b Ic >; Oradcrka pesmi z s ko*wra-a -i E -1 Itanrtat. Ne samo, da so bvte t« > ri n>wAnr rr-i-rde* t»>>dovinšeTK>c d«k> v<«e*« sporeda« acapak jiii je pela ppvo-vvstnu pevan sdčna Golobava, M je, reke! bi. nara\TK>st t#-Dome»a*ea ciasovai pojav, ab. ki s«ta v nr- Sajae, samo ni'.'škitn e«asovoni rozcrviraae nviitc l»rvč*a! >c-ni ta »d»e mailc oktaive smn« enkra: pr-i S-huA^ru m še takrat v okleeaiiil pa do irasolnll not meezosoorana. A r»ri t«im ti-jdn sfkis Ji^vč.m. xywx za violo ia klavir v tren sAav»-Kili. kjer je v*oio r»ral prot. i£. IvanCič, pa ta. M. (Vterc, »*>ha rem pa a m*a»»wr> •« r-.i-zTN^. Kjapa«d-a, rudi vs-i k«^»!>«l^v»^+or«^ll +o i C ne!aWre ua'osc «.»dre>>o vrpainriJL Bil ie to večer irn»twm*ei?a zmftai«, b. si Želel ^e več. Cvetv. U so ga predete n*c tri d^me, >c bik> kot za«skiže»w\ pa jMI ^vojeinTii uč*-:e!>u > » korp>erva^or«s*i fiokftonS: m znak nrive>za«yisti in spošto»v*anta l«P«"> d«a>r«k>. Prijatcli-'i Ostereu k loeemu \*.oert! too>o J#- im. —č. Pri pokvarjenem želodcu, pHnih -v črevesu, slabem okusu v ustih. Čelnem ^^lavobolu. mrzlici, zapeki, bljuvanju ali Jrivk', učinkuje ie kozarec naravne > Franz Josefove« grenčice siKurno. na-glo in prijetno. Znameniti zdravniki za želodec izpričujejo, da sc izkaže v poraba »Franz Josefove« vode kot prava blagodat za po jedi in pijači preobložena prebavila. »Franz josefovac gren-čica se dobi v vseh lekarnah, drogcrijaJi in špecerijskih trgovinah. Učenost za smeh Kaj zlasti izdelujemo iz železa? 1 .»elan. V* Italiji rasic irvnogo citranč \k nome- ron. Razen tcjia imamo še važen produkt ti rastlinsu.., namreč slonove zobe. Iz slonovinc izdelujemo iimogo korm, nili stvari, n. pr. biljardne krogle. a Najvažnejši produkt H rue neumni otroci. Učenec: Jaz ne, flbspod profesor. Profesor: Ampak laz! So, sedaj sem pa prišel iz kortcepra hi pri tem me ne smete motiti. Danes jih zopet toliko vidim, ki jih m na, Ura mt>ra biti takoj 4, saj je že preo! dobre pol ure bila tri četrt. Tu zopet sedita dva nemiroeža. Imenovati ju noCem, sedita pa med Henningorn, Tam je tudi paglavec. Imenovati ga nočem, njegovo Ime se pa pričenja z začetne črko MadeJung. e lam je že zopet nekdo, ki ni ueimreA Kdor hoče o tem črtati kaj več, najde ▼ knjigi, ki sem ji potabil naslov, ie pa 4?. poglavje. Reden učenec ne bo nikdar pozabil priti v šok« z mmmttmi •osami. *ShrO V^^SJC h ri.ARj0H>-dn^ 12. te!rr»arja f930; Stev ^5 2Wcff«t Črtava 57 Vstala je in stopala pred lopove. Sklenila je roke, proseč, naj se je usmilijo. To je bila njena zadnja nada. — Gospoda... ne branim več svoje Časti, temveč čast rn dobro ime vseh onih nesrečn-ežev, ki so vam izročeni na milost in nemilost. Usmilite se ubo-sah ljudi, ne pahnite v neyečo onih. ki so enkrat v življenju grešili. — Za prid*?o se leo zahva^emo. _jo je prekinil Doz osorno. — Ce nas boste tako vlekli za nos, bomo prisiljeni odkupnino zvišati. Da. te nam brž denar! ' B , — Denar! Denar! — so kr.cali lopovi v en glas. Morrka de Royalk>te ni mogla vec jta-drževati solz. Skoro proti svoji volji je priznala, da denarja nima. Lopovi so se presenečeno spogledali. — Sati se ša'.vte. madame, — je dejal Dož. — Ce bi ne mogli plačati, sem prepričan, da bi ne bili tako nespametni, da bi prišli v naš brlog. — Nimam denarja. Prisegam, da ga nimam. — je zajecljala nesrečna grofica obupano. * — Po kaj s»te toirej prišli sem? — Ne vem! ... Ne vem! — je odgovorila Monika in se sesed'a na stol. Tedaj so lopovi spoznali, da govori resnioo in da je prišla med ne z zahrbtnim namenom. Njeni p'ahi pogledi na vse strani so pričali, da jim je hotela nastaviti past. Planili so pokonci in obkolili nesrečno ženo. Zdelo se 'je, da so pripravljeni napeli vse sile, da jo prisilijo povedati, kaj je nameravala. Šlo jim je za kožo itn zato so bili ne-msmiiiem. Segali so po orožju, katerega so nosili noč in dan. Monika je čutla, da se ji bBža smrt. Lopovi so odložili črne maske. Zagledala je od jeze in strahu spačene obraze. Uboga grofica je mislila, da zblazni. Tedaj se je pa zgodilo nekaj nepričakovanega... Signalni zvonec je zapel na vso moč. luči so ugasnile. V naslednjem trenutku je pretresla ozračje strahovita eksplozija. Nastala je tema. v kateri so se začuli kriki groze in h-ciesti. Monika je za-tisnila oči, misleč, da se ji bliža zadn a ura. Vrglo jo je v zrak in nezavestna je padla nazaj. Niieno trpljenje ie bilo končano. j? Po nepričakovanem, nepojmljivem dogodku je minilo nekaj ur. Monika ie preživela strašno katastrofo. Dolgo je ležala onesveŠčena, slednjič se je pa le zavedla. Prestrašeno se je ozirala na vse strani. Zaman je ugibala, kje je. Radovedno ie ogledovala dolgo dvorano, v kateri so stale bele postelje. Po dvorani so hodile redovnice. Začela ie obujati spomine. Primerjala je sedanjost s preteklostjo. Slednjič je spoznala, da leži v bolnici. Toda kako je p-riš'a v n>o? Tega ni vedela. Rada^ fc^vprafc'a usmiljen-ko. pa at:čen. da mu ni mogel odbiti prošnje. Bil je ce'o ponosen, da ga je izbral seržant za sot^u-dniVa kar :e pomeimo da mu zaupa. Sodeč po seržantovih na-mfgavanjih se ie obeta-ia pustolovščina, polna presenečenj. Sant!ni je torej sedel za volanom avtotaksra v ozki ulici, vodeči mimo hotela »Irrrperia« na Promenade des Anglais. Kar je opazil, kako mu je seržant pomigrril. Bil je prepričan, da se bliža trenutek, ko bo seržantu potrebna njegova pomoč. Bil je torej pripravljen na vse. Malo prej je dobro videl, ka-ko se ie ustavil pred hote'om eleganten avtomobil. Videl je. da ie izstopil lepo oblečen moški in odšel v hotel. Ni pa slutil, da bi mogla biti kakršnakoli zveza med neznančevim prihodom in načrti seržanta Diavola. Deloma se mu ie posvetio v glavi šele. ko je opazil, da se je neznanec vrnil iz hotela in sicer z elegantno damo. ki je imela obraz do polovice zastrt z gostim pa;čclanom. In baš v tistem b'pu mu je seržant Diavolo pomignil, kakor bi ga hotel opozoriti, da se je približal odločilni trenutek. — To bo nekaj skrivnostnega. — je pomislil šofer. Toda takoj se je zgodilo nekad, kar je postavilo na glavo vse njegove slutnje. Pred seržanta Diavola ie stop-'l nenadoma mož v uniformi polkovnika. Spremlala sta ga dva redarja. Na polkovnikovo povelje sta redar-ia aretirala seržanta. To se }e zgodilo tako naglo, da šofer še pomisliti ni utegnil, kako bi rešil svojega prijate'ja. Šoferju se je takoj zdelo, da so z aretacijo prekrižani vsi seržantovi računi. Neprijetna mu je bila misei. da ne bo nič s pustolovščino, od katere si je obetal toliko zanimivega. Toda v hipu. ko sta se poI»kovn:k in seržant po živahnih kretnjah sodeč spo-rekla. ie šofer opazil, da je Hmuzina z neznancem in elegantno damo že daleč. Kakšna misel je šinila tisti hrp šoferju v glavo? Tega se še sam n? dobro zavedal. ■a Tone kokaina in heroina v Egipt omamna V Ženevi je zborovala te dni komisija Društva narodov proti Širjenju opija in drugih omamnih sredstev. Proti koncu zasedania je poroča1 ko-rnlsii policijski ravratelj iz Kaira Rus-sel paša o cvetoči irgovini z omamnimi sredstvi v Lgijvtu in o načinu, kako spravljajo tihntapci ta strup iz Ev-rl)pe v Esrpf. R» sse' paša je izjavil da sta bila do svetovne vome edina oman-na strupa v Egr.ptu haš'š in op;j, a še ta dva sta bla zelo redka. Po vn»-ni je pa začel prodaati neki grški zdravnk v odlični egiptski družbi tudi kokain, ki se ie kmalu zelo razširil 'n '"e zdaj še bclj priljublien kakor v 2e leta 1925 so proc'aiali koVa'n javno na ulicah eg'ptsk:h rrest. Kfo-gram k^ka'na ie vel'a1 okrog 2500. he-rona p-» 4500 D'n. Mentaliteta prebivalcev Eg-pta je za verižnistvo z omamn'mi sredstvi ze'o ugodna, ka:ti cg-ntsk* trgovci boče:o pridem dobro iqH zaslutiti. Vada ;e že 1. 1°^ poostrila zakon prot; šrienju omamnih sredstev in v enem letu je b?lo obsokrrb 2600 verižnkov. toda učinek strožuh odredb ie bfl samo ta. da ;e zavzel mesto kokana še revarnejš; he-oin. k^te»*ega so orodaj^l' Vnncem predlanskem leta že oo 12 000 Dn kg. Lan.i v januarju se je posreč;*o — Pol milijona Egipčanov uživa sredstva egiptski policiji s pomočjo dunajske odkriti organizacijo verižnikov z omamn'mi sredstvi. Kakor mnoge druge tajne organizacije, ie ime'a tudi ta svojo centralo v Švici. Verižn;ki so se zbirali v Curihu. od kod-er so raz-važali omamna sredstva na vse strani. Neki dr. Heftt :e imel v Curihu poseben laboratorii za opij. Njegovi izdelki so šli večnoma na Dunaj, kjer je ;mel konzorcM verižn:k"«v z mamili ve^ke zalege. V treh mesecih so prodal'' samo v Avstriji 300 kg omamnih sredstev in si*n»V' v ?en nad 300 000 fVn V°s ta strup so prodal5 ve''-*'' po trikratni ceni v r:g'r>t. Lahko si tore' mVimo. ko';k<"> zaslutijo ti brezvestni zastrup'jevalci egiptskega ljudstva Kako nevarno je ra^š'-rjena trgovina z o-rrtnrnrt'-m] sredstvi, oriča de'^vo, da je rr~š"*Va samo tovarna v Miih!-ha"""ii v Fjjfpt vsako leto rrrffko he-ro'na. k-^l'kor gq no-'-a^i^o vs: zdrnv-n;ki sveta v pHd.rucem ^etu za zdravila. Omamna s^e^tva uživa zdaj že nad pol miii.;ona Eerčan^v in nevarnost ;e tem ver;a. k**r začel; s^ati po njem tudi kmetje. Rnssel p?št ;e zaV^injiM svo-i govor z :z:avo, da Pv-r-ooa ne sme 7n«;tTnt?ati or;jenta. kamor gredo vcpVo leto tone op:'*a. kokaina ;n heroima. Iz Kolčakove preteklosti Admiral Kolčak. katerega so bolj-š^viki ustrelli 7. februara 1920 v Ir-kutsku. je bil ro.en 1. 1873 v Petrog-a-du kot s'n akt:vnega častn'ka. O'enil se je v Irkutsku 1. 1904. Leta 1895 je postal pomočnik povel:n'ka posadke na križanki »Rurik«. Ker bi bil rad odkril ružni teča', se je pos-ebno zanimal za oceanografijo :n hidrografijo. Leta 1900 se je učil pri Nansenu in se udeležil ;stega leta Tomove ekspedicie. Le:a 1902 je organ'ziral novo eksped:cijo sam in ugotovil, da je Toll mrtev. Pro-stovo'ni se je udeležil boiev z Jap n-ci v Port Arthurju, ker je bila po njegovi zaslugi potopljena japonska kri-žarka. Nekaj ča^a je deloval v vo;aški akademiji, 1. 1909 se je pa udeležil nove znanstvene eksoedicije. ki je preiskala Berngovo ožino. Leta 1916 je postal poveljnik črno-morskega brodovja in povišan je bil v viceadmirala. Udariti bi bil moral na Carigrad, toda - revolucija je prekrižala njegove račune. Kot dober Rus je smatral za svojo dolžnost podpirati vsako vlado, ki bi nadaljeva'a vojno. Revoiu-cijonarni duh je bil objel tudi mornar e :n zato je Kolčak odklonil mesto poveljnika baltiškega brodovja in odložil tudi poveljstvo v Sevastopolu. Odpotovati je hotel v Ameriko, spotoma ie pa vstopil v angleško službo in pos'ali so era na da1 ini vzhod, da bi organ z*ral armado proti boljševikom. Iz Vladivo-stoka ie pršel v Omsk. kjer je postal vo:ni minister zapadnosibirske vlade. Po prevratu v omskem direktoriju ie Dosta! Kolčak takozvani vrhovni upravitelj Sibirije. 5000 let star mavzolej Parški listi poročajo iz Karre. da so našli egiptski arheologi blizu velike sfnge staroegi-ptski mavzolej, ki e eden nahrečj;h in tudi najstare Ših. Iz nap:?ov ie razvidno, da gre za ogromen nagrobni spomenk velikega svečenika egiptske boginje Neheb Ra Overa. Nagrobni spomenk obstoja iz 80 ma'ih sobic m 30 serdabov, to so nrostori za kipe mrtvih. Mumije veli-keea svečenka še niso našli, pač pa so našli mumije nekaterih njegovih služabnikov. Našli so tudi mnogo draguljev in dragocenosti, kamere so Egipčani nosili ob svečanostih. Angleški listi poročajo iz Kaire, da izvira nagrobni spomenik, katerega so odkriili blizu vel&e sf nge, iz 1. 2730 Dred Kristusom. Veliki svečenk Ra Over je živel za časa tretega kraila pete dinastije Neferi-Rika-Ra. Mumije služabnikov ve'ikega svečenika, ki so bili pokopani istočasno z njim. so bile zelo dobro ohranjene. Na eni roki so našli dragoceno zapestnico s krasnimi dragulji. Tudi na truplih drugih služabnikov so našli več draguljev. utirali r:!:e Zdravnik dr. Szulman in ranocelnik Blank v mestecu Tomafzevo na Poljskem sta lečila težko bolno žensko, kateri sta vbrizgava'a serum. Pri tem se ie pa ranocelniku zlomila igla :n konica je obtičala v telesu bolne ženske. Blank je sicer potolažil njene sorodnike, da je iglo operativnm ootom odstranil in da bolnici ne pret' nobena nevarnost, toda nesrečna ženska e čez 24 ur v strašnih bolečinah umrla. 2rtev ranocelmkove ner»rev:drostl so pokona1!. toda Dreb:va'stvo mesteca je začelo kmalu govor'ti. da «ta zi-rcrivila n eno smrt zdravn k in ran-cenik. Možakarja sta valila krivdo drug na drugega in končno se e začela za zadevo zanimati po!:c';a. ki je obvestil tudi državno o^avdn štvo. O1 lasti so odredile sodno komisi'o. truplo so od-kopalj in amputrali obe roki. da ugo-tove. če res ti e" v tel-esu konec :g'e. V roki so res nas': koriec :g'e 'n p~s'e-dica je b;la. da sta mora'a zdravnk in ra^oc^'n'k v 7anor. □TROiKt NOGAVICE 'ilGOM Najbolj, nartrafnejse. zato najcenejše! 13 Pri zdravniku. — Gospodična, pregledal sem vas natančno, toda prepričal sem se, da ste popolnoma zdravi. Da bi le jaz imel vaše srce. — O, gospod zdravnik, kar vzemite ga. Strašna novica. — Ah, križ božji, to je nesreča. Tega ne preživim! — Kaj se je pa zgodilo? Je kdo umrl? — Ne, pač pa je moj sosed zadel na torr.'bo'li avtomob'1. Najboljša ženska lastnost — Pravijo, da se ženiš. Priporočil bi ti dekleta, ki ima najboljšo žensko lastnost. — Kakšna pa je ta lastnost? Ali zna dobro ku»hati? — Ne oač Da je mutasta. Če stenograf slabo sliši. V nemškem parlamentu je neki poslanec izjavil: »Die Reg-lerung macht aus dieser Angelegerrheit eine cause celebre«. V stenografskem zapisniku je pa stalo v splošno presenečenje »grosse Leber«. Nočni objem. — Kandelabri so na novo preple-skani. — Da. tudi jaz sem to opazila, ko ie prišel mož ponoči domov. Revmatizem Zahvalnica. G. dr. I. RabteievOi Beograd. Sarajevska 70. Vaša čas-opi^na reklama ni samo reklama, temveč VaŠ tek. RADIO BALSAMIKA deluje resnično prav dobro. Na primer: MoJ s Juga ni nto-gel stati na nogah, zatorej na mogel tudii rac" delati. Po pona'bi dveh steklenic Vavega leika se more reči, da se je po-pokKtftua poz-dra'vil jn danes lahko brez bolečin dela vse. Prosim Vas. ovifci?f c|)asi< Vsaka beseda S« pmr. Plaćo ar lahko tudi • enamkah Za odgovor znamko I Na up.ušunjo hre* znamke m mmmm i-fi&rfnrinmn Natm.mi** n&n* inim n> - V subabonement odda kavarna Emona več inozemskih časopisov. Pojasnila vsako dopoldne pri kavarni-ki bla^aMi. S35 I Precizne žepne ure ' »Schaffhausen«. »Omeza«, »Dola«. »Zenith«. velike ^bere. IVAN PAK 12, LJubljana, Pred Skofi>o 15 75f. Črno sladko novo vino ima delikatesma trgovina Buzzo-hni. Lmga-njeva ulica. 789 Velika delavnica za mizarja, ključavničarja, p'e-skarja ali pletilnico s skladiščem in eventuelnim stanovanjem s parcelo takoj naprodaj, ali se da v najem blizu centra. Naslov v upravu 838 Absolventinja trg. šole mlajša moč. zmožna slov in nemškega jezika, strojepisja, vajeoa tud" trgovine, išče službo v pnsar-ni ali ta blagarmčarko Gre tud na deželo Ponudbe na upravo Usta pod »Začetnica«799. Cenjene dame! Vljudno opozarjam, da sem otvoril najmodernejši frizerski damski salon ter delam z rvajboVvnr starejšimi st-rokov-njaškinr moCma in izvršujem vsa v to stroko spadajoča dete. — Za obrten obisk se priporoča Matko Sijakovič. Prečna hI. Št. 4. poleg Mestne kopeM. 784 Seno po Din 110 in slamo po Din 75 za 100 kg prvovrstno sladko v balah, če se vzame v količini nad 10 bal tudi cenejše, prodaja iz komisijske zaloge Špedicija TURK Ljubljana Klavirje m pramne prodaja, izposoiuje. popravlja i>n čisto ugiaši>}e rraicenvj« — tud: na obroke — tovarna klavirjev W A R B I N E K. Ljubljana. Gregorčičeva ulica 5, Rimsfca cesta 2. S29 □□□□conacocozaDDnnoo Vezenje nevestinih oprem, zaves, pregrinjal najcenejše in najfinejše MATEK & MIKES, Ljubljana (poleg: hotela štrukelj) Entlanje, ažuriranje, predtiskanje takoj! 20 odstotne kronske bone v okvirju svoje potrebe kupuje po 60% Pučka štediona Osijek. Rok je kratek, kdor preie poš!]e, bo prodal. Požurite se! Zahvala Ob smrti našega nepozabnega svaka in strica, gospoda medicinalnega svetnika • dr. igacdja Jelovška bivšega višj.ga okrajnega zdravnica v Radovljici se zahvaljujemo vsem, ki so nam izrazili svoje sočutje, so dragega pokojnika kropili, se poslovili od njega pred hišo žalosti ter ga spremili na njegovi poslednji poti. Enako se zahvaljujemo vsem društvom, korporacijam, gospodom pevcem za lepe žalostinke in darovalcem lepega cvetja. Na Vrhniki, 12. februarja 1930. ŽALUJOČI OSTALI. Urejuje Jomp Zupančič. — Za •Narodno tiskarno«. Pran Jeaoriek. — Za opravo m ms&ra-tni d«4 fcsta. O ion Chnstol. — Vsi v U^b^am.