OCENE, ZAPISKI, POROČILA, GRADIVO H KRITIKAM PRAYOPISA, PRAVOREČJA IN OBLIKOSLOVJA V SSKJ Ob izidu prve knj ige SSKJ se je oglasilo neka j kritikov, ki so se do- taknili pravopisa in pravorečja. Večina je to opravila mimogrede; v zvezi z drugimi problemi je izrazila še svoje nezadovoljstvo s to ali ono pisavo, redkeje z izgovorjavo.1 Dve kritiki pa sta posvečeni prav pravopisnim in pra- vorečnim problemom. To sta kritiki J. Goliasa2 in J. Toporišiča3. Toporišič napoveduje v nada l jevanju tudi kr i t iko oblikoslovja. Če pr imer jamo pomisleke kritikov med seboj, vidimo, da so zelo različni in da si včasih prav diametralno nasprotujejo. Že iz tega lahko sklepamo, da pri teh stvareh ne gre ioliko za kake objektivne slabosti slovarja, ampak bolj za subjektivne poglede kritikov, ki so vsi trdno prepričani, da je le njihovo mnenje absolutno pravilno. Jasno je, da slovar, ki da je objektivno podobo jezikovnega s tanja —• le malo korigiranega v smislu pravilnosti in sistemskosti — zadnjih desetleti j (v pravopisu in pravorečju seveda ožjega obdobja), ni mogel ustreči nobenemu kritiku, saj bi oni hoteli, da bi slovar da ja l neko idealno podobo jezika, kakršnega si je vsak od n j ih zamislil in kakršen bi po nj ihovem mnenju moral biti in na j v prihodnosti bo. Samo da si ga je vsak zamislil popolnoma drugače: da Gradišnik ne mara pisave kombajn, kontejner, delišes4, Toporišič pa ne basketball, call girl, cercle ipd..5 1 Včasih tudi, ne da bi direktno omenjali SSKJ. Omeniti bi bilo treba zlasti J. Gradišnika (prim, tudi spodaj op. 4), J. Modra (predvsem o tehnični ureditvi, man j o drugem — glej odgovor uredniškega kolektiva v Nedeljskem dnevniku 21. junija 1970, sir. 5), B. Debenjaka (glej spodaj op. 7 in 11). Precej je o teh stvareh govoril tudi R. Rupar v radijskih jezikovnih pogovorih 28. marca 1970. ko je ocenjeval SSKJ I. V precejšnji meri se je z odločitvami SSKJ strinjal, ugovore je imel zlasti proti kračini v deležnikih na -eč in k tehnični ureditvi zapisa izgovora v geslih, ker je po njegovem preveč stvari strpanih v uvod. Toda če bi hoteli vse podatke dajati ob geslih, bi prva knjiga slovarja narasla za nekaj pol. Razen tega so v uvodu take oblike, ki jih povprečen poznavalec slovenščine navadno sani pozna. Le nekaj tehničnih stvari, kot izgovor 6 + n. é + j ipd., si mora zapomniti. Kdor hoče upo- rabljati slovar, si pa uvod mora ogledati, sa j se sicer tudi pri razlagah ne bo znašel, ker ne bo vedel (kar se je nekaterim kritikom že večkrat zgodilo), kaj pri razlagi pomeni vejica, k a j podpičje, ka j določena vrsta tiska itd. 2 J. G(olias), Naše slovarske tegobe, Mostovi, št. 7, junij 1970, 1—8; glej še op. 14. Kritika je namenjena SP in SSKJ. 3 J. Toporišič, Pravopis, pravorečje in oblikoslovje v Slovarju slovenskega knjižnega jezika I, SRL XIX, 1971, str. 55—75, 222—229 in napovedano je še nadaljevanje. V glavnem isto je predaval tudi v lingvističnem krožku Filo- zofske fakultete 23. nov., 7. dec. in 21. dec. 1970 ter nato tudi v več radijskih jezikovnih pogovorih. 4 Prim. J. Likar | = J. Gradišnik] v TT 26. nov. 1970, str. 25: »[...1 da bi se potem v slovenščini pisale oblike, ki so našemu očesu nevšečne ali tudi smešne, kot recimo zadnjič omenjeni kontejner, kombajn | . . . ]c . Prim, še TT 19. nov. 1970, str. 23; 17. marca 1971, sir. 15; o delišes: TT 8. okt. 1970, str. 25; 24. marca 1971, sir. 15. 5 I.e. 59—65. 28 — Slavist ična rev i ja Golias ne detajl,6 Debenjak pa ne bastija,7 Golias lioče zamenjati žirijo z jury,8 Toporišič commedio dell'arte s komedijo delarte9 itd. Če n a j bi bilo vsakemu ustreženo, bi bilo treba izdati poldrugi milijon var iant s lovarja — ne samo dve, kot misli Gradišnik10 — tistih nekaj sto tisoč Slovencev, kar bi jih še ostalo brez svoje variante, bi se morda le priključilo h kater i od teh variant. Slovar raznim takim željam ni mogel ustreči, ka j t i brž ko odstopimo od načela, da je treba prikazati tak jezik, kot v resnici eksistira. ni več nobenih objekt ivnih meril. Jezik pa je sredstvo za sporazumevanje in ne sredstvo za poskuse. Pravopis in pravorečje sta sicer v vsaki izdaji ustreznih priročnikov malo drugačna, ka j t i jezik se spreminja in razvija, temu razvoju pa je t reba prisluhniti in ga upoštevati, včasih mu pomagati, včasih se mu tudi upreti, če začne iti v nepravo smer proti duhu jezika. Vsako poseganje v usta l jene stvari pa je zelo tvegano. Skora j vse nasilne reforme so propadle, ne samo —Dec. V slovarju je tore j samo deloma mogoče usmerjat i , spravl ja t i v sistem in upoštevati perspektivne tendence. To se je večkrat zgodilo tudi v SSKJ. Tako npr. oblike blef, ki je v slovarju navedena na drugem mestu s kvali- f ikatorjein t l ld i, sploh ni bilo v gradivu, ki ga ima Inštitut za slovenski jezik SAZU, s katerim je delan slovar, in je prišla v slovar le zaradi občutku, da je ta oblika možna, in zaradi sistemskosti. ker so bili pri glagolu tudi zapisi z e. Kritiki se zda j zgražajo zaradi u-ja,11 toda če se ne bi upoštevala per- spektivnost e-ja,12 bi oblike z e glede na gradivo sploh ne bilo v slovarju. Pre- 0 Mostovi št. 7, str. 5—6. 7 Prostor in čas II, 1970, str. 512. Geslo bastija je v slovarju razloženo s »srednjeveška t rdnjava z visokimi stražnimi stolpi«. Tn to je popolnoma v redu. V tem pomenu se beseda rabi le v taki obliki (v gradivu za slovar je 22 takih listkov od Andrejčkovega Jožeta preko Zupančiča, Preglja, De- beljaka, Vidmarja, do Modra, Pahorja itd. in do terminoloških predlogov). Priznam pa B. Debenjaku, da je napaka, če je v SSKJ pod geslom bastija za črtico napisano Bastija z razlago »ječa v Parizu [...]«. To je nastalo čisto zaradi tehnične plati: ker je v slovarju načeloma prva geselska oblika po- splošeno uporabljana v vsem članku, je tudi tu nekdo napačno zapisal Bastija. Moralo bi biti vsuj tako kot v SP 1962 (Basti(f)ja) ali še bolje kot v SP 1950 (bastija : Bastilja). Tudi marseljeza bo v drugi knjigi SSKJ pisana z Ij (vsaj na prvem mestu bo ta oblika, če bo marsejeza sploh dodana s • alodijalen, beneficij — bénéficiât -»- beneficijat, cere- monij — ceremonial ->• ceremonijah komedija — komediograf -»• komedijograf itd. Ker nimamo socija, bi na ta način lahko ostalo socialen. Podobno ima Pleteršnik genijulen : socialen. To pa bi bilo seveda preveč komplicirano, znatno bolj, kot je zdaj, zato najbrž misli Toporišič na posplošitve, ko piše: »Zadevne pripone bi se tudi lahko kar naštele (npr. pišemo -ija, -eja. -ijalen. -ijaren ipd.).« S tem pa seveda pravilo, da pišemo j v izpeljankah od besed, ki j že vsebujejo, ne bi več veljalo. Razen tega se pod ipd., kot vidimo iz prejšnjih izvajanj, skrivajo še številne druge pripone, tako da po ovinku spet pridemo skoraj na pretežno odpravo hiata. Hiat so že poskušali odpraviti. Škrabec, pod katerega vplivom je večkrat tudi Toporišič, ni trpel hiata niti na medbesedni meji.22 Pleteršnik ima od- pravl jenih n e k a j več hiatov, kol je navadno danes.23 Levčev Slovenski pra- vopis 1899, ki je v marsičem sledil škrabcu in zlasti Pleteršniku, j ima pri hiatu ni. Ima namreč že popolnoma ista pruvila za hiat, kot j ih imamo danes (glej § 467—469). Vendar je bilo v praksi precej neenotnosti in dovolj pogosto so zapirali hiat pri i + V z j. Nekateri pa so šli celo tako daleč, da so odpravljali zvezo katerihkoli vokalov in pisali februoar, jezuoit ipd. 22 Glej Сл. L 1880, 7c—8(1 (ponatisnjeno v JS I 121—127); XXVII. 1910, l e . 23 Prim. npr. akcijonar, alodijalen. amonijak. dijakon. dijamant, genijalen, idijot itd., vendar biblioteka, biografija, diadem, diagnoza, diagonala, dialekti- čen. hierarhija, hieroglif, patriarh itd. Proti Levčevemu pravopisu je glede hiata nastopil tudi Štrekelj.24 Pote- gu je se za pisavo ijV in to utemeljuje s tem, da j govorimo in da ima mnogo teh besed v drugih oblikah skupino ij (npr. aloclij — alodijalen). Torej najdemo tu ista stališča in utemelj i tve kot pri Toporišiču. Levčevo tradici jo je nadaljeval Breznik v Slovenskem pravopisu 1920. Tu sicer ni posebnih pravil o hiatu, toda po slovarčku se vidi, da popolnoma sledi Leven. Isto je glede hiata v Breznik-Ramovševem Slovenskem pravo- pisu 1935. Po SP 1935 se je pisava hiata začela ustal jevati v smislu predpisov. Glonar je ob izidu SP 1935 še branil j z vso vehemenco,25 toda ni uspel. Zdaj smo navajeni pisati ponekod iV, drugod ijV in v glavnem ne prihaja do pomot,20 razen v posameznih primerih. Toporišič ne govori posebej o tem, ali zahteva odpravo hiata tudi v tipu radio -»• radijo. Seveda je pri maksimalni varianti reforme hiata jasno, da vključuje tudi ta tip. Glede na to, da zahteva Toporišič j v priponi -oa. bi seveda -io še prej prišel v poštev. Vendar teh stvari niti Glonar ni uvedel v svoj slovar. Toporišičeva zahteva, da se izenačita priponi -ea in -oa, stoji že pravzaprav izven problema o hiatu. Hoče, »da bi se pisalo ne le -eja, ampak tudi -oja (aloja), iz česar je popolnoma razumljiv pridevnik a lojen (in seveda tudi rodilnik množine (in dv.) a/o j)«.27 Popolno paralelo med -ea in -oa je težko potegniti, ker sta se doslej obravnavali različno in ker gre pri prvi za prednji vokal, ob katerem je lažje vstaviti j. Razen tega tudi Topo- rišičev podatek o pisavi tujk na -ea ni točen, saj velja v celoti le za nagla- šene primere (proti alinea, area).28 V slovarju je alöja in Aloa, kar pri tem primeru pravzaprav ustreza stanju pri -e(j)a; pridevnik pa je le od aloja, kot nam kaže akcent, ker je le ta toliko v rabi, da je prišel v slovar. Od âloa bi bil pridevnik aloin, kot so ga včasih predpisovali (toda SSKJ nima vseh 21 O Levčevem slovenskem pravopisu in njega kritikah, Ljubljana 1911, 114—118. 25 Prim. Glonar, Slovar slovenskega jezika, Ljubl jana 1936, str. IX—X. 20 Toporišič sicer misli (str. 64), da bi nelektorirana besedila (npr. notranje dopisovanje v podjetj ih in ustanovah, šolske naloge učencev vseh vrst, pisma uredništvom, delovnim in družbenim ter političnim organizacijam, dnevniki ipd.) dala precej drugačno podobo kot listkovno gradivo za slovar Inštituta za slovenski jezik. Toporišič govori o tem v zvezi s pisavo tujk, toda z isto pravico bi lahko to uporabili tudi pri drugih pravopisnih problemih. Taka nelektorirana besedila nam sicer lahko služijo za študij tendenc, ne moremo pa kar sprejeti vsake stvari, ki se tu pokaže. Kaj vse bi dobili, če bi kar sankcionirali napake iz dopisovanja med podjetji, šolskih nalog in dekliških dnevnikov. V takem primeru lahko prenehamo pisati slovarje in tudi slovnice. Na drugi strani pa bi npr. J. Golias upošteval samo tako kvalitetne govornike s tako šolano govorico, da ne govorijo niti takih barbarizmov, kot so embalaža, tuš. poanta, trener itn. (za ambalaia, duša, puenta, tréjner). Mislim, da je tudi pri vrednotenju jezikovnega gradiva treba imeti neko mero in ne preti- ravati v nobeno skrajnost. (Da pa tudi pri slovarju nismo čisto pozabili na nelektorirana besedila, prim. npr. op. 20.) 27 Glej str. 61. 28 Geja '» gea malo izstopa zaradi kračine besede. Ob času redakcije jc gradivo prevladovalo na -ea. Toda zaradi paralele z drugimi primeri na -eja. je v slovarju na prvem mestu geja. pridevnikov20). Torej bi se Toporišič lahko opiral le na rodilnik množine (in dv.). Ker pa se v besedah na -oa v drugih oblikah j ne govori, odpade seveda tudi ta argument, sa j je treba -j v rod. mn. razlagati kot končnico.30 Po Topo- rišičevo bi morali pisati boja tudi za udava in vrsto krznenega ovratnika (kot za plovko in barvo), moja za vrsto izumrle ptice, stoja za šolo in nauk stoikov, na kar bi se najbrž bilo težko hitro privaditi. Pri problemu hiata pa Toporišič ni načel vprašanja, kako je z njim v skupini V + i: ali bi ga bilo treba tudi tu zapirati z j ali ne. Tisti, ki so zagovarjali ijV, so navadno pisali tudi Vji, vsaj delno. Štrekelj npr. teoretično o skupini Vi, kadar je dvozložna, sicer ne govori, toda piše:31 prozajik, prozajist. mozajika. Pleteršnik, ki ima odpravljenih man j hiatov, ima: prozaik, prozaist, mozaika, alkaloid, lieroida, toda lajik, lajištoo, oktrojirati. Glonar sicer tudi posebej ne govori o tej skupini in v slovarju ni popolnoma dosleden, vendar se v glavnem drži pravila, da v skupini Vi piše j, če i ni akcentuiran, če je akcentuiran pa ne: lajik. lajičen, lajicizirati, stojik, algebrajičen, arliajičen, herojičen, prozajičen, prozajik, toda prozaist, arliaizem, heroina, heroizem, alkaloid, cikloida, dadaist, dadaizem, egoist, graduirati, mozaik, oktroirati itd.31 Število primerov s skupino Vi je bilo včasih zelo majhno, toda od slovarja do slovarja zelo narašča (zlasti nove tvorbe na -izem. -ist, -ičen, -irati), zato jih je treba pri obravnavi hiata upoštevati in Toporišič ne bi smel mimo njih. Pri hiatu izhaja Toporišič iz domneve, da se med i + V izgovarja j. Tako tudi že prejšnji nasprotniki hiata. Vendar stvar ni tako enostavna. Ali se izgovarja socialen ali socijalen niti ni tako lahko določljivo. Zlasti, ker slo- venščina nima pravega spiranta j. Največkrat se v pogovornem jeziku sploh govori socjalen, toda to še malo ni dokaz, kot mislijo nekateri, da mora zato eksistirati med i in a j in da po redukciji i-ja ostane -ja-. Tu gre za direktno spremembo ia ali ija v ja in ne i ju preko aja v ja. Anketiral sem več izobra- žencev glede izgovora hiata in večina je bila mnenja , da j-ja ne izgovarja.33 Celo nekateri , ki so trdili, da izgovar ja jo -ija-,3* pri direktnih fonoloških opozicijah kot piano : pijano niso mogli potrditi, da jih «izgovarjajo enako, ampak so trdili, da sta tu dva različna j. To pa bi kvečjemu kazalo na to, da v hiatu ni pravega j, ampak samo nekak mehek prehod od enega vokala k drugemu. Vsekakor pa se na izgovor tu težko opiramo, ker je precej labilen, precej različen od človeka do človeka (tisti, ki so man j pod vplivom pisane besede, bol j odprav l j a jo liiat), oil pr imera do primera (pri bolj knjiž- nih več hiata; več hiata tudi pri takih, ki v pogovornem jeziku iV zaradi 20 Glej S 4: Zaradi omejenega obsega v slovarju tudi ni glagolnikov, tnanj- šalnic, svojilnih pridevnikov, abstraktnih samostalnikov, imen za delujoče (ženske) osebe ipd., če se le redko rabijo. Narediti jih je mogoče po splošnih jezikovnih zakonih. 30 Gre za morfemsko pozicijsko varianto (alomorf -j za vokalom k navad- nemu -0 oz. -a pri premičnem naglasu). 31 O Levčevem slovenskem pravopisu 117, 118. 32 Vendar jezuitizem (v neakcentuirani poziciji proti lajicizirati), fluid (če ni izgovarjal flüjd, kar pa ni verjetno, ker bi potem najbrž pisal j. prim, po njegovem prepovedani celulôjd za celuloid). 33 Anketiral sem večino tistih, ki so navedeni v članku Akcentske variante SRI, XVIII, 1970, 13—14, in še nekatere druge. 34 Npr. Mj, Jm, 15. Urbančič, M. Košmrlj, I. Šircelj. konzonantske soseščine ne razvijejo v jV, npr. prioriteta) in tudi od vokalne skupine do skupine (nihče od anketirancev ni izgovarjal npr. trijumfirati). Kako je natančneje z izgovorom hiata, bi bilo treba še raziskati. Da pa lahko izgovarjamo skupine ia, io, ie, iu, ii tudi brez vmesnega j, nam doka- zujejo primeri kot priagitirati, priobčiti, prienačiti, priučiti, priimek. Ali bi bili morali v s lovarju odpraviti hiat ali ne, o tem sploh ni vredno govoriti, sa j si sestavljavci niso izmišljali nekega novega jezika. Vprašanje je le, ali bi bodoči novi pravopis lahko priporočil odpravo hiata. Bojim se, da bi bil rezultat tak kot z -vec. Zelo verjetno bi se l judje temu uprli. Eni zaradi rušenja ustaljenosti v knjižnem jeziku, drugi pa bi v tem prav gotovo videli tudi hrvatenje in jugoslovenarstvo. Tudi če bi dovolili dublete tipa socializem in socijalizem, bi se l judje vznemirjali. Stabilnost bi bila porušena. Preveliko število dublet tudi ni ko- ristno. Toporišič sam je bil nekoč proti njim, »ker se z variantami še podvoji število enot, ki si jih je treba zapomniti«.'5 V novem pravopisu bi bilo možno iti le v manjše korekture. Morda pri kaki redkejš i priponi (morda pri -ian); vsekakor pa bi lahko dovolili j tudi v posameznih primerih. Saj imamo tudi zda j npr. bastion : legijon ipd. in torej premik v nekaterih besedah ne bi ničesar porušil. Eden takih primerov je npr. aziat, ki ga dovolj pogosto pišejo a zijat.30 Najbrž bi kazalo izenačiti tudi -ijanec, -ijanstoo : ianist, -ianizem (arijanstuo — arianizem ->- arija- nizem). Priponi -izem, -ist sta se namreč že toliko udomačili, da nima smisla pred njima spreminjati na tuje pred drugimi priponami že poslovenjeno pri- pono -ijan. V nadal jevanju obravnava Toporišič razne možnosti zapisov glasov pri tujkah. Najprej govori o zapisu glasov j in џ. Pravi: »Drugi problem je pisava glasov j in џ v tu jkah (naši točki 2 in 3), tip aitiologija, audi. — Tu je treba posplošiti na vse tuje jezike pravilo, ki je bilo v SP 1950 (in v glavnem tudi v SP 1962) formulirano za grške in rimske tujke, to je, da jih pišemo fonetično po slovenski izgovorjavi (kar pa je SP 1962 v dvoglasniških zvezah neprimerno zožil samo na u: ,,[D|voglasnika au in eu pišemo z av, eu: avgment, eofemizem" (§ 72, str. 69). V obravnavanem delu slovarja so prizadete naslednje enote: apartheid, bianco, ba(s)relief, behaoiorist, boy, buick, cankariana, celuloid — audi.t Prvo, ob čemer se je treba ustaviti, je citiranje. SP 1950 sploh nima pravila o dvoglasnikih v grških in latinskih tujkah, v slovarskem delu pa prav tako najdemo oblike tipa aitiologija (poleg mojra), zato SP 1962 ni mogel zožiti pravila na u, čeprav je res pri imenih spremenil pisavo iz aj, oj, ej na ai, oi, ei, vendar pri imenih z izvirnim obrazilom tudi ao, ev v au, eu (Euripides, Zeus in celo Taurus).37 Drugo, nu kar je treba opozoriti, je to, da je pri obravnavanih primerih treba ločiti več lipov: 1. aitiologija, 2. celuloid, 5. bianko, 4. cankariana, 5. buick, audi. •>* JiS X, 1965, 216. 1,0 Gradiva je malo več z j kot brez j. 37 Toda tudi v SP 1950 je npr. Plautove komedije. Pri tipu aitiologija bi dal prav Toporišiču. Zadnji pravopisi (tudi že SP 1950) so po nepotrebnem začeli uvajati i v diftongih pri grških tujkah. Najbrž pod vplivom jezikovne prakse, ki pa bi jo tu verjetno bilo mogoče obrzdati in ohraniti stara pravila,38 da v dvoglasnikih pišemo D in j. Zdaj novejši, zlasti strokovni pisci vse bolj pišejo v takih primerih i namesto j. Zadnji SP je uvedel, pač pod Sovretoviin pritiskom, tako pisavo tudi v podomačenih imenih (Aishil, Hefaist, Oidip ipd.)30 ]az sam bi bil za pisavo ajtiologija, toda slovar je delan po gradivu (v tem pa je deset listkov z ai in eden z a j), v njem je upoštevana tudi tradicija dosedanjih pravopisov (SP 1950 in 1962 imata aitio- logija, v prejšnjih pa besede ni) in zato ni mogel preko oblik kot aitiologija. dodal pa je kot dubletno obliko ajtiologija. le pri zelo redkih kot daimonion. ki so nekako citatne besede, je ostal tudi samo ai. Prav tako bi dal prav Toporišiču pri tipu celuloid. Tu je pisan i. ker so včasih naglaševali celuloid (tako še SP 1950). Toda če smo začeli drugače izgo- varjati . bi lahko začeli tudi drugače pisati. Beseda je dovolj udomačena, du bi jo lahko podomačili tudi v pisavi. Slovar tega ni storil pač zato, ker prav vse gradivo (50 listkov) kaže dosledno pisavo z i, lahko pa bi novi pravopis dovolil dubleto. Primer bianko ima v slovarju dvojnico bianko in bianco, izg. |bjanko]. Tuja oblika bianco se še toliko rabi,40 da je slovar ni mogel opustiti, čeprav ima že SP 1962 samo bianko in obliko s с le v zvezi in bianco. Oblika bianco je kot tu jka v nepodomačeni obliki čisto v redu. Vprašljiva je na pol podomačenu bianko. Teoretično morda res ni najboljša, toda v praksi eksistira in slovar, ki je i n formati vno-normativen, bi jo težko likvidiral in zapisal obliko bjanko. ki se je v slovenščini najbrž prvič pojavila v Toporišičevi kritiki. Da pa se je slovar izogibal hibridne pisave, kolikor se je pač dalo, sem omenil že zgoraj. Da se je pri primeru bianko uveljavil k, ne pa tudi j. je lahko pomagal še vpliv nemškega blanko. Podoben primer v slovarju je še fianketo. Tip cankariana. ki mm slovar ne predpisuje izgovora сацкагјапа, je na jbrž treba govoriti z i in je izgovor z j le pogovoren41 kot miljon za milijon, socia- len za socialen, karfjola za karfijola. To vidimo tudi po tem, da v soseščini težje konzonantske skupine izgovarjamo i, npr. prešerniana. Snfiks -iana je občuten tako tuje, da bi ga težko izenačili z -ijan/-jan (-jan v izpeljankah iz 38 2e od Levca dalje (glej pri Levcu, SP § 55, 466). 30 Mislim, da bi moral novi pravopis odpraviti Sovretove posege pri zadnjih pravopisih (zlasti zadnjem). Izgovor, da pišemo imena v originalni obliki in je treba tako pisati tudi grška in latinska, ne drži. Prvič zato, ker je pri kla- sičnih imenih pri nas določena tradicija, drugič pu zato, ker jih v celoti ne pišemo v originalu, tudi po zadnjem pravopisu ne, saj za Cytliera pišemo Kitera, za Commodus Komodus, ne smemo pa po zadnjem pravopisu pisati Ojdip, Ajshil, Zeos. Pri grških imenih pa gre še za transliteracijo in zato jih še z večjo pravico prilagodimo slovenski pisavi. 40 Oblik s с je okrog polovico. 41 Toporišič v svoji razpravi o pogovornem jeziku (SRL XVIII, 1970, 57 si.) med pogovornimi oblikami ne navaja tipa socjalen, miljon. Mislim, da bi ta tip moral biti med značilnostmi splošne pogovorne inačice. Pri tipu i(j)V (če i ni naglašen) se v pogovornem jeziku pri bolj pogostnih besedah, če ne pride do neobičujne glasovne skupine in če ni skupina i(j)V zu začetnim konzo- nantom (z redkimi izjemami kot cijaziti) ali v priponi -ija, izgovarja ja. podaljšane osnove na -j-: cankar janec, hitler junec : borzijanec), kot očitno misli Toporišič. Precej podobno je tudi s primerom relief (oz. barelief). Jaz izgovarjam relief, in da nisem sam, kaže že to, da so včasih nekateri tudi pisali relijef.4- Gre za to, ali na j bi bila to francoska ali nemška tujka. Najbrž smo jo dobili preko nemščine in zato tudi izgovarjali reli(j)ef. Precej l judi sicer res izgovarja reljef. toda ali na j to pri njih štejemo res za tip bjanko in ne za tip miljon. je težko dokazati. Če bi bil res knjižni izgovor reljef, potem je relief tujka s tujo pisavo, ki bi pri tej besedi ne bila umestna.43 Toda zdi se mi, da bi bilo prej kot o izgovoru je pri relief treba razpravljati o takem izgovoru pri ekste- rier (interier), česar pa Toporišič ni načel. Morda zato, ker v srbohrvaščini na- vadno pišejo reljef. toda eksterijer*4 Toda srbohrvaščina se ogiblje skupine rj. medtem ko je v slovenščini navadna. Pri tu jkah kot eksterier, bonboniera. ki so direktno iz francoščine, bi bil izgovor z je bolj upravičen. Slovar je pri bonboniera tudi v resnici dal pisno dubleto bonbonjera, ker je nekaj takih zapisov45 in se tako tudi precej splošno govori. Pri eksterier v slovarju sicer ni dublete (v gradivu ni nobenega izpisa z je), toda glede na to, da je pri interier nekaj zapiskov tudi z je, bi dubleta bila mogoča. Po drugi strani pa potem ne bi bilo več paralele z eksteriorizirati, eksteriorizacija. Prav tako bo morda treba dati dubletno pisavo tudi pri premiera (prini. npr. samo na ta način pisano garsonjera), za katero pravopisi (1950, 1962) predpisujejo izgovor premjêra,4e vsekakor pa bo izgovor treba uravnati po pisavi, sa j ni mogoče zahtevati, da bi l judje enako pisan sufiks -iera v različnih besedah (npr. ba- riera. bonboniera, kariera, mulatiera, premiera ipd.) različno izgovarjali. Pri tipu buick. audi ipd. ne gre samo za zapis j, v z i, u. ampak za zapis tujke v originalni obliki in spada v kompleksni problem pisave tujk po tuje ali po domače. Primer audi morda bolj izstopa, ker je drugače podoben našim besedam, vendar je samo pisan po tuje, kot so tudi imena večine drugih avto- mobilov. Pisava za avtomobile se je pač udomačila pretežno v tuji obliki (audi, austin. buick, cadillac, Chevrolet, citroen, dauphin, lancia. peugeot, porsehe. renault, simca. taunus, martburg ipd.) in to ne po krivdi pravopisnih predpisov, saj sta SP 1950 in SP 1962 predpisovala npr. pisavo ševrolet. Vendar praksa ni šla za njima, tako da v gradivu za slovar ni niti enega izpisa ševrolet. ampak vsi Chevrolet. Tudi pisava bujk je bila predpisana v SP 1962 s skoraj enakim 42 Prim. npr. pri O. Zupančiču v Galsworthy, Temni cvet, 1950. str. 221. 43 Slovar ni dal dubletne pisave, ker pisava z ie povsem prevladuje. V list- kovnem gradivu za slovar je (skupaj z izvedenkami) 165 izpisov in med temi jih je le 6 z je. pa še ti so večinoma nepomembni (G. Makarovič, Perspektive 1962-65, str. 411, 412; Sedej, Nekateri t okov i . . . 1966, str. 15; Novi svet II, str. 512; Ženski svet 1951, str. 176; Zurga-Fersman, Iz življenja kamnov, 1955. str. 44). Mislim pa, da ni mogoče vzdrževati razlike med izgovorom pri relief in ha(s)relief. kot jo imata SP 1950 in 1962 (pri drugem izgovor bareljef). 44 Pravopis hrvatskosrpskoga književnog jezika. Zagreb-Novi Sad 1960. ima reljef in eksterijer; Klaic, Veliki rječnik stranih riječi . . . , Zagreb 1966. ima kazalko relijef v. reljef in samo eksterijer. 45 V gradivu je 21 izpisov, od tega jih je 6 z je. 40 Vendar SP 1955 ne predpisuje takega izgovora in Glonar v svojem slo- varju piše premijera. Tudi Verbinc v Slovarju tujk nima označenega izgo- vora z -je-. uspehom oz. neuspehom.47 Samo pri nekaterih pogosto rabljenih imenih za avtomobile, ki obenem spominjajo še na kako drugo znano besedo, se uve- ljavlja tudi domača pisava, npr. pri folksDagen (ki ga pa SP 1962 piše po tuje). kadet, princ. Slovar je pri folksoagnu postavil domačo obliko na prvo mesto, kar pa je bilo glede na pisavo drugih avtomobilov morda prenaglo storjeno. Pri imenih avtomobilov se stalno srečujemo z originalno pisavo, stalno imamo pred seboj optično podobo znamke, napisane na avtomobilu, zato tu podoma- čena pisava tako težko prodre.48 Pač pa bi bilo imena za razne oblike avto- mobilov (kupe. karavan, kabriolet, kombi. džip) najbolje pisati po domače in v praksi to tudi že precej delajo, a v pravopisni komisiji je proti mojemu mne- nju obveljalo, da je v slovarju coupe in caravan na prvem mestu.48a Y nadaljevanju (str. 61—62) Toporišič postavlja pravila, kako je treba tujke pisati: opustiti tudi pri tujkah iz neklasičnih jezikov dvojne soglasnike, za- menjavati soglasnike glede na konkretni slovenski izgovor, ločiti pravopisno zveneče soglasnike od njihovih nezVenečih homorganskih parov, zliti zobnik с od zapornika t, neme soglasnike izpuščati. govorjeni dž tudi v pisavi podajati z dž. samoglasnike pisati samo z običajnimi slovenskimi 5 znamenji zanje. Ker Toporišič nato prizna, da se je po teh načelih SSKJ v resnici ravnal v primerih, ko je tu jkam dodajal podomačeno obliko, in ker se po teh načelih ravnajo naši pisci in jezikoslovci že od nekdaj, pravzaprav to ne spada v kri- 47 V gradivu za slovar je en sam izpis s podomačeno obliko (Vlado Habjan. Pomlad vnukov, 1955, 165), pa še ta je dan v narekovaj. Dosti več drugih imen avtomobilov ni v SP. 48 Pri folksvagnu ni napisa na avtomobilu (samo kratica oz. znak) in tudi zato tu bolj pogosto srečamo podomačeno pisavo. 48a V zadnjem času je začela revija Avto pisati vsa imena za avtomobile podomačeno. V št. 13. dne 23. junija 1971, je bilo to napovedano z naslednjimi besedami: »Po pravilih slovenske slovnice smemo pisati udomačene tujke tudi Slovenci po navodilu slavnega Vilka, tako kot jih slišimo in izgovarjamo. Odslej bo tudi v slovenski izdaji tako kot v srbohrvatski: pežo, ostin, folks- vagen, porše itd. Izjema ne bo no|bjen avtomobil, tudi tjsti ne, ki bo prišel na svet šele letos. Ga bomo pač takoj udomačili in bo beseda s pisavo vred tudi udomačena. Morda bomo sprožili s tem vihar, morda bo šla nova pravo- pisna revolucija kar tako mimo.« V naslednji številki 7. julija 1971 beremo: »Vlado Zupan. Emil Tanko in J. Koller so nas v pismih žolčno ozmerjali zaradi slovenskega pisanja avtomobilov po novem. Tovariši razžaljeni! Novo pisarijo so nam svetovali slovenski jezikoslovci, ki so rekli, da na j udomačena imena avtomobilov pišemo fonetično. Tako kot anketa za enquête' afera za affaire. Tovarna Peugeot bo torej prodajala pežoje ne pa peugeote.c Ker pa revija Avto n i u v e d l a s l o v e n s k e p i s a v e , a m p a k l i s t o , k i j o i in a v s r b o h r v a š k i i z d a j i (diftongov ne piše po slovensko, ampak še vedno piše audi, taunus), je jasno, da jezikovni urednik ni uvedel »nove pisa- nje« zato, ker bi preštudiral ustrezno literaturo, ampak po vsej verjetnosti iz nekih drugih razlogov (morda ekonomskih — da se zaradi tega ponekod lahko uporabijo klišeji ali del stavka za slovensko in srbohrvatsko izdajo) ali pa vsaj premalo premišljeno. Ne mislim se pretirano upirati tej »revoluciji«, saj sam v precejšnji meri podpiram poslovenjeno pisavo, vendar mislim, du je za jezik primernejša evolucija. Ta revolucija« je tudi začeta na neustreznem mestu, saj so avtomobili na jman j primerni za podomačeno pisavo, ker se stalno sre- čujemo z napisi na njih, ki so v originalni obliki. Seveda začeta na neustreznem mestu glede na današnje stanje našega jezika, na pravem mestu pa s stališča Toporišiča, kaj t i če zmaga ta pisava pri avtomobilih (seveda splošno, ne samo v Avtu), bi bilo nesmiselno ohranjati tlijo pisavo na drugih področjih. tiko slovarja. Sem spada le razpravljanje o tem, kda j je slovar dal tujki samo domačo, kda j samo tujo in kda j obe obliki: ali je to storil samovoljno ali se držal kakega načela in če je to načelo pravilno. Toporišičevo mnenje je, da je slovar naredil napako, ker ni diktiral fo- netične pisave, ampak upošteval dejansko stanje; pri tem pa še namiguje, da niti dejanskega stanja ni upošteval, ampak forsiral tujo pisavo (prim, o tem že zgoraj navedene citate in še spodaj). O načelnem vprašanju, ali bi bil moral slovar uvesti fonetično pisavo tujk, ni vredno diskutirati. Ce bi slovar upošteval vse Toporišičeve ali recimo Golia- sove ali pa tudi Gradišnikove zahteve, bi to ne bil več slovar sodobnega slo- venskega knjižnega jezika v polnem pomenu besede. Če pa vzamemo Topo- rišičevo zahtevo kot nekak predlog piscem, da bi mu sledili v tej smeri, je treba reči, da ima fonetična pisava tujk gotovo svoje prednosti in jo do neke mere tudi sam podpiram. Ne bi pa bil za kak ukrep, ki bi uvedel popolno fo- netično pisavo, ker ima tudi to svoje slabe strani. Slovenci smo pač vajeni na sedanji način sprejemanja tujk, to ima pri nas tradicijo in tudi vsi evropski jeziki, ki pišejo z latinico, sprejemajo tujke sprva v originalni obliki; izjema je le hrvaščina, ki je glede tega vezana na paralelnost s srbsko cirilico. Na- sprotniki fonetične pisave so pri nas dovolj številni in bi se kak ukrep glede tega ne mogel kar tako uveljaviti, kot misli Toporišič. Tudi ni gotovo, ali so res vse tujke kandidatke za podomačeno obliko, če je res »nepodomačena oblika tako ali tako samo začasna« (str. 64). Pri nekaterih gre podomačenje hitro: kompjuter se je uveljavil že med tiskom slovarja; že omenjeni ševrolet se pa ni, čeprav je bilo več kot 20 let predpisano, naj se tako piše. Nekatere tujke prej odmro, kot se pisno podomačijo. Toporišič pravi (str. 61), da slovar »v teh stvareh tako rekoč iz dneva v dan zastareva«. Toda vsak slovar zasta- reva. Zastareval bo tudi zaradi novih besed, ki se pojavljajo, in novih po- menov, ki se razvijajo. Uredniki so že ob izidu slovarja sami opozorili, da so se že med tiskom uveljavile nekatere besede, ki jih ni v slovarju (npr. futuro- logija).1" Zastareval bo torej v vsakem primeru. Če bi slovar pisal kompjuter, bi bil res bolj sodoben.50 toda ali bi bil res bolj sodoben, če bi pisal bujk in ševrolet, ki jih ni in jih morda nikoli ne bo. Že zato ne, ker ne bo več takih avtomobilov. Predvidevati, k je se bo uveljavila podomačena oblika in kje ne, je pa zelo težko. Nekatere tujke se v času, ko imajo tujo pisavo, tudi prila- godijo slovenščini glasovno, ali se celo naslonijo na podobne besede. Ni rečeno da je res najbolje sprejeti tujko v tuji izgovarjavi. Če bi tujke sprejemali tako, da bi jih po tujem izgovoru takoj zapisali fonetično, potem bi res lahko uvedli beronit za baronet." Včasih je dobro prilagoditi. Tako mislim, da ne bi bilo nobene škode, če bi npr. prenehali za doypack govoriti dojpek in začeli dojpak. ker govorimo tetrapak, blokpak in vse to lahko naslonimo na pakirati. Toporišič v nadaljevanju pravi, da »[č-]с primerjamo besede, ki so [v slo- varju] pisno podomačene, s tistimi, ki niso, se ni težko prepričati, da med njimi 40 Jurančič-Legiša, Nit 6. marca 1970, str. 137. 50 To se bo lahko evidentiralo tudi še v drugi knjigi. Pri kompjuter se je sicer začela močno uveljavljati podomačena pisava, toda istočasno se je beseda že tudi začela umikati računalniku. 51 Tako izgovarjavo zahteva Golias. ni prave razlike. Torej upravičeno pogrešamo njihove podomačene vzpored- nice. Y obeli primerih označujejo predmetnost s področij, kot so (...]«. Nato našteje deset takih področij tod katerih sta 6 in 9 enaki z istimi primeri). Če velja v slovenščini praksa, da se v začetku tujka sprejme največkrat v tuji pisni obliki in šele potem navadno podomači, potem je jasno, da lahko naj- demo podomačene in nepodomačene tujke z vseh področij. Vendar se vsa po- dročja le ne obravnavajo popolnoma enako: z vseh področij se tujke pisno ne podomačujejo enako hitro. Že prej sem navajal, kako je z avtomobilskimi izrazi. Precej paralelno gredo letalski (npr. hoeing, caravella). Tudi glasbeni termini se navadno bolj držijo v izvirni obliki kot npr. prehrambeni ipd. Npr. za blues. ki ga Toporišič šteje med primere, ki bi morali biti v slovarju pisani tudi po- domačeno, je v slovarskem gradivu 42 izpisov in niti enkrat v podomačeni obliki. Za jaz z (z izvedenkami) je npr. 141 izpisov, a le trije v podomačeni obliki in še od teh je eden Toporišičev.52 Seveda pa pri jazz razmerje 158 : 3 niti ni realno, ker izpisovalci oblike jazz, ki jim je vsakdanja, sploh ne izpi- sujejo več, medtem ko se pri obliki džez prav gotovo vsak ustavi. Tako bi lahko take primere navajal še in še. Slovar se je približno držal realnega stanja. Ugotoviti je še treba, če je res forsiral tujo, kar trdi Toporišič, ali pa morda podomačeno pisavo. Toporišič pravi (str. 64): »To, kar pri kvalificiranju dvojnic moti, je dejstvo, da je po- domačena oblika prevečkrat na drugem mestu. Tipa beige bež oz. beatnik in bitnik sta zastopana s 17 primeri ( ^ 9 + 8 ) tipu bife tl,,li buffet oz. a nt in out pa s 7 ( = 5 + 4), kar po mojem mnenju razodeva predilekcijo sestavljavcev slo- var ja za nepodomačeno obliko.« Pustimo za zdaj številke, ki so popolnoma napačne in ki ne kažejo na pre- veliko kritikovo natančnost, pri miru in se najpre j ustavimo samo pri njegovi razlagi teh številk. Po Toporišiču kaže to, da je pri dvojnicah tu ja oblika na prvem mestu, predilekcijo sestavljavcev slovarja za nepodomačeno obliko. Toda če kdo nima načelno odklonilnega stališča do pravopisa v slovarju, ne more nu osnovi tega razmerja (tudi če bi bilo resnično) priti do takega sklepa. Prav tako je namreč mogoče to razmerje razlagati tudi z druge strani: slovar je poskušal, kjer je bilo le mogoče, dati tudi podomačeno dvojnico, zato je pri tujkah kot banjo, beatnik, brandi/, cliianti. credo, gag itd., ki sc normalno pišejo po tuje,53 dal po vsej sili še slovensko obliko; medtem ko pri besedah, ki se pišejo že pretežno podomačeno, npr. brinetka, cece. cona. depo, gurman ipd.,54 slovar tuje oblike ni navajal, da ne bi dajal potulie tistim, ki bi radi pisali po tuje. Taka razlaga je prav tako mogoča kot Toporišičeva. Za človeka, ki ne pozna dejanskega stanja, sta seveda mogoči obe razlagi, vendar je glede nu dejansko stanje druga bližje resnici, kajt i slovar je pri podajanju dejan- skega stanja vendarle upošteval tendence, ki so perspektivne. 52 Jezikovni pogovori II, 1967, 162. Ostala dva (pisana dz.es) sta iz G. Ja- kopin. Žarometi 1962. 118, Suli-Cesarec, Pankrac in njegove žrtve, 1948, 248. 53 Prim, število izpisov v gradivu zu slovar: banjo (15) : bendžo (1). beatnik (15) : bitnik (3), brandy (20) : brendi (2), chianti (11) : kjanti (2), credo (55) : kredo (6), gag (13) in gagg (2) : geg (2). 54 Prim, število izpisov v gradivu za slovar: brinetka (17) : brunetka (8), cece oz. ce-ce (9) : tsetse oz. tse-tse (5). depo (22) : depot (10), gurman (l7) : gourmand oz. gourman (6). V resnici je npr. pri besedah, ki jih je Toporišič vzel za vzorec (vzemimo kar Toporišičeve vzorčne besede, da ne bo kdo rekel, da sein izbiral tiste pri- mere, ki so mi bolj ustrezali), razmerje v listkovnem gradivu za slovar tako: beige (9) : bež (2), beatnik (15) : bitnik (5), bife (55) : buffet ali bufet (25), avt (1) in aut (3) : out (4). Če imamo ob takih številkah v slovarju beige lu<]' bež, beatnik fudi bitnik, bife tudi buffet55 ter avt in out, ne kaže to nikake ,-predilekcijIe] sestavljavcev slovarja za nepodomačeno obliko«.56 In Toporišič, ki poudarja, koliko je delal pri slovarju,57 bi moral vedeti, kakšno je dejansko stanje v pisavi tujk. Če pa si ni nikoli ogledal gradiva, bi ne smel dajati izjav o težnji slovarnikov pisati v slovarju mnoge besede, če le gre, tudi ali celo samo po tujem pravopisu (str. 59), da jim je nedomača pisava tu jk premno- gokrat le ljubša od domače, da jim je domača pisava tako rekoč le vsiljivo, neljubo, postransko, manjvredno dete tujini (zahodnim) kulturam neprilago- jenih staršev (str. 58), o predilekciji sestavljavcev za nepodomačeno obliko, o skrivni agitaciji za nepodomačeno pisavo (str. 64) ipd.58 Y predzadnjem odstavku na str. 64 se Toporišič sicer nekoliko umika z izjavo: »Tem mojim načelom5" o pisavi besed tujega izvora je mogoče ugo- varjati z argumentom, da jc črkovni zapis besed v slovarju pač tak, kot ga kaže listkovno gradivo za slovar v Inštitutu slovenskega jezika.« Kako na j spravimo to izjavo v sklad s p re j šn j imi trditvami? Samo tako, da mu dejansko stanje ni važno in da lahko tistim, ki niso vpeljali v slovar njegovih reform, očita, kar se mu zljubi. Ker je važna samo njegova teorija, ne vem, zakaj je potem sploh še štel primere v slovarju. Pri tem se je zmotil, in sicer v korist svoje teorije. Razmerje nepodomačena : podomačeni in podomačena : nepo- domačeni pisavi pri dvojnicah je v resnici v slovarju nekako pol na pol, ozi- 55 Da ne bi kdo mislil, da so zapisi buffet samo starejši in bife mlajši, moram poudariti, da je bife izpisan tudi že iz Kersnika v LZ 1883, str. 492, buffet pa tudi iz novejših avtorjev (npr. F. Kozak. J. Kozak, J. Vidmar. S. Šali, Л. Ingolič, F. Brenk, V. Gajšek). 50 Seveda je pri nekaterih drugih primerili forsiranje podomačene pisave bolj vidno. Naj navedem samo kak izrazitejši primer. V slovarju jc npr biznis ( 11(11 business, razmerje v gradivu pa je biznis (1) : business (10). čarter in charter (4 : 8). Pri obeli teh primerih je pomagal k takemu kvalificiranju še pridevnik, ki se piše pogosteje podomačeno. 57 Glej SRL XIX. 1971, str. 55, op. 2. 58 Skrivna agitacija za nepodomačeno pisanje se mu zdi »posebno še zato, ker pri nekaterih besedah sploh ni opozorila na podomačeno dvojnico, ki je vendar perspektivna (prim, pri bitels ipd. gl. beatles ipd., kjer pa pri beatles in beatle o bitelsu ni ne duha in sluha; tako npr. še pri besa g'- baisse)« (str. 64). Dodal bi lahko še ažur gl- à jour, bebibif gl- baby beef, fer g1- fair. Pri vseh teh podomačena pisava pač še ni uveljavljena. V slovarju je to pojasnjeno v § 23. Treba pa je opozoriti, da so v slovarju še pogostejši obratni primeri. Du so tudi kazalke s tuje oblike na podomačeno, kjer pri podomačeni obliki ni duldete s tujo pisavo. Npr.: brunet ipd. g'- brinet ipd., depot в'- depo, djaur gl- džaur, ex... g'- eks..., gigue g'- giga, guerilla ipd. g'- goerila ipd., hockey g'- hokej. Precej takih primerov je še pri črki c, toda teh tu ne bom navajal, ker bo k, kjer bo to vidno, šele v drugi knjigi slovarja. 5" Taka načela so že zagovarjali tudi pred Toporišičem, med drugimi tudi Toporišičev vzornik Škrabec, ki je zahteval fonetično pisavo celo za imena (prim. C v. IV, 1883, 6b—с; VI, 1885, lb—ti; XII. 1893, 1> si.; XXXI, 1914, lc si.). 29 — Slavist ična r ev i j a roma je podomačenih dvojnic na prvem mestu celo več kot nepodomačenih.00 Toporišič prikazuje to razmerje čisto drugače (nepodomačenih na prvem mestu 17, podomačenih 7). Kako je prišel do teh številk, mi ni jasno. Ne ujemajo se (ne številke, ne razmerje)61 niti s primeri do str. 269, na katerih »natančen pregled« se njegova kritika opira (str. 56, op. 4). In tudi če bi bile te številke točne za prvih 269 strani, bi bilo popolnoma neobjektivno in namerno po- tvorjeno vzeti to za merilo razmerja v slovarju, kaj t i tu je vključena črka c, ki ima dosti tujk, toda na tem mestu so zajete le tiste, ki imajo podomačeno dvojnico na drugem mestu.62 Tiste s podomačeno dvojnico na prvem mestu bodo prišle pod črko k (deloma tudi pod š). Pri с so za te primere samo ka- zalke, ki nas napotijo na ustrezno podomačeno obliko (kjer bo tuja oblika, če je še pogosto rabljena, na drugem mestu ali bo. če je že redka, sploh izpu- ščena).03 Upoštevanje črk a do с torej že zaradi tehnične ureditve slovarja ni- 60 Primeri za te tipe v slovarju so: agrema in agrement alira in a Iura aloja in aloa ampersekunda in ampere-sekunda angstrem in ängström argo tudi argot avt in out avtokamp "> aotocamp bajaco '» bajazzo belfler i" bellefleur (bianko i'1 bianco) bife tudi buffet biftek tudi beefsteak biznis tudi business bonoivan in bonvivant bonoivanski in bonoioantski brovning tudi bromning bugivugi tudi boogie-moogie cepelin tudi zeppelin (cinemaskop tudi cinemascope) (einem askopski tudi citiemascopski) carter in charter čarterski tudi charterski čembalo tuHi cembalo dahaoski dacliauski departma tudi département departmajski tudi departementski derbi tudi derby dine tudi diner dizel tudi diesel dizelski tudi diesel ski dona i" donna donhuan ludi donjuan donhuanski tudi donjuanski donhuanstvo l"di donjuanstoo don ja in dona duble in double duče i" duce duenja in duena a conto in a konto aitiologija 'udi ajtiologija aitiološki tudi ajtiološki aufbiks tudi avfbiks avtocamping in avtokamping (avtogir tudi uotožir) banjo tudi bendžo basrelief tudi barelief basreliefen tudi bareliefen beatnik tudi bitnik beige t ud i bež belcanto tudi belkanto boom tudi bum bouclé i'1 bukle brandy tudi brendi bridge tudi bridž camping in kampitig Canossa in Kanosa caravan in karavan celesta tudi čelesta cha-clia-cha tudi čačača tudi cha-cha Charleston i» čarlston chartist tudi čartist • cliartističen tudi (artističen chartizem tudi čartizem cliianti tudi kjanti cinzano tudi čincano circa i" cirka cocktail koktajl i» koktejl cocktailski in kokt a il ski kokte jI ski corpus delicti tudi korpus delikti coupe i" kupe credo tudi kredo dauphin tudi dofen debut tudi dein delni I aid i" débitant debutantka in debiiantka debutantski in debitantski debutirati tudi debitirati kakor ne more pokazati pravega razmerja (sicer je pa že pri črki a več pri- merov s podomačeno dvojnico na prvem mestu, kot jih je našel Toporišič vseli). Na to, kar potem nadal juje o nelektoriranili besedilih, sem že odgovoril. V nadaljevanju še pravi, da vse to ni niti važno, ker >si beseda pridobiva svoj pravopisno podomačeni status ne samo s pisno prakso, temveč tudi z živo govor- no rabo v širših plasteh ljudi, ki uporabljajo knjižni jezik« (str. 64). Čeprav bi se dalo ugovarjati, da se z govorno prakso beseda vključuje v naš jezik pravorečno, ne toliko pravopisno, vsaj po dosedanji praksi ne, kaj t i naš jezik le nima po- polnoma fonetične pisave, saj bi lahko rekli, če bi konsekventno izvedli to tezo, da je živa govorna praksa tudi reku za rekel ipd., kl jub temu mislim, da ima Toporišič tu precej prav: ker besede sprejemamo tudi slušno, ne samo preko tiska, nas to nekako sili v podomačen zapis. In tudi zaradi tega je slovar do desideratum deziderat double i« dubel doyen tudi doajen eidetičen tudi ejdetičen eidetik t'"1' ejdetik eidetika tucli ejdetika eidetski tudi ejdetski fading tudi feding fauvist in fovist faimističen in fovističen fauvizem fooizem ferryboat in feribot gag tudi geg gauleiter tudi gavlajter gin i" džin handicap tudi hendikep handicapirati in hendikepirati hertz tudi here hobby in hobi dulčineja dulcineja džus tudi juice file in filet finansje in financier fir er tudi führer flažolet in flageolet fokstrot tudi foxtrott folksoagen in volksmagen frajgajst in freigeist frajgajstoostoo in freigeistoostoo fular tudi foulard gaočo tudi gaucho gaoda in gouda geja in gea gem tudi game geto tudi ghetto glaze tudi glacé gofre tudi gaufré gokart i" go-cart grež tudi grège grum tudi groom goanin in guanin goano in guano lialštatski tudi hallstattski hipi tudi hippy hozana tudi hosana hulahup tudi hula-hoop liunta i'1 junta 01 Pa tudi sami zgledi niso pravilno prepisani, saj je med beatnik ter bitnik kvalifikator tudi n e i n . 02 Obratno je le cepelin tudi zeppelin. 03 Te kazalke so: camembert e'- kamamber, camp ipd. si- kamp ipd., can- dela в1- kandela, chanson ipd. gl- šanson ipd., cheviot si- ševiot, chic в'- šik, clavecin к'- klaoecin, clearing ipd. в'- kliring ipd., clochard e'- klošar, clown в'- klovn, cockta в1- kokla, collage в'- kolai, college в'- koledž, color 6>- kolor, compounden в'- kompaonden, condottiere gl- kondotjer, conférencier gl- kon- feransje, confiteor gl- koilfiteor, cordonnet gl- kordone, corner gl- korner, cosinus gl- kosinus, cooercoat g'- koverkot, comboy gl- kavboj, cracker в'- kreker, cracking gl- kreking, crarol ipd. gl- kravi ipd., crêpe ipd. в'- кг ep ipd., cro- magnonec ipd. gl- kromanjonec ipd., crombie in cromby gl- krombi, croquis gl- kroki, croupier gl- krupje, cruzeiro gl- kruzeiro, cumulus ipd. в1- kumulus ipd. neke mere forsiral podomačeno pisavo, seveda pa tako daleč, kot to zahteva Toporišič, ni mogel iti. Po Toporišiču bi bilo treba pisati podomačeno celo take besede kot call girl (glej str. 59), ki jo v slovenščini pogosto rabimo celo z angleško množino call girls. Ali na j potem pišemo ena kolgerl in tri kolgerls? To se prav gotovo upira našemu občutku. Najbrž je bolje počakati, da se beseda vključi v slovenski sistem v celoti, ne pa je vključevati samo pisno. Podobno je tudi z boutique. Ko se je pripravljala prva knjiga SSKJ, se je beseda šele začela malo bolj uvajat i v slovenščino, a v širši rabi še ni bila. Čeprav je verjetno, da bo iz tega nastal samostalnik moškega spola butik -a, saj i-jevski samostalnik ne more postati,04 v slovarju tega ni bilo mogoče izpeljati. Tisti, ki so besedo poznali, so namreč menili, da je nesklonljiva in ženskega spola (pač po francoščini). Ce bi tedaj v slovar uvedli butik -a m , to ne bi bilo samo forsiranje perspektivne tendence, ampak potvarjanje dejstev, saj bi nihče ne mogel garantirati, da se bo beseda res vključila v moške samostalnike,05 kaj t i prav lahko bi iz tega na- stala tudi butika (pred leti so s tem celo poskušali). Na koncu obravnavanja pisave tujk se Toporišič ustavi še ob citatnih be- sedah. Pravi, da definicija v SSKJ (na str. 258), da je citatna beseda beseda iz tujega jezika ali iz narečja, ki se uporabi v kakem knjižnem jeziku v izvirni obliki, ni preveč natančna. Toda problem citatnosti tudi ni preveč enostaven. Zelo težko mu je postavljati ostre meje. Mislim pa, da se iz te definicije in še iz tistega, kar je povedano v § 177, že razume, ka j je mišljeno s citatnimi be- sedami. Sicer pa pojem citatne besede tudi po Toporišičevi definiciji ni niti tako jasen niti tako dober, kot misli on. Po njegovem so prave citatne besede tiste, ki nimajo tudi slovenskega pregibanja. Zato šteje med citatne besede tuje prislove. Po svojem izpisku iz SSKJ navede seznam citatnih besed v štirih stolpcih, od katerih so v stolpcu 3 in 4 na pol citatne besede. V prvih dveh stolpcih so sami prislovi00. Zakaj ni boutique (ki ima v slovarju oznako * neskl . ) v prvih dveh stolpcih, ampak v četrtem, sploh ni jasno, sa j je to ena najbol j čistih citatnih besed v slovarju.07 Mislim, da pri prislovih Toporišičevo pravilo odpove. Pregibnost tu ne more biti merilo, sa j so tudi slovenski prislovi nepregibni. Tu je lahko merilo le tuja pisava, tu j izgovor in stopnja vraščenosti v slovenski jezik z razširjenostjo in frekvenco uporabe. Toporišič pa se oprijema neke formalnosti in zato je npr, a priori ali ad hoc citatna beseda, medtem ko je aima imiter ali curriculum oitae le nu pol citatna. Človek bi pričakoval, da je na pol citatna beseda bolj prilagojena slovenščini kot citatna. Prislovi pa zaradi nepregibnosti niso man j 04 Na k. g, h ni takih samostalnikov (zaradi praslovanskih palatalizacij), razen tega pa i-jevska sklanjatev sploh ni več produktivna. 05 To bi bilo še danes težko, čepruv se že pojavljajo zapisi kol Butikoo nekaj je D Ljubljani (Delo 2. juniju 1971, str. 14). Ni mi pa jasno, kaj misli o tej besedi Toporišič, ki jo nu str. 65 navaja med nu pol citatnimi besedami v 4. stolpcu in še nižje je med besedami, ki imajo vse slovensko genitivno končnico, zapisana tudi boutique. Ali je treba to brati (v genitivu) butiket (Nominativ je po Toporišiču butik - glej str. 59.) Taka sklanjatev v slovenščini ni mogoča. 00 Le a cappella je v slovarju označen z neskl. pril. 07 Vsuj tako, kot je označena v slovarju. Med citatnimi besedami tudi ni navedel primerov kot cocktail partij, čeprav jih najdemo tudi do strani 269. prilagojeni. Definicija eitatne besede je zelo odvisna od tega, s kakšnega sta- lišča nanjo gledamo. Toporišičevo izhodišče je preveč formalno. Bolje bi bilo gledati bolj kompleksno, sa j je na ta način po Toporišičevi definiciji fair ci- tatna, fair play pa le na pol citatna beseda. Slovar je izhajal iz tega, da je citatna beseda tista beseda, ki je iz drugega jezika oz. iz dialekta uporabljena v izvirni obliki v slovenskem kontekstu. V bistvu daje slovar torej le na pol eitatne besede, saj je izgovor povsod prirejen slovenskemu pravorečju. Prava citatna beseda bi bila tista, ki bi bila celotno v »izvirni obliki« (glej SSKJ 258) in bi se izgovarjala po fonetiki jezika (ali dialekta), iz katerega je prevzeta (glej SSKJ § 177). Torej če bi girl izgovarjali na angleški način. Sama skla- njatev mogoče niti ni tako zelo pomembna, kot se zdi Toporišiču. Če ima ci- tatna beseda tako strukturo, da nanjo lahko pritaknemo slovenske končnice, to skoraj vedno avtomatično delamo (redke so izjeme kot fait accompli) — in na tisti genitivni a ni treba gledati dosti drugače kot npr. na angleški of. Slo- venske končnice, ki jih itak določa slovenski kontekst, pritikamo namreč lahko tudi pri takih besedah, ki so izgovorjene po tujem načinu (npr. fiihrerja, če ga izgovarjamo po § 177 kot citatno besedo z Ü). Take besede s tujimi glasovi, pa čeprav imajo slovensko končnico, so verjetno bolj eitatne kot nekateri že precej udomačeni prislovi tujega izvora. Toporišičeva zahteva, da bi bilo treba pri citatnih besedah (oz. bolje rečeno na pol citatnih) v slovarju označiti, iz katerega jezika prihajajo, kot je to zdaj označeno pri besedah iz naših narečij, mogoče ni napačna. (Toda potem bi se takoj pojavil problem dajanja etimologij pri vseh tujkah.) Vendar ni nujno na tak način določevati, katere tujke lahko imamo za eitatne in jih lahko izgovarjamo po fonetiki jezika, iz katerega so prevzete, kot nam kvalifikator "«r- daje pravico do narečnega izgovora, ker je pri tu jkah to večinoma dolo- čeno že s tujo pisavo (glej § 177). pri narečnih besedah pa večinoma ne.68 Tudi pri narečnih besedah ni vedno natančno določeno, iz katerega narečja so, zlasti če je beseda znana v več narečjih, oz. je lokalizirana samo s citiranjem avtorja, za katerega je značilna. Kot drugi resnični problem slovenskega pravopisa navaja Toporišič pisanje skupaj in narazen. Tu je res veliko stvari spornih in neustaljenih, zlasti pri pisavi zloženih pridevnikov. Toporišič pravi: »Pri pisavi zloženk so največji pisni problem tiste i/, dveh ali več pridevnikov. Pisna praksa nam kaže več rešitev: a) pisavo skupaj (cerkoenoslooanski), b) pisavo z vezajem (črno-bel) in c) pisavo skupaj in narazen (belosio ali belo sio). SSKJ je v glavnem sprejel načelo, da se ne- katere (jaz bi jih imenoval p o d r e d i l e ) zloženke pišejo načeloma zmeraj skupaj (cerkoenoslovanski, belosio), priredile pa z vezajem (črno-beli, rusko- slooenski). Vendar se pri nekaterih podredilo zloženih pridevnikih (kazalke tipa bledo...1) v SSKJ (str. Х11Г, §23) dovoljuje pisava narazen "z morebitnim pomensko-stilnim razločkom".« Ko primerja pravopise, navaja naslednjo pre- glednico: Le redko pride do primerov kot gostiioanje. SP 1955 belorumen bledomoder črnobel SP 1950 SP 1962 belorumen sivo črn bledomoder bledo rumen črno-bel PSSSKJ 1964 SSKJ 1970 bledo siv belosiv ali belo opran belosiv bledozelen ali bledo zelen črno-bel Če napravimo razpredelnico, potem morajo biti na posameznih mestih ustrezni primeri. Ni nujno, da so isti, ker v vseh pravopisih ni mogoče najti istih, toda biti morajo istega tipa. V tej razpredelnici pa ne vem, zakaj je v četrti koloni bledo siv primerjan s tipom belo . . . , ko je pri drugih ta tip v drugi vrsti. Prav tako tip belo opran ni mogoče primerjati s tipom bledo- moder. Najbrž pa tudi črnobel iz SP 1955 ni mogoče primerjati s tipom črno-bel v SP 1962 in SSKJ 1970. Glede na pravilo v SP 1955 (§ 25, 26) ni mogoče trditi, da črnobel v tem pravopisju pomeni isto kot črno-bel v SSKJ, ampak bi se dalo razumeti, da je to isti tip kot belorumen v SP 1955. Je pa črno-bel tudi v SP 1950 (str. 152, prim, pa tudi § 74). vendar ga Toporišič iz neznanih vzrokov v razpredelnici ni navedel.09 Zato tudi njegov zaključek, da so »prvotno (1955, 1950) skupa j pisane besede [.. .] 1962 pisane ali čisto narazen ali z vezajem,« ni čisto točen, saj so primeri, ki so pisani z vezajem 1962, pisani z vezajem tudi že 1950. Po Toporišiču je raba močno neenotna zalo, »ker vprašanje ni rešeno si- stemsko (tj. teoretično)« (str. 67). Nič novega pa ne prinaša tudi njegova »[p]re- prosta rešitev (ki obenem bolj upošteva pisno načelo tudi pred SP 1962): zloženke i/, več pridevnikov pišemo skupaj; z vezajem pa le, če so bili pridevniki prvotno priredilo zloženi. Če ne gre za zloženke, ampak za zvezo prislova in pridev- nika, seveda obe besedi pišemo narazen: cerkoenoslovanski : belo-moder : belo pobarvan cerkveni slovanski (jezik) : bel in moder (trak) : belo pobarvan J po- barvati (trak).« (str. 68). S tem vprašanje ni teoretično nič,bolje rešeno kot prej, ?.e SP 1955 ima (seveda z drugačno terminologijo) podobno pravilo: »[...) Pri- devniki te vrste so prave sestavljenke, v katerih je prvi del določilna, drugi del osnovna beseda, n. pr. svetlosiv: svetlo je določilna, siv je osnovna beseda. Besedne zveze, ki niso prave sestavljenke, se pišejo narazen, n. pr. čudno spačen obraz (čudno je načinovni prislov, ne določilna beseda) [.. .). Ako ve- žemo pridevnike različnega pomena, rabimo namesto veznika in včasih vezaj , n. pr. [. . .] vdano-tožno ( = vdano in tožilo); [...] stalno pa: rusko-japonska vojska (t. j. vojska med Japonci in Rusi) [...]« (str. ХУГ—XVII). Problem torej ni samo v slabi teoretični rešitvi, ampak v tem, da v veliko primerili ne vemo. uli imamo podredno zloženko iz več pridevnikov ali imamo v prvem delu prislov. Pri belo opran je to jasno. Prav tako pri cerkoenoslo- vanski. ker ne vprašujemo »kako« slovanski jezik, ampak »kateri«. Nikakor pa ni ta stvar povsem jasna pri barvah. Sestavljavci različnih pravopisov so to različno pojmovali. Toporišič sam ni vedno istega mnenja. V Slovenskem knjižnem jeziku 2, 1966, str. 121, zahteva pisavo skupaj v tipu belomoder in 69 Tudi v PSSSKJ 1964, str. 10. je navedena črno-bela tehnika in tudi tega ni v razpredelnici. Vendar to ni tako pomembno, ker iz tega ni mogoče delati kakih napačnih zaključkov. narazen v tipu svetlo moder,'" v članku Nekaj s t a l i š č . . k i je po njegovi izjavi formuliran leta 1965/6,72 torej nekako istočasno kot SKJ 2, pa v obeh tipih skupaj. Kakšno stališče »trenutno« zastopa, iz kritike ni čisto jasno, a glede na to, da pri razlagi primera belomoder belo razlaga s svetlo, zahteva najbrž tudi zdaj v obeh tipih pisavo skupaj . Bolje je na vsak način obravnavati oba tipa enako, saj bo težko komu dopovedati, da je belomodra barva bolj enotna barva od soetlo modre. Seveda nas pisava skupaj lahko pelje precej daleč. Kje se tu ustaviti? Ali pisati skupa j tudi take oznake barv, ko gre za primerjanje, npr. rdeč kot kri ->• kroavordeč. Tudi tu gre za »oznako mesta v prelivajočem se spektru barv« (JiS XIV, 185). Iz Toporišičeve kritike ni ja- sno, če je treba pisali skupaj kroavordeč, ognjenordeč, škrlatnordeč, bakrasto- rdeč, pšeničnorumen, predioastorumen, opekastorjav, svinčenosiv, petrolejsko- zelen ipd. Taki so včasih bili predpisi,73 ki pa se jih niso dosledno držali ali pa so pisali skupaj tudi tip kričeče rdeč,74 Prav tako večkrat ni jasno, ali imamo opravka z izpeljanko iz pridevniško- samostalniške podstave ali z zvezo prislova in pridevnika. Ali je npr. družbeno- koristen, grobozrnat izpeljan iz družbena korist, grobo zrno ali je tu samo do- ločeno kako« koristen in »kako« zrnat. Vsekakor med družbenokoristen, gro- bozrnat in družbeno škodljiv, grobo mlet ni tako velika razlika, da ne bi moglo priti do mešanja. Tudi pri primeru belo pikčast ali belopikčast, ki ga obrav- nava Toporišič, bi se lahko vprašali s »kako« pikčast, čeprav pravi Toporišič (str. 68): »Pisava belo pikčast je torej neprimerna, saj ta pridevnik pomeni ali »z belimi pikami« ali »bel pikčast«, pridevnike, izpeljane iz pridevniško- samostalniške podstave ali iz dveh podredilo zloženih pridevnikov, pa pišemo skupaj: prim, belopolt, cerkoenoslovanski -<- bela polt, cerkveni slovanski.z Če tega ne bi mogli tudi drugače razlagati, bi bila res prav samo pisava sku- paj. Da pa stvar le ni tako jasna, moram povedati, da tudi SP 1950 (str. 38), ki ga Toporišič pogosto kliče na pomoč, predpisuje pisavo tipa belo pikčast (tam je zgled črno lisast, kur je isto: »z belimi pikami« — »s črnimi lisami«) narazen, ker »je prva beseda načinovni prislov«. Šele SSKJ je to dovolil pisati tudi skupaj, a Toporišiču je to premalo in pravi, da z dubletno pisavo narazen forsira manj primerno pisanje« (str. 68). Če bi sprejeli samo pisavo belopik- čast, bi morali pisati tudi samo petrolejskozelenolisast ipd., kar pa se nain že zazdi malo predolgo. In kako bi bil videti tip črno-belolisast (tj. »s črnimi in belimi lisami«)? Pravila, ki jih imamo, so res preprosta, toda uporaba teh pravil v praksi je vse prej kot preprosta in zato tudi zelo neenotna. Pri teh pravilih so po- trebna v vsakem primeru še dodatna pojasnila, pa še vseeno bomo prihajali v dileme. Zato slovar tudi ni hotel — zlasti ob zelo neenotni jezikovni praksi postavljati zelo ostrih mej med eno in drugo pisavo in je pri zloženkah 70 Njegovi zgledi so sivozelen : temno rdeč. 71 JiS XIV, 1969, str. 185. 72 Glej SRL XIX, 1971, 67. op. 9. 73 Npr. v SP 1935, str. XVI, predivastorumen, v SP 1950 s.v. bakrastordeč, kroavordeč, ognjenordeč itd. 74 Prim.: kričečerdečili Pugelj. Mali l judje, 1911, str. 4: kričečelilasti V. Levstik-A. Tolstoj, Trnova pot II, 1946, str. 207; kričečerumeno A. Pirjevec- -Čehov, ID I. 1947, str. 16. s pojmi za barve dal obojno pisavo (belomoder, bledomoder, belopikčast, črno- lisast. črnovzorčast in pač tudi temnolisast ali belo moder, bledo moder itd.). Mislim, da je to za slovar, ki je informativno-norinativen, še najboljša rešitev. V nadaljevanju kritike beremo: »Poseben problem je še, kako pisati pri- devnike, izpeljane iz priredile samostalniške podstave tipa Avstro-Ogrska, tj. ali naj se tu vezaj opusti ali ne. Po mojem je bolje, če se ne.[75] Y konkretnem primeru tudi zato ne, ker pridevnik dobimo s konverzijo (in narobe), tj. samo z zamenjavo oblikosl. karakteristike. Naravna oblika pridevnika v takih zvezah je torej aostro-ogrski. in ne avstroogrski, kot piše SSKJ. Nič drugače ni v pri- meru, ko je pridevnik napravljen iz dvodelne podstave s (priponskim) obrazi- lom -ski: anglo-ameriški -<- Anglo-Američani (v SSKJ napačno angloameriški)л Najpre j je treba tu povedati, da je v slovarju angloameriški razložen z »na- našajoč se na Američane angleškega rodu«. C.re torej za angleške Američane in jaz ne vidim tu nobene priredile zveze. Ali se po Toporišiču potem piše tudi latinsko-ameriški ali npr. za govorico Ameriških Slovencev ameriško-slooenska govorica? Očitno je kritik tu pomešal dve stvari. Mislim torej, da angloameriški v obravnavanem pomenu ni napačno. Je pa poleg tega v slovarju še geslo anglo-. ki je ra/.loženo kot » P r v i ( |el 'ле/ nanašajoč se na Angleže ali Anglijo«, pri katerem so zgledi kot anglo-ameriške čete ipd. Problem pa je res, kako pisati tip avstroogrski, če je to pridevnik od Aostro- Ogrska. Po pravilu, ki je znano že iz Levca (SP 1899. § 624, 625) in h kateremu se Toporišič vrača v zadnji varianti svojih reform, bi vezaj pri pridevniku ostal. Taka pisava je bila tudi predpisana, vse dokler Toporišič ni nastopil proti temu. Ker je bila tudi jezikovna praksa tu neenotna,70 je slovar upošteval njegov predlog, toda zdaj se je Toporišič spet premislil in mu tudi to ni prav. Najbolje bi bilo res ohraniti pravilo, cla se pri pridevniku i/, priredile samo- stalniške podstave, ki je pisana z vezajem, vezaj ohrani. Vprašanje pa je, kako pisati pridevnike, izpeljane iz prirednih samostalniškili zvez brez vezaja, če imajo kolikor toliko enoten pomen. Tu bi šlo najbrž Ьгек vezaja. Od Srbi in Hrvati je zdaj pridevnik srbohrvaški ali srbskohrvaški, od Čehi in Slovaki češkoslovaški ali čehoslooaški, pišemo tudi baltoslooanski, od Bosna in Herce- govina pa že ne vemo, ali je bosenskohercegovski ali bosensko-hercegovski. zato se ga vsi, s pravopisi vred, izogibamo. Na splošno namreč le opažamo opu- ščanje vezajev. Včasih so pisali tudi srbsko-hrvaški, Češkoslovaška, češko- slovaški. Hndim-Pešta. bali o- slovanski. ciril-metodijski ipd.77 Seveda pa pri 7r> Na tem mestu v opombi opozarja, da je v članku Nekaj stališč zago- varjal pisavo skupaj, če ima tak pridevnik »samostojen (enoten) pomen . 7" Je pa v gradivu za slovar za ta primer zelo malo izpisov. Razen tega je to v bistvu izoliran primer. 77 Levee. SP 1899. str. 92: srbsko-hrvaška književnost, str. 91: Budim-Pešta: Breznik, SP 1920, str. 15: srbsko-hrvalski (pomeni npr. srbski ali hrvatski, ali: srbski in hrvatski), češkoslovaška vlada, str. 40: Češko-slovaška. V SP 19ï5 je vse to previdno izpuščeno, le Budapest a je na str. 26. V SP 1950, str. 126. je že Češkoslovaško, češkoslovaške, na str. 110 Budimpešta, na sir. 85 balto- slooanski in na str. 119 ciril-metodijski; v SP 1962 se pojavi še srb(sk)oliroaški. srb(sk)ohrvatski (str. 826), baltoslovanski (str. 119), je pa še ciril-metodijski (str. 161), a v SSKJ je tudi že cirilmetodijski in seveda tudi lirvaškosrbski. Iirvatskosrbski. Oblika cirilmetodijski brez vezaja se je uveljavila že pred izidom SSKJ kljub predpisanemu vezaju v SP 1950 in SP 1962. jeziku nastanejo vedno težave, ker se da razne stvari pojmovati na različne načine. Tako bi bil lahko aostroogrski vladar vladar, ki je avstrijski cesar in madžarski kralj. austro-ogrski vladar pa bi bil vladar Avstro-Ogrske. Proble- matična pa je tudi pisava Avstro-O grška. Vprašanje je, koliko ni to samo ne- kaka konzervirana pisava iz prejšnjih časov in če ne bi lahko pisali tudi Aostroogrska. saj je to bila konec koncev kljub vsem formalnim delitvam le ena država. Pri pisavi z vezajem nastopajo težave tudi pri nadaljnj ih zvezah, npr. aostro-ogrsko-ruski spor. Na kateri strani je kdo? Mislim, da bi bilo še najbolje, če bi bila v slovarju dubleta aostroogrski in aostro-ogrski. kot je pri durmoloDski in dur-molovski. Seveda v takih primerih, ko ne gre za enoten pojem, se tudi po SSKJ piše aostro-ogrski (npr. austro-ogrska nagodba). Za pisavo zloženk tipa aotogaraža poleg avtocesta aoto cesta se strinjam s Toporišičem, da z jezikoslovnega stališča tu ni potrebno razlikovanje (auto- strada je seveda drugačen tip). Gotovo bo treba to v perspektivi izenačiti bodisi v to ali ono smer. Toda slovar podaja sedanje stanje jezika in dose- danji predpisi, da se piše tip aotogaraža samo skupaj in tip aoto cesta samo narazen, se pač odražajo v današnji jezikovni praksi in najbrž se bodo še nekaj časa. kajti l judje se ne preorientirajo tako hitro. Spremembe v pravo- pisu morajo biti postopne, da se omogoči lažji prehod z enega na drugo. Je pa slovar napravil dovolj velik korak k poenotenju pisave s tem. da je dovolil pisavo povsod skupaj . V nadaljevanju pravi Toporišič (str. 70), da pisava skupaj in narazen v teh primerih ni drugega kot nepotrebna nedoslednost, da je to »v resnici samo most, ki naše pravopisnike pod vplivom SP 1962 vodi v še večjo neustreznost pri pisanju s k l o p o v , nastalih iz prvotne zveze dveh (ali več) naglašenih besed«. In tu navaja primere kot albino postro. al fresco slikarstvo, ananas liker, angora koza. Pravi, da ni nobenega razloga, da tegu ne bi pisali skupaj. Ko Toporišič nu prejšnji strani govori o nekdanji prepovedi tipa avtocesta, pravi, da »je bil tak predpis glede na dejansko jezikovno rabo docela ne- mogoč | . . .]«, tu pa ga dejanska jezikovna raba ne zanima več. Vsi namreč pišejo tip ananas liker, vikend hišica (če izvzamemo posamezne primere kot brucmajor)7S narazen, kvečjemu kdo z vezajem, a on kljub temu hoče, da se predpiše pisava skupaj. Po njegovo bi torej morali pisati med drugim npr.: aerotaksislužba, ajvarsolata, akoarelbaroice, ulfreskoslikarstoo, alpakasrebro. angorakoza. aperitiobar. avtostoppotooanje, ažurstroj, backhandudarec (oz. bekhendudarec) bantamkategorija. beatorkester (oz. bitorkester). belkantoslog. bidermajeršopek. bioakvreča, bungaloonaselje. kam pin go prema, karavanizoedba. cekasžica. celofanouitek. cikcakčrta, koktajlobleka, čarterpreoozi, dancingka- oarna, derbisrečanje, dralonperilo, drapetkanina. dražebonboni, dubleverižica. duplekstelegrafija, ekspresaparat, glazerokaoice, gokartdirke, grafospero, gra- tisizood, gumidefekt, guaštehnika. Iiavanacigara. hokejtekma, hulaliupobroč itd. Ne glede na to, da je taka pisava v popolnem nasprotju z dejansko jezi- kovno rabo, so proti n je j še drugi pomisleki. Pri pisavi skupaj pride do težav pri zlogovni meji. Navajeni smo drugačne distribucije glasov, kot optično nastopa v teh sklopih. Primere kot celofano- uitek. cinemaskopaparatura, koktajlobleka ipd. bi normalno brali s takimi 78 Imena raznih podjetij so problem zase. zlogovnimi mejami: ce-lo-fa-no-vi-tek, ci-ne-ma-sko-pa-pa-ra-tu-ra, kok-taj-lo- -ble-ka, tu pa je treba brati drugače in se nam zatika.79 Nismo navajeni na tako dolge besede in v današnjem času sprejemamo več tujk iz angleščine kot iz nemščine, zato je majhna verjetnost, da bi se lahko uveljavila pisava skupaj . Slovenci smo zelo navajeni na dvočlenska poimenovanja tipa hruškoo liker, zato tudi takrat, ko prevzame v teh poimenovanjih vlogo pridevnika samostalnik (ananas liker), vidimo v tem popolno paralelo. Toporišič pravi (str. 70), da »ta nesklonljivi prilastek ni nič drugega kot t.i. določilna sestavina sklopa [. . .] . Take določilne sestavine pa v slovenščini pišemo skupaj z delom, ki ga določajo (prim, dolgčas, poldan, četrtstoletje, tudi pri zloženkah: volko- dlak. hudournik)«. Ne bi spet govoril o tem, da ni ostre meje med zloženkami, sestavljenkami, sklopi in izpeljankami iz večbesedne podstave. Tudi Toporišič sam nima v Slovenskem knjižnem jeziku tega ostro razmejenega.80 Moram pa reči. da ni posebne razlike med ananasov liker in ananas liker (po Topori- šiču ananasliker) ter med otroški čevlji in baby čevlji (po Toporišiču bebi- čevlji).81 Tu ima ananas in babiy vlogo pridevnika in bi bil označen v slovarju s prid. neskl. (kot npr. fejst), toda ker tukih pridevnikov ne rabimo v povedni rabi (vsaj normalno ne), ampak le kot prilastke — torej nimajo kompletne pridevniške funkcije — je v slovarju to označeno z neskl. pril.82 Zelo pogosto lahko te neskl. pril. tudi podaljšamo s slovensko pridevniško končnico (akva- relne barvice, angorska koza, bantarnska kategorija itd.), kur nam še bolj vzbuja predstavo dvočlenskega poimenovanja tudi pri zvezi s prvotnim samo- stalnikom. Da so ti neskl. pril. res povsem paralelno občuteni kot drugi pri- devniki, kažejo zveze kot A je zmagal v mušji in В o bantam kategoriji; mušja teža je do 52 kg, bantam do 57 kg in peresna do 67 kg; zlasti pa to, da jih lahko uporabljamo tudi pred dvočlenskimi poimenovanji. Kako pa n a j to uskladimo s Toporišičevo zahtevo po pisavi skupaj? Lahko bi rekli avto- stop počitniško potepanje, alpaka volnena tkanina, angora volneno blago, duble žepna ura ipd. Mogoče se zdijo ti primeri, čeprav so nekateri iz gradiva za slovar, nekoliko prisiljeni, toda dobiti je mogoče tudi zelo vsakdanje. Ce je po Toporišiču treba pisati ananasliker, je gotovo treba tudi najlonsrajca. Tu pa gotovo vsi poznamo najlon spalne srajce ali celo prozorne najlon spalne srajce, najlon poročne obleke ipd.83 Za te primere je jasno, da ne gre za sklope, ampak za zvezo ncsklonljivega pridevnika s samostalnikom, torej ne za eno besedo in da se zahteva po pisavi skupaj bije tudi s Toporišičevo definicijo besede.84 Morda bo Toporišič poskušal naj t i razliko med ananas liker in najlon 79 Pri do zduj skupaj pisanih besedah pride do tega redko in še takrat je prvi sestavni del navadno kratek (npr. petosminski). 80 Npr. pri količinskih izrazih v prvem delu ipd. (prim. SKJ 2, 93 si.). 81 Razen seveda tega, da so eni za otroke, drugi pa za dojenčke. 85 Y tej zvezi ni posebno važno, ali je uporaba sintaktičnega termina za oznako besedne vrste ustrezna ali ne, niti to, ali je definicija v § 114 najboljša. Oboje bi bilo morda lahko boljše, toda kakšno duljše poimenovanje kot npr. »neskl. prid. v pril. rabi« ali »neskl. samostalniški pridevnik« (kol ga imenuje J. Moder, Nedeljski dnevnik 28. febr. 1971) za slovar ni uporabno. 83 Eva Paulin, Kuj na j oblečeni? 1962, str. 35, piše celo Nylon prozorna srajca, kur pa bi moralo biti seveda obrnjeno: prozorna najlon srajca. 84 Prim. SKJ 2. str. 87. srajca, toda taka razlika bo gotovo toliko komplicirana, da za praktični pravo- pis ne bo uporabna. Opozoril bi še, da v prilastkovi rabi uporabljamo lahko tudi prislove (npr. napak pot, naravnost beseda, narobe soet, pokonci mož, poceni blago) in tudi to pišemo narazen. Pri sklopih tipa bogve kritik nima posebnih pripomb. Menda bi mu bila ljubša pisava samo skupaj, toda ker sam priznava, da so ti sklopi nekaterim vendarle še besedne zveze in ker menda nihče ne misli, da je samo njegov občutek merilo za pravopisna pravila, je dubletna pisava v slovarju seveda čisto v redu. Glede pisave tadva ima Toporišič vsaj navidezno prav. Treba je reči, da je pisava tadoa kot razlaga za ta dva v slovarju sporna, ker bi lahko pri kom delala neprimeren vtis, da je boljša od ta dva. Zaradi zelo pogostih zapisov oblike tadva bo sicer ta pisava pri obravnavi zaimka ta nekako morala biti prikazana, bo pa podrejena pisavi ta dva. Sama oblika tadva bo v slovarju kazalka, ki nas bo vodila k ta. Vpletanje oblike tadva pri geslu dva je morda res nepotrebno, ker nas samo preko kazalke vodi k ta, kjer bo uporabnik dobil le podatek o man j primerni pisavi tadva poleg normalne ta dva. Vendar je do neke mere vsaj zaradi kompletne informacije tudi to potrebno, ker bi sicer pri dva ne dobili podatka, da pišejo poleg ta dva tudi tadva. O obliki midva dva. ki jo omenja Toporišič (str. 71). bi pripomnil, da v knjižnem jeziku ne eksistira, ampak samo v nekaterih dialektih (v glavnem severnopohorsko in nekako vzhodno od Laškega proti Sotli).85 Zato jo lahko navaja le kot zanimivost, zlasti ker onadva, ki se v knjižnem jeziku tudi piše skupaj, v teh dialektih ni enako obravnavano."0 Pri poimenovanjih, ki imajo v prvem delu znamenje za črko, pravi kritik. Г11 v glavnem, vsaj na prvi videz, sestavini pišemo z vezajem, če je prva sestavina mala črka, narazen, če je velika. Vendar take doslednosti v resnici ni. saj nam podrobnejši pregled slovarja kaže, da tu ni nikakršnega načela.« Čisto brez načela tudi to ni. Vsaj to je mogoče ugotoviti že na prvi pogled, da so vse črke obravnavane enako. Če bi bilo brez načela, bi tudi to ne bilo usklajeno. Pa tudi to lahko hitro ugotovimo, da so vse glasbene oznake za lestvice pisane z vezajem, in sicer duri z veliko in moli z malo črko (C-dur. c-inol, Ces-dur, cis-mol). Pri vseh drugih je ob mali črki vezaj,87 ob veliki ga pa ni, razen pri izpeljankah. Kot npr. od druga kategorija pišemo izpeljanko d rugok ate gornik skupaj, tako bi pravzaprav tudi od В kategorija morali pi- sati Bkategorijski; toda ker to ne gre, je v takih primerih v slovarju postavljen vezaj (C-vituminski). To jc vsa modrost, ki je ni tako težko izluščiti iz slo- varja, da bi bilo treba reči, »da tu ni nikakršnega načela«. Je pa seveda vpra- šanje, če je smiselno razlikovati med velikimi in malimi črkami. SP 1962 utemeljuje to s preglednostjo, vendar ne vem, če je to dovolj močen argument. Če bi šli na izenačitev, bi pa lahko šli tudi v drugo smer, kot zahteva ToporiSič, v tip с linija. Toporišič, ki hoče sklope s prvotnim samostalnikom v prvem delu pisati skupaj, zahteva — ker pisava skupaj (clinija) tu ni izved- 85 Glej Tesnière, Atlas linguistique pour servir à l'étude du duel en Slo- vène, Paris 1925, karta 41. Tesnière, 1. e. 42. 87 Seveda 11e v primerih tipa I. a razred. ljiva — seveda vezaj v vseli primerih.88 Če sklopov ne bomo pisali skupaj, je torej možno iti tudi na pisavo с linija. Glasbene termine bi seveda pustili tako, kot so se ustalili. Zakaj predlaga Toporišič pisavo narazen pri zvezali predloga z enklitičnimi oblikami osebnega zaimka, ko gre za povsem ustaljeno in sistemsko zelo lepo urejeno stvar, mi ni jasno. Y tem lahko vidimo le željo po reformatorstvu, pa čeprav za ceno kompliciran ja stvari in slabše rešitve. Res je sicer, da predloge pišemo ločeno, toda tu gre za akcentuirane predloge, ki jih v drugih primerili nimamo. Toporišič sicer pravi (str. 72): Da pisava narazen ob naglasu na prvotno proklitiki v slovenskem knjižnem jeziku ni nič poseb- nega, dokazuje pisava samo narazen zveze ne bi. čeprav se da naglaševati na oba načina, torej kot nê bi in kot ne bi.« Če tako, potem bi bilo bolje pri ne bi dovoliti tudi pisavo skupaj. Če bi Toporišič pogledal tiste nelektorirane tekste, ki jih hoče upoštevati za pisavo tujk.89 bi videl, da je tam pogosto pisano nebi."0 Toporišič bi moral biti dosleden in zahtevati tudi pisavo ne čem za sedanje nečem, saj nikalnice ne ne pišemo skupaj z osebnimi glagolskimi oblikami. Akcentuirane proklitike torej načeloma pišemo skupaj, ne bi jc izjema. Ne vem kakšen smisel bi imela pisava za me. zâ le in seveda za njo, z a nje itd., ko pa tega zaradi zanj. vame. vale itd. ne moremo dosledno iz- vesti. Saj ne bomo pisali va me, čez enj. Seveda tudi ni res, kar pravi Topo- rišič, da »je pisna razlika v bistvu nepotrebna, saj se da naglas zaznamovati na enostavnejši način (na me — na me).« Pri nas akcente v pisavi izredno redko uporabljamo, zato še pomisliti ne moremo na to, da bi bilo pisanje z akcentskimi znamenji enostavnejši način. O pisavi neglede ima Toporišič tudi pomisleke. Pravi, da »je glede še zmeraj deležje, t j . glagolska oblika, zelo blizu osebni glagolski obliki, ki so ji lastne vse glagolske kategorije [...]« in se mora pisuti z nikalnico samo narazen. Toda glede je že precej izgubil zvezo z gledati. Ne glede na lahko tudi zamenjamo s kljub. Navadno se glede uporablja* kot predlog, v zvezi z na ga lahko imamo tudi za prislov. Vsaj tako jc v SSKJ označen. Zanikane prislove pa pišemo skupa j z nikalnico.91 Da pa o glede tudi Toporišiču ni čisto jasno, kaj je, bi za dokaz citiral še njegovo mnenje o glede iz Sloven- skega knjižnega jezika 3, str. 167: »Nekaterih poševno tiskanih oblik (mimo- grede, všeč, gledé) ne čutimo več kot deležja (mimogrede = spotoma, nu hitro; všeč = nesklonljiv pridevnik ugajanju; gledé nepravi predlog).« To velja za glede v stavku: s G l e d e na to, da je še mlad, veliko zmore vaš fant.« Težko bo zagovarjati mnenje, da je glede v glede na to predlog, v ne glede na Io pa deležje. Glede pisave sestavljenih prislovov tipa dokod in do kod, čimmanj in čim manj ima Toporišič (str. 73) v marsičem prav. Toda Slovar se je moral ozirati 88 Toporišič opozarja, da Lck Ljubljana tudi res piše C-vitamin. lOdu 1'T'uctal piše pa C vitamin. Opozoriti pa je treba, da imamo poimenovanju te vrste sestavljena tudi iz več črk (TV program, IBM Kislem). Ali na j tudi to pišemo z vezajem? 89 Glej op. 26. 90 Najdemo pa tako pisavo npr. tudi pri O. Zupančiču, Čez plan 1904, 7. 91 V SSKJ II bo dubleta neglede '» ne glede (pisava skupaj in narazen pa v geslih ni vrednotena, ampak je pisava skupaj na prvem mestu). tudi na rabo in dosedanje predpise, zato so v teli primerili povsod dublete. Pri čim Toporišič celo prizna, da je slovar vsaj deloma ustregel jezikoslovnim načelom nasproti prejšnjim predpisom, vendar je v resnici to tudi že v SP 1962. Očita pa slovarju, da s pisavo skupaj na prvem mestu forsira ravno manj primerno (oz. neprimerno) obliko. Zanimivo je, da je pri tipu avtocesta i» aoto cesta Toporišič (str. 69) opazil v uvodu pravilo, da je slovar urejen tako, da je pri geselskih besedah vedno na prvem mestu pisava skupaj in da slovar s to pisavo ne vrednoti obeli variant,92 in pravi, da slovar s tem pra- vilom vsiljuje pisavo narazen (torej drugo navedeno obliko), pri obravnavi tipa dokod in do kod pa se tega pravila ni več spomnil.93 O pisavi z veliko začetnico Toporišič nima prehudih pripomb. Temu, ko- likor je slovar odstopil od do zdaj veljavnih pravopisnih pravil, ne nasprotuje, šel pa bi ponekod dalj. Pisati hoče z malo Ariadnina nit, Aogijeo lileo. Spra- šuje. če ni Aogijeo hleo v pomenu neurejen, umazan prostore ali Ariadnina nit v pomenu »rešilno, odrešilno sredstvo« isto kot blažeo žegen v pomenu »neučinkovitost, neučinkovito sredstvo«. Čisto isto ni. Slovar je šel pri tem tipu na pisavo z malo le v takih primerih, ko je besedna zveza znana v dolo- čenem pomenu, ne da bi to povezovali z osebo, na katero se nanaša. Blažeo žegen (ki se je doslej po SP pisal z veliko) poznajo tudi tisti, ki ne vedo za sv. Rlaža, in da je tudi neki blagoslov sv. Blaža, in tudi če vedo, tega ne povezujejo, medtem ko slogijeo hleo ali Ariadnino nit poznajo v glavnem le tisti, ki jim je to znano iz grške mitologije in imajo še vedno predstavo, da je to podobno hlevu Avgija ipd. Problem zase so še rastlinska imena (Blagajeo volčin) in imena bolezni (Btmgooa bolezen). Toporišič predlaga tu malo začetnico, po drugi strani pa veliko pri tipu Pitagoroo izrek ali Ohmoo zakon. Tu se je težko odločiti, saj ne vidim nobenega jasnega razloga za ločevanje. Najbrž ni razlike, če kdo odkrije rožo ali bolezen ali zakon. To je bolj stvar dogovora kot lingvistične utemeljitve. In zato se je slovar v teh primerih držal rabe. Za zaključek obravnavanja pravopisne problematike Toporišič ugotovi, »du slovar sicer upošteva nekatera modernejša spoznanja o slovenskem pravo- pisu in da je strpnejši do resnične pisne prakse, vendar pa se še zmeraj pretogo opira na neoptimalno pisno prakso, ki so jo v veliki meri z neprimernimi od- ločitvami povzročili prav pravopisi, zlasti tisti iz I. 1962«. Pravi, da je v tem smislu »SSKJ pravopisno premalo usmerjevalen k optimalnim rešitvam«. 92 Toporišič (str. 69) sicer pravi, da se »v opombi k temu načinu zapisovanja gesel opozarja, da pisava skupaj na prvem mestu v slovarju v tem primeru izjemoma ne nakazuje prioritete prvo zapisane besede«. Toda v resnici se pravilo glasi: » . . . Zaradi lažjega prikaza gesel postavlja slovar skupaj pisano besedo nu prvo mesto; razpored tovrstnega gradiva v slovarju torej nima nor- mativne vrednosti.« (S 173) in »Pri sestavljenkah in zloženkah vrste aotocesta iu aoto cesta, dokod in do kod ta kvalifikator ne daje prednosti prvi obliki.« (§118). Torej velja to povsod pri pisavi skupuj in narazen in ne »izjemoma« za tip aotocesta. 93 To, da lahko najdemo izven geslu v avtorskem besedilu za ta tip tudi pisavo skupaj, stvuri ne spremeni, ker je tudi aotocesta lahko drugod v slo- varju pisano skupaj (glej npr. str. 85). K temu bi lahko ponovil le tiste stvari, ki sem jih navedel že na začetku. V jezikovnih priročnikih lahko dajemo le tak jezik, kot obstaja, le malo ga lahko korigiramo. Naš jezik ima že močno tradicijo; ne moremo ga nepre- nehoma spreminjati, če pride kak jezikoslovec do spoznanj o optimalni pisavi. In ka j je optimalno? Za vsakega, ki je pisal o jeziku, nekaj drugega. Toporišič sain se je v razmeroma zelo kratkem obdobju že večkrat premislil. Torej so njegove prejšnje odločitve tudi »neprimerne« — in kdo bi garantiral, da so sedanje res optimalne? (Se bo nadaljevalo) Jakob Rigler SAZU, Ljubl jana OB PETI KNJIGI ZUPANČIČEVEGA ZBRANEGA DELA S peto kn j igo Zupančičevega Zbranega dela (Oton Zupančič, Zbrano delo. Peta knjiga. Otroške pesmi s prevodi. Ljubljana, DZS, 1970. Uredila Josip Vidmar in Joža Mahnič. Besedilo pripravil in opombe napisal Joža Mahnič), ki obsega otroške pesmi, je sklenjen njegov opus v vezani besedi. Naslednje knjige bodo prinesle dramatiko, prozo ter pisma, pesmi pa ne več. Tako je vsaj mogoče razbrati iz sklepne pripombe urednika Mahniča na strani 354, ki opozarja bralca na dopolnila in popravke k pre jšn j i , četrti knj igi Zupan- čičevega Zbranega dela, objavljene v reviji Jezik in slovstvo 1969/70, štev. 7—8, kjer so tudi opozorila na pesmi, ki so v izdaji ostane neuvrščene. Toda opozorila, objavljena v Jeziku in slovstvu, torej zunaj okvira izdaje, ne mo- rejo nadomestiti objave v Zbranem delu, kamor vse, kar je tam navedeno, nu jno spada. Zato bi bilo enostavneje in tudi bolj smiselno, če bi bil urednik namesto opozoril v reviji objavil gradivo samo kar v peti knjigi , s katero se Zupančičev pesniški opus končuje. Saj bralec upravičeno pričakuje, du bo Zbrano delo prineslo res vsa vsaj kolikor toliko izdelana avtorjeva besedila. To zagotavlja tudi uvodna spremna beseda urednika Josipa Vidmarju v opombah k prvi knjigi Zbranega dela (str. 320). Tam poudar ja Vidmar »po- polnost izdaje« kot eno njenih značilnosti in pravi du »bo zbrano delo zajelo vse, kar je zaključeno, pomembno iu m a n j pomembno, tndi vse vsaj deloma zaključeno, ravno tako vse važnejše od lomke. . .« , izpuščeno pa bo »le majh- no število enot, ki j i h . . . ne kaže objavit i v t e j i z d a j i . . . zaradi potrebnih ozirov na pesnika in na še živeče posameznike.« Razen besedil, ki jih ta zadnji ozir veže, na j bi izdaja vsekakor bila popolna. Zato bo prav, če bo urednik dopolnila in popravke, ki jih v peto knj igo ni sprejel , objavil v eni poznejših knjig. (Tam bi n a j bilo dodano tudi abecedno kazalo naslovov in začetkov vseh pesmi od prve knjige naprej, ki ga na koncu pete knjige po- grešamo.) Ker pa se Zupančičev opus za Zbrano delo zdaj prvič zbira in doslej še ni popolnega pregleda nad njim, je mogoče vedno znova pričako- vati najdbe, ki potnenjajo dopolnila k delu ali morebitne popravke k temu, kar je že bilo objavljeno. Z željo, da bi bila ob koncu izdaja čim popolnejša, opozarjamo na neka j doslej neevidentiranih Zupančičevih pesniških besedil ter neka j bibliografskih dopolnil.