Ameriška Domovina

Tir H/^ E H €/lf HI—MOIW1E
AM€RICAN IN SPIRIT POR61GN IN LANGUAGE ONLY
NO. 90
National and International Circulation
CLEVELAND OHIO, TUESDAY MORNING, MAY 7, 1963
SLOVGNIAN
MORNING N€WSPAP€8

STEV. LXI — VOL. LXI
Mir v "nevtralnem" Laosu rope! v zraku!
Predsednik vlade princ Suvana Fuma je začel dA^o-miti o umestnosti nadaljevanju razgovorov z levičarji, ki jih v vladi zastopa princ Sufanuvong. VIENTIANE, Laos. — Večji
del preteklega tedna je vladal v Laosu mir, komunisti so svoje napade na čets.' gen. Konga Le Ustavili v smislu sklenjenega premirja, ker so večji del postavljenih ciljev itak dosegli. V petek je predsednik vlade princ Suvana Fuma v spremstvu Mednarodne nadzorovalne komisije poletel v glavni stan komunistične vojske na Plaine des Jarres, da ss s princem Su-fanuvongcm in ostalimi vodniki Pathet Lao pomeni o ohranitvi “nevtralnosti” Laosa.
Na helikopterja, ki sta vozila člane Mednarodne nadzorovalne komisije, so na. Plaine des Jarres streljali na področju, ki j-s! v oblasti komunističnih čet Pathet Lao. Oba helikopterja sta bila zadeta; eden od njih je zgorel, drugi pa je moral tudi na tla. Štirje člani komisije so bili ranjeni.
Predsednik vlade Suvana Fu-ftia je izjavil, da j.n bil napad delo komunističnega vojaštva, čeprav njegovo vodstvo to zanihava. Napad sam je položaj poslabšal. Predsednik vlade se je vrnil v Vientiane in preudarja, “ii naj razgovore s komunisti sPlch še nadaljuj.;:' ali naj vse. Ekupaj pusti. Nekateri domači ^ tuji opazovalci se boje, da se bo princ Suvana Fuma naveii-cal težavnega položaja in prepustil svojo domovino njeni neizbežni usedi — novemu oboroženemu spopadu msd komuni-sp in njihovimi nasprotniki, na-cona‘listi pod vodstvom gen.
hiosavana.
so poslali svojo
raketo v vesolj®
. BONN, Nem. — Nemški stro-K°Vnja)k B. Selligieir je že med 0JniO' pomagal narisati nemške ~1 in V-2 rakete, ki so Angliji elale proti 'koncu vojne toliko J' eglavic. Po vojni svojega po-^ ni opustil. Po dolgih letih 2 :triu je posrečilo, da je skupaj drugimi strokovnjaki izdelal raketo, ki naj bi letela 93 1 j visoko v vesolje.
^ Bri poskusu je dosegla le viši-v? f5 ^Bj, kar pa Seiligerju ni Sve.° Poguma, nadaljeval bo s mjimi načrti. Zanimaj ga pa dcT iVSem vprašanje, kako priti s Cvca na rakete, to j;e kako Vr3tvaviti raketo, ki bi lovila so-
h^2rie ra,hete tekom njihovega
moteta.	>
sl^emška vlada ga pri tem po-BCclpira le z omejenimi zne-Pr/ nalV3,b Je zasebnih podpor.
okoliščinah je seveda jp Serjev uspeh res občudova-
svoipreden- Kai Pa> alko bo Pri
m 'delu na raketnem lovcu strin a!i celo prehitel naše
lr°hovnjake?
Vremenski prerok pravi:
Nai r;:iUUia sončno Vlsja temperatura 60.
Večinoma sončno in hladno.
Novi grobovi
Frank Vihtelic
Po dolgi bolezni je umrl v Euclid Glenville bolnišnici 66 let stari Frank Vihtelic z 19100 Pas-now Ave., doma s Prevalj pri Preserju, od koder je prišel v Ameriko 1. 1908. Zaposlen je bil pri Eaton Axle Co., dokler ni stopil pred leti v pokoj. Zapustil je ženo Jennie, roj. Muhic, sina Leonarda, dva vnuka, brata Štefana in Jožeta ter druge sorodnike, med tem ko je sestra Mary Spehek umrla pred njim. Pokojnik je bil član Marijinega dvora št. 1640 Kat. borštnarjev. Pogreb bo iz Grdinovega pogrebnega zavoda na Lake Shore Blvd. jutri ob 8.15 v cerkev Marije Vnebovzete, kjer bo ob devetih pogrebna sv. maša, nato na pokopališče All Souls.
irissšev kritizira tudi rusko vojno industrijo
MOSKVA, ZSSR. — Hruščev je kritik, ki se ne da ugnati, kar je dobro, kajti samo njegove besedisi niso pod cenzorsko oblast. Najprej se je spravil na kmetijske strokovnjake, potem na voditelje ruske industrije, kmalu nato je zlil svojo jiczo na ruislke kulturnike, sedaj je vzel na piko celo rusko vojno industrijo.
Očita ji, da preveč razsipa denar in da njena proizvodnja ni ravno preveč učinkovita. Napad na vojno industrijo je toliko bolj pomemben, ker je vodstvo industrije. prevzel Ustinov, ki ga vsi smatrajo za zaupnika generalov 'in admiralov. Kritika tovariša Hruščeva leti torej tudi na visoke vojaške 'kroge.
Pr j tej priliki je Hruščev odkril, da načrti za investicije nikakor ne funkcijonirajo. Investicijska dela so bila lani v zaostanku za skoraj $30 bilijonov, torej za skoraj toliko, kolikor je bilo za lansko leto predvidenih vseh investicij. To se pravi z drugimi besedami, da investicijski načrt za lansko leto sploh niso niti začeli izvajati.
Za literati in umetniki so prišli na vrsto časnikarji
MOSKVA, ZSSR. — Komunistični režim je narodni dan tiska porabil za hud napad na ruske časnikarje. Očita jim, da se preveč podajajo pod vpliv tiska, v svobodnih državah. Posebno ostro kritiko je objavil list Sovjetska kultura. Mislijo, da je napad le uvod za debato na seji glavnega odbora ruskih komunistov 28. maja.
Vsekakor so Oblasti že napovedale, da bodo reorganizirale Pravdo in Izvestja. Lista bosta povečana: na 12 strani vsak in tudi naklada bo povišana. Sedaj se tiskata oba lista tudi v 20 podeželskih mestih, število mestnih izdaj bo še povečano.
Značilno je, da je skoraj isti čas napadel tudi Titov režim jugoslovanske časnikarje in jim očital podobne1 grehe kot Hruščev ruskim. Kot se vidi, moskovski dogovori med Hrušče-vim in Titom v pretekli zimi kar dobro funkcijonirajo.
------o------
Indijske izgube so bile občutne
PEIPING, Kit. — Komunistična vlada je objavila, da 'bo osvobodila indijskega generala, 26 polkovnikov in majorjev, ki jih je zajela v bojih pod Himalajo. Te številke lepo povedo, da so morale indijske1 čete lani doživeti res hud poraz, ki ga seveda Indija ni nikoli niti omenila v svojih poročilih.
Ifalijanski komunisti hočejo v novo vlado
Predsednik vlade A. Fanfa-ni se bo morda moral u-makniti in prepustiti sestavo vlade kakemu drugemu krščanskemu demokratu.
RIM, It. — Volitve pretekli teden so vznemirile odgovorne kroge v vrstah krščanske demokracije, komunistom pa dale poguma, da zahtevajo svoje zastopstvo v novi vladi, ki naj bi bila seveda po njihovo sestavljena v glavnem iz levice in levega centra. Na kaj takega kljub vsemu skoraj ni mogoče računati.
Predvidoma bo dobila Italija novo vlado na nekako istem temelju, kot je sedanja, le da u-tegnejo biti člani Socialistične stranke P. Nennija zastopani v njej, med tem ko sedaj niso, podpirali pa so jo v parlamentu. Fanfani ima pri razgovorih o sestavi take vlade težave, ker se F'ietro Nenni noče popolnoma odtrgati od komunistov. Izjavil je, da hoče sedanje stike z njimi obdržati tudi v bodoče. Krščanski d e m o k rati morejo kljub malo manjšemu zastopstvu v parlamentu sestaviti trdno vlado skupaj g socialisti in socialnimi demokrati. Vprašanje je le, ali bo stranka voljna iti v tako kombinacijo.
Možna bi bila tudi povezava krščanskih demokratov s socialnimi demokrati Saragata in z liberalci v bolj sredinsko vlado, ki ne bi računala na podporo Nennijevih socialistov. V tem slučaju bo Fanfanija, ki je izvedel “odprtje na levo” z dogovorom z Nennijem, zamenjal brez dvoma kak drug krščanski demokrat.
V zvezi z novim političnim položajem v Italiji preudarjajo, ali sploh še kaže, da, bi se predsednik ZDA Kennedy na svoji poti v Evropo v juniju ustavil v Italiji.
------o-----
V modernem gospodinjstvu
Mož pride zvečer s svojega dnevnega dela in vpraša ženo:
VIENTIANE, Laos. — .Katoliški misijonski škof Loosdreg, 'ki deluje že 28 let v Laosu, je po naključju moral preživeti več kot mesec dni v krajih, ki jo pod kontrolo laoških komunistov. Sedaj je dobil možnost, da se s francosko kolonijo vred preseli v laoško prestolico. Kolonija je bila mala, obstojala je samo iz nekaj duhovnikov, se-ster-učiteljic in sirot.
Škof pripoveduje, da je bil kraj njegovega bivališča ped stalnim topovskim ognjem z bližnjih hribov. Tam ne je namreč pleme Meo upiralo komunistom. Orožje in municijo je moglo dobivati samo s helikopterji od strani protikomunistov. Morda je ravno to dalo poved laoškim komunistom, da so začeli s ponovno ofenzivo proti južnemu in zahodnemu delu Laosa.
Komunisti imajo sedaj v rokah ves severni del Laosa in ves obmejni pas proti Viefcna-[mu. 'Sedaj so svojo ofenzivo u-smerili na dolino reke Mekong. Radi bi jo dobili v rolke, da odrežejo Laos od Tajske. V tajski prestolici je zavladalo radi tega veliko razburjenje.
Komunistične Pathet Lao če-
Sovjefi so priznali, da so našli truplo Hitlerja
PARIZ, Fr. — Cornelius Ryan, pisec knjige “Najdaljši dan”, je povedal, da so mu Rusi priznali, da so ruske čete aprila 1945, ko so zasedle Berlin, našle Hitler javo truplo v bunkerju pod državnim tajništvom, ga spoznale po zobeh in ga nato spravile s poti. Na kak način so to storile, Rusi Ryanu niso marali povedat'!.
Ryan je študiral ruske dokumente o koncu vojne, med drugim zlasti zasedbo Berlina. Raz-govarjal se je z maršalom Soko-lovskim in Čuikovcm, ki sta oba bila v onih dneh na področju Berlina, čuikov je vodil z Nemci razgovore o predaji. Gen. Krebs mu je takoj ob prvem srečanju povedal o samomoru Hitlerja in mu izročil njegov lastnoročno podpisan testament.
Čuikov ni maral Ryanu pbve-dati vssh podrobnosti, ker, kot je dejal, sam piše knjigo o vsem tem. Ryan je napovedal, da bo podrobnosti, ki jih je zvedel od Rusov in v moskovskih arhivih, povedal v svoji prihodnji knjigi “Zadnja bitka”.
Da so Rusi našli Hitlerjevo truplo, ga spoznali po zobeh in ga sežgali, je bilo znano že jeseni 1945. Nemški časopisi so naslednjega leta podrobno poročali o tem in navajali za to priče. Rusi so. o vsem tem uradno molčali, če ne upoštevamo u-radnega sporočila Visoke komisije, v kateri so bili Amerikan-ci, Angleži, Rusi rn Francozi, novembra 1345, da je Hitler napravil 30. aprila 1945 samomor.
Poroko treba sneti na trak, da bo bolje držalo
MONAKOVO, Bav. —V luteranskih cerkveriih krogih stojijo pred težko nalogo. Zmeraj več ljudi se- oglaša s prošnjo, da bi smeli cerkvene slovesnosti filmati, med njimi tudi poroke. Pokazalo se je pa, da tudi nasprotnikov te ideje ni malo, posebno glede porok.
Cerkvene oblasti si zaenkrat pomagajo s tem, da zahtevajo od vseh udeležencev pismeni pristanek za zvočno filmanje. Pokazalo se je pa, da so neveste bolj vnete' za filmanje kot ženini.
te so dosegle dolina neke Mekonga na severu od Vientiane v dolžini 'kakih 60 milj, v nekako istem obsegu po tudi v srednjem delu dežele južno od tod.
Nevtralni predsednik vlade Suvana Fuma se je vrnil s pogajanj v preteklem tednu vidno potrt in na pol obupan. Rekel je ob prihodu, da ne ve, ali se bo še kaj pogajal s komunisti. Bojijo se, da bo kmalu odstopil.
Položaj v Laosu je že pokazal svoje posledice v Kambodži. Tja je prišel na obisk predsed-nitk kitajske republike Liu-Shao-Chi. Da bi bilo njegovo življenje varno, so ga obdali s tako močno policijsko mrežo, da se je moral počutiti bolj kot jetnik kam bodžanslke policije, kakor pa gost princa Sihanuka. Vendar pa to ni važno.
iSihanuk je sklenil z rdečim Kitajcem “prijateljsko” pogodbo, ki naj varuje nevtralnost njegove dežele. Sihamuk dobro ve, koliko so vredne prijateljske pogodbe s komunisti, pa j0 je vendarle sklenil. To čisto odgovarjanja njegovi politiki, hi pravi, da bo kitajsko morje zajelo preje ali slej e vso jugo. vžhodno Azijo. Kar se da narediti, je samo odganjati vesoljni rdeči potop, dokler se le da.
“Kaj se nocoj taja?”
lekaj z^ašlfnih porsčll o kritičnem položaju v Laosu
DOMINIKANSKE SILE SO PRIPRAVLJENE NA VDOR V HAITSKO REPUBLIKO!
Posredovanje Organizacije ameriških držav ni uspelo rešiti spora med Dominikansko republiko in republiko Haiti. Dominikanski predsednik Bosch je poslal svoje čete na mejo Haitija, kjer čakajo pripravljene nadaljnih ukazov. Haiti se je obrnil na Varnostni svet ZN.
SANTO DOMINGO, Dom. rep. — Spor med Dominikansko republiko in republiko Haiti, boljše med vladama obeh republik, se je zaostril, ko včerajšnje posredovanje Organizacije ameriških držav ni uspelo. Haitska vlada se je obrnila na Varnostni svet Združenih narodov, o katerem pa upajo, da bo vprašanje spora izročil v razpravo Organizaciji ameriških držav, ki naj bi bila prva pristojna za ta krajevni spor. Dominikanske kopne in pomorske sile so med tem zbrane na mejah Haitija in čakajo novih ukazov. Ti utegnejo priti še pred koncem današnjega dne. Organizacija ameriških držav je pozvala obe republiki, naj ne storita ničesar, kar bi spor še zaostrilo.
Dominikanski predsed. Bosch	■
je zahteval od predsednika bait- gjfjjg pfggf [|0V0 VlddUO
ske vlade Duvalierja, naj da jamstvo za nemoten odhod iz dežele političnim beguncem v dominikanskem poslaništvu glavnega mesta Haitija Fort - au - Prince. Duvalierjeva vlada je to obljubila, pa nato obljube ni izpolnila. Dominikanska republika je začela zbirati svoje oborožene sile na mejaki republike Haiti in groziti z vdorom v Haiti, če ta ne bo izpolnil njene zahteve. Predsednik Haitija je zahtevo zavrnil in se obrnil na Varnost ni svet Združenih narodov zaradi groženj od strani Domini-Kanske republike.
Dominikanska republika ima demokratično izvoljeno Vlado, med tem ko je v Haitiju vlada napol diktatorska, samovoljna, podkupljiva n skrajno nesposobna. Po trditvah dominikanske vlade naj bi bila na tihem sklenila sodelovanje s Castrovo Kubo in Češkoslovaško republiko. Duvalier se je dal enostavno od svojega parlamenta izvoliti še za eno predsedniško dobo. Ko mu sedaj poteka prva predsedniška doba, se ga hočejo znebiti domači nasprotniki, ki so dobili v dominikanskem predsedniku Boschu svojega najmočnejšega javnega podpornika. Tudi Združene države žele, da dobi Haiti novo, demokratično vlado. Da bi pritisnile na Duvalierja, so že pred časom ustavile Haitiju vsako pomoč.
Predsednik Bosch je opozoril Organizacijo ameriških držav, da se čas steka, naj stori hitro,
kriz® ali celo revolucijo?
BEIRUT, Lib. — V sirski politiki vlada zopet popolna megla, nihče ne' ve, kaj se bo ta teden zgodilo. Pretekli teden so namreč zapustili vlado in narodni odbor vojaški pristaši e-giptov'skega diktatorja Naserja. Vlada je sedaj v rokah soci-jalistične stranke Baath, ki je
Iz Clevelanda in okolice
V bolnišnici—
Mrs. Mary Ulle je v Euclid Glenville bolnišnici, soba št. 323. Obiski so dovoljeni!
Frank Brinšek, po domače Tičarjev, z E. 67 St. je v St. Vincent Charity bolnišnici, soba št. 328. Obiski so dovoljeni.
Seja—
Podr. št. 41 SŽZ ima nocoj ob sedmih sejo v navadnih prostorih.
Skupne podružnice SŽZ imajo jutri, v sredo, ob enih pop. sejo v navadnih prostorih.
Zadušnica—
Jutri cb 11.25 bo v cerkvi gv. Vida sv. maša za pok. Alberta Vovka ob 1. obletnici smrti.
Pevska vaja—
Učenci Slov. šole pri Sv. Vidu (večja skupina) imajo jutri, v sredo, ob petih popoldne pevsko vajo v šoli sv. Vida.
Seja—
Društvo sv. Ane št. 4 SDZ ima jutri ob 7.30 zvečer sejo v navadnih prostorih. Po seji bo zabava.
Število katoličanov na-rastlo na 43,852,000
NEW YORK, N.Y. — Koncem
iz previdnosti dala zaprEti 47!}an£|kega leta je bilo v naši de-Naserjevih pristašev v vojaških J želi 43,852,000 katoličanov. Te-
krogih.
Mislijo, da bo vlada še nadaljevala s “čiščenjem armade” Naserjevih prijateljev, ki
kem 1. 1962 se je število dvignilo za 969,400. Letni prirastek je večji kot kdajkoli.
Zadnjih deset let se je število da tudi ne bodo držali križem ‘katoličanov povečalo za 44';. rok. Te dni praznujejo v Da-j Mani je na bilo lani konverti-
seve-
masku praznik Bajram; ko ga bo konec, bo sedanja vlada odstopila, novo bo pa menda sestavil general Hafez, ki je soci-jalistični zaupnik v vojaških krogih.
Morda bodo pa nacijonalisti urnejši in začeli z novo revolucijo. Tudi to ni izključeno.
V Kairu so radi nejasnega političnega položaja v Siriji odložili razgovore o podrobnem načrtu za arabsko federacijo.
j Manj je pa tov, namreč samo nekaj nad 125,000. V Bostonu je nekaj več katoličanov kot v New Yorku, največ jih je seveda v Chicagu. V vseh treh mestih jih je nad 7.5 milijonov.
Vseh župnij je 17,298, vseh duhovnikov 56,540, katoliških šol vseh vrst pa je 14,185, torej povsod običajni letni prirastek par odstotkov.
Zadnje vesti
Truman bo zopet nasto- Washington, d. c. — v di-pal na televiziji
INDEPENDENCE, Mo.—Bivši predsednik Harry Truman je sklenil, da bo zopet imel pol leta svoje tedenske pol ure na televiziji. Hoče namreč razlagati politiko svojega predsednikovanja in pri tem pojasniti, kako
plomatskih krogih in v državnem tajništvu prevladuje prepričanje, da je spor med Dominikansko republiko in republiko Haiti še vedno mogoče rešiti mirnim potom, da vojni spopad še ni neizbežen niti ne neposreden.
velike žrtve je sprejel nase a-|CAPE CANAVERAL, Fla.-Za meriški narod tekom zadnje
kar more, sicer bo on vz^spor	j
opisal ovoje volivne kampanje! v 1. 1944 in 1948.
Njegove nastope bodo filmali. šele potem jih .bo prenašala televizija. Predavanja bodo v
v svoje roke. Nocoj za je napovedan njegov govor na televiziji in radiu, to utegne biti ura odločitve.
mnogem dodatek k njegovim
V Afriški republiki Togo
S°	ne^e|j°	spominom, zanja vlada v poli-
LOME, Togo. - V republiki tični]l krogih veliko zanimaPnje<
Togo je na oblasti vlada pred-j	______^_____ J
Grunitzkega, ki je pa
Letalska nesreča v Afri-
sednika
niti afriške države ne priznajo,	,
ker trdijo, da ima s krvjo uma- ki zahtevala 54 mrtvih zame' roke. Njeni pripadnilki so DOUALA, Kamerun. — V so-menda udeleženi pri umoru bot o ponoči se je štirimotomo zadnjega predsednika Olimpija, potniško letalo s sedmimi člani!
Do se dokoplje do ugleda, je posadke in 48 po tujki zaletelo v| sedaj razpisala volitve, ki je na neko goro, eksplodiralo in se njih seveda tudi zmagala, kajti!vnelo. Pri nesreči je ostal živ volivci so imeli pred seboj sa- samo ameriški diplomatski ku-mo vladno kandidatno listo. V rir Joseph P. Capozzi iz Elmire, ' Afriki dobro vedo, kaj pomeni-|N.Y., pa tudi ta je v kritičnem jo take volitve, zato nihče ne položaju zaradi mnogih zlomov trdi, da bo Grunitzky s svojo kosti in hudih notranjih po- j vlado sedaj naletel na večje čkodto. '	i’iliUf
simpatije. Grunitzkega ne pri-	potniki je bil tudi BerU
znavajo seveda tudi izven-afri- ra'nd Dagnon, glavni tajnik A-ške države, ki se v takih zade- friške in madaigaskarskei zveze vaih rade ravnajo po razpolože- bivših francos 'kih kolonij v nju v afriških republikah.
Afriki.
danes zjutraj je bil določen vztrel komunikacijskega satelita Telstar II., ki naj bi vzpostavil znova neposredno televizijsko zvezo z Evropo in morda celo tudi z Japonsko.
BIRMINGHAM, A la. — Včeraj je prišlo do novega pohoda črnih demonstrantov v tem mestu. Večinoma so se ga udeležili šolarji. Policija je prijela preko 830 ljudi in jih zaprla. Napovedujejo nove demonstracije in sprevode.
WASHINGTON, D. C. — Predsednik je ponovno imenoval gen. L e M a y a za načelnika glavnega stana letalskih sil. ni pa to storil z adm. G. Andersonom. Ta bo moral 1. avgusta letos v pokoj. Trdijo, da je njegova upokojitev v zvezi s sporom o letalu TFX, ki je dvignil toliko prahu v Kongresu in v javnosti.
OTTAWA, Can. — Predsednik vlade L. Pearson bo v petek in v soboto na obisku pri predsedniku Združenih držav Ken-nedyju v Hyannis Portu.
EHERIŠKA DOMOVINA, MAY 7, 1963
/teRišK/L Bomomm
gs^r.;-

6117 St. Clair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland 3, Ohio
National and International Circulation

Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July
Manager and Editor: Mary Debevec
NAROČNINA^
Za Zedinjene države:
114.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Zed. držav:
$16.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.00 za S mesece Petkova izdaja $4,00 na leto
SUBSCRIPTION RATES*
jLInited States:
$14.00 per year; $8.00 for 6 months; -4.50 for 3 months. Canada and Foreign Countries;
$16.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.00 for 3 months. Friday edition $4.00 for one year.
Second Class postage paid at Cleveland, Ohio
No. 90 Tues., May 7, 1963
Znanstveno preiskavanje na napačni poti?
Ogromni stroški za preiskavanje vesolja, ki rastejo od leta do leta in so največji za narodno obrambo, so sprožili tudi vprašanje, kaj je z našim znanstvenim raziskavanjem. Številke, ki jih je dal federalni tajnik za trgovino Hodges, dajo namreč sledečo sliko:
Za znanstveno raziskovanje izdamo letno okoli $17 bilijonov: $13 bilijonov gre za narodno obrambo in za vesolje, samo $4 bilijone rabimo v druge namene; od teh pa se porabi samo dober poldrug bilijon dolarjev za tako znanstveno raziskavanje, ki dviga storilnost našega gospodarstva.
To so gotovo porazne številke, ki dokazujejo, da mora biti nekje nekaj narobe. Tega se zaveda že tudi cela vrsta naših znanstvenikov, ki niso zadovoljni s takim razmerjem in predlagajo revizijo vseh naših izdatkov za znanstvena raziskovanja. Njim seveda ugovarjajo podjetja in zavodi, ki imajo sedaj monopol na tem področju, jih je menda nad 3,000; tako trdi podpredsednik Johnson. Vsaka nova smer v našem znanstvenem raziskovanju bi namreč prikrajšala marsikatero znanstveno ustanovo za dotacije, ki jih dobiva od federacije ali vojne industrije. Kritikom ugovarja seveda tudi NASA, ki dobiva sedaj največ denarja za preiskovanje. Sadov pa ne more pokazati posebnih. Samo njeno delo na satelitih se je obneslo.
Federalna uprava bo kmalu prišla med dva ognja. Na eni strani se bodo zagovorniki sedanjega sistema znanstve-iiega raziskovanja krčevito držali svojih pozicij, na drugi strani pa bodo njihovi nasprotniki trdovratno trdili, da znesek $17 bilijonov niso mačje solze in da mora od njihove uporabe imeti nekaj koristi tudi gospodarstvo, ki ta denar daje.
Zagovorniki sedanjega sistema trdijo, da je znanstveno raziskovanje lepo porazdeljeno na vse ustanove v vseh državah in da niso samo monopol Kalifornije in Floride, kar je pa samo deloma res. Znanstveni zavodi so res raztreseni po vseh državah, toda veliki zavodi so vendarle koncentrirani samo na par mestih. Sicer pa ni vprašanje, kje so zavodi, ampak, kaj delajo.
Debata o vseh teh vprašanjih se zaenkrat vrši v glav nem samo v znanstvenih in strokovnih časopisih, v dnevnike zaide le redko kako poročilo. To pa ne bo trajalo dolgo. Zagovorniki sedanjega sistema in njihovi nasprotniki se namreč pridno oglašajo na Kapitelu. Senatorji in kongresniki bodo kmalu padli v skušnjavo, da napravijo iz boja med učenjaki in strokovnjaki političen boj, za kar bo morda dala priliko tudi naša sedanja proračunska debata, seveda šele proti koncu zasedanja.
Poljski komunizem hvalijo nekateri v svobodnem svetu kot liberalen” in strpen. Njegov boj s katoliško cerkvijo kaže očitno, koliko je njegova strpnost vredna! Komunisti utegnejo biti strpni in obzirni, kadar to položaj od njih zahteva, vrnejo pa se k grobosti in nasilju takoj, če smatrajo, da je to za nje koristno. Komunistično huma-nost dokazuje Poljakom Katin, Slovencem pa zlasti množični grobovi v Kočevskem Rogu, Zasavskih hribih in drugod po slovenski zemlji.
BESEDA IZ NARODA
i
Sšisd slovenskih tretje-rednikov
Hinavska rdeča hvala papeža Janeza
Vatikanski radio je pretekli teden javno označil uradno hvalo papeža od strani poljskih državnih oblasti in časopisja kot hinavsko, katere nameni so zahrbtni in predstavljajo dejansko napad na poljske škofe.
Poljski komunisti hvalijo javno papeža Janeza XXHI in njegovo zadnjo okrožnico, da bi v javnosti napravili vtis, da niso naravnost' proti katoliški cerkvi in katoliški veri, ampak le proti poljskim škofom, ki da so nestrpni in zahtevajo nemogoče stvari.
Vatikanski radio je objavil v isti oddaji, da je poljska vlada poslala v Rim svoje zastopnike, da bi pripravili ali vsaj skušali pripraviti sklenitev in podpis novega konkordata med Poljsko in Sv. Stolico. Tak konkordat je pri sedanjih razmerah po izjavi vatikanskega radia naravnost nemogoč, ker se poljska vlada ne drži obstoječih sporazumov in je skrajno nestrpna proti Cerkvi. Čemu nov konkordat, ko se vlada ne drži niti sedanjih sporazumov? Raaio je dodal, da je obstojal med Poljsko in Sv. Stolico konkordat, da pa ga je Poljska pod komunistično vlado enostransko prelomila in razveljavila.
Poljski škofje se vztrajno bore za pravico nemotene verske vzgoje poljske mladine. Pri tem jih vlada ovira, kjer jih le more. O verskem pouku mladine izven javnih šol zahteva natančna poročila in je zanj predpisovala pogoje. ki jih je komaj mogoče izpolnjevati. Poljski škofje so te vladne zahteve nedavno obsodili v skupnem škofovskem pismu in opozorili še posebno tudi na vrsto drugih ovir ki jih stavijo oblasti Cerkvi pri njenem verskem in versko-vzgojnem delu.
Vatikanski radio je v omenjeni oddaji poljsko vlado poseoej obdolžil, da se ne drži sporazuma, ki ga je jeseni leta 1955, ko je obstojala na Poljskem nevarnost upora sklenila s poljskimi škofi.
Poljske komunistične oblasti opozarja, da se zastonj trudno, ;e mislijo, da bodo s svojo hvalo papeža Jane-za XXJU. koga prevarile; svet kot tudi poljsko ljudstvo sta hinavščino komunistične hvale spregledala. '
Cleveland, O. — Na cvetno nedeljo je 'imela slovenska clevelandska družina Tretjega reda sv. Frančiška svoj redni mesečni shod pri Sv. Lovrencu. Čeprav je bila nedelja izredno lepa Gpomladanska in četudi so na prav to nedeljo članice' tukajšnjega 'Društva sv. Ane K,S-KJ slovesno obhajale svoj zlati jubilej in dasi so slovenski rojaki in rojakinje na bližnjih Maple Hts. z vso slovesnostjo odprli svoj prenovljeni Slovenski dom, je bila udeležba na našem tretjerednišikem shodu zdlo zadovoljiva. 'Prišli so nanj ne Gamo tretjerednice in tretje-redniki iz domače šentlovren-ške župnije, marveč tudi od Sv. Vida, Marije Vnebovzette in od Sv. Kristine. Talko je bilo zelo lepe in vsi zadovoljni. Zbrali smo1 tudi majhen dar za novo-posvečenega ljubljanskega pomožnega škofa. Za vse vsem hvala, čast in Bog povrni!
Vsem tretjieirednieam in tret-jerednikom Tretjega reda sv. Frančiška naznanjam, da bo majski shod naše slovenske tretj eredniške s k u p n o s ti na tretjo nedeljo, 19. maja, popoldne ob drugi uri pri Sv. Lovrencu. Vse vas lepo vabim; pridite zagotovo! Mir in vse dobro!
Fr. Julij Slapšaik, voditelj ----------°r—tt—
It. ii m bo slavila Si-lsSssleo obstoja
Zraven bo postreženo' gostom z dobrim domačim in tujim vL nom. Tudi kak šilček dobrega žganja ne bo prav nič škodoval. Za mladino iin za vse tiste, ki se še mladostne; počutijo', bodo
dvoranico Društva sv. Jožefa, ki je last naših roj alkov iz Slovenske Krajine. Tam vam bomo postregli s čašo dobre kave in opoldanskim prigrizkom. Po prijaznem ipomenku, morda bomo še kakšno narodno zakrožili, 'boste pa spet sedli v avtobus in čez burlingtonski most zavili naprej proti Torontu. Mi vam bomo pomahali v slovo in po stari navadi priporočili, da še za nas kaj molite pri Mariji Pomočnici. Boste videli, da se boste med nami dobro počutili in si mislili: “Glej, kako dobro in prijetno je, če so bratje in sestre skupaj.” Mi se že veselimo vašega prihoda na prvi postaji vaše romarske1 poti.
VESTI
' E«. w
“Lokacije” jim delajo težave
V Ljubljani pravijo, da bi morali postaviti vsako leto povprečno vsaj 4,000 novih stanovanj, letos pa bi jih radi 2,300, torej skoraj polovico manj, kot bi jih mesto po cenitvi strokovnjakov potrebovalo. Težava je še pr izvedbi tega načrta. Jedro vprašanja so “lokacije”. Za to novo “strokovno” besedo smo nekdaj uporabljali čisto lep izraz “kraj”, prostor, kjer naj bi
T- v . - .	. .. Vse večje božje poti na Slo-
. 1 m'	m.njef0V1. 'Lan ^ j venskem so imele take predpo- pač nove stavbe gradili. Pravi-
igrau pos ocne m rog e. .	. 'staje ne daleč pred glavnim ci-'jo, da morajo nekatera podjetja
Morda porečeš, jaz najraje ^ ljem, kjer so se romarji zbrali,j in posamezniki seve še bolj ča-doma jem. Dobro! Pa tudi doma se mai0 oddhanili, nato pa jefkati po več mesecev, včasih kar
najraje kozarček vina zvrnem. V(>c[j;a vzdignil križ ali bandero, Prav dobro! Toda saj nista pija-.za katerim Bio.se vsi uvrstili v ča in večerja tisto, kar naj bi|pr0ees|j0 z molitvijo in pe-bilo namen prireditve družab-'
Cleveland, O. — Podružnica št. 15 SŽZ bo praznovala dne 19. maja 35-letnico svojega obstoja. Ustanovljena je bila 7. novelmbra 1927 pri sestri Josephine Gliha s 16 članicami. Organizirale so to ustanovitev ss. Pavlina Zupančič in Mary Planinšek. Od ustanoviteljic so danes še živeče Josephine Gliha, Frances Gliha in Frances Blatnik. Najstarejša članica je s. Mary Jerič. Najbolj aktivna tajnica pa je bila s. Mary Hrovat. Naš duhovni vodja je Father Francis M. Baraga.
35-letnico ustanovitve bomo obhajale s skupno udeležbo pri sv. maši, ki se ho brala ob 11.30 v cerkvi sv. Lovrenca za vse mrtve in žive članice. Zbirale se; bomo pred cerkvijo na 80. cesti. Po končani sv. maši bo skupen zajtrk v SND. Po zajtrku bo državna konvencija za Ohio in Michigan. Ob 5. uri popoldne se bo pričel banket s kratkimi nagovori, p0 banketu bo ples. Plesa se bodo lahko u-deležili tudi tisti, ki ne bodo prišli na banket in se bodo do-bilsi posebne vstopnice samo za ples.
Prav prisrčno vabljeni vsi na našo slovesnost in na svidenje 19. maja.
Frances Lindič
nega kluba. Ne. Mi želimo naše ljudi v svrho družabnosti skupaj spraviti. Kolikokrat slišimo tožiti, oh, doma smo imeli dobre kavarne in gostilne v mestu in cikolici, kamor smo ob nedeljah tako radi zahajali, tu v A-meriki pa nimamo nič tega.
Kaj te je vleklo tja, ali ne največ družba, družabnost, znanci, pa če tudi nisi z njimi govoril, da si jih le videl. Vidiš, tu je jedro. Pijača in. jedača so le pripomočki, da lažje dalj časa vzdržimo, posedimo' in se pogovorimo. Glej, kako smo v tem prostranem m e s tu raztreseni. Dobri prijatelji in znanci hodijo po naših paralelnih ulicah in se nikoli ali redko srečajo. S tistimi, s katerimi se pa stalno srečavamo, i z m e n j avamo le kratki pozdrav in bežimo vsak v svojo smer dalje.
Tožimo, da čut za skupnost čimdalje bolj pada. Vidiš, tu sta Baragov dom in Družabni klub zastavila svoje delo. Kakor je potrebno, da se zbiramo v verske, narodne in kulturne namene, tako in nič manj ni potrebno in koristno', da se zbiramo v družabne in zabavne namene. Koliko mladine se nam prehitro odtuji, ker zaide v tuja zabavišča. Potem ne pomagajo nobene pridige in nauki več. Okolica, realnost in vzgledi so premočni.
To pot vas pa, dragi rojaki, vabimo še s posebnim povdar-kcm. Ves dobiček, ki ga utegnemo imeti od: te prireditve, bo šel za zidavo naše spominske kapelice na Slovenski pristavi.
Odbora
Baragovega' doma in Družabnega kluba.
smijo šli proti romarski cerkvi. Tam jih je navadno čakal duhovnik in jih vpeljal v cerkev pred milostni tron in tabernakelj.
Homarji na Brezje so se usta-
boljšanja v tem pogledu, da pa škem listu “Delo
^ ffamfim bomo pozdravil! romarje
do eno leto in še čez, predno jim določijo kraj, kjer lahko začno postavljati nova stanovanja. V tem času se rado dogodi, da podjetje denar vloži v kak drug načrt in gradnja stanovanj je odložena.
Težave imajo tudi za iskanje prostorov za poslovne zgradbe, vili pri Mariji Udarjeni v Ljub- za industrijo in druge potrebe, nem. Homarji na Sv. Višarje so j Na strokovnem sestanku ekraj-se ustavili v Žabnicah. Romarji ne zbornice so pretekli mesec k Novi Štifti pri Sodražici smo | razpravljali O' “lokacijah” in se ustavili pri Sv. Družini nad prišli do zaključka, da letos ni vasjo Globel, romarji na Križno |mogoče pričakovati kakega iz-goro pri Ložu smo postali in sei " zbrali pri Sv. Ani v Podložu.
Od tam smo počasi šli na goro in spotoma molili križev pot pri 14 postajah, ki so bile ob poti.
Večina romarjev je šla na božjo pot. Pa so se poVsod- našli tudi taki ljudje, ki so šli bolj Bogu v napotje in drugim v pohujšanje. Tako' so prišli trije možakarji na binkoštno nedeljo popoldne na Križno' goro pri Ložu. Bilo je vroče in soparno.
Ustavili so se'pri cerkvici sv.
Ane v Podložu in pozvonili z romar,slkim zvoncem prav pri! vznožju gore. Eden se je napotil naravnost na goro, počasi postajal in molil križev pot. Druga dva'sta pa izjavila, da se morata prej pokrepčati v bližnji gostilni, ker da sta žejna in trudna in je pot na goro strma.”
Ti kar pojdi naprej, pa še za naju kaj moli tam. gori,” sta rekla, “midva bova kmalu za tabo,” Prvi jih je čakal in čakal,
bo morda boljše vsaj prihodnje leto.
Trenutno gradi po poročilu ljubljanskega “Dela” 11 podjetij v Ljubljani na 57 različnih “lokacijah”.
Pesnico bodo ukrotili
Pesnica redno vsako pomlad poplavlja svoje bregove' ih nizki svet vse do Kungote mimo Hrastovca pa do izliva v Dravo. Letošnjo pomlad se je Pesnica posebno široko razlila, nastala so prava jezera in ribniki, katerih rokavi so se zajedali v dolinice in loke. Pravijo, da Pesnica ogroža s poplavami in zamočvirja tolikšen predel, kot je vsa površina občine Lenart.
Odločili so se, da bodo Pesnico regulirali in preprečili stalne poplave z ureditvijo struge, pritokov in odteka v Dravo. Vse to naj bi bilo 'opravljeno do leta 1965 ter naj bi predvidoma stalo nad pet milijard dinarjev. Kje bodo za vse to dobili denar, še ne vedo, toda volja je tu. Na tako osušenem in zavarovanem ozemlju bi bilo mogoče pridelati 'krme za rejo 25,000 glav živine, piše nekdo v Ijubljan-
dokler se nista šele tam enkrat
Milijoni ljudi unsiraj® od lakoto
Koliko kruha, mesa in dru-,v dobro stoječih deželah umre ge hrane pomečemo v naši v prvem letu starost od 1000 deželi med odpadke, ker smo j otrok le 34, v primeri z otroki presiti ali pa slučajno slabo v nerazvitih deželah, kjer razpoloženi. Pid tem nič ne' pomislimo na to, da mečemo proč darove božje, pozabljamo na to, kar so nekdaj slovenske matere učile svoje otroke — da je treba vsak košček kruha, ki je po nesreči padel na tla, pobrati in poljubiti — ne boli nas, da milijoni steguje obupno suhe roke po koščku kruha ali peščici riža, ki jim ga nudijo dobra srca.
V Kalkuti je hiša z napisom “Za umirajoče brezdomce”. V tem trimilijonskem mestu Indije umira dnevno na desetine nesrečnežev, ki nikdar v življenju niso bili deležni člo-
v mraku primajala na vrh.
“Kod sta pa hodila,” ju je pozdravil, ko;.............
njega, “saj
dolgo križevega pota molila.
“Kaj da ga nisva,” odgovori eden z zapletajočim se jezikom, “ti kar tiho bodi; midva sva o-pravila križev pot boljše kot ti in lahko rečem, da boljše kot Jezus sam. On je na križevem potu padel samo trikrat, midva pa, tako ti rečem, sva padla vsaj devetkrat. Njega so drugi vzdigovali, midva sva se pa kar sa-
veka vrednega življenja, nik-
dar niso občutili, kaj se pravi, vsaj enkrat v življenju biti sit. sta prihopihala	do j Katoliške sestre vodijo ta za-
nista	menda	tako	vod, kjer najdejo zatočišče
oni, ki so bili obsojeni, da umrejo v obcestnih jarkih ali odvodnih kanalih. Tako jim je dana milost, da vsaj umreti morejo po človeško .. .
Toda lakota in nepopisna" i revščina ni samo v Kalkuti.' Skoraj dve tretini človeštva je izpostavljeno gladovanju. V deželah, ki še gospodarsko niso razvite, je pomanjkanje živil toliko, da bi ves presežek
HAMILTON, Ont. — Dne majnika bosta .gg. Anton Jeglič'ma.” im Jakob Resnik vodila skupino| Tako je, vidite, če grejo pi-iŽivil toliko’ da bi ves presež6k romarjev iz Clevelanda na bož- janci križev pot molit	j življenjskih sredstev Evrope
jo pot k Mariji Pomočnici v To-j Da, lepo je bilo..ko smo šli na rento Romarji so nam izrazih božjo pot njega dni, zgodaj zju-
7 P' nn Ho hi co CT»nfr»yvi o 1, r-. 4 rw T n ,• I j • v	.	OJ
in Amerike zadostoval za obširne predele, kjer vlada
17
zeljo, da bi se spotoma ustavili | traj, še v temi, po stezah med !Pomanji‘:anJe’ le za bornih za kakšni dve urij Hamiltonu, travniki, gorami in vodami. Z d™-Hi sj steji&mo v cast in milojbalkljo smo si svetili p0 poti in' P0 zdravniških
v noč je odmevala prastara ro-
Ordabiia priredite#
Cleveland, O. — Postni čas in čas odpovedi je za nami. Nastopim je pomlad, sicer bolj hladna in skopa, toda čas je, da se spet snidemo, pokramljamo, potožimo in vsaj delno pozabimo na naše vsakdanje težave in skrbi. Vedno nam dobroi de, če se lahko malo izgovorimo.
Baragov dom in Družabni klub skupno pripravljata za soboto, 11. maja t. L, ob 7. uri zvečer družabno prireditev v svojih piostorih. Za večerjo bo beefsteak ali po domače povedano hitro pečeni goveji zrezki.
nam bo pozdraviti drage goste vsaj za hip v naši sredini, malo pred ciljem njihovega romanja.
Nekaj sto metrov pred kolobarjem, kjer se 20. cesta odcepi od veleceste kraljice Elizabete, bo eden naših mož čakal na romarski avtobus iz Clevelanda. S slovensko zastavico bo dal znamenje vozniku avtobusa, naj mu sledi. Zavili boste na 20. cesti proti jugu, dokler ne dospele do naše cerkvene zemlje, kjer mislimo graditi. Ko si boste ogledali prostor, ki ima od-
marska pesem:
“Jezus je za nas strašno bičan bil,
to je pa dopustil, ker je usmiljen bil.
Dolga je rajža in temna je noč,
sprosi nam Marija večno luč.” Fr. L. T.
ugotovitvah potrebuje človekovo telo za
istem razdobju umre v Aziji 225, v Afriki 350, v Latinski Ameriki pa celo 400 otrok. V Afriki še danes doživi le polovica mladine svoje 15. leto starosti.
Slabo hranjeni ljude so izpostavljeni bolezim. Malarija je še vedno huda šiba sveta. Okrog 300 milijonov boleha za malarijo in nad 3 milijone ljudi tudi umre za malarijo, največ seveda v Indiji. Tudi na tuberkulozi boleha okrog 50 milijonov, od teh pa jih letno umre okrog 5 milijonov. Na strašni gobavosti jih boleha okrog 13 milijonov in le nekaj manj kot pol milijona jih je v zdravniški oskrbi. ..
Tudi zdravniška in bolničarska pomoč je v nerazvitih deželah silno pomanjkljiva. V Evropi pride na 850 ljudi en zdravnik. Vse drugače pa je v deželah Afrike in Azije. Tako pride v Egiptu en zdravnik na 3500 ljudi, v Pakistanu na 15,000, v Indoneziji na
71.000	in v Nigeriji celo na
96.000	ljudi. Razen tega vemo, da so ti redki zdravniki le v velikih mestih, dočim so oddaljeni in težko dostopn’-kraji praktično brez zdravnika. Po računih mednarodne zdravstvene komisije primanjkuje v svetu o kr o.?
1.500.000	zdravnikov.
Celuloza iz trstja
Namesto mehkega lesa igliča-. s tega drevja bodo v Sovjetski lično lego, kar boste sami uvi-J zvezi začeli v velikem obsegu deli, ^ tedaj bomo krenili k šoli' uporabljati trstje za proizvod-sv. Rožnega venca in vam tam j njo celuilozei. Tako bodo že leta pokazali prifclefno kapelo, v ka-|l965 iz trstja pridobili 500 tisoč teri imamo sedaj hamiltonski '
Slovenci službo božjo, v kapeli vam bo hamiltonski župnik Fr.
L. Tomc izpregovoril par besed
normalno vzdrževanje in rast dnevno 2200 kalorij, toda pri tem ne sme težko delati, kar pomeni torej eksistenčni minimum. Dejansko pa je slika prehrane v svetu sledeča; V Ameriki zaužije povprečen človek 3,130 kalorij, v Indiji pa le 1700—1500 kalorij. Nad 3-7 milijarde ljudi — 60T človeštva — zaužije dnevno manj kot 2000 kalorij.
Na posledicah slabe in nezadostne prehrane umre letno okoli 35 milijonov ljudi. To je “bela smrt”, ki žanje med ljudmi, ki so zaradi slabe
---j	uvv lis ut; I
ton celuloze ter izdelali 370,000'prehrane neodPorni Pi’oti na-
ton kartona in večje količine embalažnega materiala, trstje bodo pridobivali na ši-v pozdrav in skupno bomo za- rokih področjih ob izlivu Volge'
peli Marijino pesem. .	jDnjepra in Donave, kjer bodo’	________
Od tam bomo šli vsi skupaj v zgradili tudi ustreznei tovarne. Je slika umrljivosti
Jezljivim boleznim. Tako člo vek v Evropi in Ameriki dosega povprečno starost 60 let, dočim v Indiji 35, v Egiptu pa celo samo 25 let. še hujša pa otrok, ko
Gosli na preizkušnji
Italijanski glasbeniki so s p°' sebnim poskusom ovrgli star0 trditev, češ da imajo “stare vi' oline nenadkriljiv, skratka °' čari j iv glas, ki se z njim ne morejo meriti zveki niti najboljšega sodobnega glasbila te vrste”.
Skupini ocenjevalcev glasb6 je violinist, skrit za zaveso, zaigral isto skladbo na različnih violinah: ena je bila popolncin6 nova, druga stara deset let, tretja pa Stradivarjeva iz zadnjih let sedmenajstega stoletja.
Daleč največ glasov je; dobil3 violina, izdelana pred desetin^ leti, precej za njo so idle ^ drugem mestu StradivarjeV6 gosli, nova violina pa je bil3 po 'Oceni poslušalcev glasov60 naj slabša.
— Amerikanec porabi P°v> prečno na leto tri tuba zobn6 kreme.
SMlEISKi DOMOYmA,
KANADSKA DOMOVINA
Iz slovenskega Toronta
Slovenski dan	Veličina revščine
Za narodnostne manjšine v tujem morju so1 narodni dnevi velike važnosti. (Navadno so tudi najlepši prazniki narodnostnega značaja. Na severnem delu ameriškega kontinenta že govorimo o “slovenskem dnevu” v Kanadi in o podobni prireditvi, na katero mislijo rojaki v Clevelandu.
Prav te dni j,et prišlo poročilo o 8. slovenskem dnevu, ki so ga imeli Slovenci v Buenos Airesu. V Kanadi smo do sedaj pripravili tri slovenske dneve in Vedno so se pokazale kakšne težave in ovire, ki jih prireditelji niso pričakovali, in ki jih v resnici ne bi bilo treba. Zato je prav, da vidimo, kako naši rojaki v Argentini priredijo slovenski. dan.
Letos so sei zbrali v nedeljo, 21. aprila, na svoji pristavi v Moronu. Slovenski dan so začeli dopoldne, ko je g. direktor Anton Orehar daroval sv. mašo Za vse: Slovence v Argentini in imel primeren govor. Omenil je Važnost slovenskih dni z verskega, narodnega in socialnega stališča.
Popoldanski del dneva je začela folklorna skupina, ki je odplesala dva plesa: Pcdegajka in Dapaše. Glavni govornik je bil Predsednik društva “Zedinjena Slovenija”. Spored pa je vodil kulturni referent te osrednje narodne organizacije. Sledila je rajalna točka fantičev v narodnih nošah iz Slomškovega do-naa. Dekleta iz istega doma pa so izvajala simbolično vajo ob Petju dekliškega žbora. Naslednjo točko je imela zopet folklorna skupina, ki je izvajala Svatbeno polko. Tej pa je sledil zbor narodnih noš. Pred tem Oborom je J. Perharič deklami-fal pesem Kralj Matjaž. Po zaključku kulturnega programa je bila družabna prireditev.
Poleg že omenjenih so 8. slo-y^hski dan pomagali pripraviti še sledeči:	zadeve tehničnega
značaja je imel v rokah odbor za slov. pristavo s sodelovanjem raznih domov in društev. 2a kuhinjo je oskrbelo osebje čustva “Zedinjena Slovenija”. Z"a pijače so poskrbeli člani ^veh domov; ‘štant” so* postavi-^ planinci; žgane pijače, krva-^ice, pečenice in čevapčiče z ražnja so nudili člani društva Protikomunističnih borcev. Tako je res sodelovala vsa organi-krrana srenja.	Por.
Župnijska društva
3-> 4. dn 5. maja je' bil v Mon-realu pokrajinski kongres laič-koga apostolata. Priprave za ta Ingres so imele v rokah različ-ko študijske skupine, ki so zbi-^ale in študirale materij al, o aterem so potem razpravljali Gagati iz Ontarija in Quebeca. Rjavilo se je kakih 1000 delegatov iz cbeh pokrajin. Zanimi-e m tudi za nas poučne so bile Okatere ugotovitve, do katerih prišli že v predoripravah za ‘a kongres.
m lupina, ki j,e: študirala ustroj 2 Prujških in škofijskih organi-acih je ugotovila, da župnijska ruštva bolj in bolj dobivajo ^ružaben značaj in zgubljajo grškega. Pravi namen teh dru-k ev izginja. Talko je trdil Ro-Sauve, načelnik te skupi-
šu-
teh društev tudi ka-
žepregled
^ ’ dva zajamejo manj moških -° žensk. Za delo v župnijskih je lažje dobiti ženske g rooške Zelo malo' je v teh ^ Poljskih društvih akademsko
^ruštvih
kot
Gornji naslov gotovo ne spada v naš čas in v današnje razmere. Kdo pa še govori o revščini? Revnega vsakdo postrani gleda. Ljudje cenijo bližnjega po tem, kako “daleč je prišel”. V mislih imajo: ali ima že: plačano hišo', katerega letnika avto vozi koliko različnih “mašin” ima v hiši, v katerem businessu ima naložen denar in podobno. Po je kljub temu pojmovanju, ki je zmotno, čeprav je splošno razširjeno, prava revščina še vedno obdana z gloriolo veličine. Baje so bo sam Vatikanski koncil ukvarjal s t. zv. teologijo revščine, kakor je povedal bolonjski kardinal Lercaro.
Nekateri pravijo:	z revnimi
ise ne da delati, ker nič nimajo. Omenjeni kardinal pa ima vsak ;dan okrog sebe 45 mladih fantovski nimajo ničesar, niti staršev. Daje jim hrano, stanovanje, obleko in skrbi, da se bodo pripravili za svoj bodoči poklic. Isti kardinal namreč trdi, da niti ne more biti dober kristjan, kdor jie navezan na bogastvo ali sploh na premoženje tega sveta.
PLESI! FESTIVAL
Toronto, Ont. — MLADINSKI KLUB ŽUPNIJE MARIJE POMAGAJ je v nedeljo, 28. aprila, priredil plesni festival v novotorontski župnijski dvorani. Izbral je novotorontisiko dvorano’, ker je večja kot dvorana Marije Pomagaj -in ima za o-drom obširnejši prostor za zbiranje raznih nastopajočih skupin. Dvorana -se sicer ni popolnoma do kraja napolnila, vendar je bil obisk kar zadovoljiv; bilo jih je nekaj čez 300. Prazne sedeže so večinoma zasedli nastopajoči plesalci in plesalke, ko soi končali svojo vlogo ali čakali na nov nastop.
Preden se je ples pričel, iso razgibali ljudske množice naši mladi umetniki pod vodstvom g. Andreja Blumauerja z lepimi slovenskimi melodijami. Pred nastopom posameznih skupin je spregovoril v slovenščini in angleščini g. Herman Šuligoj, ki je s svojim prijetnim basom in šaljivo ter Obenem tehtno besedo vse:	nastopajoče skupine
predstavljal, se jim zahvaljeval in posamezne plese tudi tolmačil.
Po uvodnem nagovoru se je 'Odgrnil zastor in pred sabo smo imeli pisano družbo:	od vsake
narodnosti en par, ki je zastopal svojo folklorno skupino; postaven slovenski fant in brhko slovensko dekle sta v sredini skupine poposno držala zastavo. Po kanadski himni je g. Herman predstavil gledalcem zastopnike posameznih folklornih skupin.
Po teh uvodnih formalnostih so se začeli vsipati na oder skupina za skupino. V prvelm delu so nastopili: ukrajinska mladinska skupina, naš slovenski “Nagelj”, tri kitajske sestrice, irska dekleta, češkoslovaška skupina in spet naš “Nagelj”. Po odmoru so nastopile sledeče skupine: naša prekmurska folklorna skupina, irska dekleta, številna avstrijska odrasla skupina, mladi Ukrajinci, izbrani Avstrijci — zaključil pa je spet naš “Nagelj”. Po kanadski himni se je festival zaključil.
Vsaka skupina je imela svojo muziko, značilno za narod, ki ga je zastopala. Našo prekmursko skupino je s harmoniko odlično spremljal g. Kazimir Foy:s, ‘Nagelj” pa je imel seboj kar
urustvin aKaueuJ»'ft.u	.pt* je imej. ocruuj
^ coraiže!nih. Značilnost teh or-'štiri odlične1 muzikante: dpi^ZaC^ V0bk odstotek ne-avnega članstva. Kljub tem ^e^anikljivostim pa pravi Ro-^ r . Suave, da so ta društva v ’Pinjah dobro jedro, le reor-bih^rati bi jih bilo treba, da ')^a kos nalogam časa.
©g-
Blumauer,' Zakrajšek, Andrejaš in Zamernik. Tako dovršeno so igrali, da so jim gledalci večkrat posebej aplavdirali.
Festival ni imel namena, da bi posamezne folklorne skupine jim narodom odprli globlji po-me-dsebojno tekmovale. Zato tu-'gled v življenje, čigar vsebina
eh tukaj ne mislim izreči svojega, mnenja, katera se mi je zdela naj lepša. Sicer bi se pa bilo težko odločiti. Vsaka skupina je imela nekaj svojskega in zato tudi svojsko lepoto. Glede naših dveh skupin velja ljudska modrost, da se dobro blago samo hvali. Z dolgotrajnim ploskanjem je dvorana potrjevala to modrost. — Tri mlade kitajske lepotice so že s samo poja-vo vzbudile val navdušenja. S svojo 'čudovito vzhodnjaško domišljijo bo s preprostimi sredstvi pričarale pred naše oči svoj mitološki svet; z dolgim pasom, ki se je v roki 12-letnega dekletca spreminjal v najrazličnejše oblike zmaja, pa j,e. mlada Kitajka pokazala tudi vso spretnost in fineso telesnih gibov. — Izredno spretnost so pokazale najprej tri in pri drugem nastopu štiri Irke. Ako ne bi videl, bi ne mogel verjeti, da so s takšno lahkoto in fineso izvajale značilni irski “potrkan” ples. G. Herman jim kar ni mogel verjeti, da ni vmes kakšne coprnije, pa je končno vendarle moral priznati, da je takšen ples sad dolgotrajne vežbe in telesne spretnosti. — Ukrajinski mladostniki so dokazali, da so pravi sinovi in hčere svoje zemlje. Zlasti ples “hopak” so tako ubrano in spretno izvajali, da isoi gledalci, sredi plesa večkrat skoro zaglušili muzilko z navdušenim ploskanjem. Dva fantiča sta spretno in brzo ponavljala ruske počepe in v počepu vrtela in, prestavljala, roke in noge, da je bilo videti, kakor da sta brez: teže; številna dekletca pa so ju spremljala v lahnem ritmičnem rajanju. — Avstrijci so prišli na oder v strumnem k o raku, zaplesali. daljši ples, ki je bil kombinacija dunajskega valčka in — slko-ro bi rekel — nekega primitivnega udarjanja in tleskanja z rokami po raznih delih telesa, s katerim naj bi izražali veselje in navdušenje nad svojim dekletom. Gledalci iso jim navdušeno ploskali. Ko pa. so malo zatem le štirje moški Avstrijci nastopili v takozvanem humorističnem plesu, kjer so se v taktu pretepali, metali eden drugega na tla, se1 porivali in vlekli čez črto itd., se je vsa dvorana talko nasmejala, da so nam kar lile solze iz oči. Pri tem plesu sicer ni bilo opaziti globlje umetnosti, vendar pa je jasno odražal dušo nemškega naroda. — Tudi češkoslovaški mladostniki so se dobro odrezali in so bili deležni naših toplih ovacij.
Tu je le nekaj bežno nametanih zunanjih vtisov. Morali bi seči malo globlje v pomen folklornih plesov in tudi dlje: bi se morali ustaviti’ pri lepoti raznih narodnih noš, da bi izluščili iz vsega lepoto duše tega ali onega naroda. Morda bi bilo pametno, da bi kdo ob takšni priliki napravil tovrstno študijo. Meni čas ne dopušča, pa tudi se ne čutim poklicanega, za kaj takšnega.
Vsekakor imajo takšni nastopi tudi velik družabni pomen. Snidejo se tu različni narodi, z različnimi običaji, z različnimi pogledi na življenje, četudi različni, nas vendar veže ista u-soda: Po tuji zemlji hodimo, pa vendar ne moremo in ne smemo pozabiti svojega doma. Spomin na naše lepe navade naj nam bi pomagal, da pri oživljanju v tuje narode ne pozabimo nikdar, da smo še vedno Slovenci, Avstrijci, Ukrajinci, ,čie-hoslovaki, Irci, Kitajci. Kar je bilo doma najlepšega in najpe-menljivejšega, to naj bi nosili seboj po svetu, da bi nas poleg naše vere vodilo na potu življenja in nam lepšalo našo življenjsko pet. S svojim duhovnim bogastvom naj bi tudi tu-
Pomagaj pod vodstvom C. Soršaka in E. šantejeve.
Brez dvoma bo koncert sočni sad, ki je dozorel na polju glasbene dejavnosti slovenske mladine v Torontu. Na prireditev
ni in ne sme biti le dolar in tuzemsko bogastvo.
Zato čestitamo Mladinskemu klubu župnije Marije Pomagaj, ki je s svojo mladostno prožnostjo' organiziral ta popoldan.
Posebno pa čestitamo g. Cirilu vas vljudno vabimo. Soršak, voditelju folklorne skupine Mladinskega kluba. Saj je: on sprožil zamisel o plesnem festivalu, bil zanje tedne v stalnem stiku z najrazličnejšimi folklornimi skupinami in praktično nosil vso težo dela in odgovornosti za festival. Na samem festivalu ja bil on tisti, ki je za odrom vse urejeval, pošiljal posamezne skupine na oder in skrbel, da je šlo vse v redu.
G. Hermanu Šuligoj, ki je bil zadnje dneve priprav desna roka g. Soršku, prav posebne čestitke in obenem zahvalo! Ne smemo pa pozabiti male Martiče Zakrajšek, ki je vsakemu predstavniku s k u pine izročila lep šopek nagelj ev in talko z našo mladinsko folklorno skupino ‘Nagelj” simbolično povezala vse nastopajoče folklorne skupine.	A. Prebil
¥ Fort Mtirjta s© tudi
MM n ..
Winnipeg, Man. — Slovenska naselbina v Port Arthurju in Fort WiUiamu je postala tudi močna. V zadnjih letih se: je naselilo tam skoraj 100 družin, nekaj jih je pa prišlo že preje, okrog leta 1930. Radi bi tekmovali z Winnipegom in Edmontonom. Upravičeno pričakujejo, da jih od časa do časa obišče slovenski misijonar.
Teden po beli nedelji je bil namenjen njim. V cerkvi sv. Andreja so na belo nedeljo o-znanili, da pride misijonar. Pošta je pa tiste dni dostavila našim ljudem okrog 100 pisem z naznanilom in povabilom na misijon. Nad 50 družin sem tudi osebno obiskal. Malo me je skrbelo, če jih morda ne bom več dobil doma, saj se kmalu po Veliki noči spet začne njihovo sezonsko delo v gozdu. Na srečo so bili še vsi lepo doma in so se vabilu v velikem številu odzvali. Zimska kapela cerkve sv. Andreja je bila vse tri večere lopo polna, tako da je bilo res prijetno za misijonarja kakor za nje same. Verjetno jih je k pobožnosti privabilo tudi lepo petje. Vsa čast in zahvala pevcem, ki so se že na predvečer misijona zbrali k pevski vaji in se res lepo pripravili. Res mogočno je donela aleluja zmagoslavja. Tudi k zakramentom jih je precej pristopilo, zlasti pri sklepni sv. maši, ko sem bil v spovednici lep del popoldneva prav do 8. ure. Nekaj jih je že preje opravilo' svojo velikonočno dolžnost v angleški, italijanski ali pa slovaški cerkvi. Upam, da jih letos ni ostalo veliko na dolgu glede tega. Ob sklepu misijona mi res ni kazalo drugega, kakor da sem pohvalil vse!, zraven pa tudi že povedal, da se v novembru spet vidimo in da pričakujem še lepši uspeh.
Kakšen vtis napravi mesto na obiskovalca? Najprej je treba priznati, da imamo tam dve mesti, Port Arthur in Fort William, čeprav je: prvo bolj znano. Zdita se mi kakor dva brata, ki stalno tekmujeta med seboj, kdo bo večji, močnejši in lepši, a vendar živita v lepi slogi in vzajemnosti. Po številu prebivalstva sta oba približno enaka: vsak po 50,000 ljudi. Medtem ko leži Porih William bolj na ravnini, je Port Arthur lahno valovit. V večernih urah je prav lep pogled nanj, ko se kcplje v mečni električni razsvetljavi. Nekateri bi ga radi ~~ 33 harmo- primerjali z Rimom, a se mi zdi nr aij.Jv. Drugi del koncerta je primerjava malo preveč preti-
nefcaik inform P!77n-	.J.	1	.	„	.	.	, v.
Karm^ekarski taeer! pri larijl Pomagaj
TORONTO, Ont. — V soboto, 18. maj a, ob 8. zvečer in v nedeljo, 19. maja, ob pol petih popoldne bo v dvorani Marije Pomagaj harmonikarski koncert. Prirej ata ga obe slovenski harmonikarski šoli v Torontu, ki že več let vzgajata slovensko mladino v tej glasbeni stroki: Foysova harmonikarska šola in šola pri Mariji Pomagaj.
V dolgi in pestri vrsti glasbenih inštrumentov ima harmonika svojo zgodovinsko pot. Prva harmonika — zelo’ primitivno in nepopolno glasbilo, — je nastala pred kakimi 140 leti 'in je bila več desetletij privilegij izumiteljev in skromnega števila umetnikov amaterjev. Nato si je naglo utrla pot v širši svet in dfeibila najirazličnješe oblike. Danes je harmonika kvalitetno in oblikovno izpopolnjen inštrument z velikim obsegom klaviature in s številnimi registri. Obsega 4 oktave in še več in tudi v basih SO’ možne vseh vrst harmonične kombinacije. Posebno odliko ji dajejo registri; harmonika lahko posnema flavto, oboo, klarinet, fagot, rog, trombon itd. Zaradi teh vrlin je harmonika inštrument, ki lahko sam sestavi zelo popoln orkester. Dandanes izvajajo na harmoniko ne le lahko glasbo, ampak tudi zamotane skladbe in celo klasike'.
Olb priliki prvega slovenskega harmonikarskega koncerta v Torontu bi rojakom rad podčrtal še nekaj. Po nobenem drugem inštrumentu nismo Slovenci v svoji preteklosti tako segli in ga vzljubili, kot prav harmoniko. Dejstvo je, da je harmonika prirasla Slovencem k srcu. Zakaj? Najbrž zaradi svoje pripravnosti, pobro-zvočnosti in blagozvočnosti. Imenovali bi jo lahko naš narodni inštrument. Priljubljenost harmonike v našem narodu se kaže tudi med nami v tujini. Največ sinov in hčera slovenskih staršev v Torontu, ki se zanimajo za gladb'0, se! uči prav harmoniko; zahajajo v razne šole v našem mestu.
Foysova šola in šola Marije Pomagaj sta nam pripravili prvi koncert. Učenci bodo nastopali v orkestru, duetu in solo. Program obsega tri dele j Prvega in tretjega izvajajo harmonike, nastopilo bo
T. Z.
Hsjal L§Jze Jereb mil
TORONTO, Ont. — Po dolgi in mučni bolezni je včeraj v bolnišnici nenadoma umrl rojak Lojze Jereb, rojen 7. aprila 1927 v Polhovem grad-cu. Tu je zapustil ženo Marijo, tri nedorasle otroke, brate Franceta, Jožeta in Janeza, v Argentini sestro Ivanko z družino, v Jugoslaviji pa sestro Marijo z družino. Pogreb bo v soboto ob 10.30 s pogrebno sv. mažo v cerkvi Brezmadežne s čudodelno svetinjo v New Torontu.
■o, predstavijo j rana,. Če je Port Arthur lepši Slovenske šole. za nosled. ie Fort William v
nekak intermezzo;
se. pevski zbor Suj venske šole! za pogled, je Fort William v omagaj s. triglasnim j dveh ozirih važnejši:	Tam je
petjem Štefan Stojko in Ber-'sedež škofije. Prav sedaj zidajo nar . 10vat s Petiem v duetu,! lepo katedralo, ki bo mestu go-; roSe?T Pa folklorna skupi- tovc v ponos, škofija je bila u-f	er v°'ke rajalni' stanovljena šele leta 1952 in
skupim Slovenske sole Marije1 pripada torontski nadškofiji. V
Fort Williamu je sedem, v Port Arthurju pa šest župnij.
Večji del pristaniških naprav je v Fort Williamu. Na prvi pogled postaneš pozoren na o-gromne silose1 za žito, ki ga dovažajo v pristanišče iz zapadnih provinc. Ljudje so mi zatrjevali, da so to naj večja, skladišča na svetu. Jaz res še nisem videl večjih, a s tem nočem trditi, da jih ni. Zraven teh žitnih skladišč je še! posebno pristanišče za nakladanje bogate železne rude, ki po železnici prihaja naravnost iz rudnika na ladje, ki jo odvažajo v razna mesta ZDA- Ob mojem obisku je bilo pristanišče še čisto mirno, saj je jezero še vedno pokrito z ledeno skorjo. Prav zadnji dan se je pojavila prva ladja, ki ji je ledolomilec delal in odpiral pot v pristanišče. Po štirimesečni zapori se začenja spet življenje v njem.
Življenjske: razmere v mestu so približno take kakor drugje v zapadni Kanadi. Borba za stalno službo je težka in vesel je, kdor jo ima. Večina ljudi, tudi naših, si služi svoj kruh s sezonskim delom v gozdu. V mestu je več podjetij za sekanje: lesa. Vsako leto dobijo naročila, za gotovo količino in potem kličejo) na delo ob času, ki ga smatrajo za najbolj primernega. Nekatera teh podjetij imajo svoja področja precej blizu mesta, komaj 40 ali 50 milj daldč, druga pa tudi do 200 in še več. Tako imajo delavci prvih priliko, da ss: koncem tedna vrnejo v mesto in preživijo nedeljo' v krogu svoje družine, drugi pa ostajajo zdoma po cel mesec in še več. Gotovo to ni premajhna žrtev za nje same: in za njihove družine ... Doslej so delali akordno delo in v devetih mesecih kar dobro zaslužili. Seveda so se gnali in napenjali svoje moči do skrajnosti. Če jim je bila, dana sreča, da so prišli v gozd z dobrim lesom, so v tistih mesecih lahko zaslužili tudi po $4,000 in več, v mesecih prisilnih počitnic pa prejemali še podporo brezposelnih, kar spet znese dobrih $500. Zdravi, močni, z a s 1 u žkaželjni hočejo ostati pri takem delu. Podjetja pa napovedujejo uporabo strojev za prenašanje in skladanje lesa, delavce pa silijo že na delo za dnevno plačo. Seveda bo plača pri takem delu znatno nižja. Ta in oni že sedaj premišljuje, kaj bo naredil, kadar ga postavijo pred tako izbiro.
Ne zdi se mi primerno, da bi tu dajal svoje mnenje o finančni zmogljivosti naših ljudi v o-menjenem mestu. Imam pa vtis, da so si v teh kratkih letih svojega bivanja kar dobro, pestlali. Precej jih ima že lepe hiše, avtomobile dn poičasi snujejo mala podjetja. Eden izmed njih je celo kupil majhno farmo, kamor v poletnih nedeljah povabi svoje znance in prijatelje na piknik. Upajmo, da jih bo njih podjetnost gnala še naprej in da bo to mesto postalo njih nova domovina.
O tem, koliko smo napredovali pri delu za našo cerkev v Winnipegu pa prihodnjič kaj več.
Rev. Jože Mejač, C.M.
341 Selkirk A ve.
Winnipeg 4, Canada
Delavski ministri Latinske Amerike zborujejo
BOGOTA, Kolumb. — Včeraj se je sestalo tu 19 ministrov za delavske zadeve iz vseh krajev Latinske Amerike. Sestanek bo trajal ves teden. Udeležuje se ga tudi federalni tajnik ZDA Wirtz in mečna delegacija CIO-AFL s predsednikom Meany-jem na čelu. Ker g o na sestanku zastopane unije iz ZDA, so morali ostali ministri pripeljati tudi svoje, tako da se konferenc udeležuje okoli 200 politikov in zastopnikov delavstva.
Sestanek obravnava celo vrsto gospodarskih in socijalnih vprašanj. Na prvem mestu je debata o vlogi, ki jo mora v vsaki državi 'igrati ministrstvo za delavske zadeve v gospodarski in
socijalni politiki. Potem sledi debata o udeležbi delavskih unij v gospodarski in socijalni politiki.
Na sestanku bodo verjetno prevladovala načela naše Zveze za napredek- Sestanek je zanimiv radi tega, ker se je sedaj zgodilo prvič, da so delavske unije v Latinski Ameriki bile povabljene na sodelovanje na uradnih mednarodnih konferencah. To bo verjetno zasluga vodstva naše AFL-CIO.
Nad polovico ponesrečencev ujetih v potopljeni ladji?
KAIRO, ZAR. — Oblastem se je posrečilo potegniti iz Nila le 83 trupel od preko 200 oseb, ki so se potopile z malo ladjico na peti preko narasle reke kakih 150 milj južno od tod.
Sodijo, da je moralo ostati nad polovico ponesrečencev u-jetih v sami ladji, ki kljub dvema krovoma normalno ni imela prostora za preko 80 potnikov. Takrat se jih je na njo natrpalo preko 200 in ladjica se je prevrnila in potopila kakih 100 jardov od brega. S plavanjem se je rešilo iz blatnih valov le par oseb, med njimi kapitan ladje.
CLEVELAND, O.
Moški dobijo delo
Heald Surface Grinder (bruseč)
Nočno delo, 40 ur tedensko. Priložnost za nadurno delo. Plača od ure. Več ugodnosti.
COWLES TOOL CO.
2086 W. llo St.
južno od Madison
(91)
Form Tool Grinder (bruseč)
Dnevno delo, 40 ur tedensko. Priložnost za nadurno delo. Plača od ure. Več ugodnosti.
COWLES TOOL CO.
2088 W. 110 St.
južno od Madison
(91)
Ženske dobijo delo
Delo za žensko
Iščemo žensko za en dan v tednu, da bi čistila kuhinjo in gostilno. Kličite KE 1-8390.
(90)
MALI OGLASI
Hiša naprodaj
Velika, dvostanovanjska hiša, 5 in 5, s kletjo in podstrešjem, 2 plinskima pečema za ogrev, sončnim preddverjem in garažo je ugodno naprodaj. Kličite EX 1-7540.	—(92)
Naprodaj za dohodek
Dvodružinska hiša, 11 sob, 2 kopalnici, trgovina z opremo, dvojna zidana garaža, lot 140 x 40. čez cesto od sv. Lovrenca šole in cerkve. Cena zmerna. Ml 1-6327.	(90)
Kupimo hišo
Radi bi kupili dobro ohranjeno dvodružinsko hiko v bližini sv. Vida. Naslov sporočite v urad Ameriške Domovine.	(93)
Lastnik prodaja
Dvodružinska hiša, 5-5, pri E. 156 St., blizu Euclid Beach, v dobrem stanju. Kličite 382-9763.	(94)
ZULICH
INSURANCE AGENCY
^18115 Neff Rd. IV 1-42211 Cleveland 19, Ohio
> ?
Hiša naprodaj
Enodružinska hiša, 6 sob, plinski furnez, garaža, blizu šole, cerkve in trgovin. Oglasite se na 7411 Myron Ave.
— (3,7,10 maj)
4
AMERIŠKA DOMOVINA,
| HENRY BORDEAUX
SRCE !N KRI
1
S
ROMAN
5
I
“O!” je izjavil, kakor da zavrača kak ugovor, “nič nimam zoper tegale tukaj (pokazal je na obtoženca). Kaj pa naj bi tudi imel? Saj bi lahko bil njegov oče. Nima družine. Nima premoženja. Nikoli ga niso videli v gostilni. Nikoli ni hodil z nobeno žensko1. Ni iz tega kraja. Ne vemo, od kod je. Kaj za vraga naj bi torej imel zoper njega?”
A zakaj se mu potemtakem zdi toliko važno ugotavljati, da nima zoper Mihaela nič, ko mu vendar nihče ne verjame? Zato, ker prav s tem jemlje tujcu veljavo! Tujec je, to je prvi predsodek zoper Mihaela Gallice. In tak predsodek imajo razen Louisa de Vimines vsi navzoči sodniki. Maliveau pa pritiska še dalje:
“Tale Mihael Gallice se je torej pred kakimi sedmimi leti naselil v Dancheru. Spominjate se njegovega prihoda. Kdo je ta Mihael Gallice? Iz Venosca? To bi ljudje vedeli. Je iz Aruja ali iz Berarda? Je iz Oisansa? On je vse kaj več in bolj iz daljnih krajev, a ljudje bi o njem radi kaj zvedeli. Pa nihče ga ne pozna. Gospod grof je gospodar svojega lova. Lovsko pravico si dobiva od občin. Lahko si postavlja svoje koče. Ne bom trdil, da nima te pravice, vsakdo je svoboden. A vendar v kraju samem ni manjkalo poštenih mož, ki bi Chauvertu pomagali v njegovi službi, ki bi pazili na kamen in les in delavce na bregu jezera. Ni manjkalo poštenih ljudi v domačem kraju, ki se nekoliko razumejo na lov. pa znajo tudi nekoliko tesati in zidati Res, ni jih manjkalo...”
CHICAGO, ILL.
BUSINESS OPPORTUNITY
RESTAURANT — Good location. Must sacrifice due to ill health. Seats 26. Irving-Southport. LA 5-9871.	(91)
CLEANING STORE AND TAILORING BY OWNER. Good for tailor, or lady who can seiw. Priced for quick sale. Call IR 8-6600.	(91)
--------------------------—----
VARIETY STORE — On busy N.W. Side. Good money maker. Suitable for couple or 2 people. By owner $3,000 plus stock. OR 5-5528. — CA 7-9532.	(93)
BOATS FOR SALE
BOAT — 16 ft. Pennyan, Fiber glass bottom. 35 H. P. Johnson motor. Trailer all accessories. 3 yrs. old. By owner. $615.00. FU 5-2763. (91)
18’ LARSON SEMI-CRUISER 30 H. P. Motor. New trailer with accessories. Priced for quick sale. 1320 Oeffing Dr., Whispering Hills. McHenry, 111. — Call: HY 7-3820,
(93)
HOUSEHOLD HELP
NURSE (INFANT) HOUSEKEEPER. LIVE IN. $45.00 WEEK. — PHONE WE 5-7080.	(91)
HOUSEKEEPER MOTHERLY TYPE.
Age in 50’s. Salary open, 5 days. Apply Mrs. Gross, at 804 S. Bristol Lane. Arlington Heights. CL 5-7097.
(91)
Na ta način nam vsem razgalja svojo skrito rano. A tako skrito rano nosijo tudi njegovi tovariši. Zaveda se, da jih boža in se jim prikuplja, ko jim kliče v spomin žalostno presenečenje, da je njihovo mesto nepričakovano zasedel tujec. Povrh pa s tem izziva Louisa de Vimines in si menda misli, da bodo le spregledali, kako pristransko je ravnal. Jaz pa si pozorno ogledujem svojega prijatelja. Njegove lepe, pravilne poteze so napete, ves je namrščen. Kar gori od želje, da bi odgovoril na Maliveau-jeva sumničenja, da bi na kratko presekal njegovo nerganje: Chauvertu sem dal Mihaela za pomočnika ravno zato, ker so tedaj bili vsi ljudje zoper naju in nama hoteli izpuliti zakup lova. Torej sva tudi midva bila tujca. Spočetka sva povsod naletela na samo zlo voljo. Tožnik je za hip umolknil — ali je morda pričakoval, da se bo grof razjezil, saj ga je izzval? Sence so mi skrile predsednikov obraz in nisem mogel uganiti, bo li kaj odgovoril ali ne. Pa tudi on se zna premagati. Kolikokrat je bil že v večji nevarnosti in se je naučil, da kroti prirojeno nestrpnost! Mirno je vprašal:
“Ali ne bi rajši začeli z obtožbo?”
“Takoj, gospod predsednik, takoj. Nedavno me je Mihael vpričo vas zmerjal z ogleduhom. Ni pa ogleduh, kadar hoče človek kaj več izvedeti o takih, ki nam prihajajo zahrbtno odjedat naše službe!”
Svojo nesramnost skriva pod plašč spoštljivosti in nesebičnosti. Njegovo notranjo razburjenost izdajajo samo roke, žilave, a za kmeta kar čedne roke, ki
CHICAGO, ILL.
REAL ESTATE FOR SALE
MT. PROSPECT — BY OWNER 3 Bdrm. brick Georgian, 2 car gar. enc. porch, IVz baths, sep. din. rm., gas range, drapes, w/w carping. Fully landscaped. Close to Rand-hurst, all schools, churches, trans. Nice neighborhood. Low 20’s. — Shown by appt. Phone CL 3-1679.
(91)
RIVERSIDE — BY OWNER — Face Brick. Best location. 6 Large rooms, on 1 floor plan, ceramic kit. and bath. 2 fireplaces. 220 wiring. 50x 214 ft. lot, landscaped. 2% car gar. Nr. churches, schools, shopping. — $45,000. HI 7-1036.	(91)
2	FLAT BRICK 5 — 6 Rooms, Very
good condition; gas space heaters; carpeting; blinds; garage; by owner. 614 N. Albany, 2nd floor. SA-cramento 2-8541.	(91)
ADDISON — INCOME PROPERTY Owner selling 2 brick, 3 flats, on large cor. lots, same Vic. Apartments are (1) bedrm. Bi-level and ranch type. Parking area. 4 yrs. old. Shopping close. Good invesitmem. $32,900. each. For inf. PH. BRown-ing 9-6830.	(92)
3	Bedroom Ranch — All Brick. Air-conditioned. Living, dining room and kitchen. Full basement. Thermopane windows. Wall to wall crptg. Lot 78x135. $28,000. GL 1-1766. (92)
MEDINAH — $2,500 dn. 3 bedrms.,
2	baths, custom stone ranch. 2 fire-pis., % wooded acre, S/S Landscaped land. Many extras. Nr. schls. Lovely area. TW 4-3044, by owner.
(92)
REASONABLE FOR QUICK SALE.
3	Bedroom Ranch, 1 Acre of Land,
on Route 53 near Lake St. Addison. Will also sell egg business and chickens. PH. 629-2095.	(91),
so vse nemirne, kakor da jih nima kam dejati.
“Po drugi strani”, spet povzame zahrbtno in skoraj posmehljivo, “pa smo fantu pustili dosti časa, da se med nami naseli. Se morda sme pritoževati, da smo ga slabo sprejeli? Hrano in stanovanje je imel pri našem prijatelju Chauvertu. A Chau-vert je Chauvert in če živi sam zase, že dobro vemo zakaj...
Tako je namignil na Chauver-tov nesrečni zakon, ker ga je žena zupustila. Ali bo ta vse kar mirno požrl? Ej, Maliveau bolje pozna svoje tovariše ko. jaz! Chauvertu nikoli ne bo pri srcu, zato se mu lahko zameri. Kar ostale zadeva, pa dobro pozna njihovo staro zavist, ki jc vsi nosijo v srcu, in njihovo demokratično sovraštvo do sleherne prednosti. In že nadaljuje, zavedajoč se, da mu poslušalci strastno sledijo.
“Gospod je živel sam zase. Gospoda nikoli niso videli ne pri maši ne v gostilni. Gospod je preziral našo družbo. Nismo bili zadosti izobraženi za gospoda, ki je bil že v semenišču ...”
Vraga, ta človek pa res vse ve!
“Gospod se je tudi sprehajal zmerom sam. Od jutra do večera je hodil po hribih ali pa se sukal okoli koč na Lovitelu, ko so jih postavljali. Kdo bi si upal trditi, da svoje službe ni dobro opravljal? Prestregel je nič koliko divjih lovcev in jih neusmiljeno vlačil pred sodnika. Ven dar pa bi bil bolje ravnal, da bi se sodniji kar se le da malo kazal. Morda ni spadal na stran pravice, kamor se je štulil. Divji lovec je tudi človek, ni volk. Zato včasih tako divjačino smeš izpustiti, če obljubi, da ne bo nič več, ali pa greš kaj drugega lovit ...”
Spet je premolknil. Nehote sem opazoval glumača. Kakšna peklenska pretkanost! Kako je ponavljal gospoda, Mihaela izob-čeval iz ostale družbe in ustvarjal sovražnost! Kako popustljiv je bil do divjega lova, kajti več ali manj so vsi ljudje v dolini divji lovci.
“Nazadnje so ljudje ob nedeljah v gostilni začeli govoriti. Kaj prav za prav je ta človek? Rad bi nam bil vsem vzor, pa z nikomer ne govori. Ali je naravno, da pri teh letih živi v vasi kakor samotar, kakor zase živijo stari gamsi? Saj je vendar tudi v Venoscu nekaj čednih deklet! Gospodu pa se samo zdi, da bi jih kdaj pogledal. Takole so si ljudje mislili. A prišla je vojska in tiček je odfrčal.”
“Kot prostovoljec, Maliveau.”
Prekinil sem ga jaz, pa mi je naglo zabrusil.
“No, zakaj pa ne? Saj je bil
mlad in krepak. Lepa stvar, če bi bil ostal doma!”
“Pa vi?”
“Jaz? Bil sem med starejšimi zadnjih pozivov. Bil pa sem v trdnjavi Modane.”
“Ste se tudi bili?”
Zasmejali so se. Torej sem le imel nekaj uspeha. Maliveau pa razmišlja svoj naskok in se ne da zmesti:
“V zaledju so delali kakor vsi vojaki. Vsak na svojem mestu.” “Tako? A tudi iz zaledja so se nekateri javili na fronto.”
“Jaz sem pač ostal, kamor so me postavili. Potem pa smo se vrnili domov.”
“Ne vsi.”
“Jaz sem se že in Mihael Gallice tudi.”
“Mihael s strašno rano, vi pa v najbojlšem stanju.”
“Tako ali tako, on je pač tukaj. Ranjen ali ne, to stvari ne spreminja. Sicer sem pa doslej vedno menil, da pred sodniki ne smeta dva obenem govoriti!” Razdražen mi je vrgel kamen in dobro ga je pociljal na moj vrt. Moral sem obljubiti, da ga ne bom več prekinjal. A vendar najin spopad ni uspel v njegovo korist in je izbrisal učinek njegovega gospoda in njegovega prilizovanja. In odslej ga tudi nisem več motil, ampak je mirno lahko razvijal svojo obtožbo: “Tako smo torej prišli nazaj. Gospod je zopet začel svojo službo. Ker je v vojski nosil našitke podčastnika, je menil, da je boljši od ostalih. Spet je hodil po hribih. Kadar je zasačil kakega bojnega tovariša z nemško puško, ga je ozmerjal, ni ga pa
naznanil. Če je ujel kakega starega moža, se ga pa ni usmilil. Je to pravica?
Tudi v cerkvi so ga videli, v zadnjih vrstah; gospod je hotel ustreči dobremu Bogu. Toda niti v gostilni niti kje drugje ga nikoli nihče ni videl, da bi bil odprl svoj mošnjiček. Ni ga večjega skopuha od njega. Še balinati ni maral, če so ga povabili. Mislili so, da se bo pri svojih letih oženil s kakim dekletom našega kraja. Saj ni ostalo kaj prida mladih ljudi, toliko jih je bilo ubitih, pohabljenih in na vse kraje razpršenih. Pa ni se ustavljal po maši pred cerkvijo, kjer se dekleta razkazujejo s svojimi pečami in ogrinjačami.
Tako sem si torej nekega dne mislil: Zakaj pa ne bi v tole temo nekoliko posvetil? Če s kom skupaj delaš, moraš vedeti, kakšen človek je. Šel sem k županu. Rekel mi je: Maliveau, prav malo vemo. Mihael Gallice je iz Savojske. Nič slabega ne vemo o njem. — Savojec? Iz katerega kraja? — Iz Bonne vala ob Arcu Bonneval ni kar za plotom, a tudi na koncu sveta ni. Prodal sem vole na sejmu St, Jean de Maurienne, kamor prideš iz Oisansa čez prelaz Železni križ. Tu sem vprašal za cesto v Bcn-neval. Pojdite v Modane, so mi rekli, potem pa hodite ob vodi do izvira in boste v Bonnevalu.
Prehodil sem torej Modane, šel gor ob Arcu in dospel v Bonneval k županu. Gospod župan, imam neko naročilo za družino Gallice. Jo poznate? — Gallice? Ni je več. — Kako, da je ni več? — Ljudi ni. Tomaž Gallice se je
ubil v Arveških pečeh. Njegova žena je umrla. Hčerka se je omožila s Štefanom Beard, ki je občinski svetnik, sin Mihael pa je padel v vojski. — Zanesljivo veste? — Ljudje tako govorijo. —
Jaz pa vam 'zdaj lahko povem, da je še živ, in to bom sporočil njegovi sestri. — Prebiva v zašel ju Ecot ob italijanski meji. Njen mož pa bo prej ko ne v planinah pri čredi.
SEDAJ JE CAS, DA DOBITE PRORAČUN ZA ZUNANJE IN NOTRANJE BARVANJE HIŠ.
Ne čakajte na poletno vročino in višje cene. Pokličite še danes za brezplačen in neobvezen proračun. Popolnoma zavarovan.
HE 1-0965	TONY KRISTAVNIK	UT 1-4234
PAINTING & DECORATING
Muually Funeral Home
ZRAČEVALNI SISTEM
AMBULANČNA POSLUGA
POGREBI OD $200.00 NAPREJ
365 East 156tb Street
KEnmore 1-9411
Oseminšestdeset let
nudi KSKJ ljubeznjivo bratsko pomoč svojim članom in članicam, vdovam in sirotam, v slučaju bolezni, nesreče ali smrti.
AMERIŠKA
KATOLIŠKA
SLOVENSKA
JEDN0TA
Najstarejša slovenska podporna organizacija
v Ameriki
Premoženje: $14,500,000.00 Število certifikatov: 48,000
Če hočeš dobro sebi in svojim dragim, zavaruj se pri najboljši, 1 pošteni in nadsolventni podporni organizaciji —
AMERIŠKI SLOVENSKI KATOLIŠKI JEDNOTI
kjer se lahko zavaruješ za smrtnino, razne poškodbe, operacije, j) proti bolezni in onemoglosti.
Jj) K.S.K.J. sprejema pod svoje okrilje moške in ženske od 16. do ',t 60. lata: otroke pa takoj po rojstvu in do 16. leta.
i)
K.S.K.J. izdaja najmodernejše vrste certifikate za odrasle in
mladino od $500.00 do $15,000.00.
K.S.K J. nudi tri načrte operacijskih podpor do vsote $400.00.
Ako še nisi član ali članica te mogočne in bogate katoliške podpoine organizacije, potrudi se in pristopi takoj — bolje danes kot juiri!
STARŠI, VPIŠITE SVOJE OTROKE V KSKJ!
11	'*	!>	1 ' ■-	1	j 1	:	.
Za pojasnila o zavarovalnini vprašajte tajnike ali tajnice krajevnih društev KSKJ ali pa pišite na:
GLAVNI URAD
POŠTNI ČUVAR? — Pes Scamp v Limi v državi Ohio se rad spravi na poštni nabiralnik. Tam čepi mirno in ogleduje svojo okolico, ne da bi kaj motil one, ki mečejo' pošto v nabiralnik, pa tudi ne poštarje, ki pošto pobirajo.
Joliet, 111.
(( 351-353 No. Chicago St.
I	M
rr
f
-S-
* S* £ fr
f S’
#
f *
£
ŽENINI IN NEVESTE!
NAŠA SLOVENSKA UNIJSKA TISKARNA VAM TISKA
KRASNA POROČNA VABILA PO JAKO ZMERNI CENI
PRIDITE K NAM IN SI IZBERITE VZOREC PAPIRJA IN ČRK
Ameriška Domovina
6117 St. Clair Avenue
HEnderson 1-0628
H_______________

OD VRAT DO VRAT — Predsednik Združenih držav je zelo zaposlen človek, njegov čas je dragocen, zato ga pridejo iskat kar s helikopterjem pred Belo hišo, če mora kam dalje od doma. Na sliki vidimo helikopter marinskega zbora, ko se spušča na trato pred Belo hišo, da bo ponesel predsednika v Camp David na kratek odmor za konec
ČE SE SELITE
izpolnite ta odrezek in ga nam takoj pošljite. Ni potrebno, da nam pišete pismo. Naslove menjamo dvakrat tedensko. Navedba starega naslova je nujna.
AMERIŠKA DOMOVINA
6117 St. Clair Ave.	Cleveland 3, Ohio
Moj stari naslov: ........................
Moj novi naslov:
MOJE IME: ....................
PROSIMO, PIŠITE RAZLOČNO
tedna.
JLI: