°Pol ^feretar Pris°stvovala držav-„?.a narodno obrambo Ti^ki veiin ,van Gošnjak in ‘ Ivan v os anik v Jugosla-fa Konstantinovič Zam-fo generallajtnant L. M. Kitajev vič, generaipoucovniK kakor tudi sovjetski veleposlanik movič, generalpodpolkovniki Djo-v Beogradu Zamčevski. Na kosilu ko Jovanič, Miloš Šumonja in so bili še predsednik Ljudske Milan Zeželj ter generalmajor skupščine Slovenije Miha Marin- Martin Dasovič. Kosilu sta pri-ko, predsednik Izvršnega sveta sostvovala tudi Slovenije Boris Kraigher, državni ataše v sekretar za narodno obrambo Viktor vojaški ataše v SZ polkovnik vo Popovič. Maršal Zukov se je danes udeležil lova, ki ga je v okolici Kamniške Bistrice priredil predsednik republike Josip Broz-Tito. Razen članov spremstva sovjetskega maršala ter sovjetskega veleposlanika v Beogradu Zamčevskega sta bila na lovu tudi državni sekretar za narodno obrambo Ivan Gošnjak in član Zveznega izvršnega sveta Ivan Maček. Predsednik republike Josip Broz-Tito je nocoj na Bledu priredil sovjetskemu obrambnemu s "S™?U 3e Predsednik re-uWa Pridržal mar- Ivan Gošnjak, član Zveznega iz- na kosilu, na kate- vršnega sveta Ivan Maček, držav- kjplomo za zasluge ^ z«^Lnju. dobre volje med narodi in za prizadevala ranitev miru — je prejel veleposlanik Mates •h&v^ski,„1?‘ okt' (Tanjug)-Ch rl ve^eP°slanik v Wa-Van-^ersb,,,.0 Mates je danes v -(država Pennsyl-je wra^evni Politični foto prohi P°svečen obrav-nasif^d istir!mf0v evropskih de-JSMli forumom so lani ton,lJ azijskih ®^'- diplomatskih U. h dežel v Washing- ^ili j ga*tfzato ■ • ki, ]>sloVa^!foruma so prire- ki, potem pa je odgovarjal na *Vm« ,.emu veleposlani- vprašanja. Predsednik trgovinske, . , , T * * feSec ' k‘ 8« je spremljal!zbornice in predstavnik domače 1 Predniku Izvršnega sveta *U ? ePoslani{f jugoslovanske- visoke šole sta mu potem izročila *orlsu. Kraigherju. Popoldne si C,S Stva v Washingto- diplomo za zasluge'v razvijanju i bo °8ledal znamenitosti mesta, v CK V«WranCeski' svečano dobre volje med narodi in za pri- jzve5er Pa se bo vrnl1 v Beograd. Oa,tiber<;k,, Mates je imel zadevanje za ohranitev miru na , Moskva, 13. okt. (TASS). Na —- °Urgu tudi tiskovno konferenco. Hkrati so priredili posebni program o Jugoslaviji, ki se je zaključil s sprejemom in svečano večerjo. V okviru posebnega jugoslovanskega programa so predvajali ministru Zukovu svečan sprejem, dokumentarni film o Jugoslaviji. ki mu je prisostvovalo okoli 200 Jugoslovanski veleposlanik je povabljenih imel ob tej priložnosti pred tisoč poslušalci predavanje o jugoslovanski zunanji in notranji politiki, potem pa je odgovarjal Jutri se bo maršal Zukov vrnil v Ljubljano, kjer bo obiskal nekatere vojaške ustanove in »Litostroj«. Opoldne bo gost na kosilu svetu. povabilo albanske vlade bo so- Rim* 13. okt. — Na atletskem in s tem porušil dosedanjega ki V zvezi s tem dogodkom so vjetski obrambni minister Geor- mitingu v Rimu, ki je na njem ga je imel od lani Anglež Gor-i krajevni časniki priobčili infor- ! gij Zukov prispel 17. oktobra na ! sodelovalo 200 tekmecev iz 18 don Pirie s časom 13-56 8 Razen mativne članke o družbeno-poli- obisk v Albanijo. Spremljalo ga 'držav, je sovjetski atlet Vladimir tega je švedski metalec kladiva bo več generalov, admiralov injKuc dosegel nov svetovni rekord Asplund dosegel nov švedski re-višiih sovietskih oficiriev. iv teku na 5000 m s časom iVK.ft kord — 60 22 Grk Depastas pa nov državni rekord v teku na 800 m z rezultatom 1:49,2. Jugoslovan T .11 Ion n n i n /Incannl Inn uspeh — 4,20. Ostali najboljši rezultati: 200 metrov: Bartenjev (SZ) 21,2, 400 metrov ovire: Trolsas (Švedska) 52,5, kladivo: Krivonosov (SZ) 63, 55, troskok: Rejakovski (SZ) 15,80, kopje: Ahveniemi (Finska) 77,28, hitra hoja na 20 km: Mar-kis (Švica) 1:42:22,4, 100 m ženske: Leona (Ttal.) 11,7. an0v u AKtar Husem zahodnopakistanske tlelegaa.9OSP°darska 1 V Pakistanu j tiini in državni ureditvi Jugosla ^^ug). Ju-;viie-vod g podarska delega-i,Vom Podpredsednici« ^Ukm ega sveta Sve-Odv ^ala j, T anoviča je davi od-Ch u so in 1ahora v Karači. Ob %0>akistLP?zdravili člani za-V ni P eH^Ske vlade in drugi % Law stavniki-0(lsotne„ Je delegacijo v ime-t'ist°^>leSa p ,predsednika vlade 3? ^ rLakistana sPrejel mi- W,®ac*ii i«. ] Kazi Sazluleh. hcwht6tn So . .. Priredil kosilo, na Pakilt guverner Za-*lan®~-ta.na Aktar Husein Ju, C" ^lMUor*ietrn!rale Čičoki Malan, iZ daleč od Lahora. za to ^idrocen-jugoslovanska C* i« Končar«, »Lito- začel na*’ ki bodo v montažna dela. C Po*dravi£ delegacij° sPre‘ 5?<"A?tS’"v”lkl , , -"».J??® HSP0VED S* in ’ l4' oktobra 1957 t1« Pretežno oblačno t'w^ra, nr«orsiL'^n ve4je razjasnit-pretežno Jssno. a 17 dnevne tempe- | 11 ln 22 stopinj C. 1 Popo?^ delegacija si je kn^oeentrfi og‘edala gradbi-.i ^rale Cičoki Moio« Freaseanik Tito ln maršal zukov v razgovoru pred lovom v Kamniški Bistrici odbora za in Trst je Vzlic prevelikim dajatvam za ta- dvorani veliko pred- ke namene je narodni dohodek volilno zborovanje Zborovanje je porasel v zadnjih petih letih ^edsedmk krajevnega od- KriH , bora Ratislav Bratuš, zatem pa vsinJm S « ij je spregovoril zvezni poslanec in ljo pridejo vsi na voUšča in naj glasujejo za najboljše kandidate. Potem je govoril še podpredsednik občine Nova Gorica Anton Košir o dosedanjem delu občinskega ljudskega odbora. V Ptuju, Ormožu in Slovenjem Gradcu največ zanimanja za gospodarske probleme Maribor, 13. oktobra. — Ljudski poslanci Jože Potrč, Milko Goršič in Pavle ^Zavcer so danes na zborovanjih v Ptuju, Ormožu oziroma. Slovenjem Gradcu med drugim govorili volivcem o čedalje večji vlogi in utrjevanju občin, o novi delitvi dohodka in drugih perečih notranjepolitičnih dogodkih. Volivci so povsod s posebno pozornostjo spremljali izvajanje govornikov o gospodarskih vprašanjih in zunanji politiki. Vj. K. še popolnejša afirmacija ijUdskh odborov Dolenjske Toplice, 13. oktobra. Danes dopoldne je bilo v dvorani zdravilišča v Dolenjskih Toplicah predvolilno zborovanje. Zaradi odsotnosti ljudskega poslanca Viktorja Zupančiča je zborovanje začel Martin Žugelj, sekretar SZDL v Novem mestu, ki se je v svojem govoru dotaknil splošnih gospodarskih vprašanj, kmetijstva, komunalnega in plačilnega sistema v tej volilni enoti. »Vi veste,« je dejal, »da so se v dosedanjem delu ljudski odbori na našem teritoriju dobro uveljavili. V bodoče pa bo njihova afirmacija še popolnejša. Odslej bosta dve telesi, to je Qbčinski zbor in zbor proizvajalcev enakopravno razpravljala in odločala o vsej gospodarski problematiki na svojem območju. Ljudski odbor in njegovi sveti ter komisije morajo dobiti vso pomoč in podporo predvsem od svojih volivcev, ker bodo lahko samo tako v redu izpolnjevali svojo funkcijo. Volitve bodo v dobi, ko smo v Jugoslaviji uspeli najti v gospodarstvu stabilno osnovo. Začeli smo z izgradnjo lahke industrije. Poprej smo dajali za izgradnjo težke industrije ogromno sredstev, ki so dostikrat šla na račun družbenega standarda. Zdaj je dobila prioriteto industrija za široko potrošnjo, to pa seveda more odločilno vplivati na dvig življenjske ravni naših ljudi.« Skoraj dve milijardi za razvoj kmetijstva Beograd, 13. okt. (Tanjug). — Kopenhagen, 13. okt. — sreCanje' Danes dopoldne je bilo na Umči ??^r^rhlerebPi[rdan«CvDK^enhi- Povolilno zborovanje, na kate-genu, se Je končalo z zmago Danske rern sta govorila predsednik 3:0 (0:0). Okrajnega odbora Socialistične zveze Beograda Milič Bugarčič in poslanec Ljudske skupščine Srbije Ljubomir Ivkovič. V svojem Stockholm, 13. okt. — Nogometna govoru je Milič Bugarčič pouda-^p«=?e"tanca Švedske Je danes v ril Ha sn Stockholmu pred 20.000 gledalci pre- Pred dnevi je bila naša gospodarska delegacija na obisku v Indiji. Ob tej priložnosti se je Svetozar Vukmanovič razgovarjal tudi s predsednikom Indije dr. Prasadom MEDNARODNI ATLETSKI MITING V RIMU Nov svetovni rekord Kuca Mornar iz Leningrada je pretekel 5000 metrov v času 13:35,0 Lukman je dosegel lep z zmago v skoku s palico NA MEDNARODNIH ZELENIH POLJIH Avstrija : ČSR 2:2 (1:2) Dunaj, 13. oktobra. — Danes sta se na Dunaju srečali avstrijska in češkoslovaška reprezentanca. To le bilo prijateljsko srečanje ln se Je končalo z neodločenim rezultatom 2-2 (1:2). Cehoslovakom Je bilo to srečanje zadnja preizkušnja pred kvalifikacijsko tekmo za svetovno prvenstvo z Vzhodno Nemčijo. Danska : Finska 3:0 (0:0) Švedska : Norveška 5:2 (1:0) magala reprezentanco 1:* (1:0). Norveške ril, da so dosedanji uspehi v razvoju gospodarstva Beograda (Nadaljevanje na 2. strani) •LJUDSKA PRAVICA« USTANOVLJENA i. OKTOBRA 1934 — «nn NARODNOOSVOBODILNO BORBO n IZHAJALA KOT U-DNEVNIK IN .EDNIK-OD OSVOBODITVE DO L JULIJA 1161 KOT DNEVNIK. NATO PA KOT TEDNIK -ODL JUNIJA UH IZHAJA V REDAKCIJSKI POVEZANOSTI Z .BORBO« Ljubljana, ponedeljek, 14. XXIII. Stev. 242 e. “DAJA 111 tiska časopisno ZALOZNISKO PODJETJE •ljudska pravica« direktor PODJETJA LEV MODIC GlAVN1 m ODGOVORNI UREDNIK IVAN ŠINKOVEC **an razen Petka ra2“ Cena 10 dinarjev NASJ predvolilni razgovori Morda se je mladina Še premalo zavzela za delo Odgovarja Pavlo Gulič, kamnoseški vajenec iz Koprive Kraški kamenarji so znani po pridnosti in prizadevnosti. Nimajo pa naraščaja. Premalo je takih, ki bi podedovali od očeta ljubezen do oblikovanja kamna. Pavlo je med njimi. Ni pa to vse. V vasi je v skupini pridnih mladincev med prvimi. »Pavlo, ti boš letos prvikrat volil. Kaj praviš o ob-čine-' h volitvah?« »V< /e so zato, da izbere- »Mladina bi morala bolj pomagati pri tem. Pravzaprav bi morala biti prva pri takih stvareh. Pri nas smo se mladinci zavzeli za vse te stvari, morda pa še premalo.« »Kaj misliš, da bi še lahko napravili?« »Iz naših vasi je zaposlenih po raznih podjetjih v Sežani in drugod okrog 20 mladincev. .... . . . Ti bi se lahko mnogo bolj za- 1Z vasl v občinski nimali lak0 za del0 krajevnega ljudski odbor.« odbora kakor tudi za delo ob- »Zakaj?« činskega ljudskega odbora.« »Da bodo pravilno zasto- »Kako si pa ti spremljal pali vaške interese in interese ^elo ObLO7« gospodarstva kot celote.« »udeleževal sem se zborov »Kaj se ti zdi, da bi bilo volivcev. Nekajkrat je prišel treba v vaši občini najprej na nag zfoor tudi predsednik napraviti?« občine In nam govoril pred- IZ ŠTEVILČNIH PODATKOV O KANDIDATURAH ZA VOLITVE OBČINSKIH LJUDSKIH ODBOROV 5440 odbornikov v vseh občinah Od tega 919 žensk in 1840 kandidatov, starih do 30 let Za navedeno skupno število odborniških mest v obeh zborih občinskih ljudskih odborov je potrjenih 10.833 kandidatur ali približno po dve kandidaturi za posamezno odborniško mesto. Ža volitve v občinske zbore je za 2971 odborniških mest potrjenih 6036 kandidatov, za volitve v občinske Fran Albreht - novj predsednik prevajalcev Jugoslavije S sprejemom ipt včeraj dopoldne konč® t ansIcih Ijani tretji AT predvsem prevajalcev, ki je žejnih in zborov proizvajalcev je 1189 ali posvečen obravnavam aniza-24,8% kmetov. Ker vseh teh 1189 usebinskih strani aeia u£lanoV. kmetov kandidira v proizvajalski c- -e preVajalcev in njen skupini kmetijstva, v kateri je Tak0 je bilo V resolucij vsega 1547 potrjenih kandidatur, da lahk0 jugoslovanski v . ^ se pravi, da je v tej proizvajal- s svojim delom prispe j ^ ski skupini med kandidati 76,9 % veuk delei v nadaljnjem kmetov. 1 Med vsemi kandidati za odbornike občinskih ljudskih odborov je po doslej zbranih podatkih „ . .. .. , j 3340 ali 30,8 % uslužbencev. Od VJ^UPnlm števll.£ teSa števila odpade na kandidate za odbornike novih ! za odbornike občinskih zborov ljudskih odborov je 2750i ali 25£ % , (603g) sk o 1698 usiužbencev, delavcev. Pri tem odpade izmed , torej 28 na kandidate za od- bornike občinskih zborov proiz- Pri volitvah v občinske ljudske odbore bo po zadnjih podatkih v vseh občinah izvoljenih skupno 5440 odbornikov. Od tega števila odpade na občinske, zbore 2971 odborniških mest, medtem ko bo v občinske zbore proizvajalcev izvoljenih skupno 2469 odbornikov, in sicer 1705 v prvi proizvajalski skupini (industrija, trgovina in obrt), 764 pa v drugi proizvajalski skupini (kmetijstvo). bornike občinskih zborov proizvajalcev, kar znese 2,2 % od skupnega števila kandidatur za te zbore. Kopriva nima niti dve sto prebivalcev, a ima okrog dvajset dijakov in nad trideset delavcev in uslužbencev vsem o naših vaških stvareh in možnostih, da bi nam občina pomagala.« »Kako misliš, da bi se na'zborih volivcev ne samo seznanjali z delom, pač pa tudi sodelovali z ObLO?« »Če bi bili seznanjeni t delom celotne občine. Seznanjati »Na primer urediti več kulturnih prostorov.« »Staviš to na prvo mesto?« »Važno je, da bi se ljudje izobraževali in se seznanjali z napredkom.« »Kaj pa mladina?« »Predvsem mladina. Gre pa volivce na zborih pa bi moral tudi za primerno zabavo mla- odbornik, ki so ga izvolili.« dine.« »Kaj pa misliš o mladin- »Kako se ti zdi, da de- cih, ki kandidirajo v ljud-lajo krajevni odbori?« ske odbore?« »Predvsem morajo težiti za »Mladincev skoraj ni bilo v tem, da bi izboljšali življenje nagem odboru. Vsaj jaz ne vem na vasi. Tako smo v naši vasi zanje. vsak način bi bilo na primer med drugim uredili dobro, če bi bilo po več mla-kopalnico, zdaj zidamo postajo aincev tako v občinskem ljud-in verjetno bomo Se kaj, kar skem odboru kakor tudi v nje-bo olajšalo prebivalstvu delo govih svetih. Seveda bi morali in mu pomagalo, da bo z manj- mladinci biti zastopani pri-šim trudom več dosegel.« merno tudi v delavskih svetih »Kako se je pa mladina in tudi v krajevnih odborih.« odrezala pri akcijah?« M. St. t i ■ ....................—.................... - kandidatov za občinske zbore, ki zbore proizvajalcev pa za 2469 jih je skupno 6036, na delavce ■ ..'fA7Q7\“na 34*2"%. odborniških mest kandidira 4797,1039 ali 17,2 %, medtem ko je med | VBjalcev (4797) pa 18« ali kandidatov. i kandidati za občinske zbore pro- Preostali kandidati, ki niso na- Od vseh kandidatur za volitve izvajalcev (4797) v prvi proizva- vedem v gornjih treh kategorijan, v občinske ljudske odbore (10.833) jalski skupini 1586, v drugi pro-je po zadnjih podatkih okrajnih izvajalski skupini pa 125, torej volilnih komisij vsega skupaj le 1711 ali 35,7 % delavcev. Gledano 309 ali 2,8% kandidatur, ki niso prvo proizvajalsko skupino zbo-bile vložene po zborih volivcev, ra proizvajalcev samo za sebe, ampak so jih vložile skupine dr- odpade od 3250 kandidatov na de-žavljanov oziroma skupine voliv- lavce 1586 ali 48,8 %. cev-proizvajaleev v gospodarskih j Med kandidati je nadalje sku-organizacijah. Med njimi so 204: pno 3873 ali 35,7 % kmetov. Od kandidature skupin državljanov njih jih 2684 kandidira za odbor-ali 3,3 % od skupnega števila! nike občinskih zborov, kar po-kandidatur za občinske zbore, 105 I meni, da je med kandidati za te pa je kandidatur, ki so bile vlo- ! zbore 44,5 % kmetov. Izmed kan-žene po skupinah volivcev za od- didatov za odbornike občinskih SE ENA SVEČANOST NA POLJANAH V LJUBLJANI Prvikrat v novih učilnicah Učenci šole »Toneta Tomšiča« so včeraj vstopili v svoje razrede so obrtniki (513), gospodinje (191), upokojenci (131), sindikalni in zadružni funkcionarji (48) in drugi. V primerjavi s prvotnimi podatki o ženah kot kandidatih za odbornike občinskih zborov se po dopolnilnih podatkih o kandidaturah za občinske zbore proizvajalcev sorazmerje udeležbe žena v skupnem številu kandidatov praktično ni spremenilo. Med vsemi kandidati je namreč 919 ali 8,4 % žena. Od kandidatov za od- Novi predsednik Fra" na kongresu AlWebt . . , bornike občinskih zborov je 535 vanju našega kulturnega ^ si ali 8,8 % žena, med kandidati za socialistični poti. .■*“ -e jz-odbornike občinskih zborov pro- mora v prihodnje se mo dentfi izvajalcev pa 384 ali 8 %, in sicer ražati tako v izboru P"” y- v prvi proizvajalski skupini 329 dej v razširitvi tn z[os(‘ ali 10%, v drugi proizvajalski bir- programa in PodT.°rt tfed skupini pa samo 55 ali 3,5 % žena. a v kvaliteti Pre?a] ™ts'a so* Glede starostnega sestava da- pomembne sklepe kong jo podatki, zbrani po okrajih, su- pobuda, da bi Mo P°” vajalsk> mamo sliko, iz katere je razvidno, dajati jugoslovanski pr obTav da je od skupnega števila kan- aimanah, ki bi v prvi vrs ajl. Ljubljana, 13. oktobra — Da- (Zavod Janeza Levca) so darovali I didatov za odbornike občinskih navai probleme teorije £ reVc,-nes so imeli v novi šoli »Toneta statvo, na kateri bodo pionirji , ljudskih odborov 1840 ali približ- COf>uda o ustanovitvstve' no 17 % kandidatov starih do 30 jaiškeaa inštituta, ki bj z tega let, od katerih jih odpade 962 na n0 Uravnaval pr. nsti «st0' kandidate za odbornike občinskih področja ljudske dejavno ’{,[(-zborov, 878 pa na kandidate za novitev letnih zveznih™ pfeVe-odbornike zborov proizvajalcev ških mgrad za 3 reVa)anie (651 v prvi in 227 v drugi proiz- deno dei0t' skrb za Pr za izvajalski skupini). Med vsemi kan- det „ tuje jeziK« nmog°lil didati je nadalje 7384 ali 68,1 % da,-0 si0Varjev, ki bl ?., £ofl' takšnih, ki so stari od 30 do 50 delo tujim prevajalcem tf0kov-let, preostalih 1619 ali 14,9 % kan- es je j,|j mnenja, da J«.g (er» didatov pa je že dopolnilo 50 let nQ prevajanje, Vriprayl„čev 1 Kongres je včeraj fibo Vn*' do zvezno upravo, *:p(isedova} obdobju novo diščih, lzvzemši črno goro. kmetijskimi pridelki. Večina poslovnih zvez posluje pravilno, čeprav so mnenja o njihovem delu deljena. Poslovnih socialistično demokracijo, zvez okrajni in drugi organi do-samoupravljanje in s i slej še niso obravnavali kot orga proizvodnje in storitev v beograj- S, skem okraju se je lani v primer- Slavko Vidjak je govoril ojaspe- javi z letom 1954 povečala za več !hu gospodarstva v okraju kjer je kot 50 milijard dinarjev. V Istem - “S obdobju se je industrijska proizvodnja povečala za 78 %. V naslednjih desetih letih se bo, kakor je predvideno, industrijska proizvodnja glede na obseg proizvod- tem prispevali ne le k napredku svojega kraja, marveč vse skupnosti. nje v zadnjih 10 letih podvojila. Znatni uspehi so bili doseženi tudi v kmetijstvu. Po načrtu perspektivnega plana Beograda bodo za razvoj kmetijstva prispevali 11,84 milijarde dinarjev. V perspektivnem načrtu je posvečena posebna skrb razvoju omrežja zdravstvenih . ustanov, izgradnji šol, domov za kulturo, šport itd. V črni gori so se začeli zbori volivcev Titograd, 13. okt. (Tanjug). — Zbori volivcev v Črni gori so se začeli danes s postavljanjem kandidatov v tretji volilni enoti v Plevlju. V naslednjih 15 dneh bodo zbori volivcev tudi v drugih volivnih enotah v republiki, na katerih bodo izvolili kandidate za 1399 odbornikov v 28 črnogorskih občinah. Minuli teden je minil v znamenju velike predvolilne dejavnosti v vsej republiki. V vaseh, mestih in podjetjih so bili predvolilni sestanki osnovnih organizacij Socialistične zveze, sindikalnih podružnic,. mladinskih aktivov in ženskih društev. Se- narasla od 10,5 milijarde na okrog 20 milijard. Vidjak je poudaril, da ni tovarne, politične organizacije in vasi, kjer ne bi živahno razpravljali o kandidatih za nove odbornike. Za izvolitev 531 odbornikov je bilo predlaganih 1022 kandidatov. Zvonko Brkič je med drugim govoril o tem, kako so razne oblike naše socialistične demokracije od leta 1952 vplivale na delovnega človeka. S tem, da je naš delovni človek sodeloval v upravljanju in urejanju vseh važnejših vprašanj, se je v njem utrdila vera v njegove sposobnosti in je narasla želja, da bi čimbolj neposredno soodločal in si pridobil čimveč znanja. Posebno pozornost je Zvonko Brkič posvetil nalogam novih občinskih odborov, pri čemer je opozoril na potrebo nadaljnjega razvijanja socialističnih oblik, ki omogočajo neposredno sodelovanje ljudi v urejanju najrazličnejših življenjskih vprašanj. To, kar predlagajo na zborih volivcev, na sestankih delovnih kolektivov in drugod, je treba temeljito proučiti. Ne smemo mimo predlogov, ki jih sprožijo najširše množice. O njih je treba razpravljati, nanj e je treba odgovoriti. če gledamo na to s stališča delavskih svetov, potem je glav' Nacionalni dohodek se je povečal nizacije, ki so potrebne kmetijstvu in zadrugam. Nasprotno, večkrat jih Imajo za nepotrebne organizacije. Dosedanja praksa pa kaže, da mnoge zadruge še zmerom nimajo ne gospodarske ne kadrovske ne Beograd, 13. okt. (Tanjug). Na f1mofi- da bi sestavile dolgoletne programe svojega razvoja in postale pravi socialistični organizatorji kmetijske proizvodnje. Zato je naloga poslovnih zvez, da pomagajo zadrugam predvsem pri organiziranju njihove proizvodnje in sestavljanju dolgoročnih programov. Mnoge poslovne zveze so v tem kratkem času znatno pomagale zadrugam pri nakupu re- predvolilnem zborovanju v Obre-novcu sta danes govorila poslanec Ljudske skupščine Srbije Srba Josipovič in predsednik Ljudskega odbora Beograda Dju-rica Joj kič. Srba Josipovič je govoril o precejšnjih uspehih, ki so jih dosegli v gospodarskem razvoju tega kraja. Nacionalni dohodek na prebivalca, ki je znašal leta 1952 49.467 dinarjev, se Je ^ stankom je prisostvovalo veliko . no doseči, da delovni kolektiv leta 1956 povečal na 62.823 dl narjev. Nadalje je govoril o znatnih sredstvih, ki jih bodo prispevali za nadaljnji gospodarski ln kmetijski razvoj. Pulj, 13. oktobra. Okrog 10.000 prebivalcev Pulja se je danes zbralo na predvolilnem zborovanju, na kateerm sta govorila član CK ZKJ Mika Spil jak in predsednik Občinskega ljudskega odbora Antun Bubič. Slednji je govoril o dosedanjih uspehih te največje in gospodarsko najmočnejše občine v Istri. Brčko, 13. oktobra. Veliko predvolilno zborovanje je bilo danes tudi v Brčkem, kjer je govoril zvezni ljudski poslanec Cvije-tin Mijatovič o nekaterih problemih v okraju in o tem, kaj bo moral storiti novi odbor, da bi do- jev, pri sestavljanju programov itd. I je letos preusmerila svoje poslovanje ha linijsko plovbo vzdolž Sredozemlja in po bližnjih morjih. Prav' tako je bil doslej uveden linijski promet s transportnimi ladjami na štirih progah: Jadran—Rdeče morje, Rdeče mor je—Črno morje, Jadran—Izrael in Dubrovnik—Črno morje. Pripravljajo tudi uvedbo pete linije, ki bo povezovala jadranska pristanišča s Perzijskim zalivom. Uvedba linijske plovbe je bila omogočena, ker je podjetje namesto ladij majhne tonaže, neprimernih za prevoz tovora na večjih razdaljah, začelo uporabljati ladje s 1500 do 3000 ton nosilnosti, ki so se pokazale kot najugodnejše za sredozemske potrebe. ga malo ljudi, pa ie bfl? -»odnje poldne pred blagai"°mravU^ se zgornje postaje prav® _^e lVet^ S KONGRESA GEODETSKIH INŽENIRJEV IN GEOMETROV JUGOSLAVIJE Zemljemerska dela na 8,000.000 hekUtf^ Geodetski strokovnjaki so se pogumno lotili najbolj zamotanih pro Mirno lahko Ke število ljudskih poslancev in čla- j Čimbolj sodeluje pri upravljanju ! g^čko bo^Vv enem^alf dveh^e- nov Glavnega odbora Socialistič- ' podjetja. Če postavimo to stvar ne zveze in CK Črne gore. v okvir komune, potem je v spredju naloga, razvijati zbore V Slavonskem Brodu 20.000 zborovalcev volivcev, svete in druge organe ljudskih odborov, prenesti čim več pravic na te organe. Velik del Slavonski Brod, 13. okt. (Tan- svojega govora je Zvonko Brkič jug). Tu je bilo danes predvolil- posvetil aktualnim vprašanjem no zborovanje, na katerem se je kmetijstva. Na koncu je pouda-zbralo okrog 20.000 prebivalcev j ril, da je treba v ljudske odbore Slavonskega Broda in okolice. Go- izvoliti ljudi, ki bodo nadalje raz- tih industrijski kraj. segli nagd razvoj tegai delno, in- podpredsednik OtO Živko Mati novski, podpredsednik ohridske občine ing. Ivan Ninko, predsednik Zveze inženirjev in tehnikov Jugoslavije, predstavnik geografskega inštituta JLA in drugi. I Na slavnostnem delu kongre-I sa so izvolili za častnega člana i Zveze ing. Nikolo Svečnika, ki ima velike zasluge za napredek geodetske službe v naši deželi, Ohrid, 13. okt. — V navzočnosti kakih 500 delegatov in gostov se je danes v dvorani sindikalnega okrevališča pri Ohridu začel drugi kongres geodetskih inženirjev in geometrov Jugoslavije. Kongres je začel predsednik Zveze društev geodetskih inženirjev in geometrov Jugoslavije ing. Radoslav Ukropina, potem pa sta delegate pozdravila gosta, predstav nik uprave za geodezijo Poljske Boris Smiletski in predstavnik Zveze znanstvenih in tehničnih društev Bolgarije Ivan Hajduški. Kongres so pozdravili tudi ča je kongres sklenil postlati Aka- Okrog tisoč novih stanovanj v Skoplju bodo zgradili prihodnje leto po programu, ki ga pripravljajo sveti ljudskih odborov skopskega okraja za stanovanjsko izgradnjo, urbanizem, komunalne zadeve, trgovino, gostinstvo in turizem. demiji znanosti Sovjetske zveze brzojavko in ji čestitati k uspešni izstrelitvi prvega umetnega zemeljskega satelita. Ing. Mirko Tomič je na poldanski seji prebral referat »Državno zemljemerstvo v Jugoslaviji«. Geodetske strokovnjake čakajo važne naloge, da izmerijo vse ozemlje države, izdelajo zem 500 vagonov bJ®gfoJli neposredno potro v Beograd, 13. okt. (Tanjug). | Čeprav pa se zadruge prosto- slowe£s(c{ prevajalec in knJ Eno glavnih vprašanj, ki ga voljno združujejo v poslovne zve- „ Albreht. bodo obravnavali na razširjeni ze, se imajo nekatere izmed njih plenarni seji Glavne zadružne za administrativno operativne vo-zveze FLRJ 16. oktobra v Beo- ditelje. Nekatere poslovne zveze gradu, bo delo zadružnih po- pritiskajo na zadruge, ki so orga- . _ -nu os**-- .ia slovnih zvez, ki smo Jih začeli nizacijsko in gospodarsko sposob- Promet na »1® b;ia akc*L ustanavljati pred letom dni, ne, da poslujejo samostojno. Do Beogradu kaze, da J dosedan]_ njihovo praktično delo pa se trenja med poslovnimi zvezami dobro zamišljena' aina banka & je začelo šele letos. Zdaj po- in zadrugami pride največkrat podatkih je Komun tvU 0koli »luje v naši državi 280 zvez v tudi zato, ker si poslovne zveze dala doslej P , , kredita za okrajih in 5 v republiških sre- prilaščajo dobiček pri prometu s milijonov dinarjev je D *------"* *---------- ■ '■jjskimi pridelki. . bavo ozimnice, skuPaJ r^anes ________________________________ nad 300 vagonov blaga, P Raču , neposredno P°*T°i^tednu k*1 I naj o, da bo v tem Be0grada Jadranska svobodna plovba i okoli četrtina potreo ^ ozimnici. Prvih 1200 t-— . & na pohorski vzPenJ» Maribor, U. «£°^Ser* pohorska vzpenjača do jed* no obratovala bre* * prevoznih tartf , vrb z^» seiih gondolah pop«U£ obdravskega orla^ne* ^ 0<* sedme ure zjutraj *><*£ ^ ptfcj je v 33 kabinah #***£, in spustilo nazaj nai 12oo ljudi, Ljubljančanov ln tu je iv krajev Slovenije. K^’ej8, pul^, četek pohorsifcfcfi® * VJ* je i iVLirno en & »lotili I jeno v referatu, da n0 | ski strokovnjakinji najKh obravnavanja ^ A^lj t K " dr. f rancoisa u > ollpro ~ _ —* *■ * ^ *»yv/)ou SeB**or Luis Deio!fx.0V k<>t biVŠI re podrobnosti “sovjetskem satelitu ikva)0?^ , °kt. (Radio Mo-ei>a izmpri ® ,1 umetni otelit in ki ga 3« izstre-fe D- » krožita okrog zem-123-krat 3e satelit * seboi 5 ^ zemljo in ima ^metrov ~ “krog 5 milijonov dodaj. j. ^ ^ Moskovski radio Bi. "> oa so znanstvena dogna- nja PotnemwLs ^telitom vsak “dan **J° rX ,ln. da zdai anali-^memho i* 'n optične satelit ,razne podatke, ki — U>.**Ua na zemljo. Do- satelit 8?^Vi!ve kažejo, da ra-obkroži Zpmf3 ■« man^ časa> da ,°krog ze^lj°; Včeraj je krožil kun‘stično presoja-l9ai, ki s« Sl°-€giptovskih poga-v Rirn„ .“čela minulo sre- 23** še ni konjih zadnjih po- ?laamih delegaciji na preli-S? Ustavi*, govorih sporazumeli, „ kna dnevnega reda za- P® tal— ,Pa^anja, ki se nanašajo danes posvetovanja s predstavniki političnih strank in obljubil, Na podlagi doseženih uspehov j da bo že jutri zvečer predsedni- I civilnih proračunskih izdatkov in madžarski vodilni krogi sklepajo, j ku republike dokončno odgovoril, | odgoditev vseh novih socialnih skuša spet pridobiti del vpliva, ki, kretno dokaizala, da to zares želi da je treba obdržati sistem dogo- j kako je z možnostjo, da bi našli | ukrepov. Podobno, kakor sociali- —1 —J 1—-------------— --- -- —— *-------—: varjanja odkupov, kakršnega so izhod iz krize. | sti, so tudi neodvisni objavili, da'' ga je imela pred lanskim napa- in naj bi ne ostalo vse sam# pri dom na Egipt. Zboljšanje odno- deklaracijah. Časnik poudarja, sov z Egiptom smatrajo za eno da so ZDA protizakonito blokira-pajboljših sredstev za dosego tega le egiptovsko premoženje v vred-cilja. »Takojšnji sporazum na nosti 50 milijonov dolarjev. Bolje anglo-egiptovskih pogajanjih in bi bilo deblokirati ta znesek, kar obnovitev diplomatskih odnosov bi bil otipljiv dokaz, da si Ame-med Londonom in Egiptom,« piše rika zares želi zboljšanja odno-danes »Observer«, »bi lahko ime- sov z Egiptom, kakor so sporo- uporabili letos. Cene kmetijskih pridelkov so se na podlagi pogodbenega odkupa gibale na višini cen, po katerih je kmet prosto prodajal svoje pridelke v prejšnjem obdobju. Glasilo desničarske stranke ne-1 bo njihov vodja zahteval od skup-odvisnih »France independente« ščine -široka posebna pooblastila« je danes objavilo glavne točke za ureditev gospodarskih vpra-delovnega programa, ki jih bo šanj ter zmanjšanje proračunskih vodja neodvisnih Pinay predlo- in plačilnih primanjkljajev. žil ostalim strankam za sestavo inIDHnOVane »hladne' za- la blagodejen učinek na vsem čili egiptovskemu veleposlaniku Proščail ■ Qa usmerita delo na Bližnjem vzhodu.« v Washingtonu. ZDA bi morale 'eriatev JeJ5Ptovskih šterlinških ' - —............................................. h? ?acionoK tlJevMJe odškodnine s °2®aje v p Tano britansko prebavo in na ponovno tl i®4 dejal Vlllskil1 stikov med » ofc4- V ta namen sta a..*i obe j, v ta namen sta 'ahko pooblastila, j^Z^ u. je opaziti nova ti*eri>,. Pozitivna znamenja, doktrina iz-Li&avanje^m6“u- London je ; sprejel zahtevo diia>• ®aj bi revidirali to Ja zanika j vest- da Sau- tfiške Aa sploh sprejela rte- yi“ ’ ik^fta?ek med haškim ^ ln predsednikom tn^isjo +„^,ra;Zgovore v Rimu * iš, da ep • zanesljiva zna-9T„>lišpv le načela nova faza !?H4evda«Ju odnosov med 7flaTni in zahodnimi 'la je na^v?pdijo v Londo-za YPi;iP°c*l ugoden trenu-'— 0 Britanijo, da si Kairo, 13. okt. (AFP). Davišnji opustiti svoje poskuse, da bi za-časnik »Al Gumhurija« piše v ko- nesle razkol v arabski svet in mentarju o želji ZDA, da > bi se osamile Egipt in Sirijo. ZDA se zboljšali odnosi z Egiptom, da borijo proti Egiptu gospodarsko ZDA doslej niso spremenile svoje , na vseh toriščih in skušajo spod-agresivne politike do afriških de- kopati naše gospodarstvo, prav žel, zlasti do Egipta, in da so tako pa vojaško in gospodarsko spričo takšnega stališča upravi- j pomagajo našemu glavnemu so-čeni dvomi v ameriške namere, vražniku — Izraelu, zaključuje Ameriška vlada, bi lahko kon- r »Al Gumhurija«. Četniški zločin Včeraj zjutraj j6 skupina emigrantov vlomila v prostore Jugoslovanske agencije za informacije v Parizu, zmetala ves inventar na ulico in ga zažgala Pariz, 13. okt. (Tanjug). Davi navsezgodaj so vlomilci vdrli v prostore Jugoslovanske agencije za informacije, ki ima svoj sedež v palači »Berlitz« sredi Pariza. Napadalci so s steklenicami in kamenjem razbili izložbo knjigarne in zmetali na ulico ves inventar — knjige in publikacije, gramofonske plošče in dokumentarne filme, pohištvo in več umetnin. Potem so vlomilci vse to na grmadi sežgali. šele po tem uničevanju so ker so bile v kn|igarni razen go- 0v°ri Nehru-Kiši Tokio ^Mučeni feji°’nlinis0ter (FS]-^aponski- C- po rn, Fudzijama je ja^ske^0!,0^ indijskega hoj* iaiL dsednika Nehru-bo ministrskim treJ?Ponsk? !šliem izjavil, da ,4r>ska mic^,s,kala indjjska on on bo z jap' *0r) vnra“Vni- Pr°učila kon-">a i°Vai>ia lanla ekonomskega obema dežela-Ptf'!alne j , ,° dobavila Indiji letr, 4P°lniet • e in Pomagala « PlanIanJU drWa pet- h Milila v*1*8' ^aP°nska je tudi >li H V t0- da bodo ......... v Indiji j^jo. \a ^entra za tehnično 1 i® Drojra^°vorih z Nehru . ?°^robnn 6 vnik japonske vla 0vitvi ,^razložil zamisli o 'ilr^odn*8 a -da za napredek t !?ie- prav tako je meH °, kovinskem spo *ndi „ j° in Japonsko di prispeli najprej gasilci, potem pa policijski avto z radijskim oddajnikom. Tri vlomilce je policija na mestu aretirala. Očividci in sosedje trdijo, da je bil eden izmed napadalcev ranjen, enemu pa se je posrečilo pobegniti, ko je prispela policija. Predstavniki Jugoslovanske tovine v blagajni tudi znatne ko-ločine knjig in umetnin. Danes dopoldne je pariška prefektura sporočila, da so davi aretirali tri jugoslovanske emigrante, ker so »skušali zažgati« jugoslovansko knjigarno na sedežu Jugoslovanske agencije za informacije sredi Pariza. Policija agencije in knjigarne, ki so jih je aretirala 29-letnega Jova Me sosedje telefonično obvestili o denico, 40-letnega Boška Benaka vlomu, so izjavili, da ne morejo lin 2?-letnega Aleksandra Bajiča, natanko ugotoviti skupne gmotne j Prefektura pripominja, da se je škode, da pa je vsekakor velika, preiskava že začela. OB 40-LETNICI VELIKE OKTOBRSKE REVOLUCIJE Značilnost naše dobe Je razvoj socializma in njegova preobrazba v svetovni sistem Moskva, 13. okt. — TASS poroča, da je Centralni komite KPSZ ob 40-letnici velike socialistične Oktobrske revohrcije objavil gesla, v katerih pošilja bratske pozdrave vsem narodom, ki se bore za mir, demokracijo in socializem. CK KPSZ tudi poziva delavce vseh dežel, naj se vključijo^ kot en mož v boj za zmanjšanje oborožitve in števila oboroženih sil, naj zahtevajo takojšnjo prepoved atomskega in vodikovega orožja in prenehanje poskusov s tem orožjem. Naj živi leninistična zunanja politika Sovjetske zveze, politika miroljubne koeksistence dežel z različnim družbenim redom, politika ohranitve in krepitve miru, politika razvoja gospodarskih in kulturnih stikov med vsemi deželami, je rečeno v enem izmed gesel. Centralni komite pošilja pozdrave zlasti narodom Kitajske in drugih socialističnih dežel, pa tudi nairodom Indije, Indonezije, Burme, Cevlona in Kambodže ter izraža željo po prijar teljstvu in sodelovanju med narodi Velike Britanije, ZDA, Francije in ZSSR, ki so porok za trden mir na svetu. CK pošilja tople pozdrave tudi narodom arabskega vzhoda, ki se bore proti novim kolonialističnim naklepom imperialistov, ter narodom kolonialnih in odvisnih dežel, ki se bore proti imperialističnemu pritisku, za svobodo in narodno neodvisnost. V geslih je nadalje rečeno, da je glavna značilnost naše dobe razvoj socializma in njegova preobrazba v svetovni sistem. V geslih je izražena želja po krepitvi- velike skupnosti narodov socialističnega tabora. Nadalje je v njih poudarjeno, da se je z izstrelitvijo prvega umetnega satelita začela na svetu nova doba v zgodovini svetovne znanosti. Gesla čestitajo sovjetskim znanstvenikom in delavcem, ki so pod vodstvom komunistične partije uresničili te sanje človeštva. Čestitajo tudi sovjetskim delavcem in inženirjem, ki so zgradili močno medkontinentalno raketo, s katero se je obrambna moč Sovjetske zveze še bolj povečala. Na koncu CK KPSZ poziva delovno ljudstvo ZSSR, naj dohitj in prehiti najbolj razvite kapitalistične dežele v proizvodnji na prebivalca. V obveščenih krogih poudarjajo, da je Pinayevo upanje še zmerom omejeno. Predstavniki katoličanov iz ljudsko-republikan-skega gibanja so danes ponovno izjavili, da bodo sodelovali v novi vladi samo s pogojem, da privolijo v sodelovanje tudi socialisti^ Sodelovanje socialistov v vladi, pa Pinay odločno odklanja, tenp-bolj, ker je vodja socialistov let šele pred nekaj dnevi zavrnil predlog, naj bi dovolil sodelovanje socialistov v koaliciji, ki jo je nameraval upostaviti Rene Pleven iz majhne demokratske stranke centra ob sodelovanju desničarjev. V Parizu poudarja^?; da bi lahko Pinay v najboljčepi primeru računal s tem, da bi še socialisti glasovanja o investlturi vzdržali in s tem omogočili sestaviti desničarsko manjšinsko vlado. Zamenjava denarja v Vzhodni Nemčiji Berlin, 13. okt (Reuter)* Predsednik vzhodnonemške vla* de Grotewohl je davi po radiu sporočil, da so z današnjim dnem vse dosedanje vzhodnonemSke marke razvrednotene in da jih bodo zamenjavali z novimi t vrednosti 1:1. Sklep o zamenjavi so sprejeli sinoči na seji vlade,. Prebivalci Vzhodne Nemčije so lahko zamenjavali denar samo danes od 12. do 20. ure. Ta ukrep, je rekel Grotewohl, je neogiben, da bi zaščitili vzhodnonemško gospodarstvo pred motnjami, ki bi jih radi povzročili monopolisti in militaristi iz Zahodne Nen^ čije in zahodnega Berlina. NNtN^V»\\\\\\\\\\\\WVS&V^VN9»m D PISMO IZ. ZDA Satelitovi signali najboljša glasbena spremljava na sestanku Dulles-Gromiko (Od našega stalnega dopisnika) Nerojork, oktobra vojna eksplozija je spremljala umetni satelit, ko je krenil nekje v Sovjetski zvezi skozi troposfero, stratosfero in jonosfero v višino okoli . . . .... ... 900 km nad zemljo, kjer je začel krožiti zadevo s prvim satelitom m povedati kaj radi netočnega informiranja ameriške jar-okoli našega planeta, ki ga obide vsakih več o signalih, ki so jih takoj ujeli in po- nosti o pravem stan ju odnosov med sovjet-96 minut. Prva eksplozija je bila izstrelitev sneli, ter o drugih njegovih značilnostih, skimi in ameriškimi dosežki v tekmi okoli satelitove rakete, druga pa je odjeknila po Postaje, namenjene za registracijo po- gradnje medkontinentalnih raket, vsem svetu, zlasti pa v ZDA, kjer je prve datkov z ameriških satelitov, so takoj za- Sovjetska zveza je, menijo v tukajšnjih dni potisnila ob stran vsei i Little Rock čele preurejati svoje radijske naprave, da političnih krogih, odnesla neke vrste Pre-i sestanek Dulles—Gromiko i razgovore o bi jih prilagodile frekvencam, ki jih je stižno zmago v tekmi z ZDA m Zahodom inflaciji i Knowlandove politične načrte izbrala Sovjetska zveza. Na hitro roko so sploh. Ta zmaga, pravijo, je tako rana, i poročila o širjenju epidemije azijske postavili opazovalne točke — v New Yorku da ne bo brez diplomatskih m političnih na primer na strehi nekega nebotičnika, posledic. Na prvem umetnem satelitu je Človeku je uspelo uresničiti doslej naj- V Washingtonu so znanstvenike, politike zapisano, da je narejen v socializmu — pomembnejši korak v njegovih starih tež- in vojaške strokovnjake dobesedno oblegali zaskrbljeno poudarjajo ljudje, ki so nag-njah, da bi obvladal zemeljsko težnost, da z zahtevami, naj povedo, kaj vse bi uteg- njeni k temu, da vse aspekte neposrednih bi posegel v vsemirje, da bi globlje prodrl nilo pomeniti to presenečanje. in posrednih odnosov z Vzhodom vezejo v tajnosti sončnega sistema in tam poiskal Ameriški znanstveniki so takoj pouda- na elemente propagandno-političnega »biti neznane svetove. Tu so brez nadaljnjega rili velikansko znanstveno vrednost tega ali ne biti*. »To pomeni, da je znanost v priznali ogromen znanstveni pomen sovjet- podviga. To so storili govorniki v televi- ZSSR morda dosegla stopnjo fantastičnih skega podviga. ziji, med njimi direktor programa za iz- novih stvaritev, o čemer mi v ZDA ne Presenečenje pa je imelo tudi druge gradnjo amer. satelitov dr. Hegen in drugi vemo dovolj in tudi nismo obveščeni o tem, aspekte, zvezane z dejstvom, da ZDA že znanstveniki, zbrani na mednarodni konfe- koliko so tam napredovali v izgradnji dolgo pripravljajo izstrelitev svojih umet- renči o umetnih satelitih v Washingtonu. usmerjevanih izstrelkov in raket. Zdaj se nih satelitov in da so tu upali, da bodo ti Vest jih je zatekla prav tedaj, ko so bili vidi, pravijo, da smo zaostali za njiini-< prvi s človeško roko ustvarjeni potniki na na sprejemu v sovjetskem veleposlaništvu. • Sovjetski satelit je devetkrat težji od robu atmosfere, ki bodo tam zbirali po- Takoj ko so zvedeli zanjo, so čestitali najtežjega predvidenega ameriškega sate-datke o zračnem plašču okoli Zemlje, o svojim sovjetskim kolegom. lita, za katerega praktično še niso uspešno njej sami, o Soncu, pa tudi o možnostih, Politiki so se stvari dotaknili z druge preizkušene rakete, ki naj bi ga v treh ’ 1 bi neke era dne poslali onstran zemeljske plati, ocenjujoč dogodek bolj ali manj fazah pripeljale do določene krožne poti. v . v 1 1*. • y L _ _ A . * 1 _ j_ 1_ ' T— 1 a 1 r 1* a ^ a #■ a -w r ' 7 C C ID W I« f T", t* o 1t P1 Tl O ^ Pren>oženja na Japon d. ?džjt . ie bil nadalje izjavil iHa J?yz^ov°ril1 med , £išijem -dosežen f *ndiin • k«l*urni izmenjavi 4>dij8Y? >n Japonsko. ^Pol^remier Nehru je da-> Po desetdnevnem 0'Hovino'’aP°nskem odpotoval , - EuseSn-Fejsal ^raljfR.e,1omeni, da so v glavnem govorili tako višino, računajo tu, da so v stanju ... . ., ,. tristolpni o hudem udarcu za ameriški prestiž v izstreliti tudi mnogo težje stvari. izjavili, da bi morali jasneje videu, li rojstvo svetu. »Mar je bilo toliko denarja in toliko Vest o umetnem satelitu je učinkovala nujna je razorozitev. Nek novinar je • • _ , v 1. 1________• o___• i._i___Malovo« H« si ni hi-lrv rrmPYW» m m is I iti holise kako dejal. DrOStOT za naslove, SO Objavili ivjanv dtuiu. »mar lmh/ iuhrv ummjo iu wn»y iva. y> mu“*“' 'I‘l' —:------ . . * . -. , ., . _ . .. . , r »otroka-mesecat, kakor tu imenujejo so- časa potrošenega zato, da nam je Sovjetska kakor strela z jasnega; Nekateri dopisniki da si ni bilo mogoče zamisliti boljše glas-vietski satelit, čez vseh osem stolpcev na zveza priredila takšno presenečenje in pred v OZN so, zaverovani v razorožit veno bene spremljave za sestanek Uulies Lrro-Drvi strani. Na televiziji so ugledni ame- nami izstrelila svoj satelit!« Eden izmed vprašanje, obupno vzkliknili: Zdaj ni treba miko od po radiu sprejetih signalov sovjet-riški znanstveniki takoj skušali pojasniti senatorjev ie takoj zahteval Preiskavo za- čakati na hitro rešitev. Drugi so nasprotno skega satelita. magoje Lano j mesnice so včasih imele po 700 do 800 tisoč ne morejo Izmenjava ljudi in dobrot na sežanskem in tržaškem Krasu VSAKDANJE NA TEJ IN ONI STRANI BLOKA »Vsaj še enkrat bi radi videli Trst,« so tožili Kraševci, ko jih je krivična pariška pogodba odtrgala od mesta, mesto pa od svojega naravnega zaledja. Tekla so leta in na Kras so prihajali le nekateri Tržačani, ki so nosili vesti o ameriškem bogastvu, kasneje so začeli prihajati tudi že z motornimi vozili in mladina z »vešpami«. Za naše ljudi je postal Trst obljubljena dežela, za mladino pa različni motorčki taka mama, da je ta in oni podlegel. Položaj se je nenadoma zaostril in Kraševci so pokazali zobe. »Ni nam do bogastva niti do motorjev, raje smo sami gospodarji in si sami pomagamo iz težav.« Po zaostritvi pa je prišlo olajšanje in z njim videmski sporazum. MESO OSNOVNI PREDMET BLAGOVNE IZMENJAVE | Če greš danes ob sobotah popoldne od Postojne proti Sežani, se ti ob senožeški bolnišnici ustavi oko na strehah desetine fiatov. Ustaviš se in izveš, da je v bližini mesnica senožeške zadruge. »Prihajajo tako daleč po meso?« »Da, veste, prej so hodili po Krasu/v Dutovlje, Tomaj in drugam. Zdaj pa že hodijo tudi v Senožeče, ker pravijo, da je do nas boljša cesta.« In senožeška zadruga ima vedno premalo mesa ali pa preveč nabito mesnico. Služijo pa še vedno tudi mesnice v Dutovljah, Tomaju, da o dveh sežanskih sploh ne govorimo. »V Sežani,« je tožil delavec iz tovarne radijskih aparatov, »sploh ne pridemo do mesa. Razen tega so ga zdaj tako podražili, da sam ne vem, kaj mislijo. Domačih potrošnikov sploh ne upoštevajo več.« Meso pa nosijo v Trst zelo pridno tudi domači potrošniki. Pa ne samo to. Kraševke znosijo v Trst v glavnem vse, kar so že včasih nosile in računajo: Za jajca lahko kupim to in to, za mleko, za med, za teran, za kokoš, za fižol, za sadje in zelenjavo — v Trstu je moč marsikaj prodati. In računajo: v Trstu se mi splača kupiti obleko, električni material, morda kakšno orodje in podobno. Nekaj gre tudi za obleke, saj so Kraševke posebno rade lepe. V Trstu pa dobiš za majhen denar pisano krilo, lepo perilo, in vse, kar je lepega. »Lepo za en dan«. Zdaj tega že ne kupujejo več toliko, ker so uvideli, da se ne 'splača. žega zraka, mnogo bolj zaradi mesa, mlečnih izdelkov, tobaka in bencina. “Kraševci pa že ne jočejo več po Trstu in večina jih gre v mesto le zato, da si ga ogledajo, da obiščejo svojce. Ne- Sobota zvečer je.' Iz Senožeč, Duto- j velj, Tomaja in iz same Sežane se ’ vračajo v Trst.* Obiskali so restav-, racijo, nakupili živil in zdaj še ben-’ cin — za jutrišnji j izlet morda v Fur- , lanijo in še dalj. kaj je pa tudi takih, ki znajo iz- i koristiti blagovno izmenjavo. I Primerov pa, da se ženske »zre-* dijo« za nekaj kilogramov za čez<, blok, je vedno manj. Kraševci sog ugotovili: Se ne splača. RAZLIKA V CENI -PROTI TRI ENA »če pride štiričlanska družina iz Trsta i'n si v Sežani nakupi vsega, kar potrebuje za žiyljenje, pride trikrat ceneje skozi, kot če kupi v Trstu,« nam je razlagal Sežančan. , »Kaj pa vse kupujejo?« ! »Vse, kar je pri nas cenejše. V glavnem živila. Videl pa sem, da so celo metlo nesli čez.« Na sežanskem bloku je treba menjati lire za dinarje. Drugače cariniki ne spuščajo nedeljskih izletnikov iz Trsta s poinim naročjem naših živil čez blok domov. Tisoč lir za 610 dinarjev. Toda simpatičen gospod, ki so mu na menjalnici dali le šest stotakov, je uro kasneje odštel v hotelu Triglav v Sežani za kosila svoje družbe šest tisoč dinarjev. Od kod denar? Prinesel ga je iz Trsta, kjer je kupil dinarje pod ugodnejšimi pogoji, kakor bi ga na naši menjalnici. In še kratek račun: pri nas stane liter bencina 55 dinarjev, v Trstu 150. Če si Tržačan napolni 40-litrski avtomobilski rezervoar na naši strani in plača bencin v dinarjih, zasluži 4000 lir. Tržačani so vedno radi hodili na Kras. Tudi zdaj Kodi j o radi, 1 pa ne samo zaradi svojcev in sve- M prometa. Letos, pravijo, bo promet desetkrat večji. Nič čudnega, dat se človeku zljubi celo spotiti se, ko čaka na meso v gneči. Ko pa^ je meso v Trstu tako drago! IZ NAŠEGA REČNEGA BRODARSTVA Za okrepitev rečnega prometa V ladjedelnicah »Tito« in »Apatin« bodo zg radili 12 remorkerjev, do konca leta 1961 pa še 40 ladij Kolektiv Jugoslovanskega rečnega brodarstva je začel poslovati kot gospodarsko podjetje na jesen leta 194?. Zdaj, 10 let po ustanovitvi, ima ta kolektiv 5? tovornih ladij, 268 'vlačilcev in 43 cisternskih ladij s skupno zmogljivostjo nad 20.000 ton. V ladjedelnicah »Tito* in >Apatin* bodo o kratkem zgradili 12 remorkerjev, ki jih bodo do konca letošnjega leta vključili o rečni promet. »Kdo bi štel potnike, ki prehajajo skozi naš blok,« pravi šef bloka na Fernetičih. »V soboto in nedeljo je na bloku prava gneča.« Se .dobro, da gre lahko vsak obmejni prebivalec čez mejo na okrog tridesetih prehodih lili Do konca leta 1961 pa bodo zgradili še 40 ladij v skupni vrednosti 3 milijarde 400 milijonov din. Nekatere ladje že grade in vse kaže, da bodo dograjene pred določenim rokom, za kar se je treba zahvaliti Jugoslovanski investicijski banki, ki je podjetju pravočasno odobrila posojilo. Letos junija je J ugoslovansko rečno brodarstvo upostavilo novo rečno in pomorsko progo Beograd — Črno morje — Sredozemlje, na kateri že vozita dve naši ladji — »Kolubara« in »Mlava«. Do konca leta bo začela voziti na tej progi še tretja ladja »Tamnava«, tako da bo v začetku prihodnjega „Ko b9vitica ne Ni gostinstvo samo točenje alkohola, lZ letošnje^ hrane, prenočišča in razvedrila. (Zelo lep letnega poročila Gostinske zbornice Ltto.j ^ ^ u&alt , kaplje v hipu iihlapele Toija kaj bi ostalo od našega gostinstva, «e Dl „Hiio»«’ lje iz vseh vinskih sodov v deželi? . milijard 652 5, «15.(10* Lani je gostinsko omrežje v Sloveniji ustvarilo.11 ““Upadlo ‘i«1-”5' , dinarjev prometa — na račun alkoholnih pijač je 0®«? dinarjev! Razen tega so to uradni podatki. , eh»j sto le*’ k|h sre- ► Prav kakor so lepe pivske pesmi, ki Jih ji8 P ... ,jnopsa« v del« have. Hajam, prav tako =.......................... —■ ,v drnžbl P" —‘'"»k« **"- ► diščih in je res, da je Srinasvi™ (V'dražbi »šnops« zabave- v večjih mestih) ‘^^^J^deželi: v mestu P« wu bar Vino, harmonika, zadimljen ples in »auf-biks« na pliša in J ,Jnoni- glašen radio, ponekod celo biljard iz že davno oguljenega e kot med kmed tednom, v soboto zvečer pa orkester, ples m jgoščeni ko Da, da, kaj bi se zgodilo, če. bi vino, ta najbolj .zarfck, zabave v deželi, izhlapelo! „„b,nmllaš in zvrneš (f,a »V gostilno greš, da v družbi prijateijev ^pokramlj vinolo*a, tod J, dva dobrega« - ta usmerjenost bi morda 0Pf^V,čp^več. Na/a M06*1®#? fcviti i* plevela imamo na nasi gostinski njivi ze tako p tnrističnfli krajih* bi se naposled le morala, predvsem v prehodni? .te primitivnosti pa bolj prisluhniti zahtevam casa. ZA UBRANE MELODIJE ZASELESTE STOTAKI _ J®** jn Ja moral£ Res je sicer, da so za razvedrilo potrebnadokajšnja ”*og(J težave,^ : gostinski obrati pri organiziranju razvedrila .j njč manj k®t ^ nrivicn« ml niih samih. Tako morajo na primer p honorar _„,,}jil Mile Pavlin IIP ILC V tistih pasjih dneh je vse živo ušlo iz pisarn. Le nekaj nesrečnežev se je pražilo po sobah za velikimi okni, nastavljenimi dopoldanskemu soncu. Večinoma so bili med njimi prijatelji dobre kapljice, ki so hranili dopuste za trgatev. Med takimi je bil tudi tovariš Škorec, komercialni direktor podjetja »Rakev-eksport*. Nekega takega dne, kmalu po dvanajsti, se je pred poslopjem ustavil predpotopni poltovomi Ford z inozemsko tablico. Škorec je težko sopel, si brisal z veliko rdečo rutico znoj, ki mu je curkoma lil s čela. Nadležna in vztrajna muha ga je srdito obletavala. Kolikokrat jo je že odgnal in kolikokrat mu je že sedla na plešo? Vedno bolj pogosto je pogledoval na uro. Tajnica si je začela rdečiti ustnice, Škorec si je razpet srajco do obilnega trebuha... Takrat je potrkalo na vrata. »Da bi ga zlodej.. « je zarentaiit Škorec in hitel zapenjati. »Naprej...* Vstopil je dolg in suh gent-leman. Mirnega obraza in slovesnega Izraza, kot bi vstopil v cerkev. Oblečen v dolge črne, črtaste hlače, obut v meh- ke, visoke čevlje. Brezhibno zapet, s kravato. »Samo pipa in dežnik mu manjkata, pa bi bil pravi Anglež,« je pomislil Škorec, vstal in se sladko nasmejal. Toda Škorec se je to pot uštel. Gentleman ni bil Anglež, niti Nemec, čeprav je znal nemški. Prišel je na Jadran in spotoma se je oglasil pri njih, ker bi želel navezati trgovske stike s podjetjem. Slišal je, da imajo v Sloveniji dober les, pa še pbceni povrh. Za poskušnjo bi takoj kupil kttbifc jelovih desk, pozneje več. Škorec se je razživel. Brž je povabil poslovno stranko na kozarček žganja in brž so podpisali pogodbo. Gost se je previdno ozrl po sobi, vprašujoče pogledal tajnico in se nagnil k Škorcu: »Gospod direktor,« je zašepetal, »prinesel sem vam darilo. Pri nas ima malenkostno ceno, toda pri vas ...« In post se je blagohotno nasmehnil. Tudi Škorcu se je obraz razlezel. Pomislil je na uro, fotoaparat, električni aparat za britje, blago za obleko. Ali vsaj na navaden vžigalnik. »S svoje strani vas povabim na skromno kosilo,« je v odgovor zažgolel Škorec in se dvignil. Komaj je čakal na tako priložnost... Spotoma je gost vzel iz avtomobila vrečico iz močnega papirja. Škorec je ugibal, kaj naj bi bilo notri. »Prinesel sem vam kilogram soli,* je dejal gost, »saj v naših časopisih piše, da pri vas ni soli in da morate jesti neslano...« Škorec je široko zinil in pozabil hitro zapreti usta. Toda darilo je sprejel, ker ga je tako presenetilo, da ni našel besed, s katerimi bi ga odklonil. Šele v gostilni se mu je po kozarčku brinjevca odtajal jezik. »Kje ste vendar čuti, da pri nas ni soli. Cele vreče, če jo rabite .. « je vprašal gosta. »Veste, naročen sem že trideset let na naš katoliški list. Tam je pisalo to. Mislil sem vam narediti veselje. Ne zamerite, toda naš list je bil dober in objektiven in sem mu vse verjel. Če je pa tako, ga bom takoj odpovedal. Saj je pisal tudi o lakoti pri vas, pa vendar vidim polno gostilno in bogate izložbe...« takso oziroma honorar za radio: radijsKo „nski _ za zaščito malih avtorskih pravic in -honorar Jig DOVedolo radio- ,. ^ Sf Posledica: blizu 60 odstotkov gostinskih obratov je in ‘»SjSU Sicer je znana resnica, da je zn malo denarj .iB1 morajo P vtro- tc resnice godbeniki kaj prizadevno poslužujejo. ro J -I ^ za socialno t0()l dokaj visoke honorarje — k temu pa sc c^oten.P, plačevanje PrI^ r,znieri« vanje. Zavodi za socialno zavarovanje namreč terjajo p delovnem ra ^ za občasno zaposlene godbenike, ki so »e drugje v _ y tem te PrcMi,0, to in plačuje zanje polno zavarovanje stalni del oda J ■ ^ vpeljano g 1 vora, zakaj je prenekateri gostinski obrat, ki je orea- opustll. ► G lagala, __ ------------------------ .. >že »Radio« ob oddaji programa, in da naj leta vsakih 15 dni odhajala iz Beograda proti Bližnjemu vzhodu^ ena ladja. Te, v naši ladjedelnici 4 zgrajene ladje za rečni in pomor-ski promet, sodijo med najboljše/ BEOGRAJSKO PRISTANIŠČE NE USTREZA Stairo beograjsko pristanišče z nezadostnim skladiščnim prosto-* rom, z dvema običajnima in dve-* ma avtomatičnima dvigaloma, ki so že zelo zastarela, še zdaleč ne more zadovoljiti sedanjih potreb. * Samo lani so iztovorili v tem pri-, stanišču nad 1,150.000 ton blaga. Da bi pristanišče usposobili za’ Gostinska zbornica LRS je že letos spomladi P?.'j^^arjev, h er jj^jfeuili a, naj bi pristojni ukinili plačevanje avthonorarji godbenikov h že »Radin« ob oddaji progrnmn, in da naj .j1?, honorarjev plačeva materialne stroške, godbeniki pa naj bi od prejetih bonorarj kl nino, kot jo plačujejo drugi svobodni poklici. vijuge predp (eme- Ne dn bi se zapletali v čestokrat zbirokira*‘_ več vežejo, lahko gospodarsko življenje v mnogočem ne spodbujajo, m , socialnega nja, fjitvi gostincev priznamo upravičenost. Dvakratno P samega zava ^ nife. vanja na primer je krivično celo s stališča gospoda J prispevka saj ne bosta godbenikova hranarina ali pokojnina kij jnie| s tem mer izboljšana in socialno-zavaroval ni zavod torej n gospodarskim - p0. stroškov. — Ob tem se srečujemo še z nekim spl ? proračun, Č . pre- njem: tak do kraja ozek boj za sredstva, ki vid.i ' ti rih mora. P°'?JS >• vzroči cel splet prav nerodnih gospodarskih POsl?“ ’VDrašanja urejeva našati vsa skupnost. Zato bi bilo treba ta in podobna P ► lišča celote in ne njenih posameznih delov. NAMESTO »IZVOLITE!« - KISEL NASMEH „li Njega dni je imela vsaka boljša slovenska S^VJn?xest0 na direkten igljišce. Ponekod sedaj ta balinišča znova ofavljaj zob *aS?*. Lgaln‘cc5 delovnih kolektivov), marsikje pa jih naprej mirnJV^-nstov dve, tfl Sniee P° v Ljubljani so bile včasih v največje vesdje otrok g gteVjine vrs kako ^kdaj so že strohnele in zgorele, tako kot no sVetu, Je niačila‘' drugih gostinskih obratih... Kdor je hodil okrog P no?tmi »prot* P n0žic® ■ nagosto so zastavljena njegova pota z r®*n?1*eTJinv1 Vzemimo samo .,„stri' pa tudi zastonj, zlasti v gostiščih turističnih dežela. ^npe ^ najrazličnejših avtomatov, ki služijo razvedrilu 6^*0 * •' ‘ v0rimo • • •. pred , ranih revij v najrazličnejših jezikih, večji gostinski obrati ustvarijo med sezono, nemogoče (0je revij - (nrj. šega: poskrbeti za propagando v tujini, hkrati pa si n nojnost ve J feV,j zelo drage. Ta odstotek bi bilo treba ze predvsem Plcde/aizbira do®«2'?: _____________________________________1-nL-n nula te CelO rCVlJ* kei zeio arage. ia oasioieK m unu ucua c izbira ^ stične propagande v tujini zvišati. Toda kako pičla je nekai in časopisov in kako kisel obraz natakarja, ko ga zap TURISTIČNO PODNEBJE: PRETEŽNO OBLAČNO ^ {^„ prvo Slovenija postaja turistična dežela. V tlirističnem zboru ^“0ja dajaj0 ? ^ ► violino gostinstvo. Zato je delež, ki ga v nekem a Nikakor s zuosett . nrau turističnemu učinku gostinski obrati, osnovnega P°“e *tom napr.a^,itve 80 ►sprijazniti s tem, da je kino tista turistična atrakcija, ki g druge Pr,r . nas .tudi najbolj pust, deževni dan. Tudi kulturne, športne in j je ‘'premalo za pravo, razgibano turistično podnebje, bicer p » * _e na tu veliko premalo prireditev, in tiste, ki so, so premalo ug 0fcrati» Zato so možnosti razvedrila, s katerimi razp°laga^prireditve toliko večjega pomena. Tudi v manjših krajih, kjer bi b dru^bene \&e x0ge ** bi si hoteli le lahko nabavili nekatere športne rekvizite, raZiične in igrače za njih otroke (na primer namizni tenis, perj * ► igre na suhem in v vodi, gumijaste igrače, »človek ne J . ^ in enako število resnejših romanov itd.). Vsi ti drobni niorePk >že v eni turistični sezoni. 1IXX „mBvzaprat n* -1 Dandanašnji si turističnega kraja brez kopališ^ P gj n»oir ► ve« misliti. In kakor si vsak turist želi sonca in vode, ta*« križelfl ro» -sJ j„i a • L.obnnolišša Na KJtniO zeieu »«» . __ unOi ‘ Aru' večji promet, so že začeli graditi! fri elektrarni novo pristanišče.« o bodo gradbena dela končana, | bo to eno največjih in najsodob-? g nejših pristanišč na Donavi. Pred vojno je imela Jugosla-H vVa potniških rečnih ladij, = zdaj pa jih ima 7, na katerih je g prostora komaj za kakih 1700< g potnikov. In razen ladje »Beo-g grad« gre za majhne ladje, ki’ g bodo uporabne kvečjemu do! g leta 1960. Predstavniki jugoslo-. g vanskega rečnega brodarstva so" g že večkrat zaprosili za denarna’ g sredstva za zgraditev potniških^ g ladij, pa razen obljub niso dobili. g nič konkretnega. Letos so jim’ g prvikrat priznali primanjkljaj v’ g znesku kakih 70 milijonov ain,. g kolikor je predvidena izguba v' g potniškem prometu. | NEZADOSTNA VSKLADITEV g Drugi problem je nezadostna ’ g vskladitev prevoza med železni-* g cami in brodarstvom. Se zmerom< g nimamo skupnih tarif za prevoz,. g v katerih bi bile upoštevane po-’ g trebe in možnosti na obeh stra-g neh. Zato prevažamo n. pr. pre-g mog-iz Kostolca po železnici, če-g prav ima Kostolac pristanišče in* g čeprav vemo, da je prevoz z< g ladjami za polovico cenejši, saj. g lahko natovorijo na tisočtonski g vlačilec toliko premoga, kolikor* g ga pelje pet vlakov po 20 v a go-, g nov. Takšnih primerov je več in g najpogostnejši so, 'kadar gre za* g prevoz lesa, rud, umetnih gno-* g jil itd. Sestanek predstavnikov, s Jugoslovanskih železnic in bro-s darstVa bi odstranil nelogičnosti,* s od katerih ima naše gospodarstvo, = samo škodo. V. K. itiK luriai ten »vliv« ... --- . kFl*c>v it * „ .del naših turističnih krojev želeti kopališče. Ne lamo •5tfMticii za ► na letino, ki bi nekako sama od sebe prinesla dovolj u*i . -n turisjAf * lepT . »nega kamna zgrajeno kopališče, marveč s športnimi arus koPa»lS -Ih ^štvom ter ljudskim odborom začeti vztrajno iskati možno _ a^j^šnib revC pe tai l samo solidne izvedbe, in za to tudi nekaj žrtvovati, r bjjaf c vselej nekdo prevzeti pobudo v lastne roke — zakaj pi ,. nnjve ,obnc^- kdrugače, sezonska gostinska podjetja, ki imajo od turizm JoSiej Pffj-iUk® Tudi na turističnem področju je skrajni čas, da b°.Ij kulise l‘c jj. F* ► zahtevam času. Samo naravne lepote turizma, ► “ * • * “ ................................................. Motiv iz Portoroža Naj pustimo, da propadejo? kaj kmnll?0 starih hiš, bo treba stanovalce kanal;,. Preseliti — Hiše so stare, nimajo urejene ta ‘it . # >jh*4 v) uiiuuju uivjvuv ''Zaradi d Ah! ,mmaJ° pralnic, nekatere tudi ne vrat tahitis« i l s*fnovanjskih pogojev že več primerov tuberkuloze — Zdravljenje bolnikov je dražje kot pa popravilo hiš ^ govoril? 1° ?a razli5nih me- že so večjidel stare z razmeroma ’ stanuje skupaj 83 najemnikov z ^zna sredin * k^e dobiti nizkimi najemninami. Zaradi nuj- j 29° družinskimi člani. Za najnuj-r* stanoval vzdrževanje nih popravil so z leti nastali dol- nejša popravila bi potrebovali kanuje ie ,nj,sklh hiš-To vpr- —> ------->- ----- Celju. postal° pereče tudi I je v tem primeru prva rešitev j sprejemljivejša. Vprašanje je le; | kako to izvesti, ker so to privatne hiše, ki niso sposobne najeti po-j sojila. Podobno stanje je z večjimi hišami v Aškerčevi 4 in 9, na ; Tomšičevem trgu 4 in 10, v Zi-| danškovi ulici 3, 23 in 25, kjer ‘i«nn stanov • . vzdrževanje je DoSii1^ To vpra' Sovi, ki znašajo v vseh treh skladu. v 1310 Pereče tudi v dih skupaj 7,559.610 din. Ce bi ho-^ sklonu * teli, da bi hiše odplačale omenje- r-°iti v pp]- s . n°vanjske skup- ni dolg, bi morale od 1 leta do 80 Ve?irtiiU le 61 stano- 20 let odvajati celotno najemnino « stare z razmeroma na račun dolga. * ^iralna akcija ton« 28 cePUenje o roški ohromelosti Ker pa so večjidel hiše zelo kih 15 milijonov dinarjev. Omenjene hiše so stare do sto let ter imajo neurejeno kanalizacijo, nimajo pralnic, slaba okna, vrata, pode itd. Ponekod bo treba popolnoma obnoviti stropne konstrukcije in ostrežja, kajti obstaja Je videčega kr]£n T_ _ mvcauiau najmanj 'tu iilil ij v scuii ueiavui s BVUJ1IIU ui-uiiuauil. t?le Prot* w sta,an' otrokza cer£ dinarjev, ker bodo sicer popolno- Spričo pogojev, v katerih živijo ue°bo^ki ohromeiosti. Ker ™ propadle. Samo za obnovo družine, je že več primerov rahi- kirano’le R<5eči p)^att vsi' elektroinštalacij bi bilo treba 10 tisa in tuberkuloze, kar je za ce- fenfgž? Prosvetnfdelavci "so niilijonov dinarjev. Elektro Celje lotno družbo veliko breme. Zdrav-Ka? W 'orS t!so4ake- zdaj zbira namreč že preti, da bo odklopil ljenje enega tuberkuloznega bol-iini/ 04 bo akcua ^f,.v» Kokoiiev7zg,1®cino vodijo tova- lih stanovanjih, ki se iz meseca : , . vprašanje kakin du aru Marnja l„ vodeni, v mesec slabša'0. Ce se ne bodo *“■ £ 2a sa«:-i . i lotili popravila hiš na Muzejskem neurejenih podstresjih JUBILEJ VAZNE KULTURNE USTANOVE OB ZAHODNI MEJI DESET LET DELA Novogoriška gimnazija pro- I vili zrelostni izpit na tem mla- upravnega poslopja odprli razsta-slavlja deseto obletnico svojega | dem šolskem zavodu, jih kakih vo o šolskem in izvenšolskem de-dela. Osnovali so jo po priklju- 1200 nadaljuje študij na raznih fa- lovanju dijakov. Nekoliko pozneje bo uprava izdala publikacijo o desetletnem delu gimnazije z nekoliko obširnejšim uvodom o razvoju šolstva na Goriškem. V ponedeljek, 28. oktobra, bodo dijaki pripravili v dvorani upravnega poslopja proslavo za javnost, šolniki pa se bodo v kratkem skupaj s svojimi stanovskimi kolegi iz drugih gimnazij v okraju sešli na skupno strokovno posvetovanje. M. D. Aktiv mladih zadružnikov upravlja drevesnico Pri Kmetijski zadrugi VMem ob Ščavnici Ima aktiv mladih zadružnii-kov že 25 Članov ki so naredili že prvo leto mnogo Koristnega. Šestnajst članov aktiva Je letos naredilo razne poizkuse na domačem posestvu. Ugotavljali so predvsem delovanje umetnih gnojil na raznih poljih m na različne kulture ter v sadovnjakih. Kmetijska zadruga je izrodila aktivn mladih zadružnikov v upravljanje svojo drevesnico, v kateri, so mladinci letos že cepim. Aktiv dobro skrbi za drevesnico. Uspešno delo mladih zadružnikov vpliva tudi na druge mladince, ki se jim počasi pridružujejo. J. P. Gojenke novogoriške gimnazije pri praktičnem delu v šolski kuhinji čitvi ter je zmeraj bila eden naj- , kultetah ter na Višji pedagoški važnejših kulturnih činiteljev ob šoli. naši zahodni meji. V desetih letih | Gimnazija je sicer uspešno poje gimnazijo obiskovalo okoli 6000 j slovala zaradi prizadevnosti šol- gojencev, oziroma vsako leto pri- j nikov, toda imela je veliko težav bližno 600. Od tistih, ki so opra- j spričo pomanjkanja primernih ; 1 prostorov in prosvetnih delavcev , , . „„ . „ _____________________________ Kino dvorano bodo uredilinekatere predmete. Ko je bila Soolnl . ionu popravila ins na Muzejskem ^ J t se v Šempetru, je gostovala na . ,v? 0 »n zdravstveno itrgu 3 in 7 ter hiše v Uranjekovi Vprašanje popravila starih hiš ' dV(Jano’Gradbenaliela opravlja p£d- raznih mestih, v Novi Gorici pa " ulici 3, bodo morali iz varnostnih je v Celju v splošnem zelo pereče, jetje »Gradis« in bodo najbrž gotova se mora skupaj z vajensko in in higienskih razlogov preseliti 38 Stanovanjska skupnost z razpo- , do konca letošnjega leta. Preureditev osnovno šolo stiskati v provizori-0 riuiatuna družin. Torej, bo treba tem lju- ložljivimi sredstvi nikakor ne m<5- j 36°V^jonov cUnirjev0 3ih- ki so Jih Pred leti zgradili za 'Judsia Krth 'dem dati nova stanovanja. Kako re v redu opravljati svojih na-, v novi dvorani bo prostora za 350 mladinske delovne brigade. Žt:,* Pro?arč^?aesi! t0 ^ - Zf popravilo ome- log. Svet stanovanjske skupnosti ^ežev. T^ama d^ka pa zdaj ^ da bodo prihodnjo ^eito več ko n^nih treh poslopij je potrebnih _ sodi da bo morala občina dati fi- klno'dvOTano, zgradila n££ pomlad v Novi Gorici začeli ven. sd£utretjtno leta’ ar znesesk°- 8 d°10 milijonov dinarjev, vtem nančno piodporo. Vsekakor, stvar telovadnico pri ruški osnovni šoli. darle zidati novo poslopje, kje: i *uravstve j , skoro tretjina e nega proračuna •w.i'r#t3tao~i7b,’w znesesKO“ 0 ao iu milijonov dinarjev, vtem nancno poaporo. vseKaKor, stvar telovadnico pri ruški osnovni šoli. darle zidati novo poslopje, kjer k^Ui^Pore ^ namenjeno i ko bi f n°va stanovanja za ome- je zelo nujna, ker bo v nasprot- Razm tega ^ Tovarna dušika zgra- bogta dobm svoje tore os'em. •1Jonov din.H«,, njene družine potrebovali več kot nem občinska skupnost obreme- ^laoiz^adaza ziria^e letka in popolna gimnazija. O °v dinarjev. 80 milijonov dinarjev. Vsekakor njena s še večjimi izdatki. F. K. stanovanjskih hifi. ljudmi, ki skrbijo za ljudi v >>Iskri-« .>< ’je ®ttl° jo ubrali, je edino pra-^Ote ^KP°v®doval dr. Vidmar, šef Kranjski »Isikric. »Široko pod- NAMESTO V OCEH V SRCU ISKRE ŽARIJO 1 % ai»bLij^n?r ,n Marija Lapajne, “ na*iA »Iskre«, ki ju vselej naj-8lavin,^^ rnem delu. Nikogar med dva-*nai *kt,vom ni, ki Ju ne bi po-1 *n se jima zaupal službe je navrglo toliko v^alrazličnejših zdravstvenih in H • Toda ^asanj’ Je človeka nehote do v’;„CC Primerjamo, kako smo za-jasef. STn° zdaj prišli, je zaključek ^Mj P° tej poti moramo naprej.« ^ ambulanta v _ »Iskri«. zdaj 2c|* da se razvije v odlično dela ;eavs*ven? ustanovo. Zaradi pri-^s£r' VhV Podjetju razmeroma malo samo De P°men>> da je ambulanta *vZ?e08kih na kurativi in pri »gašenju« so v neposredni \ *P°djet-miui mest'- »Delavec je osem >L{!'!'« sl«'?’* Se Paro'a higiensko- stVpJj?e>n »i; »Šestnajst ur preživi doma, Ch in S.s!a})šem okolju. Svojih zdrav-Pfo; ataij.fi, ,la‘nili problemov ne odlaga ■ ,vstopa na delo. V interesu Sanja, ki postavlja zdravnike in zdravstveno osebje ambulante pred izredno odgovorne in zahtevne naloge. Na srečo, razumevanje v vodstvu podjetja je izredno, kar je hkrati že zagotovilo, da bo preventivna služba dobivala v podjetju čedalje Širši razmah. * »Med ostalimi nalogami, ki jih izpolnjujemo,« pravi dr. Vidmar, »imamo še posebno skrb pri zaposlitvi invalidov in zdravstveno šibkih delavcev. Mnoga delovna mesta v našem podjetju so seve zelo pripravna za rehabilitacijo takih ljudi. S tem pa se razumljivo povečuje tudi obseg našega dela in odgovornosti.« V »Iskri« so zaposlili pet slepih delavcev in dela-vk. Njihova zaposlitev ni samo socialno dejanje, ampak tudi preizkušnja, kako je moč tem ljudem pomagati, da se uveljavijo v proizvodnji, postanejo dobri in samostojni delavci. Obisk pri teh slepih delavcih nas lahko pouči, kolikšen uspeh doseže higiensko-tehnična služba, ki jo vodijo pri delu humana načela in pravilen odnos do človeka. * Pri krivljenju relejnih kontaktnih peres smo našli Zajc Heleno. Slepa je že od zgodnje mladosti. Njena delovna operacija je preprosta, vendar člen v verigi serijske proizvodnje. Delo ni naporno, delavka sedi in enakomerno opravlja svoj posel. »Kako je z normo?« »Normo presegam,« odgovori s ponosom. Helen£f je že drugo leto v podjetju, vživela se je v kolektiv in postala njegov enakopraven član. * v Skomavčeva Mara, slepa iz otroških let, dela pri montaži priključnih plošč za elek- Nlč ne vidim, delam pa prav tako kot drugi. Tak je Križajev Jože. Se zmerom ves Segav in vesel trične števoe. V treh letih, kar je v podjetju, seje priučila delu na petih delovnih mestih. Z normo nima nobenih težav, presega jo. Siredi dolge vrste žena, ki sede ob serijskem traku in opravljajo vsaka svojo delovno operacijo, je Mara enakovredna in enakopravna. * Prav tako je z Jožetom Križajem, ki je izgubil vid med vojno. Pred njo je bil tkalski mojster. Čeprav ga tu in tam zaboli 'i r.1 ie ,i tJn na aeio. v interesu Vi 58 izvf>Ie’ se zanimamo, kako pre- ........... M kakšne težave ga o?'i j° čimbolj izpopolniti pre-i j Področje dela je širokd, 1> '>lc° soo^ j ■?*?' gmotnimi žrtvami in wn . -ioni 'n prosvetno-zdravstve' 'tlačno n0V- Ambulanta že lep čas si-Uje vpr<-£leduje delavce in delavke, del,,,, .? Posel specialiste, izvaja ni- mest glede na bolezenske Ni 'i zii^Pravlja predavanja z raznih %t^strb avs*vene prosvete. Sem sodi opremo; nabaviti hočejo jn ' s^upno s porodnišnico kol-V"i. in 0,Bo}avljanje ženskih rakastih treh ah?.Pod to besedo Je Prav- in 2aa Pojmovati tisto potrebno zetost za zdravstvena vpra- »Kako je,* Mara?« — Pogosto tudi dobra beseda nekaj zaleže. Tovariš Rajgl, vodja oddelka in predsednik higicnsko-tchnične službe se rad ustavi pri slepih delavcih in delavkah. Z Maro sta že stara znanca. spomin na tiste čase, je vendarle zmerom šega v in vesel. Dela pri sestavljanju priključnih sponk za instalacijski material. Z normo nima težav, presega jo kot vsak zdrav delavec, ali celo bolje. Pri sestavljanju jeder za telefonske aparate sta zaposlena Gorenc Anton in Gerbec Kristina, oba slepa iz zadnje vojne. V podjetju sta šele nekaj tednov. Anton skraja ni dosegel norme, zdaj pa jo že dosega. Saj je tako tudi pri zdravih delavcih, preden se delu ne privadijo. Kristina se polagoma vživlja, norme še ni dosegla, pa jo bo. Tako kot vsi ostali. Iskre d očeh so ugasnile. V srcu pa so se spet priigale. Kaj je lepšega kot zavest, da si enak med ljudmi, da nisi nikomur o napoto, da si lahko z lastnimi rokami zaslužiš kruh. Slepi Hoijo in. delajo med sooiimi zdravimi tovariši, ki jih vodijo pod roko * dela in na delo; združeni so o prijetni zavesti, da so si enaki. To je občutek, ki daje vero in smisel življenju, Ni dvoma, da imajo ob uspehih, ki so jih dosegli slepi delavci in delavke, prijetno zadoščenje tudi v ambulanti in hi-giensko-tehnični službi. In če je več poti, je ta edino pravilna. Tovariš dr. Vidmar ima prav. Ni lahko hoditi po tej poti, a samo po njej se pride k tistemu cilju, ki ga čedalje bolj razločno in jasno dojemamo: Skrb za človeka ne more biti zgolj suha fraza, ampak naporno in prepričljivo uveljavljanje vsega humanega in človeškega,I - ' -dV idejnem projektu bo v kratkem razpravljala Revizijska komisija pri Izvršnem svetu LRS. Poslopje naj bi bilo zgrajeno v dveh letih ter bi veljalo okoli 200 milijonov dinarjev. Nova šola naj bi imela 20 učilnic (16 za osemletko in 4 za gimnazijo) ter seveda potrebno število drugih prostorov in pritiklin. Zaradi naraščajočega števila šolarjev in dijakov pa bi tudi potem pouk moral biti v dveh izmenah. Ob deseti obletnici zavoda bodo v četrtek, 17. oktObta, V avli Krompirja dovolj -cene visoke Iz Murske Sobote poročajo, da so kmetovalci ln kmetijska gospodarstva v vsem okraju pridelali okrog 1200 vagonov krompirja za prodajo. Ce odkup ne bo bolj stekel, ga bodo do večjega mraza, ko ga ne bo mogoče več prevažati, prodali le okrog 200 vagonov. Večino ga bo treba torej vskladiščttl, za kar pa ni dovolj skladišč. Zato že sedaj priporočajo kmetovalcem, naj ga shranijo v za-sipnlcah. Pridelovalci krompirja pa vprašujejo, če . ga bodo spomladi laže prodali* Kdo ga bo odkupoval? Edino Izvoz bi lahko povečal običajno povpraševanje, na' kar pa ne morejo trdno računati. Krompirja je povsod dovolj. Tovarna za predelavo krompirja je odpovedala prevzem iz pomurskih krajev, za katerega so se domenili že prej. Naj ga torej krmijo živini? Vtem ko pomUrski ln tudi mnogi drugi kmetovalci ne vedo, kaj početi s krompirjem, ga morajo kupovati potrošniki v Industrijskih krajih še zmeraj po previsoki ceni. POSVETOVANJE DVEH PROIZVODNIH PODJETIJ Zastoj zaradi uvoza čeprav proizvodnja elektroporcelana v naši rppubliki še nima večjih tradicij, se je vzlic temu lepo razvila. Zaradi nerazumljivega ukrepa — uvoza električnih in vztrajnih varovalnih patron, s pripadajočimi opasnimi vijaki od Z do £00 A — iz Madžarske — grozi nevarnost, da bosta podjetji, ki proizvajata te izdelke: Tovarna keramičnih izdelkov Izlake nad Zagorjem in »Mehanika« Trbovlje prisiljeni odpustiti delovno silo. Na nedavnem posvetovanju za- električnih hitrih in vztrajnih varo-stopnikov Tovarne keramičnih izdel- valnih patron s pripadajodirtd »paskov Izlake nad Zagorjem in »Meha- nlmi vijaki od 2 do SOO A. nike« iz Trbovelj so razpravljali o Na posvetovanju so razpravljaM vprašanju proizvodnje varovalnih pa- tudi o škodljivih posledicah, ki jih tron. Obe podjetji, ki že nekaj časa imajo previte varovalke: Ljudje nam-v koprodukciji izdelujeta varovalne j reč varovalke, ko pregore, previjejo. patrone in opasne vijake, sta sposob- Najbrž je temu vzrok precejšen stro-ni zadovoljiti potrebe domačega tr-| šek, kd ga morajo izdati za zamenja-žiSča. Proizvodnja Je nemoteno tekla ; vo varovalke. Distribucijska podjetja do meseca Junija letos. Do takrat so računajo za izmenjavo od 400 do jih izdelali 1,100.000 kosov. Nato pa 500 dinarjev, čeprav stane varovalka je v proizvodnji nastal zastoj, ker so samo 50 dinarjev. Menili So, da bi patrone uvozili iz Madžarske. Zastop- bilo treba uslugo pavšalizirati. Neka-nitoi obeh podjetij menijo, da bi iz- teri so menili, da bi bila uporaba delke omenjenih tovarn glede na kva-1 električnih varovalnih patron še več-lirteto, lahko celo Izvažali, seveda bij Ja. če bi znižali ceno. Trenutno cen biilo treba v tem primeru podjetji ne bi mogli znižati, ker so že letos razširiti ta zaposliti novo- delovno znižali cene za 28,6 •/•. Na posvetova-silo, kd jo je tudi v rudarskih sredi- | nju so govorili tudi o tem, da bi bilo ščih dovolj. Prav s tega stališča je treba elfektrične naprave in instala-nerazumljivo. zakaj omsnjenl proiz- cije večkrat pregledati. Zlasti bi to vod uvažajo. Ce podjetji ne bosta morali storiti v gostinstvth. mogli prodati proizvodnje, bosta pri- Govorili so tudi o tem, da bi bilo siljeni i odpustiti precej delovne sile, dobro izboljšati kvaliteto prahu za ki so jo v obeh tovarnah s težavo izdelovanje varovalnih patron. Pred-vpeljaU v proizvodnjo. Razen tega lagajo, naj bi osnovali zavod v zvez-pa sta zasavski, podjetji sposobni dati nem merilu, kd bi preizkušal kako-letno na trg štiri do pet mdiijonov vost prahu. M. Program pripravljen nji in Gornji grad nameravajo z reorganizacijo trgovske mreže nekatere Po vsem Zasavju se pripravljajo trgovine specialdairati. Tako namena praznovanje 40-letnice Oktobrske ravajo v Ljubnem ob Savinji odpreti revolucije. Odbori po občinah so pri- trgovino čevljev. Popolna reorgani- zacija trgovske mreže v občini bo končana do konca tega leta. —r • Zdaj bo po njem varno hoditi V vasici Bezena pri Rušah so nedavno začeli obnavljati cestni most, ki je bid po regulaciji potoka potreben popravila. Most,, ki ga popravlja Okrajna uprava za" ceste, bo te dni gotov in bo imel večjo nosidnost ter po dolgiih pripravah im raziskovanjih bo opremljen z varnostno ograjo za začel prva dela za gradnjo vodovoda Pešce-v Bistrici pri Rušah. Za ta dela je XT v . .... dal na razpolago dva in pol milijona ; Vec kot 2 milijona din dinarjev. Zdrava pitna voda je ne- ___ _________i„ ____________li obhodno potrebna tudi tamkajšnji Za popravilo ODOUlSklll cest ' Občinski ljudski odbor Mozirje loti? omenjenega pod- je namenii letos za popravilo občin- pravili program prireditev in razstav. Razen kulturnih prireditev in športnih tekmovanj bodo tudi slavnostne akademije, na katerih bodo sodelovali kulturna društva, mladina in razne družbene organizacije. Pa tudi po šolah bodo govorili o velika obletnici. Bo tudi »Tobi« kaj prispevala? Občinski! ljudski odbor Ruše je jetja. Nekatere trgovine bodo specializirali V mozirski občini bodo do konca letožnjega leta oddvojili od KZ 7 trgovin. Od tega bodo na novo formirali trgovini v Lučah in Ljubnem ob Savinji. V Rečici ob Savinji, Mozirju, Radmirju, Kokarju in Gornjem gradu pa bodo ustanovili poslovalnice v okviru obstoječih trgovta splošno družbenega sektorja. V večjih krajih kot so Mozirje, Ljubno ob SavUt- skih cest več ko 2 milijona dinarjev ali za mdMJon din več kot lani. 3 sredstvi v celoti razpolagajo krajevni odbori ta Jih znajo tudi bolje izkoristi«, kot pa bi jih koristil ObLO sam. S pravilno organizacijo del pri popravilu občinskih cest sodelujejo pri popravilu tudi državljani Vkljub povečanem znesku od lanskega pa sredstva ne bodo zadostovala za kritje stroškov pri vzdrževanju in popravilu cest zlasti še, ker mora ObLO letoe skrbeti tudi Za nekatere ceste, za katere Je prej skrbel okraj. TELESNA KULTURA DRUGI DAN STRELSKEGA DVOBOJA LJUBLJANA : BRNO »Desetka« domačih Tudi v precizni malokalibrski puški Ljubljančani boljši — Danes popoldne najbolj zanimiva disciplina (vojaška puška) Ljubljana, 13. okt. — V nadalje- (vsi Ljubljana) 1124, Petrtk 113, Ja-vanju strelskega dvoboja med mest- neček 1102, Prokeš 1101, schebesta nima reprezentancama Brna in Ljub- 1098, Foretnlk (vsi Brno) 1086. ljane, ki se je včeraj začel na stre- Jutri dopoldne bodo v nadaljeva-lišču ob Dolenjski cesti, je bilo danes nju dvoboja streljali s pištolo, po-na sporedu streljanje s precizno ma- poldne pa bo na sporedu najbolj za-lokalibrsko puško. Tudi v tej disci- nimiva disciplina — streljanje z vo-plini so zmagali strelci Ljubljane, in jaško puško. D. P. sicer s 5700:5500 krogi. Tako vodi po PLENUM SMUČARSKE ZVEZE JUGOSLAVIJE Smuk in slalom bosta v Kranjski gori Zagreb, 13. oktobra. Na plenumu smučarske zveze Jugoslavije, ki je bil Ljubljana, 13. okt. Prvenstvena tekma prve cone Odred — »Reka« 2:0 (0:0). Stadion Odreda ob Titovi cesti, gledalcev 2500, sodnik Vuko-tič (Varaždin). Strelca: Cuban v 35. in Krajnc v 67. minuti. Odred: Jazbinšek 5, Medved 6, Udovič 6, Zumbar 5, Berginc 6, Klančišar 6, Žižek 6, Limo 6, Kranjc 7, Cuban 6, Halilagič 8. »Beka«*: Ravnik, Djorič, Brusifi, Dunaj, Paukovič, Mihovilovič, Radako-vlč, Veselica, Naumovič, Osojnak, Zadel. Odred je v letošnjem prvenstvu zabeležil drugo zmago. To je bila tipično prvenstvena tekma, ki so v njej 11« Vrbinc smui-ai=>*.c iv™ v- lici. pol i -; :0 (i m^ue^oflce-^nafe? Terečlk-Kern go V Mostaru povzpel kar na če- kriv-prejetih golov. Tudi Dinamova golom,čeprav j'elgral'želo slabo. Mujič mešane ave m terenu Maribor, jjuitumutiv-'. . . pa vsekakor previsoka. Njen trudili, toda poc ^ hitri najboljši igralec je bil Canjek, ki je sredini igrišča in1 F spevali- i; le! prikazal eno svojih najboljših iger. gostov mltakor_ n •• inUtah doseg Odlikovala sta se tudi Ožegovič in Tekstilci so v stirin mizAo - Dolfinale- Zafc - Podobnik Strel Z bele točke. Novinec V ligi, pričlji-vo igro izboljšal svojo doslej Je reprezentant Pašič, ki je soigralcem vi- finale- Kem coraieveki ?plp7ničar se ie tudi neuspešno bilanco. Oba polčasa sta napravil ugodne priložnosti za stre- ' 2l-Sv^dVo«M- sa,ra]!v, L Zel®ZniCar: „ , , potekla v njegovi premoči, zlasti tak- ljanje na vrata. V vodstvo je prišel — Zajc 3.0 (21.16, 26.24, 21.15), uvoj . tokrat dobro odrezal in se z zma- +.tt-—itn- .vnivnriinp« verpš. ni nrauranrair - Kostanjšek-Z_ajc_ 2.o, b-Qr r tični. Vratar »Vojvodine«, Vereš, ni pravzaprav Velež z Rlbarjevim avto- - Pogačar-Zajc 2:0. ZVEZNA ODBOJKARSKA LIGA Crvena zvezda državni prvak Beogtad, 13. okt. V zvezni moški od-oojkarski ligi je Crvena zvezda premagala ravenskega Fužinarja s 3:0 (13:10, 15:8, 16:14) in tako osvojila naslov letošnjega državnega prvaka. Sinoči je beograjski Železničar z odlično igro premagal Crveno zvezdo s 3:0. V Beograda so gostovale tudi odbojkarice ljubljanske Olimpije, ki so premagale Partizana s 3:0 in izgubile s Crveno zvezdo z 1:3. moetn Turii ririien splitsko obramba je ianela precej opravili z, je zgrešil enajstmetrovko pri stanju trto mesto, luai arugo spn^ nevarnimi akeddami, Ivoša. Krstiča t. 2:1 za goste, moštvo, ki igra letos prviKrat V. in drugih napadalcev »Vojvodine«, ligi je presenetilo Spartaka v Su-! »vojvodina* je igrala slabo. Pri doh botici in si že v prvih minutah nomu ^^irovi«, cm- igre zagotovilo obe točki. Najbolj Nepričakovana zmaga zanimiva tekma sedmega kola med Dinamom in »-Vojvodino« je potekla v premoči zagrebških »modrih«, ki so imeli po zadnjem sodnikovem žvižgu tri gole prednosti. Doslej edino neporažena Spartak : «SPLIT« 0:1 (0:1) Strelee: Benčič v 8. minuti. Gledalcev 8000. Ocena: rezultat tekme je bil dosežen že v začetku srečanja, ko je Benčič izkoristil ugodno priložnost in z ostrim strelom zadel Glončakovo mrežo. Ta pa enaistorica v jesenskem delu tek- ; je bil edini dober in ločen strel v tej movanja je beograjski »Parti- , mlačni igri. Vodja, Spartakovega napada anja je ueugi- ^ * Ognjano? je imel kmalu lepo priložnost, f, ki je Z vročih tltograjskin se je zna§el sam pred vratarjem Fra-’------* — nulovičem, toda streljal mu je prav v tal prinesel točko, ATLETSKI DVOBOJ HRVATSKA C SLOVENIJA BREZ NAJBOLJŠIH Slovenci izgubili srečanje s 74:85 — Nov slovenski rekord za ženske štalete 4 X 100 m slovenski rekord) druga Hrvatska 50,8. Skok v viSin6; Jug 146. M. S. Lorgerja, Vipotnika, Zupančiča ln Milunoviča, Maleta in Milerja. Pred 3000 gledalci Je atlete po- , A KTarabK 4-07 7- B000 m: 1. Trat- Sulentič 2:40,4; 4x100 m: Slovenija: Puc. nik^7^2 ~ 15,28, Zuvela Stamejčič. Lubej, Slkovec 49,4 ,nov atletskih reprezentanc Hrvatske 15:47,6; 4x100 m: Hrvatska (Miler, Vra-In Slovenije, v katerem so zmagali nič, Oslakovič, Snajder) 43,7, Slove-hrvatski atleti s 85:74. Slovensko i nija (Lešek, Vučer, Kovač, Pokom) moštvo je Mo oslabljeno, brez 44,8; Skok v daljino- Miler 706, Po- — - - — kom 670, Ledič 647. Lešek 642; Skok v višino: Miler 195, Markulin 190, Potrč 185, KonciMda 180; Skok s palico: zdravil predsednik Atletske zveze i Lešek 420, Gospodarič 390, Brodnik Hrvatske. 1380, Miler 360; Krogla: Penko 15,15, Rezultati* 110m ovire- Vučelič \ Kulušič 14,18, Bizjak 13,18; Disk: Ba-x4 9 Kovač 15,3, Brodnik 16,2 Gospo- i čič 44,74, Penko 43,23. Peterka 42,52; darič 16,3. lOOm: Oslakovič 11,0, Le-1 Kopje: Kopitar 59,50, Brodnik 56,20, šek 11.2 Pokoren 11,5 Lacko 11,6. Klamfar 53,45, Bizjak 37,35; Kladiva: 400 m: Snalder 50,0, Vučer 51,7, Ran- Račič 59,15, Bizjak 57,50, Markež 51,10, čič 52 4 Veber 53,8. 800 m: Murat 1:53,8, Ledinek 42,31. 2enske: 100 m: Sikovec Kožčevič 1:55,3, IngoUČ 1:56,3, Cajhen 12,4, Stamejčič 12,5, Lubej 12,6 Puc 1:57,8; 1500 m: Važič 3,50, Andrinac 12,; 800 m: Slamnik 2:22,7, Safar 2:27,8, MALI »T R O F E O D' I T A L I A« Mojstrski »mojster z morja« Prvi gol za Odred — strelec (Cuban) leži na v ;cn»U‘ Hajduk - Radnlčkl 2:1 (1:0). Strelci: Vastič v 25., Vidoševič v 46. za Hajduk, Rade Ognjanovič v 75. minuti za Radničkl. Gledalcev 8000. Sodil Pavlič lz Sarajeva. , Ocena: ves prvi polčas je Hajduk |—Brzojavke— BEOGRAD, 13. oktobra. Spet 5:5 BnkareJt«, 13. okt. (Tanjug). V i reč možnost zmagati. Spored zadnjega četrtem kolo mednarodnega miadin- kola: Vzhodna Nemčija-Poljska, Jugo-skega vaterpolo (ornirja v Bukareiti slavija—Nizozemska in Madžarska —Ro-sta se Jugoslavija in Madžarska raz- i munija. šli z neodločenim rezultatom 5:5 (2:1) Ostali tekmi teta kola: Nizozemska— Vzhodna Nemčija 5:2 (2:1), Romunija -Poljska 8:0 (3:0). Jugoslavija je igrala v svoji stalni postavi. Prvo Žogo so dobili Madžari in že v drugi minuti dosegli gol iz četverca. Na 1:1 je v četrti minuti Izenačil Žagar. Polčas so naši mladi vaterpolisti sicer odločali v «vojo korist, nato so LESTVICA Romunija Jugoslavija Madžarska Nizozemska Vzh. Nemčija Poljska 1 0 2 0 1 1 0 2 • 3 0 i 27:10 24:14 20:11 13:13 11:23 5:29 reprezentanca , prs01" 3 gole in s tem ka. Častni gol fa. dr°,““er 3 m',nutZ“' segel požrtvovalni Elzner k koncem tekme. Sodnik J ^ greba je vodil igro sol .itveie Rokomet. Prven^vo P nar Tezno 18:13 y borbe"1" ,-----------—v----- w______________ ________bra. Kožar- Prvenstvo SloveniJ uktotja J zil- igral na polovici Radničkega, vendar karj-i Crvene zvezde so danes pred tijah. Na kegljišču k nrvenstva*,^r}^^ v jJ,oseSel v tem obdobju le eh gol. približno 1000 gledalci premagali za- danes drugo kolo teg \ R«dar. Je tudi drugo tekmo izgubilo z do- Sarke nalb°U PA mačlm Rabotničklm, ln sicer s 63:6». Imela osem čian° • LESTVICA PLENUM ^^AvS6 ZVE«8 Partizan Radnički Dinamo * Železničar Spartak Hajduk »Vojvodina« Vardar »Zagreb« »Split« Budučnost Velež BSK Crv. zvezda 7 4 3 0 16:10 H 7 i 1 2 21:13 9 7 i 1 2 12:10 9 7 i 0 3 18:13 8 7 i 0 3 13:12 8 7 3 1 3 15:11 7 7 3 1 3 13:11 7 7 2 3 2 7:7 7 7 2 2 3 9:11 6 7 3 0 i 9:12 6 7 2 2 3 ?:12 6 7 2 1 4 7:15 3 7 1 3 3 4:11 5 7 0 i 3 11:15 i Liga tudi za Danes ^°Br?dSlenum Kolarj e Jugoslovanska vodili » 4:2 in 'vendar jim je na je na današnjem srečanju prema- Levo krilo Odreda konen zmanjkalo moči, da bi ohranili gala Nizozemsko s 4:3 (2:2). Vzltc Halilagič v borbi zmaeo. Tekma je bila zelo zanimiva m (emu je Jugoslavija zaradi slabše za žogo z reškim 1Vaz.”danje kolo bo odločilo prvak«. Prve I razlike v golih na drugem mestu, branilcem Djori-tii reprezentance na lestvici imajo nam- • KOTtlUTUJA p& pTT>€TtV. ceni Izpolnjena pričako'*®11^ Rim, 13. okt. (Tanjug). — Na Start dneva je $ifl rimskem stadionu se Je včeraj za- metrov, V katerem J guC čelo mednarodno aUeUko tekmo- atlet Vladlinc t0on\ J vanje, na katerem deluje 200 ^ dosegel noV^nji . na katerem sodeluje atletov lz It dežel. Italijanski tisk prišteva ta mlttef najbolj po- kor(i , . '„]pi Gord°n :e d»' membnlm dogodkom pred ollm- le . ki ia piado, ki bo leta imo v Rimu. rezultatom ’guc pr^ pj-ed Tudi število gledalcev — 20.000 —' segel lani junt]&• niti ni presenetil, tednom v Pragi u“Tpiriea-kundo slabši cas z n0_h. Je rekordno atletike. ni . ,g iO r .. rtmske ljubitelje niti ni presenejja’^gae^el le za Nekaj podrcri>no«U le posameznih. Kundo siausi >- , „e\ t diBoiipUn: i Kuc, ki je d««aajv°&'s„i8, V teku na 100 m z ovirami je zma- ' svetovnim rekoraon* . Ajdova*1 ^ ga1, kot smo včeraj poročali, Stanko j •*; rezultat tega ^-VrneC* Lorger z rezultatom 14,2 sekunde. ?eJš.1 , išesa teK " 0a se isti čas Je dosegel Lorger v pu_l uatere?aJ';ko'' lu. v predtekmovanju Je tudi Fran- Bolotnikovu (alfa* e coz Doen tekel 14,2, kar Je nov Iran- • ^trpcpl Dri 3000m. pa J,,- eoski rekord. V finalu novi francoski Je , , . J- c U-06,5, *r*7.o9 5- ’ rekoder nd uspel potrditi svojega (e bil drugi s i*- ,’vaO prejšnjega reziiltata, ampak Je tokrat bil Finec Julin s . Tug°s tekel le 14,9, kar pa mu je bilo do- t k na 800 m Je J^eSto * r volj za drugo mesto. Lorger Je s *vo- ‘?KU„, or\p] osm° 10 ...................................... "" esr>e dosegel _____________________ leku.. na osino mest0 jim rezultatom lizenadil »vojJ drtavnl Gruji6 zasedel i-ekord. |zultatom 1:50.6- ^ vme V ostalih disciplinah prvega dne, Kuc je doseg v katerih bomo navedli zmagovalce, <*ase' n , jugoslovanski atleti nošo nastopali: fV_ ____ 100 m: Bartenjev, (SZ) 10,4, 1500 m: . « ■ Piriea. — 1 Levandowskl 3:48,7, disk: Consolinl So vmesni ^asi « ,-.22). (Italija) M,37, krogla: Raika (Romu- 2 km — 5'-24p nija) 16JO, daljina: Orabowskl (Polj- -5 jum _ 8:08,? ska) 7,44, tNn (ženske): Young (An- I , , in.c2? (10- Bilja). I 4 km — »K11C1 M za umor*. Predstave DNEVNE NOVICE bo društvo LES pri-nS‘P°Pf'danskl teCaj -Klek-jesenu nai c* < 50r1^ in Praksi--društvu fUavS? ^elcirotehnič-cesta 15 Ljubljana, Erjav- Doh*» ' , 80SF0DIKJE! mdovoustvo ji Čistiti z II STEKLO *msm S??®* In*1?? ,*?. ws^enJe mastnih 3°Wnah ki nr«!? t kupiš v vseh *Flex*? a^° rn^°* Pazi na J^(Une«Cjg mnametlenih Preparatov fcSsms: ^SoSas“d^ GLEDALIŠČA DBA MA Petek, 18. oktobra ob 19.30. Axelrod: »Sedem let skomin«. Gostovanje ljubljanske Drame v Litostroju. Sobota. 19. oktobra ob 19.30: 0’Neill: »Dolgega dneva potovanje v noC«. Premiera. Otvoritev dramske sezone. Izven. Nedelja, 20. oktobra ob 19.30: Linhart: »Ta veseli dan ali Matiček se ženi«. Premiera. Izven. Drama SNG je za začetek sezone 1957-38 pripravila serijo štirih premier, ki se bodo zvrstile v dobrih štirinajstih dneh. Stzona se bo začela 19. oktobra s premiero drame Eugena 0’Neilla »Dolgega dne potovanje v noč«, takoj naslednji dan, 20. oktobra bo premiera Linhartove komedije »Ta veseli dan ali Matiček se ženi«, sledi premiera »Dnevnika Ane Frank« (24. oktobra), a 6. novembra bo v proslavo 40-letnice Oktobrske revolucije slavnostna premiera Vsevoloda V. Višnjevskega »Optimistične tragedije«. Otvoritveno predstavo sezone, 0'Neilla »Dolgega dne potovanje v noč« režira Slavko Jan, scenograf Je Sveta Jovanovič, kostumograf Mija Jarčeva. Scensko glasbo Je napisal Bojan Ada- TOVARNA ELEKTRIČNIH 2ARNIČ TEŽ ZAGREB FOLNEGOVICEVA 10 obvešča svoje potrošnike da sprejema specifikacije za sklepanje pogodb za leto 1958dozakljnčno 20. oktobra 1957 mlč. Dramo je prevedla Mira Miheličeva. Igrajo: Edvard Gregorin k. g., Vida Juvanova, Boris Kralj, Andrej Kurent in Helena Erjavčeva. Premiera, ki bo obenem prva uprizoritev tega dela v Jugoslaviji, bo v soboto, 19. oktobra ob 20. OPERA Četrtek, 17. oktobra ob 19.30: Janaček: »Jenufa«. Otvoritvena predstava sezone 1937/58. Abonma red N (Galer. sedeži v prodaji) Petek, 18. oktobra ob 15.30: Chopin: »Sllflde«, von Elnem: »Rondo o zlatem teletu«, Rossini-Respighl: »Fantastična prodajalna«. Abonma red Petek. V četrtek, 17. oktobra, odpre Opera svojo sezono s predstavo Janačkove opere »Jenufa«. Glavne vloge: Vilma Bukovčeva, Elza KarlovCeva, Janez Lipušček in Drago Čuden. Otvoritvena predstava bo za abonente opernega abonmaja red N. Ravnateljstvo Drame posebno opozarja občinstvo, da se od 19. oktobra dalje začnejo vse večerne predstave ob 19.30. MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA Gledališka pasaža Ponedeljek, 14. oktobra ob 15 ln 20: Večer umetniškega pripovedovanja Cankarjevih del. — Jože Tiran v Postojni. Torek. 15. oktobra ob 18: Nušič. Dr. Zaključena predstava za Telekomunikacije. ob 20: Cehov, Striček Vanja. Abonma LMS I. ob 20: Večer umetniškega pripovedovanja Cankarjevih del. - Izvaja Jože Tiran v Ilirski BistricL Sreda, 16. oktobra ob 20: Cehov, Striček Vanja. Abonma Sreda. Vstopnice so tudi v prodaJL ob 20: Umetniško pripovedovanje Cankarjevih del. — Jože Tiran v Sežani. Četrtek, 17. oktobra ob 20: Evrelnov, Komedija o sreči. Abonma Četrtek H. (kolektivi - sindikati), ob 15 in 20. Večer,umetniškega pripovedovanja Cankarjevih del. — Jože Tiran v Kopru. Izšla je 138. številka »Naših razgledov« Iz vsebine: Zunanjepolitični ko- mentarji; Dr. Dušan Savnik: Francija se spreminja (o najnovejši knjigi An-drčja Mauroisa); nr.: Trikrat volčji grad; L Čermelj: Življenjske razmere beneških Slovencev; -fč.: Pogled na položaj kapitalističnega gospodarstva; Franjo Perič: Nova delitev dohodka v podjetju; Angelos Baš: Ob Tednu muzejev; S. Podmenik: O delu aktivov za filozofijo in sociologijo; Cene Malovrh: Pota ln razpotja Južne Bosne; Fr. Fe-diček: Moralni profil ln moralne vrednote naše višjegimnazljske mladine; Karl Manc: Beda filozofije; L V.: Slovenski zgodovinarji so zborovali; V. B.: Družbena prepletenost v Zahodni Nemčiji, Mednarodni časopis za vzgo-jeslovje; -: Letopis Slovenske akademije znanosti ln umetnosti; Aleksander S. Puškin: Grof Nulin (prevedel Mile Klopčič); Božidar Jakac: Beseda o likovni umetnosti; Slavko Fras: Salzburški festival v Karajanovl senci; Jože Snoj: O nekaterih značilnostih sodobne slovenske poezije (konec); Ste-van Raikovič: Balada pod večer, pesem trav (pesmi prevedel Ivan Minatti) Arhitektura: arh. Marjan Mušič: Za načrtno obnovo naših vasi; arh. Z. Milovanovič: Varčujmo pri gradnji; Dr. Stane Mikuž: Gasparijeva Ilustracija »Rokovnjačev«: Janko Traven: Klemenčičeve miniaturne lutke oživljene; L. M.: Napisi v Piranu; Zlata Pirnat: Jacgues Becker: Arsčne Lupin; Jero-me Mellqulst: Bordeaux, Goya ln fantastika (Pismo lz Pariza): Andrej Loos: Fantazija; Uv.: O Jugoslovanski glasbi, v Benetkah; zk: Minister - pa v postelji; Kulturne vesti; Nove knjige y tujini; Knjižne novosti. Nepričakovano nas je zapustila naša ljuba žena, mama, stara mama in sestra ALBINA KOCJANČIČ učiteljica ▼ pokoju Pogreb nepozabne pokojnice bo v Ljubljani v torek, 15. okt. 1957, ob 16. url Nikolajeve mrliške vežice, kamor bo prepeljana v ponedeljek popoldne. Prosimo tihega sožalja. Ljubljana, 13. oktobra 1957. 2 a l,u j o č i: mož IVAN, otroci VIDA, SLAVKA, BORIS z družinami in ostalo sorodstvo RADIO LJUBLJANA Spored za ponedeljek, 14. oktobra 5.00-8.00 Dobro jutrol (pisan glasbeni spored), vmes ob - 6.30-6.40 Reklame - 6.40-6.45 Naš jedilnik - (8.00 do 11.00 oddaja na valu 202,1 m in 98,9 mHz) - 8.05 Jutranji divertimento - 9.00 Radijski roman - 9.20 »Melodije potujejo« - 10.10 Komorni koncert -11.00 Mala melodija - 11.05 Radijska šola za srednjo stopnjo: Iz mladih dni skladatelja Slavka Mihelčiča - 11.35 V narodnem tonu - 12.00 Opoldanski koncertni spored - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Klavir ln hammond orgle v ritmu - 13.15 »3 X 10« (Pol ure z velikimi zabavnimi orkestri jugoslovanskih radijskih postaj) - 13.45 Poje mladinski mešani zbor I. gimnazije iz Celja p. v. Egona Kuneja - 14.05 Radijska šola za višjo stopnjo: Operacija zemeljski satelit - 14.35 Naši poslušalci čestitajo ln pozdravljajo - 15.15 Zabavna glasba, vmes reklame - 15.40 Listi lz domače književnosti: Grlgor Vitez: Oborožene rože - 16.00 V svetu opernih melodij - 17.10 Popevka tega tedna -17.15 Srečno vožnjo! (šoferjem na poti) - 17.40 »Novi obrazi, znane popevke« - 18.00 Mladinska oddaja - 18.20 Slovenske narodne pojo mariborski ansambli - 18.45 Radijska univerza - 19.00 Zabavna glasba, vmes reklame — 19.30 Radijski dnevnik - 20.00 S festivala v Salzburgu - 22.15 Za ljubitelje plesne glasbe - 23.00-23.15 ln 23.30-23.45 Oddaja za tujino (prenos lz Beograda). D. program 14.00' V glasbi po svetu - 15.00 Napoved časa, poročila ln vremenska napoved - 15.10 Ljubljanska kronika ln obvestila - 15.25-16.00 Narodni pevci pojo ob spremljavi harmonike — 22.15 do 23.00 Operni koncert. MARIBORSKE VESTI Dežurna lekarna Ponedeljek, 14. oktobra, lekarna »Center«, Gosposka ul. 12. Torek,15. oktobra, lekarna »Tabor«, Trg Revolucije 3. KINO »UNION«: ameriški barvni film »Napadalci«. »PARTIZAN«: Italijanski Ulm »Hči polka«. »UDARNIK«: francoski film »Heroji so utrujeni«. Umetnostna galerija. V spodnjih prostorih razstava risb Jožeta Ciuhe, Doreta Klemenčiča ln Iveta Šubica. Razstavljenih je blizu 80 risb, ki so nastale skoraj izključno v Parizu. Razstava je odprta dnevno od 9 do 16 v času od 13. do 27. oktobra 1957. Vljudno vabljeni! CELJSKE VESTI SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE CELJE Torek, 15. oktobra ob 15.30: »Dnevnik Ane Frankove«. - H. srednješolski abonma. _ Četrtek, 17. oktobra ob 19.30: »Dnevnik Ane Frankove«. Gostovanje v Voj- Petek,U’l8. oktobra ob 15.30: Ustinov: »Romanov ln Julija«. — X. srednješolski abonma. Sobota, 19. oktobra ob 20: Platon: »Poslednji dnevi Sokrata«. Premiera, premierski abonma ln Izven. Nedelja, 20. oktobra ob 10: »Dnevnik Ane Frankove«. NedeUskl dopol-. danski abonma ln Izven, ob 15.30: Platon: »Poslednji dnevi Sokrata«. Nedeljski popoldanski abonma ln Izven. | / KINO »UNION«: slovenski film »Ne čakaj na maj« Vesna II. del. Predstavi ob 18 in 20. »METROPOL«: mehiški film »Prepovedano sadje«. Predstavi ob 18 ln 20. 1 VESTI 12 PTUJA OKRAJNO GLEDALIŠČE PTUJ Četrtek, 17. oktobra, ob 20: E. Frelih: »Vrnil se je«. - Red: premierski ln Izven. Petek, 18. oktobra, ob 16: E. Frelih: -Vrnil se Je«. — Red: LMS — m. Sobota, 19. oktobra, ob 20: E. Frelih: »Vrnil se Je«. - Red Sobota ln Izven. Vesti iz Jesenic in okolice Zdravniško dežurno službo ima dr. Franc Nose, Gosposvetska cesta. MESTNO GLEDALIŠČE JESENICE Torek, 15. oktobra ob 15: P. Golla »Triglavska bajka«. Za šole Brezni-ca ln Dovje-Mojstrana. Sreda, 16. oktobra ob 15: P. Polla: »Triglavska bajka«. Za šole Kranjska gora, Rateče-Planica ln Blejska Dobrava. Sobota. 19. oktobra ob 20: B. Nušič: «2alujoči ostali«. Komedija v treh dejanjih. Premiera. Režija J. Tomažič - scena J. Bedič -Zveze z vlaki ugodne. Nedelja, 20. oktobra ob 20: B. Nušič: »Žalujoči ostali«. - Zveze z vlaki ugodne. KINEMATOGRAFI PREDVAJAJO KINO »KOMUNA« Ameriški barvni CINemascOPE FILM s stereofonskim zvokom (magnetni sistem) »REKA S Predstave ob 15, 17, 19 in 21. Ob 10 matineja istega nima. v glavnih vlogah: Marilyn Monroe in Robert Mitchum KINO »SLOGA« Francoski film NEPOMEMBNI LJUDJE Predstave ob 15, 17, 19 ln 21. V glavni vlogi Jean Gabin, Frangoise Arnoul. KINO »UNION«: angleški barvni film: »Lepo je biti mlad«. Tednik. Predstave ob 15, 17, 19 in 21. Ob 10 je matineja istega filma. V gl. vlogi: John Mills In Cecil Parker. Prodaja vstopnic od 9.30 do 11 in od 14 dalje, za matinejo pa od 9 dalje. KINO »VIC«: ameriški barvni film »Kliči M za umor*. Predstave ob i 16, 18 in 20. V glavni vlogi Ray Milland in Grace Kelly. KINO »SOCA«: Zaprto zaradi gradbenih del. I KINO »LITOSTROJ*: Jugoslovanski | film »Ni bilo zaman«. F. N. 40. Predstava ob 20. Prodaja vstopnic uro pred pričetkom predstave. MLADINSKI KINO LM, Kotnikova 8: češki film »Pot v prazgodovino«. Predstavi dnevno ob 10. ln 15. url. 0 »TRIGLAV« Ameriški film NA RAZPOTJI! Tednik. V glavni vlogi Bette Davis, Paul Henreid, Claude Ralns. Predstave ob 16, 18 in 20. Prodaja vstopnic od 15 dalje. Ameriški tlim »Tarzanov bes« V glavni vlogi: Lex Barker, Dorothy Hart. Predstavi ob 16 ln 18. Prodaja vstopnic od 14. ure dalje. Danes zadnjikrat. Zadnja predstava odpade. VESTI 12 KRANJA KINO »STORŽIČ«: ameriški barvni film »Roberta«. Zadnjič. Predstave ob 16, 18 ln 20. Z BLEDA Ameriški barvni kavbojski film »Fant lz Oklahome«. Predstava ob 20. VESTI IZ TRBOVELJ »DELAVSKI DOM«: angleški barvni vistavislon film »Plavolasa zapeljivka«. »SVOBODA« TRBOVLJE H: ameriški barvni film »Stekleni čeveljčki«. (Z ROGAŠKE SLATINE »Gospodična Kasanova«. MICHENER daj on ar a ^a°h 1 japonski nočni lokal tekla1? Se zamislila, nalo pa se naf . [.€ nasmehnila b n^ievoljneje pokazal, kje bova našla Pjbstor Fudžija«, ki je bil dejansko majhen PWo i* V *aterem so prodajali kot posebnost Pfišla : Požene ribe. Belo napudrana gejša je H9i naroki * nama, kazaje s kretnjami, kaj ,’thj 0u2 .a-, Zatem so prišle še štiri gejše z be-***> En. ■ in iel« občudovati Aileenine plave Položi] '*nied njih, ki je govorila angleški, je tih in Prajr>en A,ileeninih las zraven svojih >Ck Tdihni,a: AiWn ?udoviti sole J* rekla: Vbr.Pi’ k®ko čudno lepo izgovarjajo ,1‘?« , »KakoV*® 1*1** Zasmeii! reCeš >'ePa lady‘?« ” rekla! k »em jo prosil. adirn • -nke prste je položila pod Ailecnino ,n rekla: »Vi imate ,repo rady‘.< Aileen je zaploskala in rekla: »Tudi vaš kimono je lep.« Dekleta so nekaj časa čebljala, zatem so odprli radio in zaplesali smo. Gejša, ki je govorila angleški, je rekla Aileen: »Ali bi lahko plesala z vašim častnikom? Za nas je zelo važno, da znamo ameriške plese.« Aileen je odvrnila: »Vsekakor.« In tako sem prvič v svojem življenju plesal s tujko. - ■ • , Bilo je nenavadno. Gejša je imela na laseh nekaj lepljivega in toliko oblek okrog pasu, da je nikakor nisem mogel obieti. Kaže, da ji je to že prej delalo preglavice, kajti prijela je mojo roko in jo potisnila pod kup oblek in tako sva plesala dalje. Vprašal sem gejšo, zakaj nosi toliko oblek, ona pa mi je sramežljivo odgovorila: »Nisem prava gejša. Jaz sem samo apres guerre gejša.« Mislil sem, da je uporabila neki japonski izraz in zato sem jo vprašal, kaj to pomeni. »Aprčs guerre,« je rekla. »To je, zdi' se mi, po francosko. Povojna gejša.« Se vedno je nisem razumel in zato sem jo vprašal, ali ni to kaka posebna vrsta gejš. Vprašanje jo je spravilo v hudo zadrego, odmaknila je pogled in rekla: »Me tu smo gejše samo na videz. Da bi bila katera prava gejša, se mora več let učiti in imeti mnogo kimonov. Me pa smo revna dekleta. En kimono kupimo, da bi Amerikanci mislili, da smo prave gejše. Moramo pač zaslužiti.« Ko sva se vrnila k mizi, sta se drugi dve navidezni gejši živahno nekaj pričkali in naposled je ena od njiju stekla v drugo sobo. Zabavno je bilo gledati, kako hodi. Kmalu se je vrnila z nekim japonskim časnikom v roki; v njem je bila moja slika. To je vznemirilo vseh pet gejš. Prosile, so me, naj vstanem, da bi si lahko ogledale mojo uniformo. Ena izmed njih je dvignila sedem prstov in jaz sem prikimal z glavo, dekleta so nato zavzdihnila, prva pa je rekla Aileeni: »Prav gotovo ste pono6ni nanj.« »Sem,« je odvrnila Aileen, in kasneje, ponoči, ko sva se vozila domov, me je vroče poljubila in šepnila: ^ »Ljubo mi je, da te imam rada.« Spominjam se, da sem pomislil: »Zdaj je pravi čas. Ali boš to žensko vprašanje razrešil zdaj ali pa je za vedno konec tega.« Zato sem jo objel m rekel: »Ljubiti se pomeni poročiti se. Kdaj?« Aileen se mi je nežno nasmehnila, kakor da se je zgodilo nekaj, kar se je moralo zgoditi, in odvrnila: »Rada bi se poročila ... če...« Zabredel sem v vodo, toda voda ni bila tako mrzla kakor sem pričakoval, zato sem spet zlezel na suho in rekel nekaj, o čemer sem menil, da bo zvenelo zelo lepo: »Bili so poleti, pri katerih so bile sekunde dolge ko ure. Nočem več odlašati.« Živčno se je zasmejala in rekla: »Ali se sme dekle malo vznemiriti, kadar jo prvič zaprosijo za roko?« Želel sem igrati vlogo odločnega ljubimca —7 všeč mi je bila ta vloga — in zato sem dejal: »Dobro veš, da ne bi mogel živeti z nobeno žensko razen s tabo.« Tedaj sem prvič opazil, da je v resnici zmedena. Odkritosrčno je dvomila. Za hip se je obotavljala, potem pa rekla: »Težko najdem pravo besedo, toda tu na Japonskem sem se večkrat vpraševala, ali boš kdaj Doljši mož od svojega očeta.« »Kaj to pomeni?« sem vzkliknil. »Sam veš, kaj. Vsi vedo, da tvoj oče živi samo za eno, za vojsko.« »Je to kaj slabega?« Ni odgovorila na moje vprašanje, marveč je povzela: »Lloyd, neko nejasno in strahotno občutje me prevzema, da bo prišel dan, ko boš o meni mislil taisto, kar misli tvoj oče o tvoji materi.« Voda, v katero sem zabredel, je iznenada postala ledeno mrzla; vprašal sem: »Misliš, da z mojim pčetom ni kaj v redu?« »Iskreno rečeno, mislim,« je odvrnila. »To je tisto, zavoljo česar je tvoja mati tam doli v Lancastru obkrožena od peščice dobrih prijateljev, medtem ko on drvi v bitke. Jaz se s tem ne morem sprijazniti.« »Bolje bo, če nehava sanjariti in pogledava resnici v oči,« sem rekel. Predlog je sprejela. Odprla je vrata avtomobila, stopila na ulico in rekla: »Dobra misel.« Šoferja sva odslovila in brezciljno krenila po ulicah Kobea, dokler nisva prišla do obale kjer je bil od njega dni pristan ladij’ in njihovih bogatih tovorov. Opazujoč neko črno ladjo, je Aileen rekla: »Na Japonsko sem prišla zato, ker sem želela, da bi se najin zakon začel tako kot je treba. Lioyd, mlajša sem od tebe, toda nič manj spretna. Mislim tudi, da sem ravno tako pogumna kakor ti. Želim biti s teboj... zmeraj.« »Ne razumem, o čem govoriš,« sem pripomnil. »O naju. Ali, če po pravici povem, o tebi.« griiasa 136 f tvttzm p mBR* \g\ y&r*5i> To Poleni,Ja 8 or0z)e verzi o romana >.Ve, prej bi se dalo svidenje... « »O ti ubogi moj kužek — po močvirju si moral zasledovati zajcaU GOETHE IN ŠTUDENTJE Nekoč je Goethe sedel v gostilni in pil vino, pomešano z vodo. Pri sosedni mizi so popivali mladi študentje. Ko so opazili, kaj Goethe počne, ga je eden iz- j i med njih vprašal: I >Zakaj mešate vino z vodo? S tem samo kvarite vino?< t Goethe mu je odvrnil: >Od vode same onemiš. To do* | da si se ’ kazujejo ribe. Od vina samega »Dragi, }eP?’dani< I postaneš neumen. To dokazujete na moj rojstni \