261. Številka. Ljubljana, v ponedeljek 14. novembra 1898. XXXI. leto
Iz laja tuak dan iv«ier, izimfii nedelje in prp-nike, ter velja po pobti prejemali ta a \ st t o • og «rs k e dežele sa vne leto lf> gld., m pol leta h glđ., za četrt leta 4 pld., zk jeden m        1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brca, pošiljanja na dom za vte leto Ići gld., za četrt leta a gld. 30 kr., za jeden mebec 1 gld. 10 kr. Za posiljan.e nadom račaua bc po lU.kr, ca mesec, po iJO kr. za četi L leta. --  Za tuje dežele toliko več, kolikor po&tmua zna&a. — Na narvJbe, brez istodobne vpo&ilj,ttve nan-č- .r,e, se ne ozira. Za oznanila plači.je tr »d fitirisiopne pe'it-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedeokrat tioka, po 5 kr. ec se dvakrat, in po 4 kr. če ne trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frr nko'/ati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnistvo je na Konrp»*stiem trgu st. IS, Opravu ittvn naj m blagovolijo poiiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativue stvari.
Telefon 6t. 3-i.
Ravnopravnost pri graškom nadsodišču.
Najvišje sodišče je govorilo in sicer točno tako, kakor smo pričakovali, da 88 zgodi. Najvišj e sodišče je spoznalo, daje grašku nad » o d i h 0 m kršilo pravico in zakone, ko je proglasilo nemščino za s v o j jedini službeni jezik in zabran ilosloven-s k i i a strankam in njihovim zastopnikom, posluževati se pri vzklicnih obravnavah svojega jezika, ter je s tem pripoznalo, dase mora pri graške m nadsodišču o slovenskih pravd n i h stvareh razpravljati v slovenskem jezik n.
Ta razsodba najvišjega sodišča ni mogla nikogar presenetiti. Stvar je — kakor smo opetovano in temeljito dokazali v zadevnih naših člankih — popolnoma jasna in naša pravica do ravnopravnosti tudi pri graškem nadsodišču tako očitna in tako krepko podprta, da nemški časopisi proti nji ne morejo navesti ne jedntga stvarnega argumenta, ampak presojajo vso zadevo zgolj s svojega stran karsko* političnega stališča.
Nemški necijonalci so zaradi te tako naravne, tako ob sebi umevne razsodbe zagnali silen hrup in dolže vlado, da hoče graško nadsodišče posloveniti. S tem, da se pod to nads odišče spadajočemu slovenskemu prebivalstvu prizna tudi za ustne obra v nave tista pravica, katera mu gre za pismeno razpravljanje, s tem se nadsodišče „slovenizira !M Tako izvajanje ni resno in mora pri vseh razsodnih ljudeh nemške nacijonalce samo osmešiti.
Sicer pa je logika teh nemških nacijonalcev res Čudovita. V isti sapi, ko se upirajo ustanovitvi nadsodišča v Ljubljani, krite radi „ poslovenjenja" graškega nadsodišča. Ako nemškim nacijonalcem ni všeč, da se bo pri nadsodišču v Gradcu v prihodnje razpravljalo tudi v slovenskem jeziku, da se bo v ozidju tega „ najbolj nemškega mesta" glasila slovenska beseda, pridejo temu lahko v okom. Mi jim radi prepustimo Gradec in vse Ledenige, kar jih je pri nadsodišču, ako nam pomorejo do nadsodišča v Ljubljani.   Ako bi bilo Nemcem za varstvo
narodnega značaja mesta Gradca, za to, da ne pridejo slovenski višjesodni svetniki k od dot nem u nad sodišču, potem bi morali podpirati naša. pnzade vanja, da se v Ljubljani ustanovi nadsodišče, ali da se vsaj ustanove* v Ljubljani od graškega nadsodišča delegirani senati, katerim bi bile odkazane vse slovenske pravdne stvari.
Toda nemški nacijonalci nečejo ne jednega ne druzega. Nadsod šču v Ljubljani, oziroma delegiranju slovenskih senatov se upirajo prav tako, kakor ravnu prave usti pri graške m nadsodišču, ker jim je samo na tem, da nam prikrajšajo naše narodne pravice, in da uttsnć veljavo slovenskega jezika v uradih, kakor delujejo sploh na to, da bi imeli ne-nemški jeziki v naši državni polovici Bamo toliko pravic, kake r jih ima dan ščina ali poljščina v Nemčiji, rumunski ali slovaški jezik na OgerBkem. S stranko, katera ima take sm.tre, ki lasti Nemcem predpravice „Herrenvolka", Slovane pa Bmatra za njihove sužnje, s tako stranke je izključeno vsako porazumljenje in mora odločiti samo b j
„TagespoŠta" se je postavila na stališče, da se graškemu nadsodišču ni tnba ukloniti razsodbi najvišjega sodišča in mu svetuje, naj ne odneha, naj slej kakor prej zabranjuje slovenske razprave ter prepušča slovenskim strankam in njihovim zastopnikom, da se v vsakem posameznem slučaju pritožijo na najvišje sodišče. „TagespoŠta" Šeuje torej nadsodišče naravnost v obstrnk-cijo, in mu prigovarja, naj po najvišjem sodišču obsojeno kršenje pravice in zakonov nadaljnje.
Z oz.rum na tesne zveze mej „Tagespošto" in nekaterimi višjesodnimi funkcionarji je mogoče, da je ta nasvet inspiriran, in je tudi mogoče, da bodo višjfsodni svetniki tako neslani, da se po njem ravnajo, dasi bi bil to škandalozen slnčaj, in dasi bi bil to naravnost poskus, cdreČi izvrševanje uradne dolžnosti.
Tudi te eventuvalnosti se ne bojimo.   V slučaju, da bi graško nadsodišče kaj tacega poskusilo, bi morala vlada  vzeti   graške  višjesodne svttnike kar po vrsti na rešeto in prepričani smo, da bi
marsikateri skozi pade', kajti v tem slučaju bi sod mki ne bili več sodniki, ampak politiki, ki spadajo k večjemu v redakcijo graške „Tagespošte". dočim bi bila dolžnost slovenskih odvetnikov, da zavračajo klin s kliuom in da, oprti na razsodbo naj« višjega sodišča, začno sami obstrukcijo. lu tej ob-strukci.i slovenskih odvetnikov in sloveu-<kib. strank bi p. n. gospodje višjesodni svetniki gotovo ne kljubovali dolgo, že ker bi tega ne prenesla — bla-gaj niča.
Sicer pa menimo, da je graško nadsodišče s svojimi sklepi proti ravnopravnosti prouzročilo že dovolj pohujšanja in že dovolj oškodovalo ugled justice ter da si bo dobro premislilo, predno bo začelo frivolno komed.jf, katero nasvetuje ,Tages-pošta", zlasti ker mora vedeti, da naposled vender zmaga pravičaa slovenska stvar.
Hrvatje in Srbi.
Kratke opazke, katere smo doiali pozivu »Dubrovnika*, nuj bi Siovenoi posredovali mej razdvojenimi brati, dale ho hrvatskemu rodoljubu povod, da nam je poslal zanimiv dopis, v katerem pojasnjuje razmerje mej Srbi in Hrvati, in kateri z veseljem prijavljamo. Dopis bh glasi:
Zagreb, na Martinje 1893.
Ponukan sveobcim nesuglasjem i nesporazum-kom na našem slavenskom jugu, inc'itn se pera bolnim srcem, da i ja rečem jednu o našem nesretnom srpsko hrvats kom sporu, a da u dvie u tri rieči spomenem njekoje od najglavuijih nesuglasica, koje Bve večma otudjuju Hrvate od Stba.
Hrvati i Srbi jedan su narod, sa jednim te istim jezikom, te jednim te istim narodnim običajima. Ali zla ih je sudbina razdielila ved u najdav-nijoj davnini n dvie samostalne pohtičke skupine — v dvie države, koje su se razvile i procvale početkom srednjega vieka. Sveobći metež toga ludoga razdobja povjesti čovječanske nije dozvolio ni narodu hrvatskem i srpskom, da dodju do pravoga spoznanja jednake si narodne individualnosti, a da bude konfuzija jošte veća, nadoslje u to kobno doba i vjerski razkol. I tako dobiše i Srbi i Hrvati svaki svoju povjest; i jedni i drugi svoju povjest slavnu,
Jl^ ISTEK.
Mia carissima!
Spisala ŽiSka.
»Jaz pa pojdem, zakaj ne bi šla!" je dejala Milčeva Lenčka ter slabo voljno podila veliko kokljo z piščeti skozi vezna vrata.
„„Ne hodi, ti pravim"", j i je odgovarjala nje mati, ki je ravno zraven pri ognjišču stresala iz majhnega sajastega lonca krompir v skledo.
„„Kaj boš hodila spakovat in razkazovat se pred ljudi, pa naj drugo poišče, saj je še dosti deklet v vasi4". —
„Da, pojdem in pojdem, saj ni greh! Zakaj ki ne šla, petdeset krajcarjev dobim za tisti dve ori in še gledam lahko zastonj".
n »Stori kakor hočeš, saj pri tebi tako ne izda lepa beseda. Povem ti, Še žal ti bo jedenkrat, da nikdar ne slišiš ničesar," * vzdihnila je mati dokaj trdo, postavila skledo s krompirjem na okno in jemala lonce zelja od ognja.
Leno so brenčale muhe po kuhinji, ta ali ona prilezla je k skledi, pa Lenčka odpodila je vsako z dolgim muhalnikom, s katerim je mehanično mahala po zraku.
Zdajci se je začul z ceste boben in krik otrtk.
V hipu je spustila Lenčka muhalnik, skočila po svitlo ruto v hišo in pohitela venkaj.
„ Dekle, reci, da te ne bo," je klicala še mati za njo, ona pa je že na pol na cesti trdovratno ponavljala: „Pa pojdem in pojdem"! Na vaški cesti pa je jezdila fantastično opravljena tropa potujočih glumačev.
Pred njimi je jezdil suh, statikov mož, kate remu bo je še na konju videlo, da je Še past. Precej za jim razvrstili so se diugi udje njegove slavne družbe: trije mladi Italijani, lepo dekle in nekaj otrok vsi opravljeni v lehno glumaško obleko. Njihovi konji bili so dokaj stari in grdi, pa to ni kar nič brigalo vaških paglavcev, ki so drli za zanimivo družbo.
Skoro na vsakem pragu pokazala se je kaka ženska postava in možki so hoteli odpirat okna.
Sredi vasi, kjer je stala šola in župnišce, kjer je bila žandarmerija in pošta in kjer je stala tudi županova hiša, vstavili so se trije jezdeci in stari, šepavi vodja je v slabi slovenščini, s hripaviin glasom naznanjal velečastiti in mnogoštevilni gospodi, preblagorodnemu prebivalstvu, da bode imel on, svetovnoznani Femardo Fabrijoleti, danes zvečer ob osmih čast predstavljati z vso svojo družbo žive podobo Kristovega trpljenja.
Slavno občinstvo je imelo kmalu priliko prepričati se o njegovi zmožnosti, ko se je v občo zadovolj-nost uprizorila .Gonovefa" in ko so členi njegove družbe v treh večerih pokazali, kako da umevajo in poznavajo svojo um« tnost. Nocoj je sicer primoran popolniti svojo dtužbo z nekaterimi domačini, a zato nič manj ne upa, da bode z vprizo-ritvijo Kristovega trpljenja vsak presenečen. Vstopnina je n zka, sedeži fini in zato upa, da se prebivalstvo v polni meri udeleži necojšne predstave.
Tako Fernardo Fabrijoleti.
Zaten se je oglasil bi.ben in cela karavana je odšla zopet venkaj iz vasi, kjer je na prostorni trati stal velik šotor iu dva hišicam podobna voza potnjoče glumaŠke drube.
Pred trato je fitala na cesti Mihčeva Lenčka. Ko so prijezdili glumači, je stopila k njihovem vodji, kratko dejal.i: »Zvečer pridem ! "i n se obrnila nazaj proti vasi.
Nejevoljno jo mati, stara vboga vdova, porinila skledo s krompirjem na sredo mize, šla še po zelje in počasi odmolila oče naš za svet žegeu božji.
Tiho sta jedli ono opoldne mati, in hči, a Lenčka je vender šla že ob sedmih iz hiše proti tra'ini iz vasi. *   * *
kojom se mogu ponositi. Ali neoboriva je historička istina, da je Hrvatska već početkom d-.'setoga vie'ia za kraljevanje svoga kral|a hrvat-tke krvi Tomislava bila jedna od najjačih i najuglednijih država u Europi, moćna i nepobjediva na kop m i na moru, dočim je Srbija bila slaba i razrovana, te se je često puta utj»cila možnim kraljevom hrvatskim. Tek četeri sto godina kalnjs digno je Dušan silni Srbiju do vrhunca moći i slave, ali žalibože /. i kratko vrieme. Ne pofraja dugo, a Turci provališe u Europu i stadoše osvajati Balkanski poluotok, Srb ja po svom gecgrntijskoni položaju bliža Turcima p;;de već g. 1389. nakon nesretne bitke na Kosovokom polju, gdje su se i Hr\ari na srbakoj strani borili, i turski p^še tagospo i>vašj nad nesretnom Srbijom, doč'm vidimo jol u šjC<najsto'n vi ku hrvatske banove, gdje vladaju Velikim dielom Bjsue i brane korak po kor. k s^etu zemlju hrvat ku proti osman lijskoj bujici. L prodjoie vjskovi u mukotrpnoj borbi Hrvata „za krst častni i slobodu zlatu", a narod hrvatski, nazvan „pred z idi em kršćanstva", csta i n:kad se ne pokloni polumj secu
Istina je, Hrvatska je učinila hijforičku po-gru šku, pa je nakon izumre'i svojih kraljeva ua rodne dinastije izabrala svojim kralj-m Kolomane, kralja ugarskoga (god. 1102), ali je stopila s Ugarskom »rtino u personalnu uu;ju. Koloman je krunjen u B.ogradu na Jadranskom moru Zvonimirovom krunom, a i ka.-r.iji kraljevi tuarski krunisani i pi.ma zani su DapOSS hrvatskim kraljevima. A kad je izumila kraljevska losa Arpadovaca, dovede slavni vt-lmoža i ban hrvatski PavaO Š ibić (i ito p'euae Šub ćevo dubi kašnje od kralja Lju levita I. grad Zrinj na Kupi i pridjev „Zrinjskt") iz Napulja Karla Roberta i okruni za god 1800, u Zagrebu kraljem hrvatskim, k' g* su i Magjari god. 1809 priznali svojim kraljem i okrunili ga u B uli mu. i tako su Magjari, primiv god 1800. hrvatskoga kralja Karla Roberta za svoga k:ulja, učinili ovo isto, Ito su učiniii Hrvati god. 1102., izabrav Kolomana svojim kraljem. O 1 k*.šnjih dokada hrvatske državne samostalnosti navesti ću samo izbor Hibsburgovca Ferdinanda I.. kojega su Hrvati izbrati na saboru u Cetinju na samu novu godinu 1527. svojim kraljem sasvim neodvisno od Migrira, koji su ga vtć 15. decembra god. 1526. izabrali kraljem ugarskim, l—tako piihvatiše Hrvati i pragmatičnu sankcija sasvim samostalno i to — prije Magjara.
Nabrojio sam ove nepobitne historičke fakte, da dokažem na kako zdravom i čvrstom temelju stoji hrvatsko državno pravo, koje Ivabsko-magj irsko izvr; ć mje nikada oslabiti ne može; a htjeo sam njedno da dokažem, kako svaki sin, rodjeo na ovoj hrvatskoj grudi, treba da se digne u v obranu i oživotvore nje toga našega svetoga prava. A gle, oni sinovi hrvatske zernljn. koji su grčkoiztočue vjere i hcćj da budu samo Srbi, ne ć i ni da čuju o hrv. državnom pravu. Hrvati štuju njihovu pravoslavnu vjeru, i priznaju im plemensko ime Srba, ali moraju od njih zahtevati, da budu pelitički Hrvati, i da se priznaju za državljane hrvatske, što ali Srbi ne će
Hrvati bo ponose ćirilicom kao slovenskim pismom, i danas nera* pismenoga Hrvata, koji ne bi poznao ćirilice; ali upliv zapadne kulture, a možda
To vam je bilo živo pred šatorjem srpastega Italijana; čruooko bledo dekle pred vhodom je kc-maj dovelj hitro oddajalo listke in spravljalo desetice v predal malo svoje mizice
Prcstor v obgrajenem „teatru" — kakor je gospodar naziva! skromni svoj šotor — ae je bil že napolnil, a vedno se je še gibalo zamazano temnorudeče zagrinjalo pri vhodu.
V prvi vrsti, na z rudečim blagom pogrnjenih klopeh so sedeli stari, debeli vaški župnik, učitelj s svojo sprogo, učiteljica, župan, poštar, ki je bil ob jednem tuli trgovec in mlada tenka poštna upraviteljici Za to elito Boštanjske vasi vrstili 80 se drugi kmetje, priletne žene, mladi fantje in dekleta.
Zidaj z) velikim, obledelim zagrinjalom je vrtil nekdo instrument, 8 kakoršnim navadno hodijo stari invalidi okrog po vaseh. Tožno so se mešale te stare počasne melodije mej šepetanje in zgovarjanje množice.
Ker je bila zunaj temna, a jasna noč, potegnili 80 plahte, ki so tvorile streho raz drogov in zvezde so migljale doli na radovedne nestrpne ljudi. Dve veliki baklji sta za silo razsvirljali prostor.
(Dalje prih.)
i jasnija latinska elova odlučite, te se Hrvati danas j žalibože služe većinom latinicom. Srbi nasuprot proglašajo ćirilicu srpskim pismom, i iztiča se ćirilicom samo iz separatističkih obzira; to vriedi osobito za hrvatske Srbe. Srbi imadu posebnu autonomiju svoje pravoslovne crkve, koju im Magjaru otimaju, a svi opozicionalni krugovi hrvatski oduševljeno brane. Magjari su Srbe u Ugarskoj gotovo sasvim uništili i pomagjarili, a zna se kako si je Magjarska stvorila glavnim ciljem, da malo pomalo otme i Hrvatskoj sva njezina prava pa da stvori jeden jedinstveni magjar — ors.-.ig, a ondu bi nestalo i nas Hrvata in Srba. Pa ipak su Srbi svi u tabora niagjaronskom, i samo oni su krivi, da je moguća današnja magjaronska vlada u Hrvatskoj. U hrvatskom sabora imade pr ko trideset narodnih zastupnika Stba, koji su svi magjaroni, a nijeden nije opjzicionalac. Svećenstvo srpsko je nesnosno do skraj nosti: ono je stvorilo srpsku vjeru, srpskoga B >ga itd, dočim naše svećenstvo ne spaja narod uost s vjerom i nesiuži se vjerom kao sredstvom za širenje narod.ie mržnje. Eto Vam za primjer našega velikoga b skupa Strossmavera, koji toliko radi za jedinstvo vjere i slogu naroda hrvatskoga i tipskoga. A glje su srpski vladike?
Kako Srbi   u  Hrvatskoj   i  Slavoniji  vjeru i vjirske obrede u  političke svrhe izrabljuju, dokazuje i time, što kod javnih procesija nose narodnu srbsku zastavu kao crkvenu zastavu.   Dok mi priznajemo i ouiin Srbima, koji su u Hrvatskoj rodjeni njihovo plemensko im-*, i dok mi prianajem>, da je jez k i hrvatski i srpski  isti naš zajedaićki jezik, oni   nama   u   naš ij    kraljevini   Hrvatskoj poriču hrvatstvo i ne  priznavaju hrvatskoga jezika. Još đo pred nedavno naš narod nije poznao plemenske raalike, pa bio  cn katoličke ili pravoslavne vjere i Živio je u na;v*ć)j s'ozi i ljubavi, tako da su katolici slavili zaje Ini s pravoslavnim i, a pravoslavni zajedno s katolicima  njihove  blagdane,   dok nisu srpski svećmici poučili svoje vjernike da su „srpske" vjere i da sa „šokcima" ne smiju imati ništa za-j-dničkoga. Evo naši ugledni pravaši Erizmo Birčić i dr. Fran Poročnjak stupiše na čelo pokreta za sloga Srba i Hrvata, i izdaju posebni list nadahnut tim duhom, a Srbi? Glje su njihovi pobornici za slogu, ko;e li je srpsko glasilo koje zagovora i propagira bezobzirno hrvatsku srpska slogu.   Evo mi Hrvati, razkomadani u toliko djedova, pritišteni od Švaba, Magjara i Talijana, kojima se Srbi svagdje na naš zator pridružuju (n. pr. u Dalmaciji sklapaju s Ta-Ijanima koalicije proti Hrvatom, a u Hrvatskoj pri-p.toju uz magiarone) mi pružamo ruku pomirnica bratskomu narodu srpskomu, koju ali oa ne ći da prihvati ped drugim uvjetom, nego da se odreknemo našega imena, naše prošlosti i našega državnoga prava. Magjari su dosta lukavi te uvidiše već odavna, da svadja srpsko hrvatska jača i širi njihovu  moć, i zato su si  znali   pridobiti  Srbe a Hrvatskoj, koji su im d tnas a svojoj mržnji proti Hrvatstvu  sliepo orodje za ostvarenje jedinstvene magjarske države    Pa može li re onda nama za-mj-riti, da se borimo proti Srbima, koji se evo složiše s našim najijuć m neprijateljem da nas unište, pa ma oni i sami kraj tega propali?!
Kad čovjek sve to promisli, morao bi upravo zdvojiti. Ali žilavost našega naroda, koji ee je kraj tolikih svojih muka i jada ipak uzdržao, te nadalje probudjena narodna sviest jamče nam, da jošte nije
kucnuo naš poslednji čas. Mi demo se udržati--
ali čemu da trošimo niše sila u nesretnoj bratskoj borbi, kad bi se tako složili u bratskoj ljubavi!
Evo mila braćo Slovenci, to Vam je stanje naše borbe, uzrok srpsko hrvatskoga spora. Dodjite, budite nam posrednici i pomiritelji, ali proučita dobro naše odnošaje i ne zahtjevajte, da se odreknemo naših svetinja! Rodoljub.
Ob sebi je umevno, da srao drage volje pripravljeni, priobčiti tudi pojasnila od srbske strani, saj treba čuti oba zvona, da se spozna resnica.
1' LJubljani, 14. novembra. Chlumeckv - Auerspergovo ministarstvo ?
BUrazer Volksblatt" piše: Klub katoliške narodne stranke se je bavil v zadnji seji z nagodbenimi predlogi in s položajem. Stvar je takale: Ako se večina vzdrži, ostane vlada, če bi si morala tudi nagodba vsled obstrukcije napraviti na temelja § 14., da, če bi ee tudi morala spremeniti ostava. Ako pa desnica ne vstraja, mora vlada iti in Chlumeckv; ter Auersperg že čakata tr eno tka, da nastopita vlado.   Zato gospodje na levici nočejo delati
obstrukcije, če tudi so jo v Gradca zaupniki sklenili. Prav zato pa bi bila največja politična neumnost, če bi zapustila nemška katoliška stranka večino v tem časa, ker bi pomogla le liberalcem na krmilo. Ti bi prav radi glasovali za nagodbo, če bi le mogli dospeti do gospodstva". „Neue Fr. Presae" trdi, da je grožnja z liberalno-veleposestniškim mi-nisterstvom prazna, ter da hočejo nemški klerikalci le oprav'čiti se, ker vztrajajo na desnici.
Obstrukcija na Ogerskem se nadaljuje. V zadnji seji je branil vlado posl. Christoffv, ki je dokazoval, da je Banffvjevo ministarstvo na istem stališču kakor je bil Deak. — V Velikem Varadina je sklical Koloman pl. Tisza v družbi s svojim snom, grofom Štefanom Tiszo volilen shod, na katerem je ostro pobijal obstrukcijo v parlamenta. Priznal je, da je delal svoj Čas tudi on obstrukcijo, ki ni bila umestna, dasi ni bil radi nje v nevarnosti državni red. Sedaj pa bo gre za to, ali naj se vlada Ogerska brez parlament? in brez zakonov. Zato treba obstrukcijo imenovati zločin proti domovini. Svobodo v besedi in v tisku bi zagovarjal govornik vsak čas ter jo branil 8 krvjo. Toda Bvoboda govora ne sme biti prazno brbljanje, ki krado le Čas; in svoboda tiska ne sme biti kradenje časti in opravljanje. To vse dela obstrukcija. Shod je sprejel predlog, ki obsoja tbstrukcijo v sedanjem hipu, ko se gre za ustavo,
Bolgarija. V bolgarskem sobranju je govor! midsterski predsednik, dr. Stojlovv, ter dokazoval, da živi Bolgarija v dobrih, odkritosrčnih in lojalnih razmerah z vsemi državami. Vprašanje emigrantov se je rešilo; počasi pa zato, da se niso razburjali duhovi. O )i k kneza v Peterburgu je kronal stremljenje po spravi z Rusijo, a katero ima Bjlgarija najbolje iu najodkritosrčnejšo razmerje. Da bi delovali ruski konzuli v Macedoniji, ni resnica. Tudi ni istina, da je bolgarska politika popustljiva. Trgovinske zveze z Avstro Ogersko in z drugimi deželami nudijo Bolgariji velikih dobičkov. Da je politika sedanje vlade plodovita, dokazuje že samo to, da je knez priznan, da so sklenili trgovinske pogodbe, da se podaljšajo železniške proge, da imajo Bolgari v Macedoniji 4 škofe in 7 trgovskih agentov. Pri naklonjenosti sultana je pričakovati, da se doseže še marsikaj.
Cesar Viljem II se vrača iz orijenta zopet domov. Del cesarskega spremstva j i odpotoval preko Carigrada v Nemčijo, cesar in cesarica pa se peljeta preko morja „ineoguito". Zapuščajoč Damask je poslal Viljem H. sultana brzojavko, v kateri se mu z najtoplejšimi besedami zahvaljuje za aprejem in za vse dokaze prijateljstva. Bivanje v drigradu in Palestini ostane mu nepozabno ter je utrdilo že prej veliko prijateljstvo za zmeraj. Sultan se je brzojavno zahvalil ter želel cesarja in cesarici srečen pot.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 14. novembra. — (Le mirno kri!) »Edinost" je v so* boto priobčila gostobeseden člane/, kateremu se na prvi pogled pozna, da ga je narekavala — jeza. To jezo je proazročil .Učiteljski Tovariš*, ki seje kakor .Popotnik" odločno zavzel za primorsko uči« teljstvo. .Edinost" zavrača z veliko ogorčenostjo »Tovariševo* očitanje, da primorsko časopisje glede na izboljšanje učiteljskih plač v Primorja ne izvršaje svoje naloge, ampak še celo nasprotuje opravičenim učiteljskim prošnjam", češ, da „Tovariš* vidoma piše in opetuje neresnico. Nam se zdi, da „Tovariš" ni storil primorskemu časopisja nikake krivice. Res je sicer, da sta .Edinost" in .Soča* v principa sej izreki a za zvišanje učiteljskih dohodkov res je pa tudi, da ee je primorsko časopisje — in to sta „Soča" in .Edinost" skopaj — izreklo za regulacijo plač na način, kateri je naredil tak ntis, kakor če se Fran Coronini izreče za narodno ravnopravnost, ntis, kakor da nasprotujeta opravičenim učiteljskim prošnjam. Ta ntis je toliko narav-nejši, ker se je primorsko časopisje glede goriških učiteljskih plač izreklo le pogojema v prid uči teljev, le pod pogojem, če se ustanovi dež. Šolski zaklad. Z ozirom na to je nase mnenje, da nima .Edinost" vzroka, vzdihovati o gonji proti nji, ker .gospoda v Ljubljani* ni storila druzega, kakor da je konstatirala suho dejstvo. Prav tako neosnovano, kakor jeremijada o gonji je tudi podtikanje, da je .Učiteljski Tovariš" Herostrat, ki pozivlje na revolucijo, ker je zapisal stavek „Goriiko učiteljstvo s«
je pokazalo samozavestno is  odločno v boja za krah, istrsko ačiteljstvo postopa pa bolj bojazljivo in obzirno pred svojimi gospodarji."   Vsak trezno* misleč človek mora priznati,   da je ta stavek naperjen proti istarskim  poslancem   v celoti,  to je proti deželnemu zbora,  samo  „Edinost"   ni tega spoznala, ampak trdi, da je „Tovariš"  ščuval na preziranje slovanskih poslancev istrskih.  Ne bomo rekli, da je pri tem imela zloben namen ali vsekako je stvar nelojalno zasukala. Deželni zbor istrski ni še ničesar storil za uČiteljstvo  in kaže Be, da tudi nima volje kaj storiti, a učiteljstvo vzlic temu postopa jako pohlevno in obzirno napram tistim, katere je v oeloti smatrati za gospodarje dežele. To je „Učiteljski Tovariš" konstatoval, to je tudi nepobitna   resnica,   a   kar   je   „Edinost"   izvajala iz „Tovar.š-.»vth"   besed,   ro   zgolj   podtikanja Tudi drugih dolžitev je v „Edinoiti" ;   „Gospoli v Ljub Ijani"  se o'it a,  da  je postavila goriške poslance v krivo luč.   S čim neki?   Ali  morda z reservo, s katero smo govorili o  deželnem šolskem zakladu goriškem?    Ustanovitev tega zaklada je upravno-tebnično  in  finančnopolitično  vprašanja,  ki je le rahlo in le posredno v zvezi z regulacijo učiteljskih plač in je le obzirnost od naše strani, ako te stvari ne pretresamo natančnejše, kakor je tudi le obzirnost, ako ne reagiramo na očitanje, da delamo zmešnjavo glede abstinence.   Z ozirom na to je le smešno, ako grozi „Edinost", da izda parolo „proč od Ljubljane1   in je smešna samo  njena bombastična trditev, da se iz Ljubljane rušijo  stebri, na katere  je   oprta   eksistenca   primorsk'h Slovanov, zložnost, spoštovanje do voditeljev, objektivnost v presojanju delovauja javnih  organov itd. itd. Kar groza nas prešinja,   kaka hudodelstva smo storili, ker smo zahtevali,  naj istrski in goriški poslanci nemudoma store vse,  kar treba,  da se regulirajo učiteljske piače. O paroli „proč od Ljubljane" uteg nemo še govoriti, izjavljamo pa že zdaj brez ovinkov, da nas tudi take grožnje ne odvrnejo od potezanja zi pravično stvar primorskih učiteljev.
— (Repertoir slovenskega gledališča Izmej slovanskih oper se ni priljubila poleg „Prodane neveste" nobena opera tako naglo kakor Mo-niuszkova „Halka". Pristno slovanska glasba v zvezi s slovanskim miiieujem ter z veledramatično, tragično snovjo je neodoljivoga upliva na vsakega poslušalca. Ta prelepa opera se bo pela jutri, v torek, zopet, in predstava bo tolikanj zanimivejša, ker nastopita v njej dve novi ženski moči, gdč Stropnicka kot Halka in gdč. Š tast na kot Zofija. Gg Fedyczkovvski in Zirkelbach pa sta zopet aranžirala poljsko mazurko in polonezo. Ker so razen tega vsi kostumi narodni, bode „Halka" mej najzanimivejšimi opernimi predstavami tekoče sezone.
— (Slovensko gledališče ) V soboto so igrali „Vojno v miru", veseloigro G. pl M ose rja ■n Fr. pl. Schonthana, ki nam je že znana že izza predlanske gledalske sezone. „Vojna v miru" je prav dobra veseloigra, ob kateri se človek izvrstno zabava. Da pa ta igra dobro uspe, je treba spretnih, razumnih in finih igralcev, ki morajo zlasti paziti, da ko nastopi točni V soboto so igrali naši igralci in naše igralke vsak zase dobro, nekateri prav dobro, a da bi se „Vojna v miru" v celoti popela do lepšega uspeha, bi bili potrebni morda ca dve skušnji na odru in nekaj več pazljivosti inspicijenta in g. režiserja. Poročnika pl. Reifa je igral gosp. Inemann s toliko pri rodnostjo v govoru in igri, da nas je znova osvedočil o vsestranosti svoje igralske umeteljnosti, ter da je dosegel najpopolnejši uspeh. Heindorfa je igral g. Prejac, ki je dobro rr^il svojo nalogo. G. VI. Housa je bil v igri in maski docela ugoden svetovalec Henkel, imeniten general čudne uniforme je bil g. V ero v6 e k, eleganten zdravnik Schafer je bil g. Danilo, prav posbeno.sta nam ugajala g. Deyl kot lekarnik in g- Fr. Lovšin kot poročnik Kurt. Obema gospodoma moramo izreči za izborno igranje posebno pohvalo. Izmej ženskih nlog nam je najbolj ugajala gospa Pola ko v a kot lika. Bila je dražestna, ognje vita Ogerka, ki je v veselih in rasnih momentih ki • peče jezice dosegla najlepše uspehe. Jako nam je ugajala gospa Danilova kot elegantna gospa Matilda ter gdč. Ogrinčeva kot Amalija Hiller. Prav ljubka je bila gdč. Slavce v a v ulogi Elze Heklove, »je lasulja pa je bila vendar le presvetlorumena. Zadoščala bi tudi gdč. Bitenčeve, ki je igrala Zofijo, mnogo bolj, da ni zatajila onih let, ki jih za-nteva uloga. To napako smo že večkrat opazili, da ee branijo nekatere igralke starega lica in sivih las. A to neopravičljivo bojazen pred starostjo, ki jo hoče igra, moramo najstrožje grajati. S takimi rečmi se lahko »kvari harmoniški v tisk. Manjše uloge so dobro rešili gdčna. Vračko, gdč. Bergant, gg. Polašek in Fedy cz ko ws k i, ki je bil vsekako •nekoliko — pregrd. Kakor rečeno: vsi so se resno
potrudili za svoje uloge, da so zaslužili, da bi jih gledalo mnogobrojnejše občinstvo nego v soboto, ko je bilo gledališče imenitno — prazno !       —a—
— (Iz uradniških krogov) sh nam piše: Kakor znano se je že v prvi polovici letošnjega leta pri vsili državnih uradih c*le Avstrijo uvedel nedeljski počitek, edino finančne uprave uradniki na Kranjskem niso deležni te dobrote. Dotično poročilo je pič šlo že meseca maja na Dunaj, a kje leži sd j, to Bog zna. Bi li ne bilo umestno, da bi jeden naših državnih poslancev vprnšal g fin. ministra, kaj bo vendar pregrešili fin. uprave uradniki na Kranjskem, da se jim še zdaj ne d« to, kar imajo vsi uradniki v Avstriji že zdavnej ?
— (Slovensko drsališče.) Naprošeni smo priobčiti naslednje: Lansko leto se je že čez mero govorilo 0 slov* uskem drsališču. Ker pa je bila zima mila, osobito pa, ker se je jelo šele o BožiJu graditi, se sploh ugotovilo ni. Letos smo še na slab šein. O slovenskem đrsslison na dirkališču se niti ne govori. N.t stotinu sloven-<k;h druilcev pa niti nimajo svoje/a drnahš a! Pač bi se lahko tudi v tem oziru Slovenci malo boi j zavedali in potrudili. Sedaj je najugodnejši čas! Ne pa O li ž.ču, ko zmr-zuje. Tedaj n<* delu H
— (Klub   slovenskih   biciklistov „Lju bljana-' j Ker je bilo vodstvo „Gasbene Matice" tako prijavno in je prelošilo koncert na nedeljo, naznanja se členom kluba, da  se  pričenja za saboto l'J. t. m. naznanjen jour tixe že ob 8. uri zvečer.
— (Odbor čevljarske zadruge)   nam pise ; Slavna vodstva mentnih  ljudsk:h  sol   so naročila pri čevljarski zadrugi napravo obuval za revne šolarje in šo'nr.cs v skupnem znesku .020 gld. D>do je zadruga jednako razdelila m^j 20 tnojst.r »v. Zadruga se toplo zahvaljuje vsern  slavnim vodstvom in še DOSebao g. nadujitelju  Maierju   za  ta dokas naklonjenosti   in   prosi,   naj   bi  se  nanjo v tacih slučajih ozirali tudi drugi zavodi, k-r izvrši naročila za isto ceno   m jednako  dobro  in   solidno kakor pcisilna delavnica.
— („Martinov večer" v „Narodnem domu" ) Društvu .Ljubljana" in tamburaški kluh .Zvezda* sta priredila sinoči v „Sokolovi" dvorani zabaven „Martinov večer" z jako lepim vzporedom, ki pa se je i zvo jal, žal, pred napol prazno dvorano. Petje je vodil g. prof. Grbić ter tel s svojimi zbori mnogo priznanja. Tudi „Zvedzdaa je tamburala pridno.
— I Martinov večer „Slavca") vršil se je včeraj jako živahno. Prostori gostdne pri „Virantu" bili so že ob 8 uri dubkom polni, tako, da je mo ralo veliko ljudi oditi, ker ni bilo prostora. Neiz ogibna Martinova gos, orjaške velikosti, dala je povod obilnemu smehu, ker je, dasi ne pevka, mej petjem polteno kričala, ter povžila lep kos slučajno nezažgaue Martinove štruce. Pevske točke izvajale so se z znano preciznostjo, posebno ugajal je zbor „Za goro" (bariton- in tenor nolo gg llus in Lum bar) ter obilo smeha provzročil šaljivi zb.ir „V naravi". Ob veselem tamburanju bratov Hrvatov, večinoma členov društva, pričel se je živahen ples, kateri je trajal do pozne ure v noči. G. R izman je pa tudi v vsakem oziru gostom postregel, bodisi z jedjo, kakor s pijačo.
— i Napad Neznan človek js fiinoči v Zvo narskih ulicah napadel nečega izvoščka in ga zabodel v vrat, potem pobegnil.
— (Mila jesen.) Prijatelj našega lista nam je poslal iz Rakeka kolekcijo živih metuljev in muh.
— (Darilo) Občina vrhniška je za spomenik cesarja Franca Jožefa I. v Ljubljani v zmislu sklepa županskega shoda ljubljanskega dovolila prispevek 2 0O goldinarjev.
— (Imenovanja.) V Idriji so imenovani višji fužinski upravitelj g. Karol M it ter rudniškim svetnikom, inžener g. Karol Svoboda strojnim inšpektorjem, fužinski upravitelj g. Alojzij Zdra-hal višjim fužinskim upraviteljem, rudniški upravitelj g. Teodor Sternberger višjim jamomercem in inženerski prilav g. Jaroslav So t o la strojnim inženerjem. — Fužinar g. Fran Cio stiša v Celju je imenovan fužinskim upraviteljem.
— (Iz Št. Petra na Krasu) se nam poroča: Čuje se, da namerava poštno ravnateljstvo poslati v Št. Peter — italijanske poštne uradnike. Svetujemo si. ravnateljstvu, naj tega nikar ne stori, ker bi se laškim uradnikom uprli z vso odločnostjo.
— (Šolski dom v Gorioi.) Te dni so laški listi raznesli vest, da je posebna komisija raspodila stariše in otroke, ki so čakali otvoritve šolskega doma. Ta vest, katero smo naznanivši vire zabeležili tudi mi, se reducira na to, da je dotični dan prišla neka magistratna komisija in ukazala sneti slovensko zastavo. Ob jednem s to so se snele tudi drage.
— (Ravnopravnost na Primorskem) Tržaško državno pravdništvo je proti Slovencem, katere toži radi protiitalijanskih izgredov, vložilo samo laške obtožnice.
* (Luohenijeva ječa) je 20 stopnic globoko v zemlji ter nima nikakega okenci. Ssrao v zgornjem delu težkih železnih vrat je nekaj lukenj, skozi katere prihaja zrak v ječo. Rizun spletene slame, katera bo služila morilcu po dnevi za stol, po noči za postelj, ni nobene stvari notri. V tej ječi bode prebil Lucheni prvih šest mesecev; smel bo le vsakih 14 dnij za jedno uro na zrak.
* (Samoumor na dan poroke) Na Dunaji se je pred nekaj dnevi smrtno nevarno ohstrelil zlatar Gustav Altgriibel, in sicer na dan svoje poroke. Ko so že hoteli svatje v cerkev, iskali so ženina ter ga našli smrtno ranjenega. Vzrok temu činu je baje strah pred zakonom in pa slabe denarne razmere.
* (Iz osvete) 12. novembra je prišla v justično palačo v Parizu gospa ter ustrelila dvakrat na preiskovalnega sodnika Biuruyja. Ranila ga je samo na levi čeljusti, tako da bode kmalu okreval. Gospa, katero so takoj zaprli, je .'iSletna J. Hmque, katera se je hotela nad sodnikom maščevati, ker ni bd pravičen napram njenemu očetu.
* (15 milijonov poneverili) V Parizu je poneverilo ho znanih, jako uglednih oseb. mej njimi tudi bivši peslanec, vrednostnih papiriev in <ienarja, vredn h nad 1!j milijonov goldinarjev Ogoljufali so interesente falirane banke „Garantie Poooiši V
Knjitovnoat*
— Nova nada Zbornik zabave i pouke. Knjiga 111. Svezak 2. Izdao Andrija Milčinovi«'. Sadržaj: Zagovor. B. Potočan. — iSnnet. Z. — Nihče ni ved"!. B igomila — (iasele. (1 11.) Z. — Idile. (I. II. III.)  V. S. Feiorov. — Leta, Jandrin.
— U sumračju. Narćiz. — Zadnji cvijetak. Jaudrin.
— Dva groba.  1'utmška. — Na vašaru  J, Grgačev.
— Drug za drugim. Fran K'>šak. — Pro deo! Branislav Vinkov. — Zapreka. Stranjski. —Brandes. Naša'. — Soiobni slikarji in kiparji Hlovenski. Fran Košak. — Reforma srednje škole. M. II. — Mlada Hrvatska. (Prodja knjiga i djaoi.) — Mlada Slovenska. (t) naših ženskih pripravnicah.) — Od uredništva — Literarna kronika. (I>ubrovačke ele-gje. — U obrana hrv. umjetnika. — Pobjeda krie-posti. — Biserojla. — Savka) — Kazališna kronika. (Frankopan. — Tajnik i kuhač. — Truli dom.
— Najstarija kči. — Tajga) — Pabirci. Uraudes: Poljska. — Mas Nordau. — Zolin „Pariz".)
Te! foni ena in brzojavna poročiia
Dunaj 14 novembra. V zadevi ravnopravnosti slovenskega jezika pri g r a š k e m n a d so d i šč u je razsodilo najvišje sodišče v seji takozvaneg* plenissima-senata, v navzočnosti vseh senatnih predsednikov in dvornih s v e t n i k o v, izvzemši predsednika Stremayra, kateri je tako bolan, da se seje ni mogel udeležiti. Razsodba najvišjega sodišča ima vsled tega principi.j alen, da, 1 e £ i s 1 a t o • ričen pomen in so radi tepa piškava izvajanja včerajšnje „Tages pošte", kakor da je razsodba simo konkretuvalnega pomena.
Dunaj 14. novembra. Ministerski svet je imel danes pod predsedstvom grofa Thuna sejo.
Dunaj 12. novembra. Poljski klub je imel tajno sojo, v kateri se je posvetoval o nagodbi in je določil govornike za razpravo o njej v plenumu. Isto tako se je bavil v tajni seji z iztiranjem Poljakov in Čehov iz Nemčije. Začetkom seje je Jaworski omenil dvoboja Gniewosz-Woif in je klub sklenil izreči posl. Gniewoszu pismeno zahvalo, da se je zavzel za obrambo časti poljskega naroda.
Dunaj 11- novembra Včeraj se je zopet jedenkrat pokazalo, kako silno sovražijo Lueger in njegovi krščansko socijalni trabanti vse, kar je Češkega. V mestni hiši se je vršilo zborovanje socijalno demokratičnih krojačev. Lueger jim je dal prostore s pogojem, da se mora na shodu izključno samo nemški govoriti. Nekateri udeležniki shoda so hoteli češki govoriti, a prepovedalo se jim je to, vsled Česar so nastali škandali.
Dunaj 14 novembra. Nemška napredna stranka priredi dne 8. decembra v Brnu strankarski shod, kateri je naperjen proti shodu nemških nacijonalcev.
Dunaj 14. novembra. Avstrijska ladja „Fiundsberg" je prišla v Kijaočao, kjer ostane dva dni in odkoder odide v Sanghaj.
Budimpe&ta 14. novembra. Poslanec Ivanka namerava v zbornici preči tati zaupno pismo, katero je ministerski predsednik pisal trgovinskemu ministru in v katerem je zahteval, naj se neki inžener premesti. Pismo je bilo ukradeno.   Doslej še ni pojasnjeno, kako je
prišlo v roke posl. Ivanke, pač pa je policija prišla tata na sled.
Kaneja 14  novembra.   Zadnji toliki, častniki, vojaki in uradniki so zapustili Kreto,
Knnea 14. novembra. Ustaši so izjavili, da odlože takoj orožje, čim pride princ guverner na Kret«% kar se zgodi že tekom prihodnjih dni j. Tu se delajo priprave za sijajen sprejtm Občina jena predlog admiralov določili za okrašenje mesta 4000 frankov.
Pariz 14 novembra. Vest, da je Drey-fus umrl, se uradoma demtntuje.
v mi*11 »o v izubijani;
Dno 11. novembra: France Pristavi-, zasebnega uradnika sin, 17 mi'«., Kimjusne ulice st. 2, voda v glavi.
Stav. «3.    Deželno gledališča v Ljubljani. Pr.pr.sss
\ torek, &U4 18. novembru 1 stis.
Opera v 4 dejanjh, iz poljščine pivvkl IV dravski. Vtdasbil Stanislav Moumszko.   Kapelnik ^   Hilarij Benifiek.   K< žiser g. Josip Nolli.
Blagajnica se odpre ob 7. uri. Zadetek ob l[99* uri. Konec po 10. ari.
Pri predstavi sodeluje orkester c. in  kr. pešpolka St. 27. V petek, dne IS. novembra:  „Halkau. Opera Stanislava Moniuszka.
Meteorologično poročilo.
Visina nad morjem 30H-2 m.
s 0» m	Ć.ia opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura V "C	Vetrovi	Nebo	ii! tj m m
12.	zvečer	739 2	8-5	brezvetr.	jasno	
13.	7. zjutraj 2. popol.	73» 7 T.-J9 0	7-8 143	■1. svzh. sr. jzah.	megla jasno	00
*	9. zvečer	740-4	71	bI. jzah.	jasno	
14. •	7. zjutraj 2. popol.	742-3 742 3	9-3 11 5	»I. jng ar. vzhod	oblačno oblačno	0 0
■a 5 H	Srednja temperatura .sobote  in ne • in 6*6* nad normalom.				delje 102"	in 9-7«
dno 14. novembra 1898.
Bkupnt državni dolg v notah..... 1C0 gld. 95 ki.
biupni državni dolg v srubru    .... LC0 , 80 .
Avstrijska zlata renta....... 119 a 66 ,
ATstnjska kronska renta 4"'0..... 101 a 86 „
0;erakti zlatu renta 4°/0....... 119 „ 60 t
O^erska kronska renta 4°/0 ..... 97 , 85 ,
A7stro-«i|;erske bančne delnice     ,   ... 911 „ — „
Kreditne delnice......... 3b3 t 50 ,
London vista.........                                   , 190 » 60
Namaki drž. bankovci za 100 m.irk     .   . 58 . 95 ,
! ' mark............ 11 , 78 ,
90 frankov........... 9 t 64*/» .
4 aujsnstt bankovci.....i   .   . 43 . 90 .
f  kr. cekini........... 6 . rt8
Zahvala.
Globoko ginjeni po mnogobrojnih dokazih iskrenega sočutja povodom smiti nafie ljubljene soproge, oziroma matere in staro matere, gospo
Pavle Martin ak roj. Arce
za darovane lope vence in za mnogoštevilno spremstvo k zadnjemu počitku izrekamo vsem sorodnikom, pr.iateljem io znancem najprisr^nejso zahvalo, sosebno Se slavnemu „Slov. trgovskemu pevskemu društvu* za ginljivo petje.
V Ljubljani, 13. novembra 1896, (1777)
Rodbina Martinak.
Jako pripravna soba
se odda takoj ali s 1. decembrom na Miklošičevi cesti št. 8. (t775-i
IDcToro ohranjene
stelaže za branjarijo
Ponudbe d«  I H. t. m. na upravnistvo tega lista.
Proda se hiša
v kateri m nahiija prodajalnica, gostija in prodaja tobaka, po ugodni coni. Pogoj" nazunni poteutnik J. C IK'našnr v /♦■U*«ull»lh. (1734-41
m Usojam si naznaniti slavnemu občinstvu, da pre- (j.
™ vzemam in izvršujem točno naročila na W
4 kavo, čaj, olje, riž, makarone, delika- ► tese, sadje, ribe, vina i. t. d.
PoS ljatvi' v omotih po 5 kil oddajam po pošti, one od M) kr. naprej pa po železnici s povzetjem.
Take pošiljati e s«> izplačajo vsakomur, posebno p. n. krčmarjem, družinam in onim, ki rabijo za dom različne jestvine uli žele o raznih   prilikah nabaviti ai specijalitete, katerih  se na  deželi ne dobi, ali pa le zelo drago, n. pr.
morske ribe in rake, sveže sadje, fino olje 1.1 d
Glavni moj namen Jo razpošiljati dobro blago ln po nizki oeni.
Cenike razpošljem radovnljno in brezplačno. Za p  n. gg. trgovce imam poseben  cenik in zamorem dajati blago po talco nizkih  kup h, da bo no bojim kouknrence. 0J37—29)
Tudi * prejem »m  SAMtopatv»  In v-mko-|u*(« p«»*r«-<lot mijit.
Z odličnim spoštovanjem ndani
< 4 4 4 4 4
i
4 4 4 4 4 4 4
4 -v Trstu, v ulici San Francesca štev. 6.
> > ► >
> ► ► ► ►
► >
> > ►
Ces. kr. avstrijske £§5 državne železnice.
Izvod iz voznega reda
veljaven od dno 1. oktobra 1808. lota.
0<sh»«l Im I.JablJaue jn.V kol. l"-«-r* «ei TrbiC
Ob 12. uri 5 m. M noči osobm vlak v Trbiž, Beljak Celovec Franaeufeste, Ljubno; čez Selzthal v Ausse, Solnograd; ce« Klcin-Reifling v Sti>yr, Line, na Dunaj via Amstetten. — Ob 7. uri 5 m. zjutraj osnimi vlak v Trbiž, Pontahol, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj ; čez Selzthal v Solnograd j če/. Amstetter na Dunnj. — Oh lt. uri 50 m.dopnlndne osobni vlak * Trbiž, Pontahol, Beljak, Celovec, Ljubno, Seli thal, Dunaj. — Ob 4. ari 2 m. popotudne oBonni vlak v Trbia Beljak, Celovec, Ljubno; čez Selzthal v Solno^rid, Lor..,: - Gaste in Zeli ob jezeru, Inomost, Bregnuc, Cnrih, Onnevo Pariz; čez Kleiu-Reifling v Stoyr, Line, Rndojevice, Plzeu! Manjim. vki e, Heb, Francove vare, Karlove vare, Prago, Li;>sko, Duna^ via Amstetten. — Pruigtt v N«»v<* iu*-mAo t* v Ko čev|e. Mešani vlaii: Oh t;, uri 15 m. zjntraj, ob 19. uri ^>5 m. popoludne, ob 6. uri 30 u», mvečer — lBrlli«»«l v l4|ublJnno j. k. Progi la TrblŠm. Ob F>. url 4*i m. zjutraj osobni vlak t Duna> via Amstetten, i/. Lipskega Prage, Francovih varov, Karlovih varov, Heba, Marijinih vai-ov, Plznja, Bndejevic, Solno^rada, Lioca, Steyra, Anaseea, Ljubna, Celovca, Uel.aLa, Fr<iiiAenafegte. — Ob 11. uri 17 m, dopoludne osobni vlak z Diinaja via Amstetten. Karlovih varov, Heba, Marijinih varoT Plznja, Bndejevic, Solnogruda. Linca, Steyra, Pariza, Oeneve Curiha, Bregenca, luomoata. Zella ob jezeru, Lentl-Qaateiua Ljuhua, Celovca, Linca, Pon-tabla. — Ob 4. nri 57 m. popoln dne osobni vlak z Dunaja Ljubna, Selzthal a, Beljaka. O lovca, Franzensfeste, l\m-tabla. — Ob 9. uri 4 m. zvečer osuhni vlak z Duaaja, Ljubna. Beljaka, Celovcu Pontabla — Pro^m I« Nove^n uaei«4i» itn K«*cev}» Mešanivlaki: Ob H.nri 19 m. zjutraj,ob d. uri 3^ nx, popoludne in t-b 8. nri 3f> m. zvečer. — 0«lboil la l.)ult> IJttne d. k. v UaiiMilh. Ol 7. nri 23 m. zjutraj, ob 2. nri 5 m. popoludne, oh *i. uri 50 m iu ob 10. uri 2f> min. /.večer, zadnji samu ob nedeljah iu pravnikih v oktobra. — 1'rlboit v l.|ul»l|*uo d. k. la iiniuiilk«. Ob 6. ari ;">»> m. zjutraj, ob 11. ari H m. dopoludue, ob 6. ar 10 m. in ob. 9. uri 55 min. zvečer., poslednji vlak samo ob nedeljah io praznikih v oktobru. (1014jt
Već dobro ohranjenih in trpežnih
vinskih sodov
od 100 do 400 litrov |»ro<l» ftteliaii Klini. Žabjak štev. 9. (1751—3)
Dobro ii|><*ljJLiui
"b jo eu    3- r i j su
He od<lfi.
Več pove* A Kališ a posredovalni zavod, Jurčičev trg, Ljubljana (1773—1)
Prodajalno
v Št. Rupertu pri Mokronoga na Dolenjskem; z 2 sobama, kuhinjo in »kladidčem ic otlflfS v iiBjcm s 1. Jaiiuvarljeiii l§99.
Naslov pove upravnUtvo .81. N.u       (1632—9)
St, 392/Praes.
(1772-1)
Pri podpisanem magistratu razpisuje se služba
stražniškegfa vodje
z letno plačo 000 gld., eventuvalno služba polIcljKltCjgA llftllMlritK-iilkta z U-tno plato 500 gld , ali sauba |»olleljNli.e8jtk N4r»>iiikit
z letno plačo 450 g'd
Tu fllužbe so stalna in dobivajo nameščeni tudi naturalno obleko, obutev in dftjalnostno priklado, ki znaA.* 10° 0 plačo dotičnega plačilnega razreda.
Prošnje za fcs službe je vložiti pri podpisanem magistratu
<Io :iO. <1iić novembra t. 1.
ProSn o, katera mora biti pravilno kolekovana s prilogami vred, spiši p.onilec sam in jei prideni krw1ni list, zdravniško spričevalo iu izkazdo o posebni sposobnosti za službo, o znanji slovenskega in nemškega jezika v besedi in pinavi in pa o dozdarjem vedenji in službovauji, oziroma poslovanji.
Mestni magistrat \r Ljubljani
dne* 1 1. novembra 1898.
Knjigotržni kolporterji
lxhko jemljejo seboj lep ametnifiki predmet. Ilinlo'.r NuRHe, HuiiMJ.
Pouudbe pod fiifro „Verdieuot
1774)
L. Schwentner
knjigotržec
tt X-i3"UL"bl3stri-I, Dvorni trgr št. i
naznanjam, da sem rrevzel od .Narodne TiHkarne" v Ljubljani v izključno razprodajo Jurčičeve zbrane spise, potem letnike ln posamezne tevilke „ljubljanskoga Zvona" in vse one knjige, ki so izšle v založbi „Narodne Tiskarne44.
Te kn)iue so:
T LoBAGfil.
Filijala za Avstrijo: Filijala za Ogersko:
Dunaj, L, (liselastrasse i Pešta, Franz-JosefsplaU
st. i, v bidi društva. st. 6 in B, v hiSi drufitva.
Društvena aktiva dne 31. decembra 1*97..........kron 159,947.f>>M —
I..tni dohodki na premijah iti obrestih dne 31. decembra 1H97 . . . 2«,823.375-— M*-j letom 1H97 jo društvo izpostavilo 74ti8 polic z glavnico ... „ 67,881.862'— Prospekte in tarife,  na podlagi  katerih  izdaja  družba police,  kakor tudi obrazce za
predloge, daje brezplačno
jjiavna agentura v Ljubljani, vila nasproti »Narodnemu domu" pri O-^rićLoin-a. Zesclifeo-tuL. (1771-1)
Josipa Jurčiča zbrani spisi, zvezek I. do XI , broširan ;i tiU kr., elegantno vezan h 1 gld.
„Ljubljanski Zvon14, letniki II, III., V., VI., broširan :i 8 gld., vezan v Bontu^eve  platnice a 4 gld. 20 kr.;
— letniki VII   in VIII , bro&iran h
4 gld., vezan v Donaćeve platnice a
5 glrt. 90 kr ;
— letniki od IX do XVIII., broširan a 4 gld. 60 kr., vezan v BonaAeve platnice ;i 5 pld. 20 kr.
Fosamozno številke Ljubljanskega Zvona 4 po 40 kr.
Zbirka zakonov. I Kazenski zakonik, v« zan a 3 gld.
Zbirka zakonov II. Kaz. pravdni red, vezan h 2 gld. HO kr.
Zarnlkovl zbrani spisi. I. zvezek, broširan ;i .r>o kr.
Dr. Nevesekdo: ,.4000*. Povest, brofi. ;i 50 kr.
A. Aškerc: Izlet v Carigrad, bro9. h 20 kr.
Tnrgenjev: Otol ln sinovi. Roman,
hrofiirau :i 60 kr.
B e n e I - T f e b i z s k y j Blodne duše. Koman, brrisiran a i0 kr.
Lefebvre: Pariz v Ameriki, broširan :'i 50 kr.
Stat u o m in is u in bra: Caanlk a r-stvo ln naii časniki, broširano a 40 kr
Tolstoj: Knez Serebrjanl. Komun, brofi i ran a 70 kr.
— Đva romana, bro&irano u 70 kr. J e 1 i n e k JUkrajlnske dume, Povest,
brofi. a 16 kr. Ilulevv: Dnevnik, broširan h 15 kr.
— Rasne pripovedke, broširane k 40 kr.
— Dve povesti, brofi. a 25 kr.
T h e u r i e t:   TJndlna.  Povest, brofi.
k 20 kr.
Souvestre:   Vllenskl brodnik.
Povest, brofi. a 15 kr. Jurčič: Listki, brofi. ;i 15 kr.
— Gregorčičevim kritikom, brofi. h 30 kr.
Avstrijski patrijot: ,,Partel-wesen der Slaven", brofiu-ano a 6U kr. 9
— Štiri novele, brofi. a 20 kr.
BSjr L Schvventner sprejema in oskrbuje naročila na vse w> modne žurnale, na vse domaće in tuje časnike ter knjige.
ledajatelj in odgovotni undnik*. Josip Nolli.
Laatutna iu tisk .Naredne Tiskarne*.
08
9129