Postnlna pfačana ▼ CO'ovlnL Leto ui. m 9. V Uamioni, v smio 11. jannnla NZB. cena Din r Izhaja vsak dan popoldne, izvxemSi nedelje in praznike. — Inserati do 80 petit * 2__ Din, do 100 vrst 2.50 Din, ?e$i interati petit vrsta 4— Din. Popust po dOgOVOHL iDSeratni davek posebej. >Slovenski Narod< velja letno v Jugoslaviji 240.» Din, xa inotemstro 420.— Din. Upravništvo: Knaflova ulica St 5, pritltčfe. — Telefon 2304. Uredništvo: Knaflova ulica it 5, L nadstropfe. — Telefon 2094. Dr. Dinko Puc potrjen za župana Razkrinkana klerikalna intriga proti avtonomiji Ljubljane Ukaz o potrditvi dr. Puca je bil podpisan že pred štirinajstimi dnevi, a klerikalci zavlačujejo objavo. — Zadoščenje dr. Pucu za klerikalna obrekovanja. Beograd. 11. januar ja. Kakor doznava va§ dopisnik, je krali z ukazom od 28. decembra potrdil dr. Dinka Puca za župana mesta Ljubljane. S tem, da je dr. Dinko Puc potrjen za župana, mu je bilo dano najsijajnejše zadoščenje za klerikalne klevete proti njegovi osebi, ker je znano, da je vlada uvedla preiskavo na podlagi obrekovanj ki so jih klerikalci razširjali o njem v naši javnosti in spravili ćelo v Narodno skupsčino. Zanimivo je, da je bil ukaz o potrditvi dr. Dinka Puca za Ijubljanskega župana podpisan že v starem tetu, da pa doslej še ni bil objavljen. Ni dvoma, da vlada zadržuje objavo ukaza iz političnih razlogov na zahtevo klerikal-cev. Govorili smo o tem že včeraj. Kle- rikalci namreč s svojimi intrigami zavlačujejo proglasitev potrditve, ker ho-Ček> čimbolj zavleči normalno poslovanje ljubljanskega občinskega sveta, da bi mu ostalo na ta način manj Časa za razpravo o proračunu; z abstinenco pri proračunski razpravi bi povzročili nato razpust občinskega sveta ter postavili na magistrat klerikalni gerentski svet, ki naj bi bil klerikalcem še bolj uslužen od sedanjega komisarijata. Klerikalne intrige so prozorne in so bile že ponovno razkrinkane. Potrditev dr. Puca od vlade, v kateri so zastopani klerikalci sami, pa je nov dokaz nemoralnosti sredstev, kl se jih poslužuje klerikalna politika. Ljubljansko prebi-valstvo pozna zdaj že dovolj Gabrov-škove metode političnega boja in bo zato ob priliki ž njim še bolj temeljito ob-računalo, kakor je pri zadnjih volitvah. Kmečko demokratska koalicija za pospešenje davčne reforme Posredovanje šefov opozicije pri predsedniku Narodne skup-ščine- — Davčni zakon naj priđe prv? v razpravo« — Članek dr, Žerjava v beograjskem »Vremenu«. — Beograd, 11. januarja. Posl. dr. Žerjav objavlja v današnjem »Vremenu« izjavo, v kateri naglaša, da je stopilo vprašanje neposrednih davkov v prvo vrsto državnih življenskih proble-mov. Ker je vlada odstopila od zahteve po uvedbi dohodnine, ni sedaj nobenih resnih tehničnih težkoc za uvedbo no-vega zakona o neposrednih davkih, ker določa samo davčne oblike, ki že sedaj obstoje. Gre samo še za davčne stop-nje. Ko se bodo določile davčne stop-nje ne bo nobenega vzroka, da bi se zakon ne mogel takoj oživotvoriti. Po-slanci Kmečko - demokratske koalicije bodo vsako zavlačevanje uzakonitve novega zakona o neposrednih davkih smatrali kot casus belli. Največjo na-pako je storila vlada s tem, da je odložila določitev davčnih stopenj na zadnje, dasi tvorijo bistvo zakona in dasi bi jih morala predložiti že od vsega početka zaradi stvarne presoje daleko-sežnosti predloga. Vlada je s takim po-stopanjem mnogo pokvarila. Dr. Žerjav končno naglaša, da so velike reforme mogoče samo s sodelovanjem najbolj-ših sil v vsej državi. V sedanjem položaju pa so nemogoče. — Beograd, 11. januarja. Kakor se doznava iz opozicijskih krogov sta v imeSti Kmečko - demokratske koalicije dr. Gregor Žerjav in v imenu zemljo-r^dnikov posl. Joca Jovanović posetila predsednika Narodne skupščine dr. Nlnka Periča ter zahtevala od njega pojasnila o bodočem delu Narodne rkupščine. Zahtevala sta, nai se Narodna skupščina čimprej sestane ter postavi kot ena prvih točk na dnevni red zakonski predlog o izenačenju davkov, ki bo tedaj v odboru že gotov. Razun tega so šefi opozicije zahte-vali, naj predsednik Narodne skupščine pozove zunanjega ministra, naj ob priliki sestanka Narodne skupščine poroci v plenumu o incidentu, ki je nastal povodom odkritja tihotapstva orožja na Madžarsko na obmejni postaji v Mo-noštru. Dr. Kežman se umi ka Njegova akcija ni naperjena proti HSS, — Gre samo za nredi-tev osebnih zadev, — Skupina dr. Nikića bi se rada vrnila v v stranko. — Zagreb, 11. januarja. Kakor se doznava, vlada v vodstvu HSS razpoloženje, da se n-apram akciji dr. Kežmana nastopi čim energičneje in v skrajnem slučaju pred-laga izkijučitev dr. Kežmana iz stranke. Zdi pa se, podpira Včeraj je imela skupina bivših poslancev HSS sejo v hotelu »Esplanade«, na kateri se je razpravljalo o tem vpraSanju. Kakor se doznava, stoji ta zade-va razmeroma dosti ugodno in je bila dobro sprejeta tuđi od vodstva HSS. BivSi poslanci se izrekajo proti akciji dr. Kežmana in Izjavi jajo, da je v sedan:em trenutku Škodljiva. Velik protestni shod proti neznosnim davkom __ Zagreb, 11. januarja. V petek 13. trn. ob 11. dopodne je napovedan velik protestni shod, katerega se oficijelno udeleže zastopniki 55 gospodarskih organizadj, ki spadajo v področie zagreb§ke Treovske zbornice. Na dnevnem redu shoda je protest proti prevelikim in neeflakomerno razdeljenim davčnim bremenom. KATASTROFALNO NARA-ŠČANJE DUNAVA — Bratislava, U. ]annar]a. Ker Doaav našlo narašča in ker preti nevarnost velike poplave. Je bila vlada naproSena, naj polije na pomoć nove oddelke voJaStva. Nadal]uje]o se z vso nafli-co đela pri obrantbnib nasipih, kljub tema pa so že nek&tera predmestja poplavljena. Te đni Je divjal v Tatrah ve4ik vihar, tako da so bile pre-kinjene v«e brzojavne in telefonske zveze. Vihar je g&htevtl tadi več C4ovt«kflj trtev. Posledice nespametnega državnega gospodarstva Finančni odbor je začel đanes z razpravo o ministrstvu javnih dd — Porazni podatki ministra dr. Šumenkovića. — — Beograd, 11. januarja. Finančni odbor je včeraj sprejel proračun vojnega mini-strstva, danes ob 10. dopoldne pa je začel z razpravo o proračunu ministrstva za javna dela Mraister dr. Uja Sumcokovič je podal obširen ekspoze, v katerem je na-glašal, da je proračun za 10% manjši od sedanjega. Na zmanjSanje proračuna je pri-stal, ker je hotel, da bi bil proračun realen in ker je upošteval težki finančni položaj države. V letošniem proračunu so mašali osebni izdatkj n'egovesa ministrstva 85 milijonov Din, sedaj pa našajo 69 milijonov. Inže-njerji v velikem številu zapuščajo državno službo, ker so preslabo plačanL To je velika izguba za državo. Od prevrata pa do danes je odšlo že 411 inženjerjev v privatno službo, kar ni čudaio, sai imalo inženjer-ji v državni službi polovico manj plače kakor njegov šofer, Z osobjem, ki ga ima še na razpolago, ne more minister izvesti nobenih večjih del in zadostuje komaj Ta vzdrževan'e čest. Zahteval bo zato. da se velik del po-s!ov njegrovega resora prenese na oblastne samouprave. Sploh bo delal za čim širio dekoncentracijo svojega minlstrsiva. V državni upravi pa ostane samo 95Oo km cest, vse druge ceste pa naj se izročiJo v oskrljo saoKHipravam* Državne ceste bi ostale sa- mo one, ki bi vezale prestolnico s posa-niemimi pokrajinami ter važnejša prometna središča med seboj. Za pcdporo samoupra-vam v svrho vzdTževan-ja čest ie dolo^en kredit 4 milijone EHn. Krediti za ceste so premajhni, upa pa, da se bo dalo s posoji-lom kai več doseči. Za tem je minister govoril o delih pri sgrađbi nove Narodne skupščine ter izjavil. nočniaki so morali (31 po številu) rornati v policijske zapore radi javnega nasilstva, ker so se upirali služfrujočim stražnikom. Radi javnega nasilstva je bilo podanih 58 ovadb. Radi zlorabe uradne oblasti sta bila dva aretlrana, dva pa samo ovadena. Kazenski zakon ima tuđi paragraf, ki se rtamaša na spo5tova«ie vere. Dva sta bila aretirana, ker sta se hudo pregrešila proti temu paragrafu, eden pa je bil ovaden. Ljubljana kljub svojemu obmejnemu položaju v splosnem ni gnezdo drznih a4x»-šev. Le mimogrede se razbojniki, tolovaji in svedrovci zatekajo v LJubljano, kjer hitro opravijo svoj posel in izgmejo. Naj več posla dajo policiji uzsmoviči, drugi zločinci nišo tako pogosti. Pretepači so pridno na delu, toda v letu 1927 je bilo radi težke telesne poškodbe arettranih le 10» a ova-denih 14. Radi umora ie bilo prijetih 5 oseb, a 1 ovarena. Požfcalc» so se tuđi v mestu pojavili in so bili 3 aretirani. Ro-parji se splošno izogibak) mesta. Aretira-nih je bHo 6, a 5 ovađenih. Policija Je lansko leto aretirala kar 132 tatov, a le podala 86 ovadb radi tatvrae. Radi pooeverbe je bilo are tiranin 18 oseb, a ovađenih 18, radi goljirfije aretiranifi 19, ovadeoih 25. MALI PREGRESKI IN PRESTOPKL Obsežna je statistika malih presreškov prestopkov. Aretiranih je bilo radi pre-stopka proti javnenra redu in miru 12 oseb, ovađenih 14, radi prestooka proti javnhn napravam aretiranih 23, ovadfciih 10. To so po večini mladi ponočn-i^ki. ki podirajo ograje. premikajo klopi in rušljo Javne nasade. Radi prestopka proti telesni varno-sti je tik) aretiranih 17, ovađenih pa 618 oseb. Radi prestopka proti varnosti tujega imetja ie bilo aretiranih 171, a ovađenih 573 oseb. Dezerteriev ie v Ljubljani razmeroma malo. Aretiranih je bilo 7, a 3 so bili prijavljeni. Radi nedovoljenega nošenja orožja je bilo ovađenih 37 oseb, a 86 strank radi prestopka proti z-glaševalnim predpisom, ker so imele na stanovanjih razne sumlji-ve neprijavljene osel>e Vozniki in avtomobilisti so imeli lani mnogo sitnosti na policiji. Radi cestnopo-liciiskega reda ie oilo prijavljenih 2031 vozni kov oziroma kolesarjev. Radi avto-mo-bilskih predp;sov je bilo prijavljenih 362 lastnikov avtomobilov. 41 avtom-obili-stov je plačalo 17.238 Din globe. GOST1LN1CARJI IN PONOCNJAK.1 Tuđi gostilničarji irnajo mnogo posla s policijo. Radi samovoljno podaljšajo policijsko uro, zlasti, kadar se zbero v gostilni veseli ponočnjaki Prijavljenih ie bilo lani radi prekoračenja policijske ure 380 gostil-ničarjev, ki so plačal' precejšnje kazni. Razgrajači, pijanci in ponočnjaki so bili tuđi zelo agilni. Radi kaljenja nočnega miru in razgrajanja ie bilo prijavljenih 553 oseb. Skupno z gostikiičarii in drugimi pa so po-nočnjak bogato založili blagajno mestne občine, kakor tuđi občm Zgarnja Siska, Vič in Moste. Na globah radi razgrajanja, kaljenja nočnega miru, prekoračenja policijske ure in sličnih prestop-kov je policija iz-tiriala 89.635 Din, od katerih je dobila mestna občina 81.780, Zg. Siska 640, Vič 3590, Moste 3625 Din. Zg. Siska je torej Se »ad'boli mirna MORALA V LJUBLJANI. Prav zanfrniva ie rudi statistika morale. Radi spolnega nasilstva je bilo lani aretiranih 10 oseb, a 14 ovađenih, radi javne nemoralnosti je bHo aretiranih 9, a ovađenih 25 oseb. Velika nadlega so mestu vlačugarji m tajne prostitutke. Radi vlaču-garstva in prostitucije je bilo aretiranih 383 oseb, a ovadenih 52. Radi odprave te-lesncga ploda aretiranih 6, a ovadene 3 osdbe. Celokupno je bilo lani aretiranih 783 oseb, a 5250 ovađenih. Od aretiranih oseb je bilo iiročenih v zapore deielnega sodišča 272 moSkih in 37 žensk, v zapore okrajnega Godi&a pa 306 moških in 168 ieosk. Odgo-nov je bilo 173, a izgoaov 13. SAMOMORI, NESREĆE IN P04ABL Samomorilna manija se v Ljubljani raz-meroma še ni hudo razpasla. Lani je bilo 14 s&momorov in 16 poskuSenih samomorov. Neereč in nezgod je bilo precej. Smrtne nesreće so bile 4, smrtnih netgod pa 62. Re-Sevalna potUja in policija sta imeli obilo posla. PoŽarov vecjih oriroma manjSih j© bilo lani 90. POLICIJSKE KAZNI Policijsko je bilo kaznovanih 4061 oseb Vadi raznih prestopkov, naj več radi cestno- polidjskega reda. V policijBkem zaporu je prestalo kaien 518 oseb, druge *o plaCnl« denarne globe. POLICIJSKI DNEVNIK. Policijsko ravnateljstvo izdaja dnevno po-seben dnevnik, \aaiva se >Politijski dnevnika. Lani je i^el v 42£4 Itevilkah. Vsaka iidana Stevilka iziđe v 960 kvodih, ki jih dobe oroiniške izostaje ljubljanske in mariborske oblasti ter vse naše in dunajsk« policijske oblasti. V dnevniku je bilo objavljenih 4611 zasledovanj, 212 »lučajev pone-verb in goljufij, izvršenih v Ljubljani. ftt«v vilne so bile poizvedbe po raznih zlotinoih. Zanimivo je, koliko zna^a Skoda, povuo-Č^na po tatvinah, goljufijah in ponererbah v primerih, objavljenih v >Policijskem dnevniku r. .*'-oda je inašala v Ljubljani 900.4«7 Din. od teg* je bilo 386.266 Din poravnanih, ostanek pa neporavnan. V primerih ixven Ljubljane pa 5,181.294 Dio, od katerih i« bil povrnjen znesek 1,341.565 Din. V primerih ki se nanašajo na kraje ir\en drtave, pm znaša škoda 15,473.511 Din. V tehničnem oddelku je bilo lani fotografirani!] 290 oseb, 4 fotografije so pa napravili na kraju zJočinov. Daktiloskopiranih je bilo 277 oseb. Policijski pes je lani nastopil v desetih primerih težjih zlotmov. SestKrat se )« dobro obnesel. Lakota tuđi v Dalmaciji — Zagreb, 11. januarja. Kakor v Herc* govini vlada tiKli v mnogih krajih Dalmacije velika lakota me-d prebivalstvom. Tako poroča »Narodna politika« iz DalmacHe, skem okraiu. Pogajanja z Italijo — Rim, 11. januarja. Listi objavljajo ve«ti ie Beograda, da je bil med dr. MarLnkovičern in Bodrerom dosežen srvoraium o podaJj^anju jugo-slovensko-italijanske prijateljske pogodbe za iest meseeev, kasneje pa ta pogodba ne bi bila več podaljšana. Te dni se ima prijeti službena izme-njava misli o vseto nereSenih viprašanjih. Ne iz-kljuiuje se možnost. da priđe v kratkem do sestanka med dr. MarinkoviOem in MusoUinijem. Veruje se, da se ta pokajanja ne bodo dolgo z«-vlačevala ln da bodo uspešna. Italijanstki listi beležijo kot eno glavnih zaprek za ureditev od-nošajev med Beozradom in Rimom zadržanje beograiskih političnih krogov najpram nettunskim konvencijam, ilev, 34/69 in 39/78, I, II. III. monte, fco. va* meja po 435. ZAGREBŠKA BORZA. Devize: London 276.45—277.25, Newyo** 56.64—56.84, Pariz 223—225, Milac 299.77—301.77 Carih 1093—1096. Amsterdam 22.90—22.96, Berlin 1351—1354, Dunaj 800.1—803.1, Praja 168— 168.8. Efekti: 7% investij. posajik) 1921 % f raj 73.25, Beograd 9.13, Pra^t 15J61. Stran 2. •SLOVENSKI NA KUD« dne II. januarja 1028. s#cv 9 Dr. Demeter Bleiweis-Trsteniški I Sina primarija, ravnatelja in ljub« ljanskegt podžupana dr. Karla Blei« weisa in vnuka «očeta slovenskega na* roda», zdravnika, urednika in politika dr. Janeza Blciwcisa, ni več. Dr. Dc* meter Blciweis, icredno simpatiČen moŽ in veleugleden zdravnik specijalist je odšel prosto voljno v smrt. Pokojni je bil popularan ne le po Ljubljani, nego znan po vscj Jugoslaviji. Zato je vest o njegovi nenadni, tako tragični smrti bolestno odjeknila v vseh slojih naše« ga ljudstva, zlasti pa še naše Jnteligen* ce. Pokojni je bil rojen dne 3. aprila I. 1871 y Ljubljani, kjer je absolviral gimnazijo in bil promoviran za doktor* ja vsega zdravilstva na univerzi v Gradcu oktobra 1897. Nato je bil leto dni volonter na medicinski kliniki v Grrdcu, od 1. aprila 1898 pol leta vo* jaškega zdravnika namestnik v ljub« ljanski garnizijski bolnišnici, nato vo* lonter asistent na medicinski kliniki v Gradcu, kjer je napravil fizikatni iz* pit; od julija 1901 je bil volonter na laringološki kliniki na Dunaju, od ja* nuarja 1902 do 1. avgusta 1913 pa mest* ni zdravnik ljubijanskega mestnega fi-zikata. Nato je bil sprejet v državno službo kot visji okrajni zdravnik. Med vojno je bil vojaški polkovni zdravnik, po prevratu šef deželnega zdravstva in končno šef Okrožnega urada za zava--rovanje delavcev. Obenem je ves čas »zvrševal kot veleugleden specijalist privatno prakso ter je imel mnogo pa* cijentov z boleznimi v grlu, nosu, uše* sih ter sploh z notranjimi, zlasti pljuč* nimi obolenji. Bil je med prvimi, ki so začeli sistematično borbo proti tuber* kulozi ter je imel več javnih preda van j iz svoje stroke. V «Slovenskem Naro* du» in mesečniku »Slovenska Gospo* dinja» pa je priobčeval v lepem jeziku in slogu svoje popularne zdravniške razprave. Izdal je tuđi nekaj zdrav* stvenih brošur in bil pred leti sploh ja* ko agilen in produktiven delavec na medicinskem polju. Še kot akademik je kazal svojo od« ločno radikalno narodno zavest ter je bil prvi predsednik slovenskega aka* đemskega ferijalnoga društva «Save», ki je takrat energično krotila ijubljan« sko prepotentno burševstvo. Dr. Dc= meter Bleiweis Trsteniški je bil pač žc tedaj najvrednejši zastopnik eastno, značajno nastopajočega in ponosno nas rodnega akademskega dijaštva. Vcdno do skrajnosti korekten v svojem nasto* panju, eleganten in družabno verziran mož, je izkušal med vojno kot polkov« ni zjdravnik elovekoljubno vplivati na svoje nemške, vsemu slovanskemu vo* jastvu večinoma sovražne kolege. In užival je tuđi med njimi ugled pravega gentlemana, kar pa so mu nekateri ro-jaki zamerili in mu delali krivico, ki je ni nikoli prebolel. Kot mestni fizikatni zdravnik se je intenzivno bavil z Ijubljanskimi higi* jenskimi napravami, ubožnicami in šo* lami ter se je dolga leta z vso resnobo odličnega strokovnjaka udeleževal ne« številnih gradbenih komisijonalnih ogledov. A po prevratu je doživel več krivic s strani sovražne mu politične stranke ter se zato omejil le na Okrožni urad in privatno prakso, ki sta mu dajala itak dovolj in hvaležnega dela. Nenad* na smrt ljubljenega sina ga je močno potrla. Zadnja leta se je odtegoval družbi in ko je začel bolehati na srcu, očesu in na pljuČih, se ga je lotevala vcdno bolestnejša melanholija in hipo« hondrija. Tako si je simpatični mož v trenotku silne duševne potrtosti in zdvajanja nad bodočnostjo sam za* ključil življenje, ki je resilo in olajšalo življenje tolikerim prijateljem, znan* cem in mnogobronim pacijentom obeh spolov in vseh starosti. Ohranjen pa mu ostane spomin blažega, nesebične? ga zdravnika in celega moža. Dr. Bieiweis kot šef-zdravnik OUZD S smrtjo dr. Demctra BleiveisasTrste* riskega je z-adel fežak udarec tuđi Okrožni i«rad iMi zavarovanje delavcev, kajti urad je izgirbil ž njim svojega neumornega in požrtvcvaln-cga šef-zdravnika, Ves čas od svojega imenovanja za šefzdravnika OUZD, od leta 1921 dalje, je di\ BIeiweis deloval ra socijalno zdravstvenem polju v pro* spe-h javnosti, đelavstva in zavoda. Tzdal ie tuđi knjižico o zdravstvenih nalogah so* cijalnega zavaravanja. Z globokim raz* umivanjem in vso Ijubeznijo je bil vdan socijalnomu zavarovanju in znal je potom strckovnih, nadvse zanimivih člankov v dnevnikih, v «Radniški Zaštiti«, socijalno politični reviji OUZD, zainteresirati jav* nost za socijalno zavarovanje in ji predo* čiti njega pomen iz gospodarskega in zdravstvenega vidika. Posebne zasluge si je pridobil z ustanovitvijo modernih ambu* lane. zlasti ljubljanske, ki je opremljena. % vsemi modernimi pripomocki z& diagnosti* ko in terapijo. Ustanovil je Rontgeno-v in« štitut, ambulanco v Mariboru, Celju in Ptu* ju, posebno pažnjo pa je posvečal profitu* berkulozni organizaciji irrada in vodil bor* bo proti revmatičnim obolenjem. Naloga šef*zdravnika OUZD je težka, kajti boriti se ima z raznfcni predsodk! jav* nosri, ki 6esto nima razutnevanja za soci« jalno zavaTOvanje. Dr. Bleiweis je znaJ so* cijalno zavarovtnje popularizirati, predočil je javnosti, da nudijo bolnice blagajne v polni meri zadostno zdravniSko pomoč, s svojo koncilijantnofitjo, fin4m in taktnim nastopom je znal izgladiti razne spore, strogo pa je iMstopal proti vsakeimi izko-riKiaju ali maiverzacijam. Pokojni je bil izvrsten upravni undnik, kot zdravnrlc strokovnjak in izređeo prak* tik. Zato je umljivo, da bo OUZD težko ndkovan kot bivši namestnik zdravstvenega referenta v higijeni in pobijanju nalezljivih bolezni. V zdravstveno adminiMrativneni pogledu je bil le on poklican, da je mederno uredil OUZD. Xapram bolnikom je bil pokojnik skr.ijno Ijubezniv in p svojo potrpežljivostjo si je znal pridobiti tuđi vsl^d ptoio vzgoje zaupanje sirše^n ob?in«tva, pa tuđi naklonjenost vseh svojih kolegov. Udejstvoval se je tuđi znanstveno. Pri-občil je mnogo olankov v dunajskih medicinskih Hstih in revijah. V zadnjem času so konstatirali pri njem kronično vnetje prsne mrene, ki ni napredovalo in koučno bel (mreno) na obeh očesih. Morda ga je zadnja bolezen tako duševno potrla, ia je izgubil ve?elje do življenja. Zvest sotrudnik «Slov. Naroda» Dr. BleKveis se je uspešno udejstvovai tuđi kot publicist. Več let je urejeval zdravstveno rubriko »Slovenskega Naroda« iu priobčeval v njem poljudne članke o mo* dernem zdravstvu, s katerhni je populari* ziral zdravniško strcko in dajal ljudem praktične nasvete glede higijene in tečenja najrazličnejših bolezni. Njegove razprave so vzbujale splošno pozornost tako med širLimi sloji. kakor tuđi med strokovnjaki. \T vSlovenskem Narodu« ju obj&vil ćelo vrsto iz-redno zanimivih in poučnih člaukov r. zdravstvu. Ni bilo bolezni, kateri bi ne posvetil svoje pozornosti. Tudii kot publi* čist je pokojni dokazal, da inu je blagor bližnjega pr\i ukaz. Naši Čitatelji se goto« vo spominjajo dr. BIeiweisovih člankov o zdravstvu, iz katerih so mnogi črpali nasve* te za lečenje in za borbo proti nalezljivim boleznim. Med številne pokojnikove zaslu^ gc moramo prišteti tuđi njegovo plodonos« no udejstvovanje na pojblicdstičnem polju, ki tvori poleg praktične medicine važno po* glavje zdravstva. Kot bivšega dolgoletnega sotrudoika ohrani naše uredništvo dr. Bleiweisa v traj* ne-m hvaležnem spofninu. Oboroževanje Madžarske Na miroljubna zagotavljanja Madžarske in na vneta posredovalna prizadevanja Italije se je lansko spomlad konferenca vele-poslaiiikov odločila za ukinitev medzavez-niške kontrolne komisije, koje naloga je bila, bdeti nad striktnim izvrševanjem voja-ških klavzut trianonske Zulumcar«, v drugem dejanju, baš na najlepšem mestu. je nastal v galerijski laži št. 4 velik hrup, ki so ga spremljale psovke in klofute. Predstava se je namah prekinila, luCi so zasvetile, radovedno občinstvo ie vstajalo s sedežev in stegovak) vratove proti kraju, cd koder se je hrup r.einoteno dalje razlegal. Kaj je bilo? Vsakdanja komedija. Nje specijaliteta bi bila kvečjemu v tein, da si je ubrala za svoje torišče gledališko ložo name-sto srledališkega odra. Prevaran mož je bii opazil med odmorom svojo ženo v družbi mlađega moškega in to mu je šio tako na živce, da je vdrl s svojim .bratom v ložo in medrem, ko je brat mikastil iznenaJeneira mla-deniča. i a on s krepkimi priimki obkladal boljšo polovico, ne oziraje se na to. da sta bili v loži še dve neznani dami in da Ta-lijin hram ni baš primemo prizorisce za intimne zadeve, ki jih imajo ljudje med seboj. V ravnateljevi pisarni, ka-m-or se je s pomoć jo dežurnega žandar-ja komaj posrećilo spraviti vse štiri akter je te tragikomedije, so dognali, da je mož dr. Dušan Pavlović, žena in'e-gova žena Julija in nje Romeo neki Vi-daković. Zadnji je izpovedal, da je ge. Juliji samo družbo delal (kaj pa dru-gega?) in da je to dama, ki si Iahko svojo družbo izbira po mili volji, ker vodi že dalj časa proces za ločitev svojega zakona. Ko so vzeli vse to na protokol, so četvorico izpustili. G. Vi-daković je spremljal go. Pavlovićevo na en konec ceste domov, g. Pavlović je odšel s svojim bratom na drugi konec in z neznano kakgnimi občutki bogve kam. Občinstvo pa je ostalo do konca predstave v gledaJišču in živahno komentiralo dogodek, ozirajoč se neprestano proti prazni loži. Mislimo, da bi plaćalo rade volje še enkrat, če bi se smel teater v teatru nadaljevati. • . V pondeljek zvečer je prišel v malo prenočišče »Union« 0 v Zagrebu mož bedne zunanjosti, k\ si je naročil sobo. Rekel je, da se imenuje Viktor Njem-šić, da je železniški uradnik. 3Q-leten in da stanuje v Novi vesi številk^a ta in ta. Ostal je nekaj časa v gostilniškem prostoru navidez zelo vesel. Nato^ je šel spat. Drugo jutro so zaslišali iz nje- gove sobe težko stokanje. Vse osobje je prihitelo gledat, kaj je. Na postelji so našli Njemšića v popolni nezavesti, s smrtnLmi sragami na čelu. Rešilna straža ga je takoj odpeljala v bolnico, kjer so ugotovili, da se je zastrupil s strihninom. Kmalu nato je umri, ne da bi se zavedel. Kakor je dognala preiskava, si je vzel življenje, ker je bil že dolgo brez službe in so postajale njegove življenske prilike vsak* dan obupnejše. Bil je prej železniški urad-nik in so ga reducirali. Živel je s poso-jili prijateljev, stradal je. upniki so pritiskali nanj. Tako je sklenil koncati si življenje. Gospodinji je večkrat izjavil, da tako ne pojde dalje in da se bo usmrtil. Ko je bil zadnjič na stanovanju, ji je dejal, da gre v Beograd ,kjer dobi mesto v ministrstvu. V Zagrebu je imel ženo in otroki. s katerima pa že več mesecev ni živel. Njemšića opisuje gospodinja kot vrlega in treznega moža. V Sisku se je primeril tragičen slučaj. Dvajsetletni Stjepan Gregorić iz Peščenice je obiska] svojo v Sisku po-ročeno sestro. Baš na božične praznike je.izgubil zaradi nesreće očeta, pa se je menil v Sisku v veseli družbi y svoji žalosti nekoliko raztresti. Ko se je vra-čal domov. ga je spremljalo na vozu nekaj prijateljev. Med njimi je bil tud! kovač Blažeković. ki je po poti streljal iz samokresa. Na nesrećo je ustrelil enkrat tako nerodno, da je zadel Grego-rića v ćelo. Ranjencu nišo mogli pri operaciji potegniti krogle iz možganov in bo najbrže umri. Pred pol leta so premestili iz Sarajeva v Bihač mlađega policijskega narednika Petra Janešića. Tu se je se-znanil s hčerko svojega komandanta Tankosića. Med njima se je razvila kmalu običajna ljubezen. ki je pa začela pri Tankosičevi, kakor se zdi, v zadnjem času, kar se globine tiče, po-pušćati. Janešić si je to stvar vzel tako k srcu, da je sklenil izvršiti samomor. V pondeljek zvečer se je napotil v sobo svojega oddelka. Tam se ie delj časa razgovarjal z nekim stražnikom. Nato je odšel na hodnik, k'jer si je po-gnal iz samokresa kroglo v desno sen-ce. Ni upanja, da ostane živ. Pri njem so našli nekaj pišem, katerih vsebina ni znana. Pr os veta Repertoar Narodnega gledališca v Ljubljani. Drama: Začetek ob 20. 11. januar ja. sreda: Gostovanje Šcntjakob&kc^a jled. odra »Igra v gradu«. Znilane cene. Izv. 12. Januarja, četrtek: »Mnogo brupa za nič«. B. 13. januarja, petek: »Đoljši so«podc. C. 14. janaarja, sobo ta: ob 15. ori popoldne: »Dva bregova. Dijaika predstava pri soižanih cc-nah. lzven. 15. januaria, nedcija: ob 15. uri popoldne: »Sne- guljčica in Skratje«. Ljudska predstava pri zuižanib cenah. Izveo. — Ob 20. uri zvečer: Ukroćena trmoslavka. Ljudska predstava pri znižanih cenah. lzven. Opera: Začctek ob pol 20. 11. januarja, sr ©da: »Čarobna piščal«. Red B. 12. januarja, četrtek: Zaprto. 13. januarja, petek: Orlov, opereta. Gostujeta Ćlaoa mariborske operete fdč. Lubejeva in i. Haraatovič. lzven. Zniianc cene. 14. januarja, »obou: »Madame Đutterfly«. Gos- tuje «ospa StaUer-Stotter in baritonist Ne-ralič. Red A. 15. januarja, nedelja: ob 15. uri po^okine: »Poljska kric, opereta. Ljudska prdestava pri zni-žanih cenah. lzven. — Ob 20. ori zvečer: »Zaljubljen v tri oranže«. Uodska predstava pri znižaoih cemh. lzven. Ljubljanska opera Sinoči ie eostoval z Josio Križ a i iz Zagreba drusrtč v vseh Stirih basovskih partijah HoffmaJinovih Dripovedk. Bil je sijah« pri fflasa in ie irveliavlal svojo ve-Mko pevsko umetnost. iwedijo obsežnost, proinost in prodornost svojesta materijala z narvečihn usDehom. Ariio z zrcalom je moral ponoviti in ic žel zanJo ter koncem vseh deian-i navduSene aplavre. Naš roiak KHžai Je prav te drri !aWco obhatal ŽOletnico svejeea opemega delovania. Naglo se je razvH na našem odru v odHciieea pevca izvrstne hrre ter se povrpel do ugleda ene-ga najholj** iu*oslovenskih basovskih uroctoikov izredno velikega repertoaria. visoke pevske inteligence in mrav tako Dri-jetnejsa. zmagovito zvonkeaa glasu. Dobro-doSel nam ie vselel. Nova delitantka ie bila srnoči gospa Čadeževa iz Lftibliane. NastopCIa ie kot kurtizana CHulietta. torei v partiji, ki ic itralskl ćelo rutitilranl Devki težka na!oca za delitantko pa ne4«vrS?»iva. Oosoa Cade-ževa ima neoporečno velik materijal, k! ga pa ni moda dovolj uvcliaviti. bodfei rad očfvidno moćne treme ali nedovršene*« šo-bnia; tato tuđi njena vokaltzaciia ni dobra N!en nastop v tako kočliivi oactiti ie b'1 torei mnogo prezgoden. Uprava bi deli 'nmk ne smela izpostavliati v nalogah. v katerih mora vsakdo 2e predvidevati. da so neizvedliive. Ooerna umetnost ie težka in zahteva dolgoletnih serioznih priniBv; zato govorimo o nji s spoštovaniem. Vses^a priz-nanin vredna ie ambicva simpatične ljubljanske dame in nieno stremljenje na polru umetnosti ie nad vse pohvalno. Toda začela ie pač preoozno. Rad pa konstatiram, da uživa v družbi mnoso simpatii in je prejela v vzpodbudo več cvetličnih dar!!. Zelo me ie obradoval samozavestni in v vsakem poscledu prav dobri nastop sosp. Perka. ki deluje več let v zboru kot od-ličen pevec ter nastoua v poslednji dobi vcdno pogostete in uspešno v manjših so-lovskih Partijah. Kot Šlemil ie popolnoma zadovolieval. fr- G- Mariborski član! gostje v Ijublianskl opereti. V petek dne 13. t. m. sostujeta v ljubljanski opereti, in sicer psi predstavi »Orlov«, člana mariborskega gteđališča sdč. Lube]eva in pa z-Harastovič. Oba člana sta izvrstna operetna igralca in pevca ter sta z izredno lepim uspehom v istem delu nastopila tuđi začetkom Ietoin:e jeseni na zasrebskem odru. Petkova predstava »Orlova« se vrJi kot izven-predstava In so cene delotna znižane. Čošpodorštuo Narodna banka v preteklera letu Oiftok novčanic naše Narodne banke je zna* šal koncem lamskega leta 5.743,000.000 Dm, koncem predlanskesa leta pa 5.812.000.000 Din. La-ni se je torej obtok novčanic zaižaJ za okro-glo 70 milijooov. ZmotUi so se tore) oni, ki so mislili, da bo posJedica najetja Lnozemskih po« sodil povećanje obtoka novčanic odno&no neke vrste inflacija. Obtok novčanic Narodne banke se ravna po potreban deuarne^u prometa. Naj-večji Je bil lani 8. oktobra, ko je znašal 5 mili-Jard 914,000.000, najmanji pa 22. jimija, ko je bik) v prometu samo za 5.257,000.000 Din novCa-nk. Razlika med največjim In najmanjšim obto-kom novčanic i« znašala land okrog 650 milijo-nov Din. Nijmanjli je bil obtok novčanic poleti pred žervijo, največji pa Jeseni med žetvijo, ker mora država financirati vsakoletav* žetev. £skonv>t meaic je znašal koncem laoskeje& leta 1.432,000.000, koncem pfedlansJtega pa 1.243,000.000 tako, da je bil koncem laoskc^a leta skora} za 200 milijonOv Din večji. Naivečji eskompt je bil koncem leta najmanjsi pa 30. ju-nlja pred začetkom sezijskih kre>v ikiarjo', je devizna £aiu«vi( ki je ?*AU te u u -i. . (utUjcnov na^io n^ra>tLi na 1 .odS.uu".LKXJ Uui. i^c vzametno ta zuc^ck kot izl.-.iiao toc^o, mo- ramo u^otoviti. da je padU ...Lma zaloga v zadnjili SL^anuii nicitcm Uumac^j Icu za 7'1* m.lijooo. Dm. Pribliino toliku ^naiu unli dvii-c:i na£e trcoviiiske biJance v zadnjih 7 nicbccUi preteklera leta. Ker *>•*. znaia Ucvuia zak-faa »c vcdno aaa vuo nulijunov Dm, ker *e ni>mu Uu-b:ii na rarpola^o uru^c polovice drM^n^a flj-lj.rskota posojiia v z-iic&ka 15 nuhjotu'- dolar-jcv in ker se vrie pc^ajanj^ :j nova pu^ojiL. ni nobenc nevamo&ti, da bi devizna idiom Na-rcUnc banke ne moglu ustreči vsera zc! ani aa-&e^a gaspodarsiva. Saldo žiro rai^na je ina&a! suncem lanskc-iia leta okroi: 7-'l milijoauk. koncem pred!uni>ke-ga pa 3-17 milijonov Din :^o, da je luni naraste! za 4UU tnilijonov Din. Na lem računu pa je bila tani tuđi diaar&ka prc.::\ reJm ,st doJarskih po&ojil, ki Je ni ?urubijen. Državni dolje je ostal na isti viSkri. Samo v zadajeni i*.-kizu za 13. deceniber ie viđj zauuiijc v znes-ku 50 milijonuv Din. To je državna participacija na čistera dobićku Narodne banke, ki $« por^bija za zmanjšanje drzavne^a dt Ijcu. Zlata podloga se je povećalu za 3 milijune zlaiih dinarjev. V predlaiiskem letu je bil u porast znatno veiji in zato bi bilo želet:, da bi Narodna banka intetizivno nadaljevala zbiratiie zlate zaloge, kar bi nam omoiiuCilo v dogled-nein času valutno reformo. Drža\ne terjatve po žiro računu so bile lani innoiio vecje kakor druga leta kar je najboljši dokaz, da &o bile državne iraance kljub sploSui gospodarski krizi v ravnotežju. * —Z Mcdiiarodiii &eiem v Poznanju. Modaa- radni sejcin v Poznanju (F'oljska) i»e vrii letcs od 29 .aprila do 6. maja. Pokoji za razstavljal-ce so na vpogled v pisami Zbornice za trgovino, obrt ra industrijo v Ljubljani. —ii Dobave. Dne 31. t. m. i»e bo vriila pri upravi barutane v Kaaimilvu ofertulna licita.^.;m Klede dobave 100.000 kg kalijevega solitra, d:ic 30. t. m. pa pri gradbenem odelcnju direkcije državnih železnic v Ljubljani ^lede oddajc zsrad-be štirinadstro-pne stanovanjske liiie v Ljubljani. — Predmetni oglasi z nataiičnejšuui ptrojnem odelenju direkcije državnih želernio v Ljubljani ofertalna licitacija glede dobave razneza materijala za popravilo plinske peči; dne 31. t. m. pu pri ekonom^kem odelenju direkcije državnili železnic v Ljubljani slede dobave grafikonuv. Predmetni pogoji so na vposled pri stTojnem in ekonomskem odeleniu te direkcije. žBeležnica KOLEDAR. Danes: Sreda, 11. januarja \927; katoli-čaui: Higin; pravoslavni: 29. decembra, Deca Betlehemska. Jutri: Četrtek, 12. januarja 1927; kiuoli-čani: Emest; pravoslavni: 3fi. decembra. Anisijc. DANAŠNJE PRIREDITVE. Drama: »Isra v graduc. Opera: ^Čarobna piščal«. B. Kino Matica: »Pikantni Skandali«. Kino Dvor: Jesenski manevri. DEŽURNE LEKARNE. Danes: Piccoli, Dunavska c: Bakar?!? Sv. Jakoba trg. Jutri: Bahovec, Konjrresni trg: Ust^r, Sv. Petra c: Hočevar, Sp. §i?ka. Sport AE NEKATERE NEDEUSKE TtKME. BARKI: Bastya (Budimp-^Ma) — Barri 2 : 1. TURIX: Ujpest — Juventus 3 : 2. ITALIA: Padua — Ales^andria 2:1; Pro Vercelli — Torino 0:3; \eapoli -Cremonese 3 : 1, Lazio — Genua 1:2; No-varo — Casale 0 ; 0, Internationale — Pro Patria 5 : 2, Dominante — Rivoruo 1 : <>, Modena — Bologna 2:1; Hella? — Roma 2 : 0. — Avstrijska prvenstva na ledu. V ne-deljo so se vr§ila v Insbrucku tokmovanja v umetnem in hitrostnem drsanju za avstrij-sko prvenstvo. V tekmovanju gospo<1ov v iimetnem drsanju je zraagal dr. Preisseger, v mednarodnem tckmovanCu parov je znia-gala dvojica Brunner-VVrode, v hitrostnern drsanju na 1500 in 5000 m je zmagal PoU-esek, dočim se je v juniorskem tekmovanja plasirat kot prvi RiedL — Parii — Dunaj. V nedeljo se vrši v Parizu medmestna tekma Pariz — Dunaj. Dunaj postavi skoraj isto moštvo kot proli Belgiji, le vratarja Franzla bo nadomeWa) Kohler. Danes neprekllcno zadnjikrat: ob 4, pol 6, pol 8 in 9. 9\kantw/ c; IN^JiOL^M IUCOJJLI 3^3,6,46,0 ELITNI KINO MATICA Telefon 2124. KDOR OGLAŠUJE, TA NAPREDUJE! Stev. 9. •SLOVENSKI NAROD, dne 11. januarja 1928. Strmo 3. Dnevne vesti. — Nova elektrarna aa Savi. Naša aaj-večia domaća, papir proizvajoča industrija Združene papirnice Vevče, Goričane in Medvode so vložile pri sreztkem poglavarstvu v Ljubljani predlog, da se jim izda koncesija za gradbo velike vodosihie naprave na Savi v Medvodah v svTho po-polne izrabe naravnega padca Save, ki ga sedaj družba samo deloma uporablja. Nova vcdosilna naprava je projektirana za uporabni padec 11M m in vodno množino od 70 ms na sekundo. Po projektu se bode postavilo v novi elektrarni, ki bo stala prilično na mestu, koder stoji dans tvornica le-sovine v Medvodah, troje turbin, kojih vsa-ka bi bila pri polni obtežbi v stanu proiz-vajati po 27S5 k. s. Proizvajalno električno salo naroeravajo Združene papirnice upora-biri za elektrifikaci.io pogona v družbinih podjetiih v Goričanih >n kot pomožno pogonsko moč za družbina podjetja v Vev-čah. Seveda bo ostal zadostni presežek za pogon drugih industrijskih podietij, kakor za popohio elektrifikacijo ćele okolice tja do Ljubl'jane. Gradba se bo pričela takoj, 5im se koncesija izda. Po naših iniorma-cijah se bo vodopravna rarprava za to veliko napravo razpisala že v najkrajšern času. — Vlada rn plače sodnikov. Vlada je koncno pristala, da se dovoli 16 milijonov Din kredita za povišanje plač sodnikom. Na včerajšsiji seji zakonodajnesa odbora je podal pravosodiii minister dr. Subotić v tem smislu izjavo. V kratke-m se sestane plenum zakonodainega odbora, ki bo spre-Jel predio^ glede povisanja sodniških p!ač. — Konferenca socijalistov. Med pravo-slavnimi božičnimi prazniki se je vršila v Beogradu konierenca socijalistov, na kateri se je razpravljalo zlast! o potrebi sindikal-nega ujedinjenja. — JiigoSlovenski reprezentančni ples v Prag*. Kakor smo že porcčali, se bo vršil tuđi !etos na. dan sv. Save v Praši tradi-cijonelni jotgoslovenski reprezentančni ples pod pokroviteljstvom kralja Aleksandra in prezidenta Masarvka. V častnem predsed-stvu so ministri dr. Beneš, dr. Hadža, J. Neumann, dr Peroutka, dr. Šramek in F. Udržal. predsednik senata dr. Hruban, predsednik Narodne skupščine Malvpetr, praški župan dr. Baxa, jugoslovenski poslanik B. Lazarević, češkoslovaški poslanik v Beogradu Jan Šeba. rektor tehnike Drot. Hanuš in rektor univerze dr. Đeider-le. Jugoslovenski reprezentančni ples bo torej ena največiih Ietošnjih družabnih pri-reditev v Pragi. — Nazadovanje tujskega prometa v Opatiji Lani je posetilo Opatijo 28.722 tuj-cev. Všteti so tuđi oni tujci, ki so samo potovali skozi Opatijo. Iz tega je razvidno, da je rujski promet v Opatiji znatno na-zadcval. Leta 1924. je namreč posetilo Opatijo 32.159 tujcev, 1. 1925. 42.723 in I. 1926. 3S.2S7. Zanimivo je pa, da naši Ijud-je Še vedno radi hodijo v Opatijo. Lani je posetilo Opatijo 1811 Jugoslovenov, med nijmi največ Slovencev. — Orožne vaje. V vojnem mimstrstvu je podpisan ukaz, s katerim se določa, da bodo v letu 192S pozvani po potrebi na orožne vaje rezervni častniki, rezervisti, konji, komorska in druga prevozna sredstva operativno in rezervne vojske in mornarice. — Tuđi Zagreb ima velik želodec. Za-grebški listi obiavljajo statistične podatke o konzumu jestvin in pijač v preteklem letu. Zagreb je imel lan-; 31 veletrgovin z alko-liolnimi piiačami. Od teh se je pecalo 10 s Pi odajo vina, 9 s prodajo žgania, 12 pa s prodajo vina in žganja. Vinotočev je bilo 116.3. Zagrebeani so popili lani S1.034 hl vina, 15.950 steklenic šampanjca. 7500 hl raznih žganih opojnih pijač, 517 hl likerja, 3i».534 hl domačega zagrebškega piva, 9307 h! piva iz drugih kraiev naše države in 129 hl inozemskega piva. Mineralne vode so popili 1,370.000 steklenic, sodavice 1.4*2.870, pokalic 364.210 steklenic, suhega rresa in slanine so i>orabili 13.173 meterskih stotov, svežega mesa 1S29, masti pa 7185. V mestni klavnid so zaklali 174 konj. 19.836 povedi, 59.969 telet. 59.015 prašičev, težkih rad 30 kg, in 27.227 težkih pod 30 kg, ter 18.295 glav drobnice. Mestna občina ie dobila od stoinic na trgu m seimišču 5,839.300 ćinarjev. — Skrivljeno hrbtenico (seolioso), vzrast-line (kiioso) okro.^lost hrbtci in lordoro. po vročinskih bolesnih otrpnjene mišice, bo-Iczrti v sklepih in po spahnjeniii kclkih visoke lopatico ter vse v to vrsto spadaioćj bo-•ezni zdravi ortopedični zavod v Mladiki, Subičeva ul. ter daje pojasnila vsak šolski don od 3. do 5. popoldne. 22n — Važno za invalide. Mitiistrstvo soci-■;i!tic politike opozar:a vse invalide, ki pri-halajo osebno v zadevi podpor in raznih prošenj, da jim ne more dajati denarne pod-pore, niti brezplačne objave za povratek. frrezplačno vožnjo irnajo samo oni invalidi, ki pride>o v Beograd v svrho zdravniškega pregleda, lecenja, popravila protez in strofi ovne izobrazbe. — Kongres predstavnikov vseh državnih muzejev. Danes dopoldne je bil otvorjen v Beogradu kongres predstavnikov vseh državnih muzejev naše države. Kongres je združen s predavanji, ki so namenjena za S:rše občinstvo. Med drugimi bo predaval :udi dr. Mal iz Ljubljane o Koroški. __ Međnarodna konierenca civilne avi- jatlke. V marcu se bo vršila v \Vashmgtonu međnarodna konierenca za civilno zrakoplovstvo, katere se udeleže tuđi zastopnlki naše civilne avijatike. — Stavka delavcev v tovami bombaže-vfne. V Dugavesi je izbruhnila že 14. decembra stavka. Položaj delavcev je bil ze-!o težak, ker nišo dobivati nobene podpore. Stavkalo je 1600 delavcev. Sele včeraj je Tovarniška sirena oznanila, da se je delo zopet Dričelo. — Smrtna kos«. Danes je preminula v Ljubljani hišna posestnica ga. Kriitina H u-(lovernig, roj. Paulitseh. Pokojna je bila simpatična, splošno priljubljena dama. Do- segla je visoko starost 85 let. Pogreb bo jutri ob 2. popoldne iz Kolodvorske ulice ŠL 23. Blag ji spomin! Težko prizadeti rodbini naše iskreno sožalje! I? Ljubljane —U Regulacija Gradaščlce med trjovskim mostom in Kolezijo. Pri izdelovanju po-drobmh načrtov za regulacijo GradaSčice se je pokazalo, da bo treba ob progi me^j tr-r.ovskim mostom in Kolezijo prvotni nacrt spremeniti tako, da se opusti v tem nacrtu določeni prekop čez parcelo št. 73/8 k. o. Krakovsko predmeste in se obdrži prvotna struga, ki se pa primemo raz$:ri in po?lo- Ibi. Ker so s tem prizadeti zemljiški pesest-niki, ki po prvotnih nacrtih nišo prihajali v poštev pri razlastitvi zemljišč, je glavni odbor predložil detajlne nacrte ter zaprosil, da se razpiše vodopravna obravnava na li-cu mes^a. Obravnava se razplsuje na dan 14. ianuarja 1928 s sestankom ob pol 9. uri zjurraj na Trnovskcm mostu pri cerkvi v Trnovem. Naikasneie pri te] obravnavi je treba izjaviti vodii komisije ugovore, ki se nlso že obravnavali ustno ali pismeno, ker b; bilo sicer sklepati, da se udeleženci stri-njajo z nameravanimi deli in z odstopom ali obremenitvijo zeml-jiške lastnine. Na mo-rtbitne pozneiše ugovore se ne bo mogoče 07irati ter se bo odločilo vpoštevajoč le pomisleke iz javnih ozlrov. Vsi interesenti so vablieni, da se te obravnave udeleže in da si vpogledajo načne, ki so raspoloženi med uradnimi urami v pisarni oddclka 4. veiikega župana ljubljanske oblasti in pa pri mestneni magistratu v gospodarskom ursdu. —Ij Londonska megla v Ljubljani. Vče-ra in danes dopoldne se je razprostirala nad Ljubljanskim barjem in Ljubljano prava londonska megla. 2e včeraj popoldne j3 ležala nad mestom gosta megla, pozneje so :o pa solnčni žarki prodrli in razgrtali. Z Gradu se je nudil krasen razgled. Vse Bar je in jugozapadni del mesta $ta tvorila pravo megleno jezero. Valovi megle so se pedili proti Ljubljani. V mestu so se vMeli L1 stolpi cerkva in daleč tam v ozadju stolp viške cerkve, a vsa barjanska ravan je bila zakrita v meglo. Ljubljansko polje je bilo pokrito le s tankim meglenim paj-čolanom, a planine So blestele v vsej svoji ktasoti. Na grajski planoti se ie zbirala de-ca grajskih pretoivalcev ter se živahno igrala Grad je ime! včeraj mnogo obisko-valcev. *li Vreme. Snoči ob 30. je kazal baro-mc:er 767.8, termometer 1.4 C, danes ob 7. barometer 768, termometer —0.5 C. Naj-višja temperatura je bila včeraj 4.4 C, nai-nižja —0.9 C. Danes zjutraj močno me-glcno. —]} Voja^ka zgJasitev. Po mestu je nabit raz.?las mestnega magistrata ljublanskega o vojaški zglasitvi: a) v Ljubljano pristojnih n:Iadeniče\\ rojstnih letnikov 1903 do 1906 in 1910; b) Lzven Ljubljane pristojnih na-bornikov, rojstnih letnikov 1903 do 1908, ki žele iti v Ljubljani na nabor in c) vseh onih starejših obveznikcv operatKue in rezervne vojske, ki mislijo, da so postali nesposobni za vojaško službo. Vse podrobnosti so razvidne iz razglasa, odnosno se lahko izve žanje v mestnem vojaškem ura-du na Ambroževem trgu št. 7. —Ij Francosko predavanje. V petek dne 13. t. m. predava v veliki dvorani univerze g. prof. W a r n i e r o predmetu »La re-naissance francaise«. Opozarjamo že danes občrnstvo na to predavanje. Začetek PTe-ćavanja ob 18. uti. —!j Kožni sejem v Ljubljani se vrši dne 23. t. m. ves dan na prosteru velesejma. Dopoldne ie kupovanje in prodaja na drob-no ter ogled partij. ki pn-deo popoldne na dražbo. Začetek dražbe ob 15. uri. Težko je bilo lovcem delati preje, ko so vsled neza-dostnega smisla za organizacijo prodajali, razkropljeni po vsej dTŽavi. svoj pridelek-kože za ceno, ki #m je bila diktirana o<5 drugih in ko so jih izrabljali razni prekupci, dobro zavedajoč se svoie premoči napram poedincem. Težko bi bilo posamezrrim lovcem tud! še danes, ko ie kupna moč konzumenta tako padla. Ali blaga sploh ne bi oćdali, ali pa za neprimemo ceno — v svojo izgubo. Rešitev vsem je editio v kožnem sejmu. — Lovci, vsi pošljite svoje blago na to organizirano prodajo na kožni sejem ▼ L5ubljano. Nihče naj ne cepi vrst, zave-dsite se, da imate vi sami v rokah ključ do vrat. ki vodilo v boliši obstoi. Vsa navodila na zahtevo brezplačno z obratno pošto od i:r?da Liubljanskega velesejma, oddelek '»Divla koža«. —Ij Občni zbor Oeosraffskesa društva na im'verzi v Ljubljani se bo vršil v 5e-trtek. 12 t. m. ob pol 6. zveJer v Geografske m institutu univerze v Ljubljani. Pred občnim zborom predavanje prof. dr. A, Melrka o kongresu slova-nskfh geogra-fov na Poljskem. Vsi člani društva tn prijatelji geografije vabljeni. — Odbor. —Ij Društvo za razlskavanje lam hna svoi redni občn! zbor v peiek dne 13. t- m. ob 18. uri v balkonski dvorani univene (dvorec, I. nadstropje). Po občnem zboru (ob pol 19.) bo predaval g. unrv. profesor dr. J. Hadži: »O prehrani iamskih živali« ta g. J. Michler: »O ianski ekskiuriji v Gra-di^čnico«. Vse prijatelje društva opezar-j3mo na obe predavnji, ki Ju bodo pojasnje-V2le številne skioptične slike. Vstop prost. 25n —!j Braini krožek v Ljubljani, za kate-rega se je priavilo že mnogo naročnikov, ie zače! te dni delovati iti bodo vsi naroč-niki dobili naročene skupine najrazličnejših revii na dam Nekaj mest je 5e praznfh In se sprejme še nekoliko naroćnikov. Uprava »Bralnega krožka« v Liubljani. Selenburgo-va ulica 7-II. 23n —Ij Tatvinc. Na Polianski ceati stanujoč. tapetnUkemu vajencu Josipu Habjanu je neznan tat med poukom na obrtnonadaljevalnl 5oli mešfanske §ole na Prulah ukradel 75 Din vreden klobuk. Zidarakemu polirju An- dreju Lampicu je tat odnetel iz sobe na dvo-rišču mestnega pogreboega uroda na Ambroževem trgu razno £elezje za Jtedilnik, vredno 600 Din. — Zasebnici Mariji Ceh ▼ RoŽnJ dolini je bil ukraden 800 Dm vreden zlat prttan. —Ij UMda a«a-a#«es«ka. L^> bel foks-terier je sapnstil svojega gospodarja ter se delj časa potepal po mestu. Za vsakomur je lazil in ga milo pogledoral, kakor da bi prosil kruha. SnoJi okoli 21. se je klatil po Tržaiki cesti ves premraien. Kar tresel se je. Pri9rvel je avtomobil ter ga povozil. Toliko je imel ie moči, da se je zvlekel v ob-cestni jarek. Mimo je prisel sluibujoči straž-nik in ga s strelom iz revolvera reiil nez-nosnih bolečin. --U Drobii policijske kronike. Policija K? Od včeraj do danes aretirala štiri osebe, ntketu šleparia, nekega raz^rajača, n«ke-ga berača in neko zelo elegantno vlaču^o. Prijav!!ene so štiri manjše tatvine, Štfrie ponočnjaki radi kaljenja nočnega miru, 1 r^di razgra-janja. neki podjetnik radi stav-binskih predpisov, a 2 \x»znika radi pre-stepka cestnopoliciskega reda. Odvetnik t M Mi naznanja, da se le preselil s svojo pisarno iz Beethovnove ulice 5t. 15 v Llnsorlevo ul. 1 II. nadstropje. Iz Celja —c PrisOna dražba kamnoseške delavnJ-ce in k istej pripadajočega poslopia ter stavbHča, Id leži tik mosta čez Voglajno ob cesti k Sv. Jožefu v Zavodni pri Celju, se bo vršila prihodnjo sobeto dne 14. januarja 1°28 ob 9. uri dopoldne pri okrainem sodišču v Celju. Zaradi ugodne lege, blizine mesta in železniške postaje je objekt interesentom zelo priporočljiv, zlasti ker je pri-praven za vsako, tuđi večlo obrt in industrijo. —c Nekatere celjske ulice kar plavajo v brozgi v sedanjem južnem \Temenu. Naba-\iti bo treba čolne, da se borno vozili po mlakah in lužah. Ta nedostatek bi se bH lahko odpravil, če bi se sneg Dravočasuo spravi! iz uUc. Sedanja večina na magistratu pac" štedi in tega # gotovo ne sme nikdo zameriti. —c Voglajno bodo v spomladi zopet od-prli za ribolov in sicer od železniškega mosta pri cinkami dale. Od mosta do izliva pa bo ostala šs zaprta. = - Iz Maribora —m Smrtna nesreća. Kakor smo že po-ročali, se }e na drzavnem mostu zgTudil na tla neki moSk! in obležal mrte\*. Sedaj so kcotovUi identrteto ponesrečenca. Ore za 681etnega pomožiiesja detevca Antona Ja-nuša iz Pobrež a. Zadela sa ]e kap. —m Prodaja posestL V decembru so bila v Mariboru predana tri posestva, dve stianki pa sta kupili primemo stavbi§ce, odnosno zemlfllče. —m Rim ZKD. ZKD predvate v petek In soboto prvi del filma: »DožMiaM in pn-stolovščine Roblnsona Crusoe«. Druži del se predvaja prihodnii teden. najboljše, najtrafnejše zato najcenejše! Sokol — Bratie! Zopet je posegla netorosna smrt v naše vrste ter nam ugrabila na se ta dolgoletnega in zvestega (lana brata dr. Demetra Blciweisa-TrsteniScega. V$e brate pozivamo, da ca spremijo na poslednj! poti v čim večjem številu. Zbiraliiče pred bilo žalosti oa Kongresnem trgu v četrtek 12. t. m. ob pol 4 popoldne. Kroj dvilni % znakom. Zdravo! — Odbor Ljublj. Sokola. — Sokol L razpošilja te dni vabila za svoj društveni ples. ki »e vrši v soboto na Taboru. Opozaramo na to prlreditev mladino, in sokolske rodbine. Vsi se ztbavajo dobro in lepo brez posebnih stroškov in brez prisiljenih oblak in toaletne naškrot-ljenosti. Naj bo ta večer reprezetitantea zabavne sokolske demokratičnosti, zato na] se odzovejo vabilo tndi 'tW';^ Grozote nočne poplave v Londonu NepričakoTan naval vode iz Temze. — 22 mrtvih« — Krsta z nvličem na valovih. — Ćeli trgi spremenjeni v jezera. Sele zdaj so znane podrobnosti k«- široke skozi okna. Neka te ra itano\'a- tastrofalne poplave, ki je zadela v soboto angleško prestolico. Voda je pri-drla v mesto tako naglo in nepričako-vano, da stanovnici v pritličjih nišo mogli resiti niti svoje obleke. Takoj prvo noč je zahtevala poplava 22 človeš-kih žrtev. Katastrofa je nastala kmalu po polnoči. V>o noč je div jal strahovit vi^har, ki je zajel tuđi mnoge kraje v Srednji Evropi. Temza je začela naglo narašcati in kmalu ie dosegla zid na VVestminsterskem nabrežju. Pritisk vode je bil tako strahovit, da zid ni mo-gel vzdržatj in da se je takoj po prvem navalu v dolžini 50 m porušil. Posle-dice 5o bile strašne. Voda je prodrla v ulice in zalila vse kleti in deloma tuđi pritlična stanovanja. Naval vode je bil tako niočan, da je bila velika balu-strada na nabrežju Kraljice Viktorije nad parlamentom in mostom Black-frias v četrt ure pod vodo. Voda je segala pri poslopju parlamenta do stop-nišča. Okrog Westminsterskega mostu je nastalo veliko jezero. Na južni strani je morala policija hitro reševati pre-bivalstv« iz poplavljenih stanovanj. Žele po pvinoči je začela voda polagoma padati. V VVe^rminstru se je podrla neka hiša, \- kateri je našlo smrt II oseb, med njimi štirje otroci. Iz Tcrnze so potegnili \2 trupe!. Procnet v mestu je bil deloma ustav-ljen. Policija in gasilstvo je moralo vso noč reševati prebivalce ogroženih okra-jev. redarji na konjih so gazili vodo okrog najbolj ogroženih hiš, iz katerih so jim prestrašene matere podajale uja so bila poplavljena do stropa. V neki hiši so se stanovalci prebudili sele, ko je voda vdrla v stanovanje. V nek>i rodbini je zahtevala r>oplava štiri žrtve. Roditelja sta hotela v zadnjem hipu resiti svoje štiri hčerke, ki so >pa!e v pritličju. Toda bilo je že prc-pozno. Vse štiri so utonile v posteljah. V RoThcrhithe so *!deli prebivale! na valovih krsto s truplom nekega mo-škega, katerega so hoteli v nede!jo dopoldne pokopsti. Z velikim trudom so krsto prestregli in potegnili iz vod^. Mnogi v trenutku največje kroze nišo mislili naše, marveč na svoje bližnje. Neka dek'lica je resila tri osebe gotove smrti Preplavala je ulico in zlezla ^kozi okno v stanovanje, kjer so Ml i ljudje že do vratu v vodi. Očividci pri-povedujejo, da je valila Temza cgrom, ne valove, ki so butali ob hiše tako, da so okna in vrata kmalu popustila in da je voda vdr!a v stanovanja in jih zali! i ponekod do stropa. Škoda znaša nad en milijon šter lingov (nad 276 milijonov Din. Najbolj so prizadeti kraji, kjer stanuje siro-tnašno prebivalstvo, ki svojeza skrotn-nega imetja ni zavarovalo. Na ulicali e iim je posrečilo resiti. Poplavljeni okrtji nudijo zelo žalostno sliko. V Hanuner-smithu so stale pred neko hišo ženske. ki so obupno plakale in tarnale, doČini so moški nosili iz pritličnih stanovani trupla. Strahovita železniška nesreća Včeraj zjutraj se je na postaji Ra-tooshegy pri Budimpešti pripetila strahovita železniška nesreća. V Rakoshe-gyju stanujejo večinoma železniški in občinski uradniki in delavci, ki se vsako jutro vozijo na delo v Budimpešto. Tuđi včeraj zjutraj je bila na kolodvoru zbrana večja množica ljudi. Okoli 7. je privozil osebni vlak iz Nagvkata. Bila je še tema in gosta megla je ležala nad pokrajino. V tem, ko se je vlak ustavil in so potniki navalili na vagone, je privozil s polno paro na stranski tir tovorni vlak iz Bekescaba, čigar strojevodja je prezrl signal na »stoj!« Mak je zavozil naravnost med pot-nike in jih pregazil. Začuli so se pretresi jivi krik* smrtno ponesrečenih pot-nikov. Na kolodvoru je nastala strahovita panika. K ose je vlak ustavil, so ugotovili, da je nesreća zahtevala šest človeških žrrev, med njimi je bil tuđi postajenačelnik. Več oseb je bilo ranjenih. Iz Budimpešte je bi' na kraj ne-sreče takoj poslan pomožni vlak, ki je ranjence prepeljal v bolnico. Kdaj so ženske najlepše S tem delikatnim vprašanjem so se že bavili razni učenjaki, strokovnjaki, specijalisti in ocenjevalci ženske lepo- te, toda mnenja so zelo različna. Med poznavalci ženske lepote je tuđi londonski zdravnik dr. Charles R. M. Kenna, ki trdi, da je ženska najlepša med 25 in 30. ]etom. Znana gledališka igralka Evelvna Laye pa zastopa sta-lišće, da je ženska s 35 leti na višku razvoja vseh svojih ča rov in da je s 35 leti tuđi duševno popolnoma dozorela. Sele s 35 leti, pravi igralka, je ženska mikavna. dražestna in pametna in se zna tuđi oblačiti. 2enska v teh letih se tuđi zaveda svoje lepote in zna ta svoj najdražji naravni dar primemo izkoristiti. Tako Evelyna Laye, ki je že davno prekoračila 35. leto. Balzac je bil pa mnenja, da so ženske s 30 leti na višku svoje lepote in tuđi v duševnem pogledu popolnoma razvite. . Princ Ciril in njegovi advokati Pred dunajskim trgovskim sodiščem se prične ta teden zanimiva razprava med princem CirHom Koburškim in njegovimi advokati. Njegov prejšnji pravni zastopnik dr. Evgen Einhorn iz Budimpešte zahteva na račun ekspen-zarja 5 milijonov Kč\ Svojo zahtevo utemeljuje s tem, da v zadevi takozvane koburške ded5čine ni samo potoval v Avstrijo in na Ceškoslovaško, mar-več je imel tuđi druge stroške in sitno-sti, ki si jih mora prrmerno zaračunati. Šio je za dedščino po znanem vojvodu Filipu Koburškem, soprogu drugič po-ročene Luizc belgijske. Ker je bil zakon brez potomcev, je zapusti] Filip svoja posestva na Češkoslovaškem svojemu pravnuku Josiašu. Za slučaj, da bi bila lastninska pravica razveljav-Ijena, je v oporoki označil kot drugeja dediča princa Cirila. Oba princa sta se sporazumela. ko ie bil na CeSkoslova-škem sprejet tako zvani «lex Ciril>, ki šciti Cirilove interese proti zahtevam princa Josiaša. Princ Ciril je poveril zaščito svojih interesov ćeli družbi dunajskih in budimpeštanskih advokatov. med kateri-ml je bil tud! praSki odvetnik dr. Cisler. KHient je obljobil odvetnikom pavšalni ekspenzar v znesku 25 milijonov Kc\ Od tega ekspenzaria je plačal dosle.i samo Eislerju pripadajoči delež. Dunaj-ski odvetniki, ki so zastopali Cirila, pa trdijo, da jim za triletno delo ni plačal niti beliČa. Nasprotno pa trdi sedanji Cirilov odvetnik dr. Barth z Dunaja. da so nameravali odvetniki princa dosiov-no odirati, da so zlorabili ntegovo naivnost in da je 25 milijonov Kč najvišji ekspenzar. kar jih pozna doslej Evropa. O tem zanimivem sporu bo razpravljalo dunajsko trgovsko sodišce, ki je povabilo kot pričo tuđi prisega advokata dr. Eislerja. S pamikom v štirih dneh preko oceana V Ameriki ie bila te dni ustanovljena nova paroplovna družba, ki razpo-laga z ogromnim kapitalom 50 milijonov dolarjev, poleg tega pa bo najela še 90 milijonov dolarjev posojila. Družba »Transozeanique Comn. of U. S. A.« zgradi šest velikih, modernih prekooceanskih parnikov, kA bodo obsegali 35.000 ton, vozili pa bodo s hitrostjo 33 vozlov na uro. Vožnja iz Londona, odnosno Anglije v Newyork bo trajaJa samo Štiri dni. Francija pa modernizira parnik' »lile de France*. ki je ena največjih ladij na svetu. Parnik se nahaja v pristani-šču Havre; na krovu zgrade pristajali- S^e za letala. Potniki-zamndniki bodo Ishko parnik dosegli na odprtem niorju z letalom. istotaloo bodo fahko pred-časno zaustili parnik in v letahi nada-ljeva!i potovanje. Na ta način namera-va družba skrajšati potovanje najman.1 za dva dni. Oče botanike Včeraj je minilo 150 let, odfcar Je umri v Upsali znameniti sistematik in terminolog Karei Linne, eden onih srečnih p ri rodo slove ev, čijih sloves gre iz pokolenja v pokolenje, dasi znanost ne priznava sistema, ki so ga ustanovili. Linne je bil sin siromašnoga švedskega duhovnika in je kazal že v zgodnji mladosti veliko zanimanje za rastline. Prvotno je študiral medicino, pozneje se je pa posvetil naravo-slovju in je postal profesor upsalsk« univerze. Bil je obenem telesni zdravnik švedske kraljice. V viŠjih švedskih krogih in med znanstveniki si je pri-dobil tak ugled, da je bil njegov pogreb pred 150 leti pravo narodno ža-1 ovan je. Linne je zaslovel kot tvorec bota-nićne terminologije. Od njega izvira v botaniki tako zvana dvojna nomenklatura. On je bil prvi naravoslovec, ki je bazira! svoj sistem na izvestne morfološke lastnosti prašnikov in pestičev. Ustanovil je pri rastlinah spolni sistem. Dasi je dosegel kot naravoslovec velik uspeh, se je vendar zavedal, da njegov sistem ni bil povsem točen. Kljub temu se je pa ta sistem zelo dolgo držal in sicer pod vplivom velike Linnejeve av-toritete. Prvi je nastopil javno proti Lirmejevemu sistemu Goethet ki je po-jasnil vse njegove nedostatke. Pa tuđi Goethe ni mogel oma ja ti velike avto-ritete švedskega naravoslovca. Sele pred dobrimi 50 leti je Goethejeve pomisleke znanstveno utemeljil vratislav^ ski bolanik Ferdinand Cohn. Pa tuđi njemu se ni posrečilo omajati slovesa, ki ga uživa Linne še vedno kot avtor znanstvene botanlčne terminologije. Darujte za spomenik kralja Petra Osvoboditelja! Stran 4. »SLOVENSKI NAROD« dne 11. januarja 1928. Siev 0 JMaurice Renarđ -— Albert Jeant Skrivnostni mrliči Roman. DRUGI DEL. ' L Torej, 16. februarja med polnočjo in poldnem so našli štiri popolnama ena-ka trupla, prvo v Nogent-sur-Marne, drugo v Parizu, tretje v Dijonu, četrto pa v Pontalieru. Roka pravice je prišla v preiskavi o 'teh pretresljivih dogodkih do nastop-cega zaključka: umorjen in najbrž tuđi oropan je bil samo en mož. In no-benega dokaza ni bilo, da bi bil mož iz Pontarliera morilec. Državno pravdništvo v Parizu, ki je bilo v tej zadevi kompetentno, je uve-dlo preiskavo proti neznanemu napa-tialcu radi zločina tarvine in vloma ter umora Richarda Ciruguea, trgovskega potnika, stanujocega v Parizu 11, ulica dtes Arenes. Pariz m Nogent naj bi služila v preiskavi kot dve važni smernici, ker sta bivala v njih uradno dva Richarda Cirugue. Povejmo takoj, da preisfcava v No-gentu ni imela nobenega uspeha. Vila v ulici La Fontaine je bila samo letno frivališče in gospodična Pauletta Vas-isardova samo Richardova metresa. Kljub temu, da je Richard Cirugue često zahajal k Pauletti, seveda samo za nekaj dni, nišo našli v tej vili nobene-ga dokumenta in sploh ničesar, kar bi moglo igrati v preiskavi kakršnokoli vlogo. V Parizu so imeli s preiskavo in za-sliševanjem malo več sreče, toda tuđi tu je bil rezultat večinoma negativen. Najprej je preiskava dognala, da se Richard Cirugue že dve leti ni resno pečal s svojimi trgovskimi posli. Le tu pa tam je za zabavo rx>toval po oprav-kih ia še to večinoma samo na videz. Strokovnjak je pregledal njegove knjige in izpovedbe prič, ki so trdile, da je Cirugue zadnji dve leti zanemarjal svoj poklič. Le redko je beležil v svoje knjige nakup in prodajo draguljev. Tu je treba omeniti, da je zadnji dve leti ku-poval in prodajal samo cenejše zlatarske izđelke, dočim je imel prejšnja leta opraviti vedno z dragoceno zlatnino tako, da ]e moral s transakcijami zaslužiti težke tisočake, Oporoke nišo našli in tuđi nobenih privatnih listin ni zapustjl. V banki, v- podružnici Eskomptne banke, kjer je imel Cirugue nekoč te- koči račun — nič. Tekoči račun je bil že davno preklican. In tako je tuđi Cesar Marcelin za-man brskal po preteklosti Richarda Ci-ruguea, po oni preteklosti, ki je bila znana njegovi materi, ženi in bratu. Erik je zaman pomagal detektivu z ne-verjetno požrtvovalnostjo in vztranjost-jo. Našla ništa ničesar, kar bi pojasnilo nenadno izpremembo, ki je nastala pred dvema letoma v življenju zagonetnega draguljarja. Zaman sta razmišljala, za-kaj je bil Richard na novega leta dan tako dobre volje, zakaj se je na obedu pri materi tako od srca smejal, dočim je bil sicer vedno mračen in zamišljen. Skratka: v Nogent-sur-Marne nič, v Parizu zelo malo. Niti tu, niti tam nl-so našli ničesar, kar bi dalo preiskavi novo smer. Na Rivijeri in v Švici je obtičala preiskava na mrtvi točki. Kje neki sta se skrivala druga dva Ciruguea, če je bil en dvojnik v Parizu, drugi pa v Nogentu? Ali sta poto-vala? Morda. Richard je imel v Parizu eno, v Nogent-sur-Marne pa drugo stanovanje. To je zadostovalo vsem šti-rim možem. Preiskava je dognala, da je Richard Cirugue občeval v ulici des Arenes in v ulici La Fontaine delj časa samo s prostitutkami. Ker so bili ti štirje pajdaši? Nekje so vendar morali biti, tristo vragov, eden tu, a drugi tam. Včasi so-bili zopet skupaj — bili so skupa j in so se posveto val i, toda to se je dogajalo najbrž zelo redko, ker so se bali. da bi jih kdo ne videl skupaj. Gotovo so poskrbeli, da bi vsaj na zu-naj ne bili enaki. Cesar Marcelin, preiskovalni >odni-ki, Claude, ririk in tuđi občinstvo je bilo prepričano, da se je moral vršiti zadnji se^tanek Richarda Ciruguea in njegovih treh pajdaše\ v Parizu, v tem gnezdu neštetih pu^tjluvščin in sicer 15. januarja Tragedija je morala biti posledica tega posvetovanja. Zarotniki so se po posvetovanju razšli. eden je odpotoval v Nogent, aru^i v Dijon, tret-ji v ulico des Arenes, četrti pa... A tu je preiskava naenkrat obst.ila pred naj-kirasnejšim vprašajem. Bil je vprašaj iz rnasivneKa zlata, posut z dijamanti, divno iuvelirskn delo, dostojno, da bi viselo na skofovskem križeu prevzvi-šenega dijonskega škofa. Toda kam je izginila v^a zlatnina iz kovčega z vsem zakladom? Kam so izginile srebrne kanglice, cizelira-ni svečniki in podstavki v ^logu Lud\ika XV. in Ludvika XVI.? Nakup teh dra-gocenosti je bil označen v kji:«;ah, o prodaji pa ni bilo duha ne sluha. Ne, ne, noben?ga dokaza ni bilo, da je Richard Cirugue iz Pontarii^ra vlo-milec ali ćelo niorilec. Najdenih 25.000 frankov ni pričalo proti njemu. Vstopil je v isti vlak, k^kor Cirugue iz Pariza. O tem je pričal njegov vozni listek. Vstopil je najbrž v drug kupe in si zavi-hal ovratnik. Pritiska! je hud mraz in čakati je morai na vlak, s katerim se je hotel odpeljati v Pontarlier, na kolodvoru, dočim je šel drugi k Pelitoto- vim ,da se da ubiti ali pa, da se v obupu sam usmrti. — Da, — je dejal Claude Eriku ne-kega dne koncem februarja, ko sta govorila s Cesarom Marcelinom v stari hiši v ulici Conde. — Da. Toda vozni listek, ki so ga našli pri dvojniku v Pontarlieru. je vol jal samo za progo Poriz-Pcntarlicr. Kaj je bil Pontarlier cilj njegovega putovanja? — To je malo verjetno, — je odgovori) Mareeli.i. — Z ene strani ni dosegla preiskavii \ Pontarlieru in okolici nobenega uspeha. *. druge strani na ne smemo požaliti, da kupijo mnogi pot-niki. ki potujejo iz Pariza v Svieo, vozne listke samu Jo Pontarliera, kjer kupijo druge do !>vice. — Skratka, — je dejal Marcelin, — že štirinajst dni r.apenja policija vse sile, da pojasni to zagonetko, toda vse njeno prizadevanje je zaman. Niti za korak se nismo premaknili z mrtve točke, na katerj smo obstali takoj prvi dan po strahotnem odkritin. Pravica je brez moči. — In znanost tuđi. — je pripornnil Claude. — In t) me Še bolj vznemirja. rTrik je pripomnil: — Će bi znanost vedela, kod in kam, bi bilo tuđi pravici pomagano, ker bi imela zanesliivo oporo. Vse to je v tes-ni zvezi in gospodar položaja bi moru-la hiti «;n_dri:i medicina. KDOR OGLASU JE, TA NAPREDUJE! Bres poeelmegft ©breetil*. t Mestni pogrebni urod. .-li; Moj preljubi mož, najboljši oče in stari oče ^ i ^ dr. Demeter B!eiW9is- Trsteniški je danes, previđen s svetimi zakramenti, preminul. Pogreb predragega rajnkega se vrši v četrtek, dne 12. t. m. oib V24. uri popoldne iz hiše žalosti, Kongresni trg 15, na po-kopališče k Sv. Križu. Prosimo tihega sožalja. [ V Ljubljani, dne 10. januarja 1928. , : Rosy Bleiweis-Trsteniška Ins. Fedor Ble|weis-Trsteniškif Vida B1eiweis-Trsteniška sin sinaha Vida Marija, vnukinja. Mestni pogrebni UTOd. Zapustila nas je v iežki bolesti in žalosti naša nad vse ljubljena in nepozabna mati, tašča, stara mati, prababica in teta, gospa Kristina Dimi»Panlilstb hišna posestnica ki je previđena s tolažili sv. vere po težki bolezni, v 85. letu svoje starosti, Bogu vdano preminula. Pogreb predrage pokojnice se vrši v četrtek, dne 12. januarja 1928 ob 2. uri popoldne iz niše žalosti, Kolodvorska ul. št. 23, na pokopali-šče k Sv. Križu., Sv. maše zadušnice se bodo darovale v soboto, dne 14. januarja 1928 ob 9. uri zjutraj v cerkvi Marjinega Oznanjenja v Ljubljani. V Ljubljani, dne 11. januarja 1928. Josip Hudovernig, sin; Jeannette Hudovernig roj. Luckmann, sinaha; Marija Schiffer in Kristina Moro, hčeri. Vsi vnuki in pravnuki. Mestni pogrebni urod. Ravnateljstvo Okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani javlja tužno vest, da je dne 10. t. m. nenadoma preminul šef-zdravnik urada, gospod , ' / Umlu iira-lrcknl Pokojni je v dolgoletnem službovanju svoje velike organizator-ne, uradniSke in zdravniSke zmožnosti z udanostjo in ljubeznijo po-svetil težkim nalogam šefzdravnika urada. Njegovo socialno čutenje in globoko poimovanje socialnega zavarovanja mu je omogočilo velika uspehe v blagor zavarovanega članstva. Blag mu bodi spomin! Ljubljana, dne 11. januarja 1938. Ravnateljstvo Okrož. urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani. Enodružinsko hišo z lokalom, na prometnem kraju v inestu ali na periferiji me sta — kupim takoj. — Ponudbe na upravo «SIov. Naroda* pod «V dobrem stanju/43». Lokal za mizarsko obrt Iahko na dvorišču, s stanova* njem — iščem za takoj, event. tuđi pozneje. — Ponudbe pod *Lokal/40» na upravo *Sloven* skega Naroda». DRU2BA .ILIRIJA. Premog, drva, koks oglje — Dunajska cesta 46, poles Iv Zakotnika. — Tele« fon 2820. 108/L Trajno in koristno orimerno damo te S1VALN! STROJ zn.fl.kc GRITZNER in flCjICT v raznih opremati. — — Znatno znižane cene. Dobite iepr, JOSIP PETELINCU Tudi na obroke LJUBLJANA blizu Prešernovega spomeniKa ob vod Ogielte si razstavo brez obveznost do nakupa Sietoni oafent .Zephir, Lesna trajno goreča peč z zračno knrjavo Snežne čcvlje in ^aloše sprejema v popravilo tvrdka F. Trebar, Sv Petra cesta št. 6. Stanovanje sobe s kuhinjo išče miren za* kon&ki par brez otrok. Vselitev 1. marca — Ponudbe pod «Po* mlad,3» na upravo «Slovenskes ga Naroda«. z 10 kg drv ogreva sobo skozi 24 ur. cZEPHIR*. tvornica peći, Su> botica Zastupstvo v Ljubljani BREZNIK & FRITSCH Dve stavbni parceli (vogalni), krasna lega — napro* daj, — Naslon v upravi «Slov. Naroda». 46 Posredništvo v BEOGRADU za vsakovrstne trgovske zadeve pri državnih oblast ih, ofertalne licitacije, tr* govska podjetja; prevzema za* stopništva. — Dopise na: Šibe* nik, Beograd, Birčaninova 15 a. Vdova srednjih let, ki poseduje svojo vilo na lepem kraju na Gorenj* skem želi ztianja v svrho zenit* ve z gospodom drž. uslužben* cem, starim 40—50 let — Le resne ponudbe s polnim nasK> vom je poslati na upravo «S1. Naroda* pod «Gorenjka/51». Stanovanje dveh sob s kuhinjo išče mircn zakon si-i par v inestu. Plača ev za. pol leta vnaprej. — Ponud* be pod «Stanovanje/53» na upr «Slov. Naroda*. MR.BaHOVCC PLANINKA' I • ktvUP* Prenavlia. čisti in osve-žuie kri izboliša slabo orebavo, slabotno deto-vanie črevesa in vzpod-buja apetit. — 1 paket 20 Din — PriDoroča: Lekarna Bah vec, LJUBLJANA Kongresni tra. 17T Opremljeno sobo s posebnim vhodom in elektric* no razsvetljavo — oddam takoj boljšetnu solidnemu g-o«podu — Ponudbe pod «Zračno 3338» na upravo «S!ov. Naroda». Filatelistom priporočam, da *i nabavijo pri meni zbirko 500 raznih znamk, od katerih je vsaka znamka drugačna — za 30 Din Zbirka 1000 raznih znamk, vsebujoča države Evrope, Azije. Afrike. Amerike in Avstralije, kjer je vsaka znamka drugačna — za 65 Dm Denar pošliite naprej, * jaz vam pošljem naročeno priporočeno in priložim vsaki tak i naročbi svoj cenih znamk, ki vsebuje cene, skoro cd 600 raznih držav vse^a sveta — Najstarejša trgovina znamk v SHS Izidor Steiner, Brod na Savi. 3385 Znižanf cene in najveŽje skladišne dvokolps, mo-torjev. otroških voiižkov. ši valnih strojem, vaako-vrstmb nadomest. delo*. pneumatike. Posebni od-delek za popolno popravo, emajliranje in poniklanje dvokoles, otroSklh vozič-kov, Sivalnih strojev iM. Prodaja na obroke. — Ceniki franko. >TRIBUNA< P. B. Lu, to-varna dvokoles in otroških voziSkov, Ljubljana, Karlovska c, 4 16WSli!llifl!i bo prodanih na sodni dražbi dne 17. jan. 1928 ob 9. uri na drž premogovniku v Škalah pri Velenju. I nteresentje-trgovci se na to opozarjajo. SnnminiaitP si Tahora! Ni zdravja bpez dobre prebave! Ali čutite pritisk in napetost v želodcu po jedi, kisei okus v ustih? Ali trpite na zaprtosti, otnotičnosti in pomanjkanju spanja? Ali Vas muči glavobol boleČine v želodcu in dimjjah? Ali imate izpuščaje, mozolje, n.i» stale zaradi slabe prebave? — Prepričajte se tudi Vi, da prerzkušena zdravilna s-pecialiteta «FIGOL» • eliksir ureja prebavo in Vam vrača zdravje. «FIGOL» se do* biva po vseh lekarnah izdeluje ga pa in raznošilja po pošti s povzetjem z navodilom vred lekarna 1r. Z. SEMELIC. Duhrovnk 2 Izvirni zabojček s 3 steklenicami 105 Ehn, z 8 stekle* nicami 245 Dtn. Ena steklenica z omotom in poštnino 40.— Din. Bolniki čitajte! Kolikor ima leto dni. mimo toliko postaj trpljenja mora živčno bolni, zakaj slabi izmučeni živci nam ^rene življenje In povzročajo marsikakšno trpljc-i]e. Eiodeće, vlečoče boletiine. omotičnost, tes-no-oa. glavobo! do polovice ali po vse-j glavi, šume-nje po iKesih, migljanje pred očmi, motenje prebave, pomanjkanje spanja. nenadno potenje, trganje v mišicah, nezmožnost za delo in različne druse neprilike so posledice slabotnih, onemoglih, bolnih živcev Kako se resite tesa zla? I^eši Vas pristni Kola-l ecitin, živilo, bogato vita--ninov. je postalo či-oveštvu izvlr dobrote, čudo-,ito pospešuje d«?lovanje telesa, jači hrbtenidni riozg in moždane, krepi mišice in ude, daje moč in veselje do življenja. V boju za zdrave živce Jela pristni Kola-Lecithin pogosto ču-deže, vodi živilne sn^vi do krainih koncev krvotvornosti, poživlja izpodbuja, ohrania mladost in svežost. Saj se sam' Iahko prepričate, da vam ne obetam iič neresničnega, zakaj bodočih štirinajst dni lošijem vsakemu, ki mi piše. popolnoma zastotij :i poštnine prosto majhno škartjico Kola-Llcithin n knjigo zdravnika z mnozostranskimi dolgimi zkušniami, ker se je sam boril s takim trpljenjem. Pišite m! samo razločno svoi naslov, pa Vam takoj poSllem obli ubij eno popolnoma brezplačno. E. PASTERNACK, BERLIN S. O. MICHAELK1RCHPLATZ 13. Abt. 758. Urcjuj* Jorifi Zopu^fe « Zft mHvoćon tiakvoomi Fr«o Jesoctok. - Z* •£»▼» te iPtfrttiri dd ti-ta; Qu» Oirtetut * VM ? Ljob^anl.