1 W ||.1 — ---m aahnU rosuiins piacsna v guuiviiL Leto XXII., št. 1J0 tfnfrlfam* sreila 4* innffa if« Cena Din S — S® Upravništvo: Ljubljana, Knafljeva 5 — Telefon štev. 31-22, 31-23. 31-24, 31-25, 31-26. Inseratnl oddelek: Ljubljana, Selen-burgova ul. — Tel . 34-92 in 33-92. Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta št. 42. Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljubljana št. 17.749. IZKLJUČNO ZASTOPSTVO za oglase Iz Kr. Italije in inozemstva ima Unione Pubblicfta Italiana S.A* Milano "izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno 30.— Din, Za inozemstvo 50.— Din* Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5, telefon 31-22, 31-23, 31-24, 31-25, 31-26. Rokopisi se ne vračajo. CONCESSIONARIA ESCLUSIVA per la pubblicita di provenienza italiana ed estera: Unione Pubblicita Italiana S. A., Milano Sestanek Duceja s Hitlerjem Razgovorom sta prisostvovala tudi zunanja ministra grof Ciano in Ribbentrop general Cavallero in maršal Keitel Brenner, 3. junija s. Včeraj sta se na Brennerju sestala Duce in Hitler. Vest o Ducejevem potovanju na Brenner se je raz-š;rila z vso naglico, čeprav je bili njegov sestanek s Hitlerjem zasebnega značaja. Vzdolž železniške proge so se zbrale množice ljudi, ki so prirejale Duceju velike manifestacije. Duce je bil v fašistični uniformi in je prispel na brcnnersko postajo včeraj ob 10. dopoldne. Skupno z njim so se pripeljal' tudi zunanji minister Ciano, načelnik glavnega stana general Cavallero, odpravnik poslov nemškega veleposlaništva v Rimu princ Bisnnarck, vojaški ataše Rin-telen, italijanski veleposlanik v Berlinu Al-fieri in nekaj funkc;oinarjev italijanskega zunanjega ministrstva. Četrt ure pozneje je na postaji obstal vlak, s katerim se je od severa pripeljal kancelar Hitler V njegovem spremstvu so bili načelnik vrhovnega povefljništva nemških oboroženih sil maršal Ke;tel, zunanji minister Ribbentrop, državni podtajnik zunanjega ministrs+va dr. Die-trich, načelnik centralnega urada narodno-socialistične stranke \Vormann in več visokih funkcionarjev kancelarskih uradov. Sestanek obeh voditeljev je bil izredno pri&TČen. Posamezni funkcionarji, ki so prvič prišli na Brenner, so se med seboj predstavili, nakar je Duce povabil voditelja v svoj salonski voz, kjer se je takoj pričel zelo dolg razgovor. Spočetka sta bila sama, pozneje pa m? bih pozvani k razgovoru tudi Ribbentrop, KeiteiL, Ciano in Cavallero Skupno so razgovori trajali 5 ur. Po kosilu, ki je poteklo v ozračju prisrčnosti in tovaiiškega prijateljstva, sta se oba voditelja razšla. Ko je Hitler že zapustij postajo, se je Duce s svojim sprem^vom umaknil v svoj vlak, s katerim se je odpel jad do Bolcana. Med potjo so ga pozdravljale velike množice ljudi. Čeprav njegov prihod v Bolcan ni b:il napovedan, se ie zbrala na trgu pred postajo ogromna množica ijudi, ki je Duceju priredila silne ovacije. Duce se je razgo-varjal s prefekt »m in županom o vprašanjih. ki se tičejo pokrajin. Nato se je odpeljal na letališče, kjer je bilo že pripravljeno njegovo letalo Nagle se je preoblekel in je skupaj s C«mom. Cavallerom ter državnim podtf jnikr-m letalskega ministrstva Tricolom pozne popoldne z letaHom odpotoval v Rim. Duce je letalo sam piU»-tiral. Po dveurnem poletu je pristal na letališču Littorio v Rimu. Odmevi po sveta Berlin, 3. junija s. Vest o novem sestanku Duceja in kanedarja Hitlerja na Brennerju je zbudila v tukajšnjih političnih krogih živo zanimanje in veliko zadovoljstvo. Predvsem opozarjajo na pomembno dejstvo, da sta se oba voditelja sestala neposredno po zasedbi Krete, ki pomeni zmagovit zaključek poslednje faze borbe na vzhodnem Sredozemskem morju. Sestanek je potekel v ozračju prisrčnega tovarištva in je bil kakor vsi prejšnji določen, da se pripravi nova etapa pohoda do skupnega cilja in popolnega un čenja sovražnika, a tudi nova etapa na pot do najvišjega skupnega cilja, do ustvaritve nove Evrope, ka-koT sta si jo zamislila Mussolim in Hitler. Oba naroda to vesta in sta prav zaradi tega sprejela z navduš< nim zaupanjem vest o včerajšnjem sestanku. Prav ta trenutek se bolj kakor kdaj prej skladajo besede Duceja in Hitleria da je pomlad osi že stopila v čas svojega vrhunca To na najvidnejši način dokazuieio zmage, ki so jih italijanske in nemške oborožene sile dosegle v Libiji, na Balkanu in na vzhodnem Sredozemskem morju. Enakih misli so tudi nemški listi, ki poročajo, da sta se udeležila sestanka na Brennerju kakor ob;čajno tudi načelnik vrhovnega poveljništva nemških vojnih sil in načelnik glavnega generalnega štaba Italije. _ Rim, 3. junija, ir. Novi sestanek Duceja in kancelarja Hitlerja na Brennerju zbuja po vsem svetu največjo pozornost. Tako piše madžarski list ABC, da bo brenner-, ski sestanek kakor vsi dosedanji sestanki Duceja s Hitlerjem prinesel Angliji novo katastrofo. Bolgarski listi poudarjajo, da je bila med voditeljema obeh revolucij na brennerskem sestanku ugotovljena popolna istovetnost naziranj. Listi pravijo, da so bile ob tej priliki na Brennerju gotovo sprejete odločitve, ki bodo vodile osne velesile do končne zmage. Finski radio posveča brennerskemu sestanku večji del svojih poročil ter pravi, da je bil na Brennerju gotovo proučen politični in vojaški položaj, ki je nastal po sijajnih zmagah vojsk osnih velesil. Listi v Zedinjenih državah prinašajo poročila z Brennerja pod velikimi naslovi ter poudarjajo? da so imeli razgovori Duceja s Hitlerjem vedno velik pomen. Sofija, 3. junija s. Vest o sestanku na Brennerju je v vsej državi zbudila največjo pozornost. Bolgarski listi opozarjajo, da ima ta sestanek največji pomen spričo dejstva, da je do njega prišlo v dneh, ko je os definitivno osvobodila Evropo od slehernega angleškega vmešavanja in ko se pripravlja, da v novih bitkah doseže končno zmago. Listi opozarjajo na popolno skladnost stališč obeh voditeljev osi in da Le operazioni a Creta ultimate Ripetuti borabardamenti di Tobruk — Una nave affondata, due velivoli abbattuti II Quartier Generale delle Forze Armi te comuruca in data del 3 giugno il seguente bollettino dl guerra n. 363: Le operazioni nelbisola di Creta sono ultimate. Nelbisola sono stati liberati i nostri prigionieri. I nostri reparti procedono al rastrellamento delle zone loro assegnate. Nella notte sul 3 giugno una nostra for-mazione aerea ha bombardato obiettivi aeronautiei delbisola di Malta. Nell»Africa settentrlonale notevole atti-vita dl artlglierie sul fronte di Tobruk. Formazioni aeree hanno ripetutamente bombardato naviglio alla fonda, impiantl po rtu ali e magazzini de quella base: ona nave da trasporto ft stata affondata. La nostra caccla ha abbattuto dne apparecchi nemici; un nostro velivolo non 6 rientrato. NelbAfrica orientale nessuna novi ta dl rilievo; 11 maltempo ostaccla i movimenti nostri e nemicL Konec operacij na Kreti Ponovno bombardiranje Tobruka — Ena ladja potopljena, dve letali sestreljeni Glavni stan Italijanskih Oboroženih Sil je objavil 3. junija naslednje 363. vojno poročilo: Operacije na otoku Kreti so se končale. Naši ujetniki na otoku so bili osvobojeni. Naši oddelki nadaljujejo na področju, ki jim je bilo dodeljeno, očiščevalno delo. V noči na 3. junija je skupina naših letal bombardirala letališke naprave na otoku Malti. V Severni Afriki znatno delovanje topništva na fronti pri Tobruku. Skupine letal so bombardirale ladje v luki, pristaniške naprave in skladišča tega oporišča. Ena transportna ladja je bila potopljena. Naša lovska letala so sestrelila dve sovražni letali. Eno naše letalo se ni vrnilo na svoje oporišče. V Vzhodni Afriki nikakega pomembnejšega dogodka. Slabo vreme ovira naša in sovražna gibanja. ško vojno poročilo Uspešna vojna proti angleškim trgovskim ladjam Letalski boji nad Nemčijo Berlin, 3. jun. s. Vrhovno vojno povelj- ništvo je iidalo danes naslednje vojno poročilo: Vojna mornarica in letalstvo sta tudi v mesecu maju z dobrim uspehom vodili : trgovsko vojno proti Angliji. Sovražnik ,■ je izgubil v tem mesecu skupno 746.000 ton trgovskega ladjevja. Od tega so 479 tisoč ton potopile podmornice, 251.000 ton letala, ostanek pa nadvodne oborožene sile vojne mornarice. Sovražnikove izgube zaradi akcij z minami pri tem niso upoštevane. Letalstvo je potopilo včeraj in zadnjo noč pri napadu na močno zavarovane konvoje pred angleško vzhodno obalo 5 trgovskih ladij s skupno 21.100 tonami in hudo poškodovalo 5 nadaljnjih tovornih parnikov. Bojna letala za dolge polete so dosegla na Atlantiku zapadno od Faroer-skih otokov bombne zadetke na veliko trgovsko ladjo. Podnevi so bile razen tega bombardirane pristaniške naprave ob izlivu rek Tyne in Humber. V Severni Afriki neznatno delovanje topništva pred Tobrukom. Sovražnik je metal podnevi iz posameznih letal pod zaščito nizkih oblakov bombe na Schleswig-Hollstein, ki so povzročile samo neznatno škodo. Lovci so pri tem sestrelili dve angleški bojni letali. Zadnjo noč je metal sovražnik na raznih krajih zapadne in severne Nemčije zažigalne in razdiralne bombe. Posamezna letala so prodrla do Berlina. Napadi so terjali neznatne žrtve, mrtve in ranjene, in povzročili škodo na poslopjih v stanovanjskih predelih. Vojaške ali vojne škode ni bilo. Nočni lovci in protiletalsko topništvo je sestrelilo tri izmed napadajočih angleških letal. Med boji na Kreti se je posebno odlikovala četa gorskih lovcev pod vodstvom nadporočnika Waltherja. Četa je prodrla globoko za hrbet sovražnika, tamkaj zavzela za porušenje pripravljen most in ga zavarovala za zasledovalne boje, ki so sledili. čiščenje na Kreti Uspešno sodelovanje italijanskih čet — Nemci na otoku nova letalska oporišča Berlin, 3. jun. ir. Kreta, ključ do oblasti nad vzhodnim Sredozemljem, za katero je Churchill še nedavno izjavil, da jo bodo Angleži do smrti branili, je sedai dejansko ?e pod oblastjo vojske osnih velesil. Nemški listi poudarjajo ob tej priliki, da ne predstavlja izguba Krete samo težkega poraza za Anglijo, temveč pomeni za London tudi veliko izgubo političnega prestiža. »Volkischer Beobachter« pravi, da je an-glešhi beg s Krete podoben novemu Dun-kerqueu. »Borsenzeitung« ugotavlja, da sta nemško prodiranje proti jugu ter italijansko prodiranje z vzhoda sklenila obroč okoli preostale angleške vojske na Kreti »Deutsche Allgemeine Zeitung« posebno poudarja zelo uspešno sodelovanje italijanskega letalstva pri vojaških operacijah na Kreti. Berlin, 3. jun. d. Ze 24 ur po objavi nemškega vrhovnega poveljništva. da so se pričele operacije za očiščenje Krete, je bila popolna zasedba otoka končana. Zadnji boji so bili še pri Sfakiji. Nemški gorski lovci so se tam v ostri borbi spopadli z močno angleško skupino, ki so jo nats nadvladali. Pri tei priliki je bilo ujetih 3000 angleških vojakov. V bojih na Kreti ie igralo posebno važno viyo nemško letalstvo. Letak «o od- krila vsako še tako skrito angleško postojanko ter so v najkrajšem času očistila ozemlje angleških čet. Sedaj Nemci že grade trdna oporišča za svoje letalstvo na Kreti odkoder bodo odslej letala še bolj ogražala angleške postojanke na Bližnjem vzhodu. Po podatkih z uradnega mesta so Angleži na begu morali pustiti na otoku ves svoj vojni material. Grški ujetniki, ki so jih Nemci zajeli, kažejo nepopisno izčrpanost Pripovedujejo, da so Angleži bežali s Krete ponoči na majhnih čolnih, ki so jih prepeljali na angleške ladje, s katerimi so potem nadaljevali vožnjo proti Egiptu. Preden so Nemci vkorakali v He-raklion. je zavladala med Angleži prava panika. Zaradi neprestanih letalskih napadov se mnogim angleškim vojakom beg ni posrečil. Tudi se je potopilo nekaj ladjic. s katerimi so angleški vojaki skušali priti na angleške ladje. Število angleških ujetnikov na Kreti, kakor tudi vojni plen stalno naraščata. Očiščevalne operacijo na Kreti so se tudi včeraj po načrtu nadaljevale. Berlin, 3. jun. d. Nemška vojska je v pristanišču v Heraklionu na Kreti našla večje število potopljenih angleških ladij. Solun, 3. jun. ir. Po zasedbi pristanišča Sfakie na Kreti je bilo ugotovljeno, da so Angleži prisilili 18 ribičev v Sfakiji, da so dali svoje ladjice na razpolago za beg angleških vojakov. Ribiči sami so morali zapustiti svoje rodbine ter oditi kot piloti na ladjah z Angleži. Odtlej ni o njih nobenega glasu več. Mučenje nemških padalcev Berlin, 3. jun. rs. Med zasedbo Krete je bilo ujetih deset žensk, ki so bile oblečene v uniforme mrtvih padalcev. Ženske so bile obtožene, da so padalce umorile. V bližini Kandije so našli 12 trupel padalcev. ki so bili silno pohabi j eni. Truplo nekega padalca je bilo dobesedno raztrgano v kose. Trije podčastniki so bili križani. Berlin, 3. jim. V Nemčiji so objavili nekaj podatkov o zverinskem postopanju angleških čet in prebivalstva na Kreti s prvimi nemškimi padalci, ki so se pojavili na otoku. V neki dolini blizu letališča v Malemiju so našli 15 trupel nemških padalcev. Trupla so bila gola in so se na njih videli znaki strašnega mučenja. Oblasti so ugotovile, da so zločinci ubili padalce, ko se niso mogli braniti. Trupla so izsledili nemški vojaki. Hude izgube novozelandskih čet Berlin, 3. junija d. Namestnik predsednika novozelanske vlade Nash je priznal, da so novozelandske čete na Kreti pretrpele težke žrtve. Omajana angleška premoč na morju Pariz, 3. jun. d. O priliki angleškega poraza na Kreti piše »Matin«, da je odslej otročje, če bi Angleži še hoteli govoriti o svoji premoči na morju. Na Kreti se je pokazalo, da tudi najmočnejša mornarica brez pomoči letalstva ne more obvladati 300 km široke morske ceste in ne more preprečiti prevoza vojaštva preko nje. Morje, piše list dalje, sedaj ni več prijatelj Anglije. Nebo danes pomeni vse in je proti Angliji Angleško priznanje Berlin, 3. junija d. Po končanih vojaških operacijah na Kreti nI preostalo angleškim uradnim krogom drugega kakor oficiellno priznati svoj poraz. Pri tem se Angleži poslužujejo nesmiselnih opravičil. Tako je angleško vojno ministrstvo sicer priznalo, da so angleške izgube na Kreti bile zelo hude in da je nemško letalstvo pokazalo popolno premoč, pravi pa v opravičilo, da so se nemški padalci in z letali prepeljani vojaki spustili tako hitro, da niso utegnili angleški vojaki priti ii svojih utrdb in pričeti boje z njimi. Kritičen položaj Egipta Tetuan, 3. junija s. Vesti, ki prihajajo iz Kaira, kažejo na kritični položaj, v katerega je zašel Egipt zaradi političnih in vojaških neuspehov Velike Britanije, pa tudi na gospodarskem področju je nadaljnji izvoz surovin in industrijskih izdelkov v nevarnosti. Egiptski tisk je že začel protestirati zaradi nemogočega nadaljnjega izvoza nekaterih vrst blaga, v ostalem pa se v Egiptu samem pojavlja pomanjkanje nekaterih življenjskih potrebščin. Tako je pričelo predvsem primanjkovati sladkorja. V Egipt za civilno potrošnjo zlepa tudi več ne prihajajo nikaka pogonska sredstva. Tako primanjkuje premoga in so ste morale cene za dovoz blaga in živine na železnicah zvišati, deloma pa tudi omejiti število potniških in drugih vlakov. Na Nilu so bile nekatere proge povsem ukinjene. Bejrut, 3. jun. s. Vest o porazu angleškega vojnega brodovja pri Kreti in o prihodu mnogih poškodovanih angleških vojnih ladij v aleksandrijsko luko je napravila najgloblji vtis na egiptsko prebivalstvo. Angleški vojaški krogi v Kairu so zelo vznemirjeni. Izdali so že vrsto ukrepov, da se prične angleška kolonija seliti iz Aleksandrije. Prav ti ukrepi kažejo, da je pričela angleška admiraliteta po porazu na Kreti že računati z nevarnostjo za Ale-ksandrijo. Berlin, 3. jun. d. Kakor poročajo !z Kaira preko Bejruta, so Angleži aretirali šefa egiptske teritorialne armade, »ki je bil že dalje časa pod angleško policijsko kontrolo. so billi sestanki Musisolinija in Hitlerja, vedno znamenja pripravljajoči se dogodkov največjega zgodovinskega pomena. Bardossy na poti v Rim Rim, 3. jun. ir. Jutri bo prispel na ofi-cielni obisk v Rim min. predsednik in zunanji minister Madžarske Ladislav Bar-dossy. Budimpešta, 3. jun. ir. Danes je odpotoval v Rim min. predsednik in zunanji minister Bardossy. K slovesu so se zbrali na kolodvoru vsi člani madžarske vlade,, nemški odpravnik poslov, uradniki italijanskega poslaništva in drugi. Kolodvor je bil okrašen z italijanskimi in madžarskimi zastavami. Min. predsednika Bardossya spremljajo v Rim italijanski poslanik pri madžarski vladi in druge visoke osebnosti Hrvatski poslanik v avdiend pri Kralju in Cesarju Rim. 3. jun. ir Dopoldne ob 11. je sprejel Vel. Kralj in Cesar v Kvirinalu v av~ dienci dr. Stjepana Perica, ki je ob tej priliki predložil svoja akreditivna pisma kot izredni poslanik in pooblaščeni minister kraljevine Hrvatske v Rimu. Preosnova grške emigrantske vlade Rim, 3. jun. ir. Kakor javlja uradna angleška agencija iz Kaira, je prejšnja grška vlada podala ostavko. Uradno angleško poročilo pravi, da je ostavka posledica najnovejšega razvoja dogodkov. Navaja, da je kralj Jurij ostavko sprejel v želji, da bi mogel nekatere bivše člane vlade poslati v važnih misijah v inozemstvo. Obenem je bilo s sestavo nove vlade zmanjšano število ministrstev. Predsedstvo vlade je še nadalje ohranil dosedanji predsednik Suderos, ki je prevzel tudi zunanje in finančno ministrstvo. Mesto podpredsednika vlade in mornariškega ministra je prevzel admiral Sakelariu. Nadalje so v vladi samo še ministri za letalstvo, pravosodje, vojsko-in delo. Vojvoda Windserski v Argentini Buenos Aires, 3. junija d. Guverner Ba-hamskih otokov vojvoda \Vindsorski je prispel na svoji jahti v tukajšnje pristanišče. Vojvoda je odklonil povabilo argentinskega zunanjega ministra, da bi pcsetil mesto. Odklonitev je izzvala veliko nezadovoljstvo v argentinskih krogih. Racioniranje oblek tudi v Avstraliji New York, 3. junija d. Iz Sydneya poročajo, da nameravajo tudi v Avstraliji uvesti racioniranje ofolek. To je značilno, ker ima Avstralija sama okoli 100 mil;jonov ovc in ji torej volne ne bi smelo primanjkovati. Preteklost ln sedanjost. - Grenadirja v zgodovinskih uniformah, v sredi stasiti praporščak I. Grenadir. polka v obleki modernega vojaka. - II pas-sato ed il presente, Due Granatieri in uniformi storiche, nel mezzo Falfiere del I. Reggimento Granatieri nelPuni-forme odierna Slikovit pogled po vojašnici med proslavo. V ospredja protiletalski tonov! in GrenadUrji v zgodovinskih opravah. — Vista pittoresca della caserma durante le cerimonie della fes ta della bandiera — Davanti alle armi i Granatieri neOe storiche uniformi 3 *JUTKO« St. 130 SreSa, '4. VI. -mi Prva se}a sosveta Ljubljanske pokrajine Visoki Komisar Eksc. Grazioli Je razvil program prehrane, javnih del In gospodarskih vprašanj Ljubljana, 3. junija. Danes ob 11. je Visoki Komisar Eksce-lenca Grazioli prvič sklical sosvet za Ljubljansko pokrajino. Ob začetku zborovanja, ki je bilo v slavnostni dvorani Vladne palače, je Visoki Komisar prisotnim, ki so poslušali stoje, prečital odlok, s katerim je Duce na njegov predlog sestavil sosvet, v katerega so bili vpoklicani kot člani gospodje: Dr. Marko Natlačen, Ivan Pucelj, msgr. dr. Matej Slavič, Franc Heinrihar, dr. Ivan Slokar, Karel Kavka, inž. Miloš Pirkmajer, dr. Josip Lavrič, Albin Smerkolj, dr. Josip Basaj, Alojzij Sitar, dr. Vladimir Valenčič, Rudolf Krušič, Karel Rogina. Visoki Komisar je prisotnim razložil, kaj jc bilo doslej storjeno, da se doseže normalizacija življenja v Pokrajini. Nato je govoril o problemu prehrane, o javnih delih, o položaju bank in industrij ter je podal popolno sliko sedanjega položaja in razvoja, ki se obeta v bodočnosti. La ritmione della Consulta della Provincia di Lubiana L'Alto Commissario Ecc. Grazioli espose il programma dell'alimentazione, dei lavori pubblici e dri problemi economici Questa mattina alle 11 l'Alto Commissario Ecceilenza Grazioli ha convocato per la prima volta la consulta per la provincia di Lubiana. All-inizio della riunione, che ha avuto luogo nel salone del palazzo del Governo, 1'Alto Commissario ha letto ai presenti, che erano in piedi, il decreto con il quale il Duce, su sua designazione, ha costituito la consulta chiamando a far parte della stessa i signori: Natlačen dott. Marco, Pucelj Giovanni, Slavič dott. mons. Matteo. Heinrihar Fran-cesco, Slokar dott. Giovanni, Kavka Car- lo, ing. Pirkmajer Miloš, Lavrič dott. Giu-seppe, Smerkolj Albino, Basaj dott. Giu-seppe, Sitar Luigi, Valenčič dott. Vladi-miro, Krušič Rodolfo, Rogina Carlo. L'Alto Commissario ha illustrato ai presenti quanto fino ad ora e stato fatto per arrivare alla normalizzazione della vita della Provincia; ha parlato del problema dell alimentazione, di quello dei lavori pubblici, della situazione bancaria e industria-le, facendo un quadro completo. di quella che e la situazione attuale e degli sviluppi che avra in avvenire. Novi šef policijskega ravnateljstva Ljubljanske pokrajine Ljubljana, 3. junija Danes je prispel v Ljubljano gr. uff. Ettore Messana, da prevzame fukcijo kve-storja (policijskega ravnatelja) Ljubljanske pokrajine. Visokega funkcionarja je sprejel Visoki Komisar Eksc. Emilio Grazioli. Gr. uff. Messana, ki je prišel v Ljubljano iz Padove, kjer je bil kvestor tega mesta, je že dolgo let v državni službi ter se je povsod odlično izkazal. Je Veliki oficir reda Italijanske Krone in oficir viteškega reda sv. Mavricija in Lazarja. Kvestor je imenoval za šefa svojega kabineta komisarja - načelnika odvetnika Alberta Trezzo. II novo questore della Provincia Lubiana, 3 maggio Oggi e arrivato a Lubiana il Gr. uff. Ettore Messana per assumere l'ufficio il Questore della nuova provincia. L'Alto funziorario č stato ricevuto dall'Eccellen-za Emilio Grazioli. II Gr. uff. Messana che viene a Lubiana da Padova dove era questore di quella citta, ha al suo attivo un lungo, brillan-tissimo stato di servizio. £ Grande ufficiale nella Corona dltalia e Cav. ufficiale nell'ordine dei Santi Maurizio e Lazzaro. II questore ha nominato suo capo di ga-binetto il commissario capo aw. cav. uff. Alberto Trezza, Papeževa binkoštna poslanica ob so letnici enciklike „Rerum novarum" Vatikan, 3. junija s. V zvezi s 501etn'co> enciklike »Rerum novarum« je imel v nedeljo papež Pij XIT. govor po radiu, v katerem se je spomnil tega važnega dela papeža Leona XIII. Papež jc v svojem govoru dejal, da mu je binkoštni praznik dal priliko. da posveti vernikom sred- gorja sedanjih časov poslanico iljubezn' in tolažbe ki naj jih opogumi. Opozoril ie. kako je bil Leon XIII., ko je izdal svoic encikliko, globoko prepričan, da pripada Cerkvi dolžnost izreči šivajo avtoritativno besedo na področju socialnih problemov ;n sicer ne zaradi tega, da bi določila norme na docela praktičnem področju socialnega sistema, za katerega skrbi javna oblast, marveč, da z vidika povsem moralnega reda poskrbi, da bodo osnove danega socialncga reda v skladu z nespremenljivim redom, ki ga je ustvaril Bog z naravnim ;n "božjim pravom. Enciklika Leona XIII. je segla delavskemu razredu globoko v srce. Civilne oblasti mnogih narodov so se takr»j odzvale papeževi besedi in podvzele ukrepe, ki so zbrljšali položaj delavcev. Papež je obrazložil posamezna vprašanja, ki so bila načeta v encik1ik\ in vpliv, ki ga je imela na socialno in gospodarsko življenje narodov. Poleg tega je v svojem govoru poda! nadaljnje smernice za razvoj socialnega ln gospodarskega življenja v duhu enciklike. Osnovne vrednote, ki se medsebojno Izpopolnjujejo. so raba materialnih dobrin, de- lo in družina. Kar se t?če prvih, je papež uoui pfnra a !iiq qif iq vp 'ofpz jizkjzi deležni vsi ljudje v duhu pravice in dobrote. Le tako bo človeški družbi zagotovljen mir in se bo lahko življenjsko razvijala, ne da bi nastajale okoliščine, ki bi lahko povzročale nove borbe in novo gorje. S pravično razdelitvijo dobrin se lahko gospodarsko ozdravi in razvija sleherni narod. Na rabo dobrin pa je tesno vezano delo. Dolžnost m prav;ca organizirati delo pripadata predvsem neposredno prizadetim: delodajalcem in delavcem. Če ne opravijo svoje naloge ali je iz kakršnihkol' posebnih razlogov ne morejo dovršiti, poseže tedaj država v delitev in organizacijo dela. V smislu cnc;klike Leona XIII. je sama narava tesfio povezala zasebno lastnino z obstankom človeške družbe in še posebej z obstankom in razvojem družine. V družini ima narod svojo naravno korenino, osnovo svoje veličine in sile. Vse javne norme, ki urejajo zasebno lastnino, morajo biti spričo tega take. da bodo -zpcpolnjevale družinsko življenje. Ob zaključku je papež dejal, da so to osnove, na' podlagi katerih bi rad v bodoče sodeloval pri organizaciji novega reda, ki ga svet pričakuje ob zaključku sedanje vojne. Izrazil je željo, da bi novi red zagotovil svetu trajen mir in pravico. Nazadnje je poslušalcem podelil svoj blagoslov. Vojna na morju Berlin, 3. jun. ir. Nemška bojna letala so včeraj potopila lO.OOOtonsko angleško ladjo, ki je v konvoju plula proti vzhodni angleški obali. Bombniki za dolge polete so 600 km zapadno od Farorskih otokov napadli 5000 tonski parnik in ga težje poškodovali. Včeraj popoldne so angleška letala ped začito nizkih oblakov preletela Schlesvvig-Hollstein. Zaradi akcije protiletalskega topništva in lovskih letal so utegnila angleška letala odvreči svoje bombe samo brez cilja. Povzročena je bila le neznatna škoda. Nad severnim morjem so včeraj nemška letala sestrelila angleški bombnik tipa Bristol-Blenheim. Rim, 2. jun. ir. Kakor javlja angleška admiraliteta. je bila lO.OOOtonska angleška pomožna križarka »Salopion« potopljena. Ladja je v mirnem času služila kot prekooceanski potniški parnik. New York, 3. junija, s. V pristojnih nev-yorških krogih se je zvedelo, da so bili zadnje dni potopljeni naslednji angleški parniki: 5.802tonski »Gregala«, 4.976tonski >Esmand«, 2.609tonski »Bengare Head« in 4,861tonski parnik »Empire, Caribic«. Bili so v konvojih na poti iz Zedinjenih držav v Anglijo ter so prevažali vojne potrebščine. Smatrajo za izgubljenega tudi 6.160-tonski angleški parnik »City of Kimbelley« Lizbona, 3. jim. s. Kapvedrsko otočje je postalo pristanišče za angleške brodolom-ce z ladij, ki jih nemške in italijanske podmornice potapljajo na Atlantskem oceanu. Včeraj je prispelo na otočje nadaljnjih 130 brodolomcev z dveh angleških ladij, ki sta bili te dni potopljeni na Oceanu. Večina mornarjev je iz Indije. Oosnodarstvo Gospodarski odnošaji med Italijo in Hrvatsko Berlin, 3. jun. d. Nemška bojna letala so v nedeljo dopoldne med Kreto in Alek-sandrijo potopila neki angleški rušilec. Letalski napadi na Anglijo San Sebastian, č. jun. ir. Kakor javlja uradno angleško poročilo, so bila tudi preteklo noč nemška letala zelo aktivna nad Anglijo. Bombe so bile vržene zlasti na severni in severozapadni del Anglije ter na zapadni Midland. Angleška letala nad Berlinom Berlin, 3. jun. s Angleška letala so v pretekli noči bombardirala razne kraje v zapadni in severnozapadni Nemci j L Nekaj zažigalnih in rušilnih bomb je treščilo tudi v stanovanjske okraje Berlina-Nekaj poslopij je bilo poškodovanih. Bilo je'tudi nekaj mrtvih in ranjenih med številnim prebivalstvom. Važni vojni in gospodarski oddelki niso bili zadeti. Tri sovražna letala so bila sestreljena. Smrt bivšega siamskega kralja Rim, 1. junija a Angleški rad;o je objavil, da je v srvoji rezidenc' v grofiji Surray v angliji umrl bivši s^amsk1 kralj Prajadi-pok. Zadela ga je kap. Bi! je star 47 let. Siamskemu prestolu se je odrekel L 1935. Zaščita francoskih interesov v Palestini Madrid, 3. jun. rs. Francoski poslanik je naprosil špansko zunanje ministrstvo, naj bi španska vlada prevzela zastopstvo francoskih interesov v Palestini, ker je Anglija prekinila svoje odnose s Francijo. Poročali smo že, da se je ob koncu maja mudil v Zagrebu grof. Volpi di Misurata v spremstvu italijanskih gospodarskih strokovnjakov. Kot predsednik italijansko-hrvatske gospodarske komisije predvidene v čl. 4. italijansko-hrvatske pogodbe o zvezi, garanciji in sodelovanju, podpisane 18. maja t. 1. v Rimu, je imel grof Volpi razgovore s poglavnikom dr. Paveličem in predstavniki hrvatskih gospodarskih ministrstev. Pri teh razgovorih storjeni sklepi se nanašajo na ureditev gospodarskega življenja Dalmacije in reškega področja in obmejnega prometa, na vprašanje italijanske tehnične pomoči pri gradnji cest in izkoriščanja vodnih sil s posebnim ozirom na elektrifikacijo železnic in na vprašanje valutnih odnošajev med Italijo in Hrvatsko. Nova Hrvatska državna banka, ki je prevzela posle od bivše Narodne banke, bo izdala nove novčanice, ki se bodo glasile na novo valutno edinico kuno (1 kuna= 1 dinar), ki bo imela po sporazumu med Italijo in Hrvatsko točno določen tečaj nasproti italijanski liri. Na tej podlagi bo urejen tudi klirinški promet med Italijo in Hrvatsko ter bo zaradi podrobnih pogajanj v prihodnjih dneh odpotovala hrvatska delegacija v Rim. O bodočem trgovinskem prometu med Italijo in Hrvatsko navaja zagrebški »Hrvatski narod« naslednje podrobnosti. Italija bo tudi za Hrvatsko najvažnejša dobaviteljica tekstilnih surovin in polizdelkov, svile, riža, južnega sadja, avtomobilov in strojev vseh vrst. Struktura bodočega hrvatskega izvoza v Italijo pa bo v primeri z izvozom bivše Jugoslavije precej spremenjena. Izvoz žita zaenkrat ne bo prišel v poštev, ker bo presežek žitorodnih pokrajin hrvatske države potreben za kritje pasivnih pokrajin Dalmacije in Bosne. Tudi izvoz lesa in izdelkov iz lesa bo sorazmerno manjši. Važno mesto v bodočem hrvatskem izvozu v Italijo bodo zavzemali predvsem proizvodi živinoreje, namreč živina, meso, perutnina in jajca, nadalje razni drugi kmetijski proizvodi, kakor fižol, in pa rude. V tej zvezi smatra »Hrvatski narod«, da se da kmetijska proizvodnja Hrvatske še znatno povečati in se sklicuje na ugotovitve predsednika berlinskega zavoda za proučevanje konjunkture prof. Wagemanna, ki je ugotovil, da znaša donos posameznih pridelkov v jugovzhodnih evropskih državah komaj eno tretjino onega donosa, ki se doseže v agrarno naprednih državah zapadne Evrope. Naslonitev hrvatske valute I na liro Kakor poročajo iz Rima je bilo ori razgovorih v Zagrebu tudi že določeno stalno razmerje med dinarjem (kuno) in liro. Določeno je enako razmerje, kakor že velja na celotnem ozemlju bivše Jugoslavije, ki ga je zasedla italijanska vojska. Tako je tudi na področju Hrvatske določeno razmerje 100 din enako SO lir, odnosno 100 Ur enako 333.30 din. Prav tako je določen stalni tečaj nasproti albanskemu franku, in sicer tako, da velja 100 albanskih frankov 2083.33 din odnosno 100 din 4.80 albanskih frankov. (Prav tako je bilo določeno za grško drahmo razmerje 1 lira enako 16 drahem). Z določitvijo enake paritete med dinarjem in liro, kakor že velja pri nas, odpade možnost spekulativnega prenašanja dinarjev odnosno lir med Hrvatsko in Ljubljansko pokrajino. Določitev stalne relacije med dinarjem in liro na Hrvatskem pa znova potrjuje, da sedaj veljavni tečaj ne bo spremenjen. Preračunavanje lir v dinarje Mnogim dela še težkoče proračunanje lir v dinarje in obratno. Ker velja ena lira 3.33 din se marsikdo muči na ta način, da pomnoži znesek lir s 3.33. Račun pa je mnogo enostavnejši, če delimo znesek lir s 3 in pomnožimo z 10 (ena lira je namreč 10 tretjin dinarja). Proračunanje lir v dinarje pa je itak enostavno, kajti en dinar velja 0.3 lire. Pri preračunanju dinarjev v lire se torej znesek dinarjev pomnoži s 3 in deli z 10. Blagovni promet z ozemljem, ki ga je zasedla nemška vojska CJvoz blaga iz področja zasedenega od nemške vojske proti plačilu v kliringu. Za izmenjavo blaga med Ljubljansko pokrajino in pokrajinami bivše dravske banovine, ki jih je zasedla nemška vojska, je v veljavi kompenzacijski sporazum (kli-ring). Prizadete tvrdke dobijo informacije o določbah sporazuma pri Zbornici za trgovino in industrijo. Določbe sporazuma se ne morejo uporabiti za izmenjavo blaga, ki je bilo že plačano. Uvoz lastnega blaga. Vse tvrdke, fizične osebe in ustanove, ki hočejo uvoziti blago, ki je bilo že kupljeno ali ki je sploh njihova last in je deponirano ali se sicer nahaja na onem področju bivše dravske banovine, ki je zasedeno od nemške vojske, se vabijo, da napravijo prošnjo za uvoz do-tičnega blaga na Visoki komisarijat po Zbornici za trgovino in industrijo. V prošnji je treba navesti vse podatke, ki dokazujejo, da je blago njihova last. Predvsem naj se navedejo: količina blaga, vrednost, zakaj se nahaja blago na omenjenem področju, morebitni stroški, s katerimi je blago obremenjeno, ali je blago plačano (morda delno ali v celoti), ime in bivališče hranitelja, pri katerem se nahaja blago itd. Predpisno kolkovane prošnje morajo biti opremljene s točnimi in verodostojnimi listinami, iz katerih so razvidne vse okol-nosti, potrebne za njihovo oceno. Gospodarske vesti iz Hrvatske Hrvatska vlada je izdala zakonsko odredbo o popisu in oddaji presežkov žita, koruze in moke. V 14 dneh se mora izvršiti popis zalog, ki se po popisu ne smejo več odtujiti. Imetniki žita in moke bodo lahko obdržali do nove letine za vsakega člana rodbine po 50 kg pšenice, rži ali ječmena odnosno 40 kg moke ali pa 100 kg koruze odnosno 80 kg koruzne moke. Oni, ki pitajo svinje, iahko obdrže še 200 kg koruze za vsako svinjo, ki jo pitajo. Za odvzete in odkupljene presežke bodo proizvajalci dobili po 450 din za metrski stot krušnega žita, po 350 din za metrski stot koruze, po 565 din za metrski stot enotne krušne moke in po 450 din za metrski stot koruzne moke. Hrvatska vlada je izdala zakonsko odredbo, s katero se likvidacija Jugosloven-skega Feniksa in odstop imovine odložijo do 31. maja 1942. Savez Napretkovih zadrug ne bo vršil izplačil lz zavarovalnih pogodb, sklenjenih z Jugoslovenskim Fe-niksom. O končnem načinu likvidacije bo izdana posebna zakonska odredba. Privatno-društvena bolniška blagajna »Merkur« v Zagrebu je imela lani 22.458 članov, od katerih odpade sedaj na področje Hrvatske 17.000. Skupni dohodki društvene blagajne so znašali 27.6 milijo- Boljše brije in dalje traja • • • Zahtevajte povsod britvico A L C O S O na din, računski zaključek pa izkazuje za lansko leto* 35.000 din izgube. Urad za nadzorstvo cen v Zagrebu je predpisal racioniranje jedilnega olja. Ker je danes na razpolago do nove letine le še 105 vagonov jedilnega olja od sončičnega semena in mora ta količina zadostovati do prihodnje letine, to je 3 mesece, je določen za potrošnike v mestih obrok po 100 gr mesečno na osebo; v ostalih krajih bodo dobili potrošniki manj, in sicer v pasivnih krajih po 50 gr, v agrarno aktivnih krajih pa po 25 gr mesečno na osebo. Dela pri gradnji unske železniške proge (Bihač—Knin) se bodo v kratkem znova pričela v državni režiji. Strokovnjaki hr- vatske vlade so pregledali dela na p*ogl in so ugotovili, da bodo stroški za dograditev proge znašali še 100 milijonov din. Gradnja proge je odvzeta francoski družbi »Battignoles«, ki je doslej gradila to progo. Z odobritvijo hrvatskega ministra za narodno gospodarstvo je Jugoslavenska banka d. d. spremenila svoje ime v Hrvatsko-zemaljsko banko d. d. Gospodarske vesti — Italijansko-švicarski trgovinski sporazum. Prejšnji teden je zasedal mešani italijansko-švicarski gospodarski odbor, ki je v soboto zaključil svoje delo. Zaključni protokol sta v nedeljo podpisala za Italijo senator Gianini, za Švico pa direktor Ross. švicarska vlada je objavila službeno poročilo o pogajanjih, ki naglaša duh prisrčnega razumevanja in prijateljstva, kar je prišlo do izraza tako pri pogajanjih kakor tudi pri sklenitvi novega trgovinskega sporazuma mefl Italijo in Švico. Komunike dodaja, da je to sodelovanje v skladu z dobro voljo, ki jo je Italija zmerom kazala do Švice in s skupnostjo interesov obeh držav, h kateri mnogo doprinašajo Italijani v Švici in Švicarji v Italiji. Komunike zlasti poudarja pomen olajšav, ki jih nudi Italija za tranzitni promet švicarskega blaga preko Italije in pomen genovske luke za promet Švice s prekomorskimi državami. = Vprašanje vzpostavitve železniškega prometa med Bolgarijo in Nemčijo, železniški blagovni promet med Bolgarijo in Nemčijo je pred vojno šel skoraj v celoti po progi iz Sofije preko Beograda. Odkar pa je železniški most v Beogradu porušen, obstoja le zveza preko Rumunije, ki pa je za bolgarski izvoz v Nemčijo podrejenega pomena, ker je proga daljša in ker so rumunske železnice preobtežene in ne morejo sprejeti še bolgarskega tranzitnega blaga. Delna olajšava bo za vzhodni del Bolgarije nastopila, kc bo zgrajena zveza s trajekti med Ruščukom in Djur-djevim. Po izjavi bolgarskega prometnega ministra dr. Goranova bo ta zveza v kratkem vzpostavljena. Pristaniška naprava v Ruščuku za pristajanje plovnih objektov za prevoz železniških vagonov je že dograjena in je pričakovati, da bodo v kratkem dograjene tudi enake naprave na ru-munski strani. V polnem obsegu pa se bo promet razvil šele tedaj, ko bo vzpostavljena železniška zveza preko Beograda. Bolgarski prometni minister je izjavil prepričanje, da bo ta zveza v doglednem času vzpostavljena, kajti dela za postavitev železniškega mostu v Beogradu naglo napredujejo. Dotlej se bo moral promet med Bolgarijo in Nemčijo razvijati predvsem po Dunavu. Odstranjena je tudi že ovira v dunavski ožini pii Kasanu zapadno od Oršove, kjer je bivša jugoslovenska vojska potopila več ladij, tako da je bila ta ožina nekaj časa za promet zapita. Zaradi pomanjkanja hitre železniške zveze letos Bolgarija ne more izvažati v Nemčijo jagod (ananas), ki jih je v prejšnjih letih izvažala v velikih količinah. Zato so si Bolgari pomagali na ta način, da so iz jagod izdelali mezgo, ki prenese daljši prevoz. Nad 50 atletov na startu Uspela otvoritev atletske sezone — Doseženi izidi so v splošnem zadovoljivi opredelitvijo raznih atletov. Vprašan Je Ljubljana, 3. junija. Na stadionu ob Tyrševi cesti je bilo včeraj dopoldne prvo letošnje lahkoatletsko tekmovanje, ki je uspelo nad vse pričakovanje dobro. Nastopilo je preko 50 atletov vseh ljubljanskih klubov ter so se nekateri pokazali že v kar zadovoljivi formi. Organizacija tekmovanja, ki je bila v rokah prireditelja SK Planine, je bila zadovoljiva in se je tekmovanje odvijalo dovolj hitro. Posebno številno sta bila od klubov zastopana Hermes, ki se je močno okrepil z bivšimi atleti Primorja in Ilirije ter Planina, ki so jo razen ostalh precej ojačili še atleti iz Maribora. Precejšnje število gledalcev, bilo jih je blizu 300, je poleg velikega števila nastopajočih najboljši dokaz, da postaja lahka atletika v Ljubljani slednjič le popularna. Treba bi bilo samo čim več dobrih prireditev. Tekmovanje je bilo oficielno otvorjeno tako, da so se vsi atleti in funkcionarji zbrali pred tribuno ter z dvigom rok pozdravili zastavo, nakar so bili takoj izvedeni predteki na 100 m in ostali spored tikmovanja, čigar rezultati so bili: Tek 100 m: 1. Boltavzer (H) 11.7, 2. Ko-lenc (H) 11,8, 3. Lušicki (P) 11-9. Boltavzer je nepričakovano zmagal pred favoritom Kolencem in bo verjetno letos dosegel še dosti boljše rezultate. Račič zaradi pomanjkanja treninga ni šel na progo. Met diska: 1. Kosec (H) 37.35, 2. Lužnik (P) 36.61, 3. Kajfež (H) 35.86. Za naše razmere zelo dobri rezultati; posebno Kosec je pokazal lep stil. Tek 400 m: 1. Oberšek (I) 53.1. 2. Skušek (P) 55.0, 3. Glonar (I) 55.3, 4. Pleničar (I) 55.5. Skušek je v lepem stilu vodil do 300 metrov, ko ga je dohitel Oberšek in tudi zmagal sigurno z velikim naskokom. Skok v višino: 1. Slanina 170, 2. Bratovž 170, 3. Polak (vsi H) 165. Rezultati so glede na premehko odskočišče zadovoljivi, toda skakalcem se pozna pomanjkanje treninga. Met krogle: 1. Malic (H) 12.01, 2. Merala (Pl) 11,93, 3. Kosec (H) 11,75. Tek 1500 m: 1. Srakar I. (H) 4:24, 2. Potočnik (P) 4:25,2, 3. Jovan (Pl) 4:39,6. Izven konkurence: Srakar F. (Concordia — Zagreb) 4:23.8. Srakar I. se je pokazal v zelo dobri luči in je zmagal pred Potočnikom bolj sigurno kakor kaže rezultat 3000 m: 1. Košir (P) 9:16,8. 2. Kien (P) 9:21-0, 3. Cankar 11:58,8. Zmago je odločil v zadnjem krogu hitrejši Košir, ki je sploh znan po svojih finiših. Skok v daljino: 1. Lončarič (P) 6,02, 2. Račič (H) 5.89, 3. Bačnik (P) 5,80. Rezultati sami kažejo, da so skakalci skoraj brez treninga. Met kopja: Darko (P) 62,32 (!), 2. Rig-ler (P) 50.79, 4. Kraner (P) 48,30. Darko je zopet pokazal, da je brez konkurence, pa tudi Rigler je odličen. 4X100 m statefa: 1, Hermes (Polak, Zupančič, Kolenc, Boltavzar) 45.8, 2. Planina 46.9, 3.- Ilirija 47.0. Odličen rezultat Her-mesove štafete, ki bi bil gotovo še mnogo boljši, če bi bil tekel tudi Račič. (Op. Okrajšave v oklepajih pomenijo: H — Hermes, P — Planina, I — Ilirija.) Vr—Zo. * Op. ur.: Tekmovanje se je pričelo z majhno zamudo, ki so jo povzročile rac. prave sodniškega zbora v zvezi i novo drugačnega formiranja sedaj obstoječega kadra aktivnih atletov je brez dvoma vec ko pereče, toda njegova ureditev spada pred pristojni forum za zeleno mizo, ne pa na teren. Pri podrobnem obravnavanju tega problema pa bo vsekakor brezpogojno treba ubrati drugo pot kakor po kvarnih tradicijah iz starih časov, temveč se lotiti povsem novega organiziranja z vidikov, ki jih nalagajo nove razmere. V interesu naše lahke atletike pa je zdaj edino, da imejmo čim manj klubov, toda te čim močnejše! Tudi prihodnjo nedeljo — atletski miting Razpis juniorskega tekmovanja na stadionu ob Tyrše\i cesti SK Planina priredi dne 8. t. m. na stadionu s pričetkom ob 16.30 lahkoatletski miting za juniorje B, C. omladmce m se-niorje. Pravico nastopa imajo člani klubov SLAZ. Prijavnina je za posamezne točke 3 din. Prvi trije v vsaki disciplini prejmejo diplome. Prijave atletov in točke, v katerih bodo nastopili, je treba oddati z določeno prijavnino do petka 6. t m. do 12. na naslov: Mevlja Franc, uradnik OUZD, Miklošičeva cesta. Prijave, ki bi prispele po tem roku, ali prijave, ki bi bile brez prijavnine, se ne bodo upoštevale. Vrstni red disciplin: 16.30 — 200 m zapreke sen., disk omL, višina jim. B. 17.00 — 80 m predteki jun. C, kopje jun. B, 17.20 — 80 m predteki jun. B, višina jun. C, kopje jun C. 17.50 — 800 m oml., višina oml.. 18.10 — 300 m jun. C, palica sen., Htrogla jun. C, 18.30 — 1000 m jun. B in C, 18.40 — 80 m finale jun. B in C, troskok oml. in sen., 19.10 — 2000 m sen., 19.10 — 4X200 m seniorji in omL 19.20 — 4 X 100 m jun. B. in C. Atlete ponovno opozarja prireditelj, da se bodo točke vrstile v priobčenem vrstnem redu in točno ob napovedanem času! Dve presenečenji z t: 1 Na turnirju Mladike je zmagal Mars, tolažilno darilo pa je dobila Mladika Turnir Mladike na Kodeljevem se je nadaljeval in končal v ponedeljek dopoldne — z dvema majhnima senzacijama, ki sta še bolj poživili številne zbrane gledalce. V tolažilni tekmi med premagancema Je zmagala Mladika nad Jadranom z 2:1 (2:01. V glavni tekmi, ki sta jo odigrala oba nedeljska zmagovalca — Ljubljana in Mars, je slednjemu uspelo, da je s pičlim izidom 2:1 (1:1) odločil partijo zase in si priboril okusno darilo prireditelja. Ostali del nogometnega sporeda, ki ga je pripravljala SK Ljubljana na svojem igrišču, se tudi v ponedeljek ni dal izvesti. Vhodi na igrišče ob Tyrševi cesti so ostali zaprti oba binkoštna praznika, tocla kljub delno objavljeni odpovedi po radiu in skromnem lepaku, ki je pred pošto nekje odjavljal prireditev, so številni prijatelji nogometa le prihajali in — spet odhajali. Priporočamo prirediteljem športnih nastopov, naj uredijo vse formalnosti pravočasno, da tel^prn ne bo treba v zadnjem hipu odpovedovati, ker tako nehote odganjajo spprtno občinstvo, ki ga je že tako težko spraviti na teren. Zaphki na rodu Ljudje na begu Veliki dogodki'v zgodovini narodov, pa nr.j bodo že veseli ali žalostni, nudijo zmerom dovolj prilike, ua se človek izkaže v vseh odtenkih svojega bitja in žitja, kakršen je v resnici. Kadar se v vojni rušijo stare države in novi sistemi prevzemajo njihovo dediščino, mota tudi človek potsKu-ti pot do svojega novega notranjega reda in do nove skupnosti ln ta pot ie precej težavna, zlasti še v prvem razvojnem obdobju, v trenutkih razsula samega. Gotovo ste že čitali pri starih ruskih klasikih o tem, da jetniki sibirskih katorg, kadar so se odločili za pobeg v svobodo, nikoli niso jemali družbe s seboj, kakor je to navada pri beguncih iz arestov po Evropi, temveč so se zmerom sami odpravljali na tvegano pot Od sibirskih jetniških taborišč pa do življenja v varni svobodi je bilo daleč, pot je držala skozi tundre in p - i gozdove in kadar je človek zašel, je bilo po njem. Najhujše je bilo pač kadar begunec ni zašel sam, ampak je imel tovariša s seboj. V trenutkih takšne zagate so se godile st resnejše reči. kakor jih more človeku nakopati naihujša katorga — ta-krat, ko ni bilo nobene nade na rešitev več in je šlo samo še za to. d d se življenje prdpj iš ki nesreči, sta si stopila blizu in sta skupni šla da!ie, če sta imela skur.en cilj ln ko sta tako šla da'ie. sta srečala zmerom nove tovariše, karliica ie naraščala v kapljo, vrsta ie rasla v procesijo Tako '-o si drug drugemu pomagali, ds se prebijejo domov. Na /Več >a nesreča, ki lahko zadene narod, ie l r lik o naiboUša šola za nauk, da je skupnost prva zapoved. SMOLA Česat Na roleon I. ie nekoč na manevru vprzšr-1 nekega častrvka: — Povejte mi vendar, koliko ste pa vi stari? — 31 let, veličanstvo. — Kako da še niste stotnik? — Veličanstvo, vedno sem imel smolo in so me pri povišanju vselej prezrli. —- Tako. tako — je odločno odvrnil Napoleon. — Tedai vam priporočam, da kar brž vzamete slovo od vojske, kajti oficirjev. ki imajo smolo, ne morem potrebovati. I 'IT K A LINIJA Ko je bila velika francoska tragedka Sara Hernhardtova še predstav niča najbolj tanke \ itke liivje, ie neki pariški dnevnik zi beležil naslednjo nočno sličico iz Pariza: — Polnoč na. glavni ulici. Izza ogla veli-ket-a hotela se pripelje prazna kočija, ln kdo izstopi? Sara Rernhardtova. Maturanti x nagetfclc} Prigel je zadnji maj. Cvetoča pomlad se poslavlja od nas. Po ulicah in cestah srečujemo maturante in maturantke z rdečimi nageljni v gumbnicah. Niih oči se iskrijo in veseli obrazi se smehljajo. Kako tudi ne! Saj letos ne bo trebn presedeti pri knjigah cele dneve in noči. Letos ie odrešen vsak. kdor ie napravil razred. Vsak se je zadnji dan oddahnil. ko ie prestopil šolski prag. kajti letos je z zadnjim dnem šole vse končano. ! Vs: veseli bodo praznovali odhodnico in se I vračali pozno zvečer domov. Letos jih bo morda policijska ura nekoliko preje privedle v mehke postelje. Druga leta ie bilo to drugače. Tam gori po Alesandrovi cesti so se vile procesije študentk in študentov. 2e od daleč si čul glasove kitare ali harmonike, spremljane od mehkih glasov, ki so prikipeli iz mladih grl. Njihovo veselje .ie bilo nekaljeno in njihove mlade duše polne idealov. Letos so naša deklete in fantje tudi srečni, toda na svoj način. Veseli predvsem da so kljub zaprekam letošnjega leta srečno priiadrali do konca. Oh kako hudo ti ie bilo večkrat, uboga | šolska para! A minulo je, končan je boj. Zadnjikrat si prestopil šolski prag, zad-I njikrat si sedel na zeleni klopi, zadnjikrat si vdihaval zatohli šolski zrak. poslej ti bo zasijala zlata svoboda. Tu notri v teni ogromnem poslopju si se seznanil z vsemi mogočimi, težkimi in lahkimi stvarmi, z zanimivimi in nezanimivimi rečmi. Tu si se prvikrat srečal s trigonometričnimi funkcijami, zanalitiko, z raznimi kemijskimi in fizikalnimi formulami, poizkusi in zakoni. Si hotel, nisi hotel, moral si se seznaniti s konstrukcijo »nominativ cum infinitivo« ali z absoiutnim ablativom. najsi se ti je zdelo to še tako malo aktualno. V glavo so ti vtepali vse mogoče jezike vedno s pridevkom: »Kolikor jezikov znaš. toliko glav veljaš.« Zgodovinske lekcije, šolske naloge, pogosta izpraševanja in podobno, vse to ie sedai minulo. A kaj? Kai se ti ni orosilo oko, če prav sodim? Danes si še študent, jutri ne boš več, ko boš odložil 138 tisočakov je zgorelo v peči Zagreb, 3. junija Na zagrebško policijsko ravnateljstvo je prišla vsa razburjena gospa Sonja Kala-nova, bivajoča v Gunduličevi ulici 19. Službujočemu uradniku je začela pripovedovati, kako je mahoma ob 138.000 din. Uradnik je spočetka mislil, da gre za zločin, kmalu pa se je izkazalo, da je lepa vsota postala zgolj žrtev nesrečnega naključja. Sin gospe Sonje Kalanove, jurist Boris, je namreč nevede zažgal denar. Kakor je povedala gospa Sonja, se je dogodek primeril takole: Boris je prejel pismo, ki ga je prečital, potem pa raztrgal, vrgel v peč in ga zažgal. Pri tem še malo ni slutil, da je obenem zažgal materin denar, ki je bil v peči skrit. — Ampak, gospa, zakaj ste vendar imeli denar v peči? je vprašal policijski uradnik. — To so bili moji prihranki pa sem jih čez poletje shranila v peč, da mi jih kdo ne bi ukradel. Seveda, ko je sin zažgal pismo, se je hitro vnel tudi denar, ki je bil zavit v debel rumen papir. Prav tisti trenutek sem stopila v sobo in ko sem videla, kai dela moj sin, sem planila k peči in z desnico izvlekla omot, ki je bil že v plamenih. — Ali so bili sami bankovci? — Da, bilo je 128 tisočakov, 10.000 din pa v bankovcih po 500 din. Gospej Kalanovi je v glavnem, kakor je potrdil ogled, uspelo rešiti nekaj denarja, ki pa je ožgan, žal ji po nedavni naredbi, ki je bila objavljena v vseh zagrebških listih, ves rešeni denar ne more veljati. Prav zato je svojo nesrečo prijavila policiji, da bi mogoče vendarle dosegla kakšno izjemo. Policijska uprava je uvedla preiskavo, da čim natančneje ugotovi okoliščine, v katerih se je zgodila nesreča. Mi pa navajamo žalostni dogodek v svarilo vsem, ki imajo denar, naj ga ne skrivajo tam, kjer ga lahko oblizne ogenj ali pa ga na-grizejo miši. Zaščita prirode na Hrvatskem Kakor čitamo v »Hrvatskem ilustriranem listu«, bodo hrvatska oblastva posvetila posebno pozornost zaščiti prirode, še prav p: sebno lovu :n ribolovu. Urejeni bodo posebni revirji, kjer bo mogoče spraviti v sklad vso interese gospodarjev in lovcev. Tako upajo na Hrvatskem spet dvigniti številčno stanje vseh gozdnih živali, kar brv v korist prehrani in trgovin* s kožuho-vino, bo pa tudi Hrvatski v ugled, ker bodo tuji turisti in lovci lahko Hrvatom zavidali bogastvo šum in planin. Prav posebno pozornost bodo posvetili razplodu vel:ke divjadi: jelenov, srn, gam-suv in medvedov, ki jih je še lepo število v Liki in v bosanskem srednjem pogorju. Praktična in pametna zaščita divjadi bo vsekakor upoštevala potrebe in želje go- spodarjev, zato diletantje ne bodo imeli besede. Za ohranitev in napredek živane je potrebna skupna odgovornost in sodelovanje vseh činiteljev, ki pridejo tu v poštev. In to so: zaščitniki prirode, lovci in ribiči, naj že bodo športni ali poklicni, voditi pa jih mora vrhovno načelo: varovati živano in uživati v lepoti prirode. Lov m ribištvo rrKvrata biti vzporejena z interesi narodnega gospodarstva. Vsekakor bo na Hrvatskem treba premagati še mnoge težave, saj so znane dosedanje žalostne razmere po hrvatsk;h gozdovih. Oblasti tudi s strogimi ukrepi doslej niso mogle iztrebiti žalostnih pojavov krivolovstva, zato bo treba nadzorstvo šc poglobiti in vzgojiti ves narod k pravemu smislu za lepoto prirode in za vsa ži\a bitja, ki v njej prebivajo. Bolgarija na delu za obnovo Kraljica vrim Binkošti so za nami, sonce je začelo razlivati obilje svoje zlate luči, zdaj gremo naglo v poletje. A kaj je v teh časih najlepši kras naših vrtov? Njihova kraljica je vrtnica, čudovit je pogled na njihovo barvno lepoto, omamen je njihov vonj. - Nespameten bi bil trud iskati, kdo je bil prvi, ki je dvignil vrtnico na kraljevski prestol. Njegovo ime se je zabrisalo v temi časa. Stari zakon često omenja cvetlico — dasi nista »vrtnica iz Jerihe« in m vrtnica iz Sarona - vrtnici v današnjem botaničnem smislu, in dovolj vzroka imamo za domnevo, da jc v bajnih vrtovih Babilona, ki so bili urejeni baje že dva-tisoč let pred Kristom. zavzemala častno mesto vrtnica, saj rasto v Perziji, Palestini in Siriji različne vrste vrtnic kar divje. Perzijci so narod, čigar življenje in poezija sta z vrtnico najtesneje združena. Prav gotovo je vrtnica kraljica cvetlic že 25 stoletij. Ali ni grška pesnica Sappho, ki je živela okrog 600. pred Kristom, izdala edikta, po katerem naj bi postala vrtnica »kraljica cvetlic«? Od teh davnih časov so vstajali narodi in propadali, prišli so kralji in knezi in prešli, in neštetokrat je staro zemljo pretresel boj kopij in duhov in jo dvigal s tečajev. Kljub večni menjavi na svetu je vrtnica ohranila svoje izjemno mesto. Stari Grki. ki so čez vse ljubili lepoto, so pogosto uporabljali vrtnico za simbol. Pri javnih veselicah in verskih svečano- O gospodarskem stanju Bolgarije prinaša zanimivo poročilo »II Lavoro Fascista«, ki poudarja v uvodu, da so bila zadnja leta za Bolgarsko v gospodarskem pogledu izredno težka. Ob zaključku svetovne vojne se je Bolgarska znašla izolirana, brez vsakih gospodarskih pogodb z drugimi državami ;n brez vsakega izvoza. Tako je morala Bolgarska ustvarit5 p omejili na ustvaritev padalskih enot, temveč so si po pravici mislili, da je treba te vojake prvega sunka hitro okrepiti z drugimi četami, ki bi prispele po varni poti in čim brže na kraj borbe, pripravljene za boj, a tudi da preskrbijo prve borce z živežem in n.uničijo. Za ta namen so Nemci uporabili pripomoček, ki je zahteval mnogega proučevanja in preizkušanja. To je br»jvnotorno jadralno letalo, ki je sposobno prenašati tudi po 52 mož istočasno in ki ga vleče veliko transportno letalo. Malo od pristajališča se ta prevozna jadralna letala odklopijo od prevoznega letala in v prostem, brez-šumnem poletu se spuste proti tlom. To je vse kako zelo učinkovito sredstvo, ki je primerne za velika presenečenja. Zeli te, da so Nemci s padali, prevoznimi letali in jadralnimi letali na Kreti izkrcali okrog 10.000 mož, in to poleg vojnega materiala, gorskih topov, avtomatskega orožja in celo majhnih oklopnih voz. Tehnične podrobnosti te akcije bodo znane seveda šele po končani vojni. Rušilec pod poveljstvom bratranca angleškega kralja Iz Londona poročajo, da je rušilcu »Kel-lyju«, ki so ga Angleži izgubili med prvo fazo operacij v kretskih vodah, poveljeval je lord Louis Mountbatten. To je bil bratranec angleškega kralja. Visoka jelka V občini Bradlo na ozemlju češko-mo-ravskega protektorata stoji 60 m visoka jelka. Prisojajo ji starost 300 let. Drevo je ravno od vrha do tal in drvarji računajo, da vsebuje 43 kubičnih m lesa. Štorklje se borijo za gnezda Ne samo pri človeku, tudi pri živali je razvit čut za lastnino. Tako n. pr. poročajo iz Brunsbiittelkooga, da so tamkaj opazovali boj med štorkljami za stara gnezda. Borba je bila tako huda, da je več štorkelj obležalo mrtvih na bojišču. Ogenj uničuje kavo V pariškem predmestju Jory je izbruhnil ogenj, ki je uničil veliko ondotno veletrgovino s kavo in kavnimi nadomestki. Zgorelo je 140.000 kg sirove kave in raznih surogatov. MRBAHOVEC m „Planfnka" zdravilni čaj za čiščenje, proti slabi prebavi ln za spomladansko zdravljenje se dobi tudi v Italiji pod Imenom: „Stella Alpina" Zastopnik: Farmacia Mizzan, Trieste. »Stella Alpina" il te medlcinale purgante contro l' indigestione e per la cura in primavera si trova in tutte le rarmacle della Provincia di Lubiana pure eol nome di te „Planinka" produzione eselusiva della Far-macia L. Bahovec, Lubiana. (Si parla ltaliano) Kulturni pregled Pesnik J. Murn«Aleksandrov Danes prirede naši mladi slavisti večer v spomin štiridesetletnice smrti pesnika Josipa Murna Aleksandrova (t 18. junija 1901). Ta »poet škrjančkov, polj m cvetja« kakor ga je imenoval njegov tovariš Oton Župančič v najlepšem spomeniku, ki mu je mogel biti postavljen, v ciklu »Ma-nom Josipa Murna Aleksandrova«, ne spi skupaj s Cankarjem in Kettejem samo v zemlji Ljubljanskega polja, z nostalgičnim pogledom na planine, ki jih je nekoč tako ljubil. Spi tudi v slovenskem srcu, v mističnem in na vse strani krvavečem srcu naroda, sredi njegove bolesti, ki je svetu prav tako neznana in prav tako neumeva-na kakor je bila bolest tega zamišljenega in siromašnega pesnika iz stare cukrarne. Morda ni bilo še nikdar v teh letih, odkar je Murn Aleksandrov zapustil svet in njegove boje, tako pereče vprašanje o smislu pesnikovega poslanstva v narodu. Morda nismo imeli še nikdar toliko potrebe, da pred železnimi koraki zgodovine prisluhnemo tisti subtilni govorici čustev in misli, tistemu tankemu spevu naše besede, ki prihaja iz poezij umetnikov slovenskega jezika. Josip Murn Aleksandrov je med njimi. Poslanstvo njegove poezije je prav tako preprosto in jasno, kakor je bila njegova pesem: je to oznanenje svete, naravne človeške ljubezni do rodnih tal, do tal, ki jih je blagoslovil pepel tolikih prednikov, do kmečke zemlje, s katero so zvezane prirodne in moralne korenine našega naroda do preprostega, siromašnega človeka, ld se trudi za vsakdanji kruh. V ta socialni in materialni okvir je postavil Josip Murn Aleksandrov svet svoje poezije. V tem okviru ee je njegova lirika razrasla od narodne pesmi na čije melodijo je rad ubiral svoje stihe, v tankočutno poezijo modernega kova, v poezijo, ki je vsa muzika in podoba. Aleksandrov ni samo naturalistično dojemal teh škrjančkov in cvetov, ki so oživeli v njegovih pesmih, ni samo opisoval lepote naših polj, ko ziblje veter zrelo klasje ali ko valovi cvetoča ajda kakor »bela ženska grud«, marveč je zajel v te motive kos slovenske duše, ki jo je nosil v sebi in izražal za tisoče drugih. Prirodo in kmečko življenje v Murnov! poeziji preveva čustvo ljubezni in tihe otožnosti, podobno čustvu matere, ki gleda v negotovo bodočnost svojega ljubljenca. Ta otožna nota, drhteča v Murnovi topli ljubezni do slovenske zemlje, ni samo odblesk pesnikove osebne bolesti, njegove notranje osa-melosti in mračne slutnje smrti, ki je tolikokrat kakor črna ptica krožila nad obzorjem pesnikove duše. V tej otožni ljubezni je tudi tista komaj izražena podtalna, vendar pa povsod prisotna otožnost duše malega naroda, ki čuti, da mu gine-vajo sile v boju za obstoj in da je nerazu-mevan v svoji volji do življenja. Prav kakor je hrast ob robu gozda ravnodušen do skromnega grmiča, ki je v njegovi bližini pognal svoje cvetje in s tem izpolnil notranji zakon svojega obstoja, tako je svet okrog našega grmiča v človeškem svetu ravnodušen do našega skromnega, a nič manj svetega in plodnega življenja. Murn je bil preblizu slovenskemu narodu, njegovim koreninam, njegovi duši, da ne bi občutil te skrite bolesti, ki je večna in morda neozdravljiva bolest malega naroda. Marsove romance, ki opevajo prirodo, kmečko življenje, ženitovanje, praznike, vasi in polja, vnašajo v našo poezijo več tistega svojskega folklornega elementa, kakor smo ga kdaj imeli v slovenskem pesništvu. Ta folklorni vpliv pa ni vodil pesnika k ilustriranju ali celo k posnemanju. Podoben je tisti inspiraciji, ki so jo dobili v slovenski krajini naši impresionisti — posebej še Grohar — ali tistemu tvornemu podoživljanju narodnih motivov, ki se nam oglaša večkrat iz Adamičeve mu-zike. Tudi iz romanc čutimo pesnikovo bolest, njegove mračne slutnje, ki so slutnje pesnikove osebne usode in slutnje glasnika naroda, skrivnega izpovedovalca narodovih nad in žalostnih misli. Kamor koli se ozremo po drobnem In ljubkem svetu Murnove poezije, povsod vidimo, kako tesno je bil ta mladi, zgodaj umrli pesnik spojen s slovensko zemljo in njenim ljudstvom. Bil je več kakor slovenski Koljcov ali Burns: bil je izrazit, čeprav pesniški še premalo izoblikovan lirik malega naroda, njegove zemlje in njegove usode. Ta kolektivna čustva je brez nasilne simbolike, zgolj s posvečeno skrivnostjo in z veliko moralno silo ljubezni izražal v samih podobah iz narave in iz ljudskega življenja. Ko je Oton Zupančič kmalu po smrti tovariša Aleksandrova pisal svoj lepi esej »O pesmih Aleksandrova«, Je imel pred očmi predvsem osebno usodo proletarskega poeta iz ljubljanske cukrarne. Toda v začetku prelepega spominskega cikla »Ma-nom Josipa Murna Aleksandrova« je s čudovito vidovitostjo poeta združil usodo pesnika z usodo naroda, ko je vzkliknil: »Grobovi tulijo — šume in tulijo razpo-kani — kot nenasitna žrela zevajoča — v polnočni mrak...« Iz polnočne vizije rjo-večih grobov, ki požirajo mlada življenja, je zrasla visoka beseda o srcu, ki bije, da ga sluša milijon, trpeči milijon. Josip Murn Aleksandrov je bil zares korenit in značilen pesnik tega »trpečega milijona«. V njegovi poeziji ni nič veličastnega, nič monumentalnega: nobenih velikih reči, ki bi mogle vzbuditi »mednarodno pozornost«. Njegova pesem je bolj kakor Prešernova klasično velika ali Župančičeva evropsko pomenljiva poezija spisana prav za ta »trpeči milijon«. In danes se zavedamo bolj kakor kdaj koli prej, da se je v temnih slutnjah in mračnih prividih tega zgodaj umrlega pesnika z mestne periferije odražala tudi skrita bolest naroda, čigar tla, ljudstvo in govorico je Murn ljubil tako, kakor ljubi drug poet svojo Lav-ro ali svojo Beatrice. Zakaj Murn je ostal tudi v poeziji človek iz ljudstva, poet njegovega življenjskega stila in njegove duše. Ivana Mraka nova tragedija V zvezi s četrtkovo krstno predstavo tragedije »Sinovi Starega Rimljana« nam je dal njen avtor Ivan Mrak naslednjo izjavo, ki utegne zanimata naše kulturno občinstvo: — Ne vem, če je bil v našem dosegu kdaj čas primernejši za uprizarjanje tragedije, kakor je današnji. Tragedija je najvišje in najgloblje spoznanje življenja. Ni to žalost v banalnem pomenu besede, marveč v višjem odrešujočem smislu. Smrt, pogreb in pokop izredne in dragocene osebnosti ni nekaj žalostnega in po-tlačujočega, ampak vpliva na nas skoraj da navdušeno — odrešujoče. V nas namreč prebudi in nam prikliče v zavest vso veličino življenja. Zavemo se spet enkrat v polnem Si pravem smislu, kaj znači in pomeni — živeti, »veti kot človek —• z vsemi zmotami, vsemi zablodami Jn vendar z vso voljo tn z vsem stremljenjem po žjvJjjMjfc — In tako skupaj z dramatikom pretreseni vzklikamo: Glej, človek — takšen je človek! To je tisti veliki vzklik, ki se v zgodovini človeštva tolikokrat ponavlja že tedaj, če se samo pojavi človek, ki vpliva na nas v nekem izrednejšem smislu. — Ne vem tudi za čas, ki bi temeljiteje razbil vse iluzije o kolektivizmu, kakor jih je današnji, čas, ki bi razločneje potrdil smisel osebnosti kot take v vseh smereh človeškega prizadevanja. — »Sinovi Starega Rimljana« je naša meščanska tragedija. Naša — to poudarjam. Kajti n3še meščanstvo ni nekaj, kar obstoja, marveč se žal le prezgodaj iztroši. Ne bom moraliziral, le vzroke in potek tega in takšnega življenja sem pokazal. S tem je moja naloga tudi še končana, če sem lani, ko sem predstavljal osebnost svojega očeta, javno pokazal, da mi gre zgolj in samo za resnico, sem s tem tudi povedal, da je to moja edina umetniška dogma. _ Temu delu bo sledilo še eno, ki bo v zvezi z gostilno »Pri Starem Rimljanu«, in sicer tragedija »Poslednji Rimljan«. Ali jo bom kdaj spisal ali ne, ne vem, imam jo pa v načrtu. »Sinovi Starega 'Rimljana« — to je moje deseto delo, s katerim »stopam na svitlo«. če pomislite na vse, kar me je spremljalo od »Obločnice« do danes: koliko posmeha koliko bede in težav, se utegnete z menoj vred začuditi, da sem še •«a S to malce trpko opazko je Ivan Mrak končal svojo izjavo. Z vztrajno, kar trdovratno vero v svoje dramatsko poslanstvo nadaljuje delo, ki mu še ni prineslo lovorik, zato pa tem več razočaranj. Se vedno mu ni uspelo, da bi se preril med avtorje ofidelnega gledališča. V Mariboru je b« že na trdni poti,, pa so posegla vmes naključja in še preden so se mogle zadeve urediti v njegovo korist mu je sama'usoda a. ga- Kronika * Zahvala za. velikodušno razumevanje in pomoč. Njegova Eksc. Kraljevi Visoki Komisar se ie ob priliki svojega obiska bolnice dne 26. maja 1941. prepričal o bednem stanju bolnikov v prenapolnjenih kirurških oddelkih in odredil z velikodušno gesto, da se temu stanju nemudoma odpo-more. Da se to izvede, je bil s 1. junijem 1. 1941. otvorjen pomožni kirurški oddelek v prostorih novozgrajenega kirurškega paviljona. Za tako naglo rešitev neznosnih razmer, pod katerimi so trpeli dolga leta tako bolniki kakor zdravniki, ie dolžna gospodu Visokemu Komisarju globoko hvaležnost vsa Ljubljanska pokrajina. Posebno hvaležna pa je bolniška uprava, ker ji je šele odlok g. Visokega Komisarja hkrati in končno dal finančna sredstva in možnost za odpravo teh razmer in izročitev novega paviljona prometu. * V M ost ar je prispel italijanski konzul. Na binkoštno soboto je prispel v Mostar dr. Milucci, ki je postavljen za konzula Kraljevine Italije. Mostar so kot središče Hercegovine že od nekdaj zapostavljali. Po prihodu srbske vojske pa so ga načrtno začeli uničevati. Zadnjikrat je imel Mostar diplomatske predstavnike še za časa tuiške vladavine. * Deputacija prekmurskih akademikov v Budimpešti. V začetku maja je tričlanska deputacija prekmurskih akademikov, ki so bili organizirani v Klubu prekmurskih akademikov in v Akademskem društvu »Zavednost«, predala na ministrskem predsedništvu madžarske vlade resolucijo, ki se je tikala gospodarskih in kulturnih vprašanj Prekmurja in ki je bila naslovljena na ministrskega predsednika g. dr. L. Bardossyja. Deputacijo je sprejel svetnik ministrskega predsednika g. dr. Bella Pš.1, ki se je z akademiki razgovarjal v srbohrvaščini ter jim je zagotovil razumevanje madžarske vlade za vsa konkretna vprašanja Prekmurja. * Vsem slušateljem višje pedagoške šole v Beogradu ln Zagrebu. Univerzitetni svet profesorjev ljubljanske univerze je na prošnjo slušateljev višjih pedagoških šol v Beogradu in Zagrebu sklenil, da se s prihodnjim letom ustanovi v Ljubljani slovenska višja pedagoška šola) ki bo priključena univerzi. Predavanja bodo samo za slušatelje višjih pedagoških šol v Beogradu in Zagrebu, ki so v tekočem šolskem letu bili v študiju, in bodo trajala toliko ča.sa. da bodo imenovani lahko diplomirani iz svojih predmetov. Višja pedagoška šola bo imela vse skupine razen šeste, to je: ekonomsko komercialne. Ta skupina bo bižčas priključena tretji, to je prirodo-pisni. Glede priznanja II. odnosno IV. semestra bo univerzitetni svet profesorjev še posebej razpravljal. Vse informacije daje bivši podpredsednik beograjskih slušateljev višje pedagoške šole Rudolf Bratok, Ljubljana VII. Suvoborska ulica 22. Za odgovor priložite znamko. * Binkoštni ponedeljek — dan izletov. Od zgodnjega jutra do poznih večernih ur je bilo po vseh naših krajih izredno živahno. Trume izletnikov so se odpeljale z vla~ ki, mnogo jih je šlo peš, največ pa je bilo kolesarjev, ki so brzeli po vseh cestah m potih, ki so le količkaj primerne za ta vozila. Polhov Gradec, Horjul, Vrhnika, Borovnica, Pod peč so imeli ves dan polno obiskovalcev. Mnogi so pohiteli v Iški Vint-gar drugi pa so jo potegnili naprej proti Dolenjskemu. Na Kureščku je bilo žegna-n.ie m so prihiteli tja domačini, okoličani pa tudi Ljubljančani. Toliko je bilo ljudi, da so se j-edva drug drugemu umikali. Stotine kolesarjev se je ustavilo na Turjaku. Fini so utegnil priti le do tam, drugi pa so se vračali iz oddaljenejših krajev. Polževo je bilo tudi dobro obiskano. Po vseh izletnih točkah je bilo nad pričakovanje mnogo ljudi in so morali zato nekateri za-poznelci s praznimi želodci domov. S pretopim vremenom pa so bili vsi poplačani za trud in neprilike. ki so jih morda imeli. * Dve žrtvi otro&ke igre z razstreHvom. Na binkoštni ponedeljek zjutraj je v ulici Luigi Razza v Pulju prišlo do silovite detonacije, ki je spravila velik del mesta na noge. V pritličju neke hiše so se trije otroci igrali z zavrženo vojaško petardo, ki so jo bili našli med staro šaro v kleti neke sosede. Ko so jo skušali odpreti, je nevarna igrača na lepem eksplodirala in v sobi so trije otroci obležali v mlaki krvi. Brž so jih prenesli v bolnico, a dva izmed njih, 9 letni Mano Damiani in njegova 6 letna sr-strica Elsa, sta že med prenosom izkrvavela, medtem ko je njuna 2 letna polsestra nnamaria Fonio dobila mane nevarne rane in je ostala v bolniški oskrbi. — Podobno nesrečo, samo da se hvala bogu ni tako strahovito končala, sta doživela 16 letni Anton Skopac in 15 letni Josip Košič iz Lahinja. Na polju sta bila našla staro, zavrženo granato, pa jima je eksplodirala v rokah. Oba sta dobila hude poškodbe po nog h in roki--h, da so ju morali ravno tako prepeljati v bolnico. * Sklad za podpiranje gledališč. Z oziram na pritožbe pristojnih mest, da pretežna večina gledališč s dosedanjim; dohodki ne more več izhajati — v zadnjih mesecih so povprečno padii za okrog 25 •/. — je Ministrstvo za ljudsko psosveto sprejelo nekatere sklepe, da. uravnovesi nj.hov gospodarski položaj. Med drugim je določenih 50 % neposrednih davkov, ki jih država pobira za gledališča, v poseben sklad, s katerim bo razpolagalo Ministrstvo za razdeljevanje podpor gledališčem. Razen tega se bo električna struja, porabljena za razsvetljevanje odra pri gledaliških predstavah, zaračunavala odslej kot struja, potrošena za industrijske namene. * Najdeno je bilo letno spričevalo škof. klasične gimnazije v št. Vidu nad Ljubljano na ime Joža Arh iz Bohinjske Srednje vasi, ki je v šolskem letu 1940 41 obiskoval šesti razred. Dobi se v uredništvu sjutra« proti legitimaciji. Iz LJubljane u— Nova grobova. Svoje drage je za vedno zapustil strojevodja v pokoju gosp. Franc Dovgan. Zapušča soprogo, 2 sinova in 3 hčere, ki so že vse poročene. Njegov potreb bo v sredo ob 17. iz kapele sv. Andreja na Žalah k Sv. Križu. — Umrla je v visoki starosti vdova skladatelja ga. Pe-tronila Foersterjeva, po rodu Vesely. Pogreb bo v sredo ob 17.30 iz kapelice sv. Jožefa na Žalah na pokopališče k Sv. Križu. — Pokojnima blag spomin, žalujočim svojcem naše iskreno sožalje! u — Maksimalne cene zelenjave za ta teden je mestni tržni urad spet določil dogovorno z zastopnicami gospodinj, prodajalk in prodajalcev takole: otrebljena berivka do 12 din, neotrebljena berivka do 8 din, vrtni radič do 12 din, špinača s stebli do 7 din, špinača brez stebelc do 8 din, uvožena glavnata solata do 16 din, domača glavnata solata do 14 din, grah do 12 din, krompir do 2.50 din in domača čebula največ do 5 din kilogram. Prepovedano je namakanje solate pred prodajo; prav tako je gospodinjam prepovedano otipavanje živil. Predvsem pa gospodinje opozarjamo, naj ne plačujejo blaga nad maksimalno ceno, ker s tem blago same sebi dražč in dajejo potuho verižništvu. Potujemo v Beograd In Zagreb Naročila trgovskega in privatnega značaja sprejemamo do petka 6. t. m. opoldne. »SERVIS BIRO«, Ljubljana, Sv. Petra c. 29/11, tel. 21-09 u— Mrakovo gledališče nastopi po daljšem presledku zopet v četrtek ob pol 20. v Frančiškanski dvorani. Kot krstno predstavo uprizori najnovejšo Mrakovo tragedijo »Sinovi Strega Rimljana«. Tragedija prikazuje v petih razgibanih slikah tragično usodo Rimljanovega doma in njegovih sinov. Kljub temu da je delo v zvezi z lani uprizorjeno tragedijo »Stari Rimljan«, je samo vsebi zaključeno. V eni glavnih vlog nastopi avtor sam, ki ie delo tudi sam zrežiral. Poleg njega nastopi tudi nekaj mladih nadarjenih igralcev. Živahno zanimanje. ki vlada za predstavo, je dokaz, da si Mrakovo gledališče pridobiva vedno večji krog obiskovalcev. Opozarjamo na pred-prodajo vstopnic, ki je od torka dalje dnevno od 10. do 13. in od 15. do 17. ure pri blagajni v veži pred Frančiškansko dvorano. Prva repriza bo v soboto ob pol 20. uri. u— Prihodnji violinski koncert bo v petek dne 6. junija ob 20. uri v mali Filhar-monični dvorani. Koncertni spored bo izvajal slovenski violinist Miran Viher, ki je v preteklem šolskem letu absolviral violinski študij pri prof. Humlu na visoki šoli zagrebške Glasbene akademije. Svoječasno je bil učenec znanega našega violinskega pedagoga ravnatelja Saneina v Celju, kjer ;e obiskoval tamošnjo šolo Glasbene Mati- »SERVIS BIRO« se je preselil na Sv. Petra c. št. 29/n. (Goričarjeva hiša), tel. 21-09 zom velikih dogodkov stopila na pot in prekrižala načrte. Sedaj prihaja z nadaljevanjem odrskega prikazovanja svoje domače hiše pred ljubljansko občinstvo. Tudi torerat bo uprizoril svoje delo s krogom diletantskih sodelavcev in na lasten riziko; tudi zdaj bo v njem sira igral eno glavnih vlog. že ta neuklonljiva vera vase in v svoje delo je v časih podiranja in skepse vredna pozornosti. Mrakov deseti javni dra-matski poizkus je značilen »jubilej« avtorjeve žilave vztrajnosti in neumornega prizadevanja po uveljavljenju lastnih dramat-skih idej in neugnanega stremljenja po odrskem uveljavljenju. Krstna predstava >Sinov Starega Rimljana bo v četrtek zvečer v Frančiškanski dvorani. Zapiski UUBLJANSKO ŽIVLJENJE V ITALIJANSKI LUČI Sobotna številka »Corriere della Sera« je priobčila dopis, ki ga je poslal listu iz Ljubljane Giovanni Cenzato P;sec slika naše mesto z navdušenimi besedami, ki jih je nemara izpodbudil še tisti buTgundec, čigar čašo dviga v začetku za čast m večjo slavo glavnega mesta nove italijanske pokrajine. Nasproti govoricam o ljubljanskem dežju poudarja »najlepše sonce italijanske znamke«. Nasproti tistim, ki so mu pravili, da se je v Ljubljani težko sporazumeti z ljudmi, naglasa, da tu že vsi razumejo italijanski in da se po ul;cah slišijo vsa italijanska narečja, med katerimi prevladuje beneško, ki je skoraj dobilo značaj oficielnega jezika, kair b* ustrezalo srtaremu vplivu Serenes&ime v obodnih krajah njenega nekdanjega gospodstva. Ljubljana je dopisniku milanskega Tista veselo in gostoljubno mesto. Opisuje pot preko Rakeka in Vrhnike, kjer dvojezični napisi na postajah že izpričujejo novi red v pokrajini: Ljubljana sprejema tujca »z nečim :talijanskim, kar ima tu globoke korenine, poganjajoče mladike v novo pomlad«. Intelektualno življenje — to vidiš na prvi pogled — je tu zelo razgibano: na vsakem koraku najdeš knjigarne, ki so opremljene z vsemi najnovejšimi izdajami. Štirje dnevniki priobčujejo vojna poročila in važnejše vesti tudi v italijanščini, dve gledališči sta permanentno odprti: dajeta Shakespeara in Puccin*ia Pisec označuje položaj našega gledališča ?n igralcev. Kinematografov je malo, a ti kažejo »veliko željo, da bi se tudi praktično italijantzira-li«. Nadalje omenia pisec skrb za učenje italijanščine: tečaje v radiu in v list:h, izhajanje priročnikov O natakarjih v gostilnah in kavarnah prav? milanski opazovalec, da so »uslužni jezikoslovci in zavidljivo dobri matematiki«, ki znajo račun v dinarjih takoj povedati v lirah. Piscu ugajajo tudi tramvajski vozovi in avtotaksij:. »Hitrost, gosposki čut za vzpo-stavo reda in dostojnost, s katero je bilo mesto, ki je še tako bliziu svojim vojnim dnem, spremenjeno v teku enega meseca v razmere, v katerih se počutiš kakor doma — to priča o inteligentni delavnosti Visokega Komisarja«. Toda. pristavlja pisec v nadaljnjih izvajanjih, k temu blaženemu ugodju, ki Italijana takoj zavzame, prispeva gotovo tudi poezija kraja in tisti čar, ki tvori duhovni in materialni okras novo pridobljene pokrajine. To mesto je toflikaj prijazno in če hočete tudi ošabno, da si je v srvojem osrčju zgradilo nebotičnik. Opisujoč njegov* razgled in bežne reminiscence ki se mu vzbujajo, zaključuje pisec svoj dopis s slavospevom Tivoliju, njegovemu zelenju, njegovemu soncu in sencam ter krotkim ptičem in vevericam. Te živalice so krotkejše od znamenitih golobov na beneškem trgu sv. Marka. Krmljenje z rok ce. Kot Sancinov sn^tmec ie v Ljubljani tudi že koncertirai in sioc-v začetek leta 1933. V petek ga bo spretai;«! na klavirju pianist Marjan Lipovšek. Vstopnice so že v predprodaji v Knjigarni Glasbene Matice. (—) u— Nezaposleni učitelji in učiteljice meščanskih šol naj »e v bodoče v vseh zadevah javljajo v p sami »Razorov« v Gregorčičevi ulici (Tiskarna Merkur) in to dnevno od 16. do 17. ure. u— Murnov večer priredi danes ob 20. uri v Mali filharmoničai dvorani v spomin šti-rdesotletnice pesnikove smrti Slavistični k.ud. Sodelujejo slavisti, Murnove pesmi pa bere ga. Saričeva. Vstopnine ni. u— Košnjo otave bo mestna občina ljubljanska oddala na javni dražbi in sicer na aerodromu v soboto 7. junija ob 9. dopoldne. na Bokalcah pa v nedeljo 8. junija ob 9. dopoldne, obakrat kar na travniku. Na Bokalcah je kakih 3 ha travnika ter bodo travniki pred dražbo razdeljeni na več manjših kosov, da se bodo lahko dražbe udeležili tudi okoliški rejci malih živali. u— Združenje trgovcev v Ljubljani obvešča, da je s 1. junijem t. 1. uveden poletni čas odpiranja in zapiranja trgovinskih obratovalnic od 9. do 12. in od 16. do 18 Združenje prosi, da se članstvo strogo drži predpisanega odpiralnega in zapiralnega časa. Proti kršiteljem se bo postopalo disciplinsko. Kupujoče občinstvo pa zaruženje prosi, da upošteva navedeni poletni čas in pravočasno nakupi blago. (—) u— Kronika nesreč letos za Binkošti ni bila pestra. Največ je bilo kolesarskih prask, ker je mlado in staro na tem priljubljenem sodobnem vozilu kar preplavilo na oba praznika ceste. Naši smučarji m planinci so morali ostati doma in zato o nesrečah v gorah, ki so bile običajne vsako leto za Binkošti, letos, hvala Bogu, ni treba poročati. Omejitev zasebnega avtomobilskega prometa je tudi pripomogla k temu, da smo imeli mirne praznike in da so izostale skoroda vse prometne nesreče. S Spodnje štajerske Brez nabavnice se lahko prodajajo na spodnještajerskem področju čevlji za .cesto (ne delovni čevlji) s celimi ali deljenimi podplati iz lesa, nadalje lesene copate s prednjim delom iz usnja ali drugega materiala, popolnoma leseni čevlji, »čevlji za male otroke do inkl. štev. 22, hišni čevlji (copate), če obstoji gornji in spodnji del iz usnja rabljenih čevljev, iz starih klobukov, odpadkov umetne svile, starega tekstilnega blaga in odpadkov tekstilnega blaga, potem še čevlji iz slame ter rabljeni čevlji izvzemši take, ki jih prodajajo kroš-njarji. Serviranje mesnih jedi v gostilnah. V gostilnah in restavracijah se smejo ob dnevih, ko je dovoljeno serviranje mesnih jedi, pripraviti in servirati največ štiri mesnate jedi. Nove izkaznice za meso, mast in sladkor so bile uvedene s 1. junijem t. 1. Smrtna kosa. V mariborski bolnišnici je preminila 28-letna zasebnica Zofija črnko, v Vinarski ulici 25 pa 72-letna zasebnica Terezija Barta. Zamenjava bivšega jugoslovanskega denarja za RM se mora po najnovejši odredbi izvršiti do vštetega 15. junija t. 1. Bančna vest Celjska mestna hranilnica in celjska podružnica Hranilnice dravske banovine se bosta fuzionirali, podružnico Ljubljanske kreditne banke pa bo prevzel »Creditanstaltc s centralo na Dunaju. Potrošnja piva je v Celju omejena na 1 liter na osebo. Obvestila o pogrešancih iz Kraljeva so došla na Rdeči križ. Svojce naprošamo, da jih dvignejo v pisarni na Miklošičevi c. 22b (kolikor jih med prazniki že niso prejeli na dom): Bumjak-Peče z družino, Cajhen Drago in žena, Mihevc F. Franjo, Miiller Oto, Pire Franjo, Princ Ciril, Vrečko Alojzij, Zavodnik Stanko, Zupančič Feliks. V Kraljevem so živi in zdravi: Intihar Rudolf, šef odd. tovarne avionov, Loboda Slavko z družino, Simončič Ivan, tehn. uradnik iz Beograda (doma iz Sevnice), Vengust, uradnik z družino, župnek Leopold. V Zemnnu so živi in zdravi: generala Kobal in Langerholz ter kapetan Rus iz šiške. Slovenski-delavci, ki so bili zaposleni v avionskl tovarni v Kraljevu, so živi in zdravi. Nekaj se jih je vrnilo domov, drugi pa so kot svobodni strokovni delavci po svoji odločitvi odšli na delo v Nemčijo. G. Ernest Lulik se naproša, da se javi v pisarni Rdečega križa na Miklošičeva c. 22b zaradi poizvedovanja njegove matere iz Murske Sobote. Italijanski tečaj XXIX. 15. lekcija. Lezione quindicesima. Vaja prejšnje lekcije: compro kupujem, kupim, ho comprato sem kupil, comprero bom kupil, kupoval, compre-rei bi kupil, kupoval; vai greš, hodiš, sei andato si šel, andrai boš šel, hodil,-andresti bi šel, hodil; vuole hoče, ha voluto je hotela, vorra bo hotela, vo-rebbe bi hotela, facciamo, abbiamo fatto, faremo, faremmo; non potete, non avete potuto, non potrete, non potre-ste, devono ali debbono, hanno dovu-to, dovranno, dovrebbero. Obisk Visita. Conversando, si mancherebbe a non dare a chi appartiene il respettivo ti-tolo di Eccellenza, Marchese, Conte, Commendatore ecc. Sempre si dice si-gnor Avvocato, sig Professore, sig. In-gegnere, sig. Capitano ecc. II titolo di Dottore invece non si da comunemente altro che ai medici. NeH'intimita si la-scia la parola »signore« e si dice p. es.: »Buona sera, dottore; venite qui, avvocato; sentite, professore«. In Italia, le donne non portano il titolo del ma-rito, salvo, pero, quello di nofoilta; di-remo dunque: »Signora baronessa, du-chessa ecc.« Rivolgendo la parola a piu persone dell'uno e dell'altro sesso, diremo: »Signore e signori.« Agli ami-ci, discorrendo, daremo quasi sempre del tu, mentre a tutte le altre persone adulte daremo del voi II lei, che pas-sava da cortese e si dava alle persone di riguardo aneora qualche anni fa, non si adopera piu Se, durante la conversazione non abbiamo capito bene quel che ci hanno detto, domandiamo: »Scusate, signore (signora), non ho capito; vi dispiace-rebbe di ripetere?« ovvero: »Come avete detto, signore?« Nel linguaggio familiale possiamo dire anehe: »Come?« e magari: »Cosa?« ma quest'ul-timo modo e tutt'altro che fine. Vocšboli. Conversare=discorrere pogovarjati se, kramljati, conversando kramljaje, med pogovorom, mancare manjkati, zgrešiti, pogrešiti, a non dare če ne damo (če ne bi dali), a z nedoločnikom nadomešča lahko pogojni stavek, si mancherebbe a non dare il titolo bi naredili napako, ako bi ga ne nagovorili z našlovom> appartiene je sedanjik glagola appartenire pripadati, a chi appartiene komur gre, rispettivo dotičen, 1'Eccellenza vzvišenost, il marchese markiz, il conte grof, il commendatore komtur, imejitelj kakega viteškega odlikovanja III. stopnje. Najnižja stopnja je cavaliere—vitez, nato ufficiale— častnik, potem commendatore—komtur, nato grand'ufficiale in slednjič gran croce, la croce križ. Prva dva razreda nosita odlikovanje na prsih, komtur na vratu, najvišja dva pa še zvezdo na prsih; sempre vedno, dice (dire) reče, invece nasprotno, pa, non ... altro che samo, 1'intimita domače občevanje, venire priti, qui sem, sentire slišati, il marito soprog, salvo razen, pero vendar, la nobilta plemstvo, la duchessa vojvodinja, rivolgere obrniti, rivolgere la parola nasloviti besedo, nagovoriti, il sesso spol, quasi skoraj, dare del tu, del voi tikati, vikati, mentre dočim, adulto dorasel, passare da veljati kot, passava je imperfetto. ki se ga bomo kmalu naučili in pomeni »je veljal«, cortese vljuden, il riguardo ozir, spoštovanje, persona di riguardo odlične osebe, fa (se zapostavlja) pred, 1'anno leto, adoperare uporabljati, durante med, capire razumeti (III. b), hanno detto so rekli (dire), quel che kar, scu-sare oprostiti, dispiacere ne ugajati, vi dispiacerebbe di ripetere ali bi ne hoteli ponoviti, il linguaggio familiale domač govor, magari celo, il modo način, tutfaltro che vse prej kakor.- E. L A. R. Radio Lubiana Parliamo 1'itafiano Schema della VI. lezione che verra te-r.uta dal prof. dott. Stanko Leben mercoledi, 4 giugno 1941-XIX, ore 19. Tu natisnjeno besedilo je samo ključ za vse one, ki slede pouku italijanščine po radiu. Zato je to besedilo porabno samo za učence italijanščine po radiu. Italijan-, ske lekcije so na sporedu ob sredah, petkih in nedeljah, vselej ob 19. zvečer. LEZIONE SESTA Verbi regolari al presente indicativo aseolt-are rispond-ere part-ire aseolt-o aseolt-i aseolt-a rispond-o rispond-i rispond-e part-o part-i part-e aseolt-iamo rispond-iamo part-iamo aseolt-ate rispond-ete part-ite aseolt-ano rispond-ono part-ono La nostra vicina dl časa ha una piccola bottega dove ella vende frutta, legumi, fcrmaggio, latte e uova. — Parlate troppo forte; io sento molto bene ogni Vostra parola. — Apriamo il libro e leggiamo a pa-gina dieci. — Queste pere sono molto buo-ne e non sono care; costano soltanto cin-quanta centesimi l'una. — Quando parlate 1'italiano molto presto, io non Vi compren-do aneora. — Ella spera d'imparare presto la lingua italiana. — Quando si soffre di qualche cosa, si chiama il medico. — Ri-spondo subito alle lettere ricevute. — Non rivolge la parola a nessuno. — Versano torrenti di lacrime. — La piccola Luigia corre in giardino dietro le farfalle. — Io parto stasera. -— Quando arriva il treno? Le acque del fiume passano lente e fredde alla vista. — Esse aseoltano senza rispon-dere. — Mancano due o tre minuti all'ora. — Desidero cambiare tre biglietti da cento lire. — Quando non si parte non e per-messo entrare nell'interno della stazione. — I giornali parlano di un grave disastro ferroviario. — II vento caccia via le nu-vole. — Chi primo arriva primo macina. — Chi ta rdi arriva male alloggia. — Parli come un libro stampato. — Bisogna chiu-dere un occhio. je »sicer nekoliko otročja zabava, vendar ni treba pričakovati, da se takoj prvega dne pojavijo volkovi«. Italijansko-hrvatski slovar. Iz Zagreba poročajo: Na izpodbudo Italijanskega Nacionalnega zavoda za kulturne odnose s tujino je znani hrvatski italianist prof. Mirko Dejanovič z zagrebške univerze ob sodelovanju italijanskih znanstvenikov dovršil velik italijansko-hrvatski slovar, ki ga pravkar tiskajo pri Kugliju v Zagrebu. Slovar je plod dolgega in napornega dela in predstavlja najvažnejše delo na tem področju, kar jih je bilo kdaj započetih na italijansko pobudo. Italijansko - hrvatski slovar je bil dovršen na osnovi izrazito hrvatskega besednega zaklada. Iz njega so bili izključeni srbski izrazi in prav te dni ga je s te strani pregledala še posebna uradna komisija. Glede na to predstavlja prvo zvezno točko med italijansko in hrvatsko filologijo, ki bosta nedvomno tudi v bodoče tesno sodelovali in tako prispevali k vedno večjemu kulturnemu stiku obeh prijateljskih narodov. Omenjeni italijanski zavod pa pripravlja tudi še posebno italijansko slovnico za Hrvate. Le-ta se bo uvrstila med druge slovnice za tujce, ki jih je ta rimski zavod doslej že izdal. Slaviea v »Meridiano di Roma«. Najboljši italijanski tednik za literaturo in umetnost »Meridiano di Roma«, ki ga urejuje znani pisatelj Cornelio di Marzio, je priobčil v številki z dne 18. maja prevod proze Borisava Stankoviča »Gjorgev dan« (II giorno di San Giorgio). Prozo je pre-vel prof. Umberto Urbani, ki mu srbska književnost dolguje hvalo za mnoge prevode svojih mojstrovin, med drugim Stan-kovlčeve »Nečiste krvi« in Njegoševega »Gorskega vijenca«. — V isti številki so izšli Luigija Salvinija prevodi iz hrvatske lirike. Dr. Salvini, avtor knjige »Liriche slovene moderne«, je že ponovno in uspešno posegel v hrvatsko literaturo. Tokrat je prevedel po eno pesem trojice predstavi-teljev sodobne hrvatske lirike: Tina Uje-viča, Dobriše Cesarica in Ljuba Wiesnerja. V tej številki je objavljena tudi krajša študija E. S. o sodobnem ruskem pisatelju Borisu Ilnjaku. Italijanski prevod Goethejevega »Fau-sta«. Vincenzo Errante, ki je leta 1924 obdelal v obsežni razpravi »Mito di Faust« vso problematiko za germanskega duha tako značilnega mita o Faustu, je izdal pri Sansoniju svoj prevod Goethejevega »Fau-sta«. Italijanska kritika sodi, da je Erran-tijevo delo izjemno važnega pomena. Um-ljivo je, da so že razni italijanski prevajalci skušali prepesniti to veličastno Goetheje vo pesnitev, ki sodi med vrhunce svetovne literature, vendar se zdi, da je Vincenzo Errante najsrečneje združil obsežno filološko znanje s pesniško prodornostjo in tvorno sposobnostjo. Prevod »Fausta« je vedno za vsak jezik in še bolj za prevajalca velika preizkušnja ter dogodek v prevodni književnosti. Knjiga o španskem gledališču. Pri Bom-pianiju je izšlo nad 800 strani obsegajoče, ilustrirano delo Elia Vittorinija »Teatro spagnolo«, ki vsebuje najznačilnejša dela španske dramatike od začetkov do naših dni. Vsa dela so opremljena z uvodom in opombami. Prevodi so iz peresa najboljših italijanskih prevajalcev in strokovnjakov za španski jezik. Iz politične literature. Emilio Canevari je izdal 232 strani obsegajočo študijo o razvoju vojnega sistema v Nemčiji: >Lo Stato Maggiore germanico da Federico il Grande a Hitler«. — Sodobno Rumunijo in zamotani razvoj njene politike v zadnjih letih prikazuje knjiga Alfonsa Panini-Finottija »Da Codreanu a Antonsscu. Ro-mania di ieri e di oggi«, Esercba 1) Coniugate le seguenti proposizioni: Imparare la lingua italiana. — Chiudere la porta e aprire la finestra. — Prima riflettere, poi rispondere. — Seguire i corsi serali allTstituto di Cultura italiana. — Prendere la barca per passare il fiume. — Non aver niente da fare. — Io non tro-vare 1'ombrello, perdere un quarto d'ora e partire per l'ufficio in ritardo. — Essere troppo occupato. 2) Traducete: Ta cigareta ni dobra. — Zakaj (perche) je zmerom tako žalostna? — To je pa trd oreh. — Ali se Vam mudi? — Ceste (strada) so pokrite s prahom (la polvere). — Za eno uro si prepozen.--- Kakšne barve so ti robci? Beli so. — Da--es je nebo pokrito z oblaki. Radijski spored v sredo 4- Junija Zaradi podaljšanja oddaj ljubljanske radijske postaje EIAR je bil za sredo, 4. t m., določen naslednji spored: Ob 7.30 vesti v slovenščini, 7.45 slovenska glasba, 8.00 napoved časa iz Rima. 8.15 vesti v italijanščini iz Rima, 12.30 vesti v slovenščini, 12.45 operetna glasba,_ 13.00 napoved časa in vesti v italijanščini, 13.15 službeno vojno poročilo italijanskega Glavnega Stana v slovenščini, 13.17 koncert pod vodstvom dirigenta Macioceja, 14.00: vesti v italijanščini, 14.45 glasba pod vodstvom dirigenta Fragme, 14.45 vesti v slovenščini, 17.45 orkestralna glasba »Cetra« pod vtodStvom dirigenta Barzizze, 19.00: italijanska vira prof. dr. Stanka Lebna, 19.30 vesti v italijanščini, 19.45 slovenska glasba, 20.00 napoved časa in vest v italijanščini iz Rima, 20.30 simfonska glasba, v parvzi ob 20.50 različne novice, 21.10 glasba, 21.50 različne novice. 22.00 koncert tria Santoliquido, Pelliccia in Amfiteatrov, 22.45 vesti v slovenščini. Naše DRAMA Začetek ob 19.30 url Sreda, 4. junija: ob 19.30: Komedija zmešnjav. Red Sreda. Shakespeare: Komedija zmešnjav. V tej svoji komediji je pokazal Shakespeare, v kakšne sila neprijetne, a deloma tudi skrajno komične situacije zapadeta dva para dvojčkov, gospodarjev in slug, ki jim nasprotja v značajih pripravijo marsikatero past. Vedrost in prešernost, ki vejeta iz tega dela, sta očarali občinstvo ter prinesli delu vse pozornosti vreden uspeh. V glavnih vlogah: Kralj, Jerman, Sever, Mil-činski ter M. Danilova in Levarjeva. Režiser: prof. šest. P. n. občinstvo opozarjamo na ljudsko predstavo, ki bo v petek 6 junija ob 15. uri v Drami. Igrali bodo Li-Hsing-tao-Klabundovo kitajsko igro »Krog s kredo«, ki pokaže zgodbo, katere višek je salomon-ska zgodba mladega kitajskega cesarja, ki pripomore z njo resnici in pravici, da zmaga nad lažjo in krivico. Igra o usodi nesrečne deklice Hai-tang je Obenem podoba teptane pravice in razkriva v teku dejanja socialne krivice, ki jih je trpelo kitajsko ljudstvo pod pritiskom korumpira- nih uradnikov in dostojanstvenikov. * OPERA Začetek ob 19.30 url Sreda, 4. junija: zaprto (generalka). Četrtek, 5. junija: ob 19.: Faust. Red četrtek. Primožič kot Don Kihot in Betetto kot Sančo Pansa sta že pred nekaj sezonami podala dva verna Cervantesova lika v istoimenski Massenetovi operi. Apartna glasba, ki slika vzdušje pustolovščin teh dveh klasičnih junakov iz španske književnosti, ustvarja velike pevsko interpretativne možnosti, ki zahtevajo od nosilcev partij velike kvalitete. Za občinstvo, ki se zanima za tehtna muzikalna dela, bo uprizoritev te opere zanimivost, prav tako pa tudi za vse, ki poznajo veliki Cervanta—r roman. Premiera bo ta teden za red Premierski. Mali oglasi Službo dobi Gospodinjsko pomočnico veščo samostojne kuhe ln drugih gospodinjskih del. Išče tričlanska družina v Ljubljani. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Plača 300«. 10609-1 Iščemo osebo sa pakiranje bonbonov. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 10612-1 Šiviljsko pomočnico začetnico za izdelavo ln vajenko sprejmem takoj atelje BazaneUa, Gajeva ulica 2a. 10625-1 Službe išče Šiviljska pomočnica išče zaposlitve pri šivilji ali krojaču, najrajši v Ljubljani. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Začetnica«. 10616-2 šivilja z okusom ln prakso, gre šivat na dom takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Šivilja«. 10628-2 Fotografi! Plošče v retušo sprejemam na dom. Markovlč Alojz, foto pomočnik, Ljubljana VII, Vodnikova 35. 10634-2 Trgovci, trgovski zastopniki! Trgovsko korespondenco v Italijanskem Jeziku bi Vam poceni izvrševal. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod značko »Ko-respondent«. 10644-2 Visokošolec išče mesto praktikanta v foto delavnici takoj ali pozneje. Ponudbe na ogl .odd. Jutra pod »Fotopraksa«. 10613-2 Italijanščine se učite! Poučujem metodično, po ceni ln tudi na dom. — Uspeh hiter ln siguren. Ukaželjnl pišite na ogl. odd. Jutra pod »Pouk«. 10401-44 Prodam Otroški voziček hitro ln dobro prodate pri »Prometu«, nasproti križanske cerkve. Kličite telefon 43-90. 30-6 Prazne zaboje prodam. Kham, Kongresni trg 8. 10626-6 Pouk Profesorica poučuje italijanščino, — gre za lnštruktorico ln vzgojiteljico. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra Kupim Blagajno kupimo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Ognjavarno«. 10636-7 Kolesa Kolesa rabljena ln nova se Vam Izplača kupiti pri »Prometu« (nasproti križanske cerkve) Tel. 43-90. 32-11 | Stara kolesa kupuje ln Jemlje v račun tvrdka »Promet« (nasproti križanske cerkve). 10355-11 MIH,Mili,1111 Tovorni avto dobro ohranjen 15 do 2.5 tone kupimo. Ponudbe na Mlekarsko zadrugo Vrhnika. 10326-10 Generatorji original »Hansa«, nemški izdelek, prvovrstne kakovosti za tovorne avtomobile še nekaj komadov na razpolago pri »Amot«, Bežigrad 11. 10541-29 Pohištvo Pohištvo sobno ln kuhinjsko, rabljeno prodajam. Preča-nica, Moste, Vodmatska štev 1. 10633-12 Radi selitve prodam jedilnico, ln spalnico po ugodni ceni. Vprašati jutri od 10. do 12 ure pri špediciji Turk Kotnikova 12. 10637-12 Drdtjoitnosti Vsakovrstno zlato Kupuje po najvišjih cenah ČEBNE — juvelir, LJubljana, Wolfova ulica 6-84 Sobo odda Sobo s strogo separl ranim vhodom, parketirano, — oddam. — Domobranska ulica 23, I. nadstr., levo. 10630-23 Dve sobi vsako posamezno oddam takoj Bohoričeva ul. št, 24a. 10642-23 Sobo s posebnim vhodom oddam. Aljaževa 43. 10638-23 Sobo z uporabo kopalnice oddam. Vrtača 5, III., levo 10614-23 Sobo elegantno, opremljeno, z dvema posteljama, oddam takoj. Borštnikov trg 2, I. nadstr. 10647-23 Opremljeno sobo lepo, zračno, z dvema posteljama, oddam, naj raje dvema gospodoma Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 10617-23 Sobo s posebnim vhodom od-■ dam Italijanskemu oficirju. Rejc, Streliška tU. štev. 24, pritličje. 10621-23 Opremljeno sobo lepo, z dvema posteljama, s souporabo kopalnice oddam dvema gospodoma. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 10645-23 Prazno veliko sobo visokopritllčno, vodovod, oddam takoj za pisarno. Kralja Petra trg 8. 10643-23 I Opremljeno sobo s separiranim vhodom nasproti poljanske gimnazije takoj oddam. Na slov v vseh poslovalnicah Jutra. 10632-23 iNSEimAJ V „ JUTRU"! CREDITO ITALIANO Banca di interesse nazionale -- Zavod obče nar. značaja Sede sociale Genova Direzfone centrale Milano Capi tale e riserva: Lit 623*394»Jutra« pod j-Strogi center 6:. iNSERIRAJTE V „JUTKU"! Ali se hočete naučiti italijanščine? Nova metoda! Nabavite si učno knjigo: Zanesljiv uspeh! Italijanski tečaj za Slovence Učna knjiga za vsakdanu italijanski jezik v 12 zvezkih in 60 lekcijah Sestavil DR. ANTON GRAD, gimnazijski profesor za italijanščino. Brez učitelja ae lahko sami doma naučite italijanščine po posebni, praktični učni metodi. Knjiga je sestavljena po načelu: iz živega, vsakdanjega govora za živi, vsakdanji govor! Nobene nepotrebne šolske navlake! Moderna metoda na mehanično sugestivni podlagi: brez napornega učenja besed, ki se jih boste igraje priučili kar s čitanjem časopisnih izvlečkov aktualne praktične vsebine ter vsakdanjih pogovorov; z lahkoto si boste tako pridobili bogat in za vsakdanjo rabo resnično potreben besedni zaklad, hkrati pa se boste že takoj spočetka seznanili z živim italijanskim jezikom in načinom njegovega izražanja. Slovnica bo šele na podlagi čtiva jasno, pregledno in lahko umljivo podana; ne potrebujete nobenega predhodnega znanja splošne slovnice! Točen izgovor, praktične vaje. Skratka: tako učenje bo pravo razvedrilo, ne muka! Lahka, vsakomur dostopna metoda! Priročen, praktičen format (12X19.50 cm), pregleden tisk, okusna vezava ovojnih platnic s posebno nožnico. I. zvezek izide 15. junija t. 1., nadaljnji zvezki pa vsakih 15 dni. Plačilni pogoji: ob naročbi se plača znesek Din 10.— (Lat 3) in potem ob prevzemu prvega in vsakega naslednjega zvezka po Din 15.— (Lit 4.50). Ta cena velja samo za abonente. Poštnina posebej! Naklada bo v omejenem obsegu, zato ne zamudite abonmana! Naročila sprejema: Knjigarna Tiskovne zadruge v Ljubljani, šelenbureova ul. S. Priporoča se zlasti javnim in privatnim nameščencem, ki se hočejo zanesljivo naučiti italijanščine. Od žalosti potrti javljamo, da nam je umrla naša nepozabna mati, tašča, babica in prababica, gospa Petronila Foerster roj. Vesely vdova skladatelja Pogreb bo v sredo, dne 4. junija 1941 ob 17.30 (o*> pol šestih popoldne) z Žal — kapelice sv. Jožefa — na pokopališče k Sv. Križu. V LJUBLJANI, dne 3. junija 1941. Foersterjevi in Mankočevi E. Salgarl: 21 BOJ ZA M0MPRACEM Pustolovski roman »Lopovi!« je vzkliknil Yanez. »Saj sem vedel, da nam jo bodo zagodli. Na srečo smo prišli za časa.« Med krmilo in trup ladje so bili neznanci zataknili nekaj kosov lesa ter jih zažgali. Mornarji so hitro pogasili ogenj. Zdajci pa je rekel Kamamuri: »Gospod Yanez, tamle spet plava koža!« »Kje?« »Za jahto.« »Pod njo so bili skriti ljudje. Odsihdob bomo morali še bolje čuvati ladjo. Dvakrat ali trikrat so obveslali jahto, ker pa niso opazili v soseščini nič sumljivega, so se vrnili na palubo. Portugalec je pokadil še zadnjo cigareto in legel nato k počitku, prej pa je ukazal, naj ga takoj zbude, če bi se kaj zgodilo. Noč je potekla mirno, in zločinski poskus Angležev se ni ponovil. i Komaj je bilo solnce vzšlo, je prišla lepa Nizozemka na palubo, kjer jo je čakal Yanez z zajtrkom. * »Kaj? Mar ste se že vrnili? Mislila sem, da ste še v mestu.« »Vrnil sem se pozno ponoči,« je odvrnil Portugalec. »Se je kaj pripetilo?« »Samo majhen pretep s kapitanom parnika.« »Maščeval se vam bo.« »Ob dveh so poskusili zažgati jahto.« »In so pobegnili?« »Da sem jih dobil v pesti, bi zdajle z zanko okrog vratu viseli na rajnah. Glejte! Sultanov tajnik prihaja! Videti je, da na dvoru ne morejo več prebiti brez mene.« Yanez se je ozrl proti Kristalnim goram, ki so štrlele v daljavi, in vprašal Nizozemko: »Imate radi lov, gospa Lucy?« »Da, milord. Živela sem v kolonijah in se naučila ravnati s puško.« »Tedaj predložimo sultanu lovski izlet v Kristalne gore. Tam najdemo obilo divjačine.« Tisti mah je pristal ob ladijskih stopnicah sultanov čoln in tajnik je z razburjenim obrazom prišel na palubo. »Mar je Varauni v plamenih?« je vprašal Yanez. »Moj gospod vas takoj pričakuje.« »Kaj pa je?« »Tega vam ne ve mpovedati, milord, a kaže, da gre za resne stvari, ki zadevajo vas.« »Mene?« je vprašal Yanez mirno, kakor je bila njegova navada. »Vas, milord.« » Me nemara kdo išče?« »Zdi se mi, da.« »Kdo pa?« »Neki nizozemski kapitan.« »In kaj hoče od mene?« »Ne vem, milord.« da Yanez se je nejevoljno zganil, vendar je ostal miren. »Kdaj je prišel?« je vprašal. »Snoči.« »S kakšno ladjo?« »Z neko šalupo iz Pontianaka.« »To je zaradi topničarke,« je Portugalec zamr-mral. »Nu, saj bomo videli.« Nato je glasno dodal: »Kamamuri, spremstvo dvanajst povsem oboroženih mož poj de z menoj. Ali se mi pridružite, gospa Lucy?« »Če gre za rojaka, moram odbiti.« »Prav imate, gospa Lucy. Prepustite meni, razpletem to zamotano istorijo. Mati! Jahta ostane pod paro.« Yanez in Kamamuri sta se spustila v čoln, za njima pa tajnik in spremstvo, ki je bilo do polovice sestavljeno iz Dajakov, do polovice iz Ma-lajcev. »Gospod Yanez,« je rekel Ind, »kaj neki je?« »To bomo zvedeli od gospoda, ki se mu je zdelo vredno, da se je tri ali štiri dni vozil med pečinami na sprehod.« »Malce vznemirjeni se mi vidite.« »O ne. Pozabiti ne smemo, da imamo dve poti za umik: na morje in v Kristalne gore, ki sta jih Sandokan in Tremal-Naik ta čas gotovo zasedla.« Čoln je pristal, in Yanez je s tajnikom in Kamamuri jem sedel v voz, ki je že čakal. Spremstvo je teklo za njimi. Čez nekaj minut se je Portugalec vzpel po stopnicah, ki so vodile v sultanovo palačo, in se dal prijaviti vladarju. Ta je bil s svojimi dvorjani na eni izmed velikih galerij, od koder je bil razgled po zalivu. Pili so kavo. Yanez je opazil majhen oddelek nizozemskih mornariških vojakov v rdečih uniformah in belih hlačah. Za oddelkom je stal nizozemski kapitan z izdrto sabljo, kakor bi hotel vsak hip dati povelje, naj ustrele. Portugalec je hitro na oko ocenil sovražno bojno moč ter se prepričal, da njegovi ljudje lahko opravijo z njo. Nato je vprašal sultana: »Kaj pa se je zgodilo v moji odsotnosti?« »Rajši povejte, milord, kje ste bili snoči?« »V kitajski četrti, slabo portugalsko vino sem pil.« »Pijete lahko, milord, kolikor vas je volja, toda ne nakopavajte mi nevšečnosti!« »Tako mi Mohameda! Majhen pretep s peščico angleških mornarjev —• prava reč! Menda ne terjate, naj se dam zaklati kakor ja-rec, ne da bi se branil?« »Poročajo mi, da je eden obležal mrtev, in ta je baje angleški kapitan.« »Prav toliko je mrtev kakor jaz, visokost,« je Yanez odvrnil. »Samo malce posvetil sem mu, ker me je nadlegoval in napadel.« »Napadel vas je?« je rekel sultan. »Mornarji so mi celo skušali zažgati jahto.« Nizozemski kapitan, mož visoke rasti, z dolgo plavo brado in obrazom rožnatim kakor devica, je stopil naprej in rekel Yanezu: »Ali bi mi izvolili povedati, gospod, kdo ste?« Urejuj« Davorin Ravijea. — Izdaja a konzorcij »Jutra« Stanko Virant. — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Pran Jeran. — Za ineeratni del j« odgovoren Alojz Novak. — Va| t Ljubljani. ^