JUGOSLOVENSKI SOKOL
.—:—PRILOGA „SOKOLSKEGA GLASNIKA" ——.
1924.	IV.
1. Bajželj:
Visoka šola za telesno vzgojo
Naš članek pod gornjim naslovom v 9.—10. številki (Sokolskega Glasnika? iz preteklega leta je vzbudil vendar nekaj zanimanja v našem Sokolstvu, četudi je debata o sodelovanju učiteljstva v sokolskih društvih na zadnji glavni skuščini JSS. pokazala, da ga niso vsi čitali in med temi celo dobri Sokoli. Registrirali pa so predlog za ustanovitev visoke šole za telesno vzgojo in tozadevni načrt, ki je bil odposlan po starešinstvu JSS. ministrstvu prosvete v Beogradu, tudi češki sokolski listi in ^okolski tehnični list Cvičitel (št. 11. iz
I.	19*23.) je prinesel celo ves načrt in izvleček iz našega članka. Pisec, br. Štepanek, v svojem poročilu ni iznesel nikake kritike, niti se ni izjavil, ali soglaša z našimi predlogi, pač pa pozdravlja akcijo, s katero izkuša JSS. pokrčiti pot ustanovitvi visoke šole za telesno vzgojo.
Kritično je obdelal naš članek br. Ante Tadič v Sokolskem Vjes-niku /.upe zagrebačke br. 1., god. III. Vobče se strinja z načrtom, pristavlja pa, da bi se moralo med učne predmete sprejeti i nauk o zgradbi in opremi telovadnic ter letnih telovadišč i praktično vežbanje z mladino osnovnih in srednjih šol. Oba predloga br. Tadiča sta umestna in spadata po vsej pravici v načrt za visoko šolo. Uverjeni smo, da ,bo JSS. pri priliki, ko pride do ustanovitve take šole, opozoril na merodajnem mestu tudi na ta dva predmeta. Glede opazke, da naj hi se v načrtu ugotovilo, da naj se zimski čas porabi za teorijo, letni čas pa za praktično vežbanje pod milim nebom, naj ugotovimo, da j.e to predvideno že v spomenici, kjer je govora o podrobni razdelitvi učne snovi glede iger, lahke atletike in drugih panog telesnih vaj. Naravno, da je med te predmete prevzeti tudi panoge, ki se izvajajo v zimskem času v naravi, tega menda ni treba izrecho poudarjati, ker hi bil sicer načrt preveč detajliran. Strinjamo se tudi z opombo brata Tadiča, da bodi vsaj eden predavatelj sokolski delavec in da naj se slušatelji vzgojijo v sokolski ideji. Prilike za to bo dovolj v telovadnici in pri zgodovinskih predavanjih. Stvarna in objektivna razmotrivanja br. Tadiča o zadevi, ki je tako s sokolskega, kakor z državnega stališča za naš narod velike važnosti, nas veseli, ker je to dokaz, da je mnogim našim članom zadeva na srcu. Javne diskusije o važnih prilikah so potrebne in koristne, zakaj več oči več vidi.
Ker je bila o stvari tudi že kratka debata na letošnji savezni glavni skupščini, kakor že uvodoma omenjeno, naj v informacijo našemu članstvu navedemo, kakšen odmev je našel tozadevni predlog na pristojnem mestu. Kolikor nam je znano, je ministrstvo prosvete — na katerega je bil predlog naslovljen — odstopilo zadevo prosvetnemu
savetu, da se o njej izjavi. Ta korporacija, ki v prosvetnih zadevali izdaja svoje mišljenje, si ni osvojila predloga JSS., izjavljajoč, da sicer uvidi potrebo take šole in da se strinja z njenim načrtom, je pa mnenja, da še za to ni treba visoke šole, temveč zadostuje strokovna šola.
Na prvi pogled je za telesnovzgojno stroko, ki naj dobi s šolo za telesno vzgojo trdno in znanstveno podlago, postranskega pomena, ali naj bo to visoka ali strokovna šola. Toda če pogledamo stvar globokeje, pridemo do nasprotnega prepričanja. Za visoko šolo zahtevamo gotovo predizobrazbo, ki daje slušatelju možnost, da se v specijalni študij poglobi, kar za strokovno šolo ni treba. Če hočemo postaviti telesno vzgojo na znanstveno podlago, potem moramo vse-kako zahtevati, da se ta stroka goji na visoki šoli. Vrhutega bo telesna vzgoja kot visokošolska disciplina imela mnogo večji ugled, nego ua strokovni šoli in tudi to je za uspeh, ki ga zasledujemo, jako velike važnosti. Tudi v tem pogledu soglaša br. Tadič z nami, ker pravi: Treba imati potpunu maturu, jer to je prvi preduvjet više naobrazbe.
Posmatrajoč zadevo s tega vidika je starešinstvo JSS. takoj, ko je zaznalo stališče prosvetnega saveta, vnovič opozorilo ministrstvo prosvete na zgoraj uavedena dejstva ter predlagalo, da naj se vendar ustanovi visoka šola za telesno vzgojo. Isto stališče je zavzelo tudi Društvo telovadnih učiteljev za Slovenijo in to predstavko potom Profesorskega društva, sekcija Ljubljana, predložilo tudi ministrstvu prosvete. Kakor čujemo, vztraja prosvetni savet na svojem prvotnem stališču.
V tem stadiju je torej akcija za ustanovitev visoke šole za telesno vzgojo. Beležimo to deloma tudi radi tega, da bo razvidno, kakšno stališče je zavzelo o stvari jugoslovensko Sokolstvo.
M. U. Dr. Stanislav Bukovsky:
Pregledni obris telesnega razvoja mladine • za potrebo vaditelja*
Prevaja dr. Ljudevit Kuščer.
Z oploditvijo jajčeca začenja človeški zarodek svoj dolgotrajni razvoj. Iz ene same jajčne stanice s premerom približno 0-2 mm, s katere ženskim jedrom se je združilo, ko je vniklo seme, še moško jedro, nastaja z deljenjem cela množica stanic; ta postaja vedno bolj sestavljen in tvori naposled, razvrstivši se v razna staničevja, številne organe; od dne do dne dobiva bolj določno obliko in zraste končno v živi 50 cm dolg plod.
V dobi ne celih deset mesecev je zrastel zarodek iz svoje prvotne velikosti za 2500krat in pridobil na teži več nego 7,000.000krat. Ta mogočna vzrast se izvrši z največjo hitrostjo, ki takoj po porodu, posebno pa v nadaljnjem življenju, stalno pada. V prvih 2 do 3 letili detetove rasti je še razvidna znatna sila in brzina razvoja, toda potem pri neenakem menjavanju razdobij navideznega «vzplapolanja» z
* Prevod iz zbirke „Knihovna cvičiteln sokolskčho žaotva“, zv. I. — Izdala Ceškoslovenska Ohec Sokolska Prevod priobčujemo z dovoljenjem COS. in avtorja.
razdobji neznatnih prirastkov nevzdržno gine zmožnost telesnega prirastka. Izražajoč to dejstvo v odstotkih pravi Friedenthal: Dolžinski prirastek, ta prava mera za hitrost rasti, hitro pada od 94 % pri novorojenčku na ЗУ2 % v sedmem letu po porodu. Od te dobe naprej pa ostaja ustaljen z začasnim valovanjem do 16. leta. Od tedaj se zopet znižuje. S 30. letom postane negativen in ostaja tak do smrti.
Čeravno je dospel razvoj ploda v maternem telesu tako daleč, da ima dete v času poroda že pravo podobo človeka, se vendar pojavi pri primerjanju z doraslim telesom mnogo znatnih razlik v pro-porcijah, ki se postopno z nadaljnjim razvojem dovolj počasi izravnavajo.
Toda ravno izprememba dečjega telesa v doraslega človeka kaže popolnoma jasno, da se tok razvoja ne tiče samo posameznika kot celote, temveč da vlada neka zakonitost v sorazmerni rasti posameznih delov in organov. Postavica deteta s tako velikim obsegom glave, da nadkriljuje celo prsni obseg, s trupom, ki v svoji dolžini presega kratke nožiče, z malimi ročicami, ki so v tej starosti daljše od spodnjih okočin, se razlikuje bistveno od podobe odraslega moža in žene.
Šele okoli tretjega leta začenjajo zgornje in spodnje okončine s svojo pospešno rastjo in do šestega leta so že enake dolžini trupa, ki ga končno celo prekosijo. Nadaljnji razvoj prikazuje premoč naraščajočih spodnjih okončin nad zgornjimi, med tem, ko trup obdrži primeren tempo, sorazmerno s celotnim večanjem telesne višine; samo v letih 10. do 16. raste trup pri deklicah hitreje nego pri dečkih.
Tako kaže odrasli človek v proporcijskih merah telesa zelo velike razlike v primeri z novorojenčkom. Spodnje okončine so daljše od zgornjih in trup je krajši od teh in onih. Ogromna glava deteta tvori takoj po porodu tri petine svoje končne velikosti in narašča v poznejšem razvoju že prav neznatno, med tem ko se spodnje okončine od detinske dobe do doraslosti podaljšajo približno štirikratno.
Toda tudi deklice rastejo praviloma različno od dečkov, razlike pa so značilne v taki meri, da jih imamo lahko za podlago dveh tipov razvoja.
Žensko telo, ki je v celoti manjše od moškega, prikazuje tudi izrazito različne razmere v proporcijali. Trup je daljši, nego pri možu enake višine; spodnje in zgornje okončine so razmeroma krajše od moških. Zato je žena, ko sedi, enako visoka kakor mož, od katerega je nesporno manjša v pokončni stoji. Široke razsežnosti kolka in relativno večja glava dopolnjujejo še vrsto nadaljnjih znakov ženske telesne posebnosti.
Različna rast dečkov in deklic začenja po navadi okrog desetega leta. Do te dobe je ves razvoj docela nespolen in samo v prvih dveh letih življenja še naglejši; kajti tedaj v njih pridobijo njihova drobna telesa celih 30 cm na dolžini.
Skozi nadaljnja štiri leta ostaja napredovanje razvoja v povprečnih mejah, dokler ne preide nenadoma v znatno počasnost, iz katere se deklice dvignejo k močni rasti približno v devetem, dečki v enajstem do dvanajstem letu.
Tedaj pa se izvrši znatna izprememba na dosedanji sporednosti med rastjo dečkov in deklic. Deklice, ki so doslej v višini in teži
za moško mladino nekoliko zaostajale, razliko v devetem letu ne samo izenačijo, temveč prav znatno prerastejo dečke. Toda to prehitevanje ni samo hipna razlika, temveč je značilno razdobje v razvoju, v katerem traja premoč deklic v rasti povprečno pet let.
Šele v petnajstem letu dohitevajo dečki deklice in takrat jih že za vedno v rasti nadkrilijo.
Dekliško telo, ki je vzplamtelo k močnemu razmahu za dve do tri leta prej nego deško, končuje prav hitro svoj splošen razvoj. Med tem, ko rastejo fantje do končne višine po 25 let in več, končujejo dekleta svojo telesno rast že v osemnajstih letih.
Z najsilnejšim razmahom pa se odlikujejo pri deklicah leta 9.—14., pri mladeničih 14.—17.
Tudi v velikosti letnih prirastkov je pri obeh spolih znamenita razlika; kajti med tem, ko pridobi moška mladina med 10.—18. letom tudi 40 cm na višini, pridobi ženski naraščaj v isti dobi približno 82 cm. Nadaljni napredek pa tudi pri mladeničih ni več velik, ker do 25. leta porastejo samo za 4 cm, nadkriljujoč tako ženo v celem za 12 cm (Weissenberg).
Čeravno številčne vrednosti niso za vse narode absolutno veljavne vrednosti, so vendar ugotovili v temeljih zlagajoče se razmerje v razvoju mladine pri Čehih Matiegka, pri Angležih Roberts, pri Švedih Axel Key, pri Nemcih Friedenthal, Stratz, Camerer itd.
Po Matiegkovih podatkih spada češko dete v razvojni starosti k mladini, ki raste zelo izdatno; primerjajoč postopno rastoče višine dečkov severoameriškega, švedskega, češkega in italijanskega, pridobi za češkega dečka uvrstitev neposredno za Amerikancem:
Dopolnjenih	Severoameriški	Švedski	Češki	Italijanski
let	deček	deček	deček	deček
6	111-1 cm	116 cm	109-9 cm	103-5 cm
7	116-2 „	117 „	115-5 „	112.6 „
8	121-3 „	122	120-5 „	118-3
9	126-2 „	125 „	125-3 „	123-9 „
10	131-3 „	129 „	129-4 „	126-4
11	135-4 „	134 „	133-5 „	129-4 „
12	140-0 .,	137 „	138-9 „	133-7 „
13	145-3 ..	142 „	144-3 „	139-6 „
14	152-1 ..	144 „	150-9 „	145-6 „
Tudi povprečna višina		odraslih ljudi	je pri Čehih	znatna, kajti
pri 24 do oOletnem možu		iznaša 169-2 cm	, pri ženi pa	157-3 cm. (Po
raziskovanju leta 1859. za		Češkoslovaško	narodopisno razstavo ?.)	
Pridobivanje na teži kaže še pestrejše razmerje nego telesna rast. kajti razen starosti in spola se uveljavljajo posebej način prehrane, poklic in mnogo drugih zunanjih vplivov. Vendar je razvidno, da kažejo leta 10. do 14. tudi tu premoč deklet nad fanti.
'И.оКу 1 2 3 “i S 6 } S 9 *> 1« '2 13 1*1 (5 Ч l? 12 Ч 20 21 22 23 24 (leta)
Procentualno pridobivanje na teži pri dečkih (po Donaldsonu in Minotu).
Ћоку	TO	« 12 13 л 15 16 v 'S 19 20 21 22 Zi (leta)
Procentualno pridobivanje na teži pri deklicah (po Donaldsonu in Macdonaldu).
Za češko mladino ugotavlja Matiegka naslednje teže:
v	6.	7.	8.	9.	10.	11.	12.	13.	14.	letu
pri dečku	18-6	21-2	23-4	25-1	27-2	30-8	33-4	36-8	40-7	kg
pri deklici	18-6	20-8	22-5	24-9	27-3	30-2	33-3	38-3	44-7	„
Pri odraslih se približuje povprečni podatek telesne teže številu, Iti pove, koliko centimetrov meri telo človeka. Tehtal bi tedaj 169 cm visok mož okoli 69 kg brez obleke, kar približno odgovarja resnici.
Zaradi istočasnosti brze vzrasti z razdobjem spolnega dozorevanja je ta perioda brstenja (razpuk) za mladino posebno pomembna ker v nji dogotavlja posameznik ne samo v vseh delcih svojega telesnega sestava, temveč dobiva tudi odločne znake ženskosti ali pa moškosti.
Pubertetna doba pomeni znatno odvodenje poteka od dosedanje povprečnosti.
i. Bajželj: Društvena strokovna knjižnica
Za prvo in najvažnejšo nalogo prosvetnih odsekov v sokolskih društvih smatramo nauk o sokolski misli; sem spada podrobna razlaga sokolske vzgoje in sokolskih načel, ter stališča Sokolstva nasproti narodnostnim, socialnim, političnim, verskim in kulturnim vprašanjem, pa tudi zgodovina Sokolstva in njega organizacija spada semkaj. Da olajšamo v tem pogledu društvenim prosvetnim odsekom njihovo delo, smo navedli v lanjskih številkah «Sokolskega Glasnika» 100 predavanj, ki obravnavajo tvarino, navedeno zgoraj kot najvažnejšo. Ne moremo dovolj poudariti, kako nujno potrebna so ta predavanja, zakaj kakor ni pravega Sokolstva brez telesne vadbe, enako ni pravega Sokolstva tam, kjer članstvo ne pozna namena in pomena svoje organizacije in njenega ustroja. Seveda zahtevamo v prvi vrsti od naših telovadcev, da so poučeni o sokolski ideji, zato bodi skrb posvetnih odsekov, da ne bo v jugoslovenskem Sokolstvu društva, ki ne bi gojilo nagovorov v telovadnici. Zakaj stavimo te zahteve v prvi vrsti baš na telovadce? Povsem naravno. Po sedanjih naših društvenih pravilih je za vse člane do 26. leta starosti telovadba obvezna. Zategadelj je v telovadnici najlepša prilika, kjer dobi članstvo poleg telesne vzgoje tudi one sokolske nauke, ki jih predpisuje sokolska vzgoja.
Druga nič manj važna naloga prosvetnih odsekov so debatni večeri, ki smo jih omenili zadnjič poleg nagovorov v telovadnici koncem tozadevne razprave. K debatnim večerom pa morajo skušati privabiti prosvetni odseki ne samo mlado članstvo, ki poseča telovadnice, ampak tudi starejše brate in sestre. Kolike koristi za vzgojo sokolskega članstva so taki razgovori o sokolski ideji, se bodo prepričali prosvetni odseki sami, ako bodo debatne večere nekaj časa resno in zanimivo vodili. Vrhu tega pride članstvo na teh sestankih v ožji stik, kjer se prijateljsko razgovarja in medsebojno dobro spozna, kar rodi po eni strani medsebojno zaupanje in podpira sokolsko bratstvo in ljubezen, po drugi strani pa se razbistrijo pojmi in se razširi duševno obzorje vsega članstva ter se s tem dvigne njihova splošna izobrazba. Podrobneje govoriti o teh večerih takrat ni na mestu, zaslužijo pa zaradi važnosti svojo posebno razpravo.
Kdor hoče pravilno tolmačiti in razlagati sokolsko misel in kar je z njo v zvezi, mora biti sam dobro poučen o njej, ker je sicer uspešno delo nemogoče. Prednjaški tečaji in strokovna predavanja dobrih poznavalcev sokolske misli so viri, kjer si pridobimo potrebno znanje o sokolski ideji. Toda prednjaški tečaji in dobra predavanja niso dostopna vsem onim, ki potrebujejo pouka in temeljnega znanja
o	sokolski misli. Zato jim je treba drugih pripomočkov. To pa so dobre sokolske knjige. Ni pa mogoče, da bi si vsakdo sam nabavil vse potrebne knjige, zakaj knjiga je danes drago blago. Pa tudi med člani prosvetnega odseka se nahajajo taki, ki si ne morejo omisliti vseh knjig. Zato je treba v vsakem sokolskem društvu strokovne knjižnice.
Društvena strokovna knjižnica je našim društvom tako potrebna kakor telovadnica. In prva dolžnost vsakega prosvetnega odseka je, da osnuje strokovno knjižnico, ki je vir napredka in razvoja sokolske organizacije.
Naša jugoslovenska sokolska literatura ni obsežna in je tako rekoč šele v razvoju, zato je tembolj potrebno, da ima vsako društvo vsaj domačo sokolsko literaturo, da iz nje črpa ono sokolsko znanje, ki je za napredek naše ideje neobhodno potrebno. Iz tega vzroka naj velja pravilo za vselej: za vsako društvo je obvezno, da si rabavi za svojo strokovno knjižnico vsako sokolsko knjigo, ki jo izda katerokoli naše društvo, župa, savez ali Sokolska matica. Izdatki za te knjige, brošure itd. za društva ne bodo tako veliki, da bi bilo društvo s tem gmotno prizadeto. Koristi pa bo imelo vsako društvo in njegovo članstvo, zakaj vsaka knjiga ima gotovo nekaj dobrega in čim več članstvo čita, tem boljše zanj. Iz društvene strokovne knjižnice pa bodo črpali tudi oni bratje in sestre, ki imajo nalogo predavati, potrebno znanje in pomožno gradivo za predavanja.
Kaj naj obsega strokovna knjižnica? Po našem mnenju spada v strokovno knjižnico vsa sokolska literatura, pa bodi tehnične ali idejne vsebine. Doslej so imeli društveni prednjaški zbori svoje lastne knjižnice, kjer so bile zbrane le knjige tehniške vsebine, v mnogih društvih so bili tudi prednjaški zbori brez knjižnic. Kakor že omenjeno, je naša sokolska literatura tako skromna, da jo ne kaže deliti na dve stroki, namreč na tehniško in idejno, vrhu tega sta obe stroki vedno v tako tesni zvezi, da ju je nemogoče deliti in sta v vseh sokolskih listih med seboj pomešani, ker se nahajata v enem listu obe stroki. Iz stvarnih vzrokov torej ni primerno deliti knjižnice v dva dela.
Mogoče bo ta ali oni sokolski prednjak ugovarjal temu stališču, češ, prednjaki bomo zaradi tega prikrajšani, ker ne bomo imeli samostojne knjižnice. Ta bojazen se mi ne zdi upravičena. Knjižničar, ki ga naj določi prosvetni odsek, je lahko član prednjaškega zbora, ako ima prednjaški zbor zmožnega člana za knjižničarja, sicer bo pa vsak knjižničar vesel, ako bo čim več izposojevalcev in bo članom prednjaškega zbora prav tako šel na roko kakor drugim čitateljem, ki se zanimajo za strokovno literaturo. Treba je le določiti primeren čas za poslovanje knjižničarja, da ima vse članstvo ob tem času priliko strokovne knjižnice se poslužiti. Sicer se je pa izkazal ta način strokovne knjižnice tudi pri savezu kot popolnoma primeren, četudi obsega savezna strokovna knjižnica že blizu 900 knjig. Ločena Pa mora biti strokovna knjižnica od leposlovne in znanstvene knjižnice, ako jo ima društvo.
O	ureditvi in upravljanju strokovne knjižnice ne bomo razpravljali na tem mestu. Opozarjamo samo na tozadevno razpravo v dr. Pestot-nikovi knjigi: Kako voditi in upravljati sokolska -društva?, stan 60.
Društvom, ki imajo le malo strokovnih knjig ali pa prav nič, bo nabava popolne strokovne knjižnice delala preglavice, ker bo treba le precej sredstev, da se knjižnica izpopolni. Če v enem letu ni mo-
goče dohiti zadostnega kredita za nabavo vseli knjig, naj se razdeli na dve leti. Knjižničarjeva naloga je, da na društveni glavni skupščini predloži proračun za knjižnico in ga zadostno utemelji, da se skupščina prepriča o nujni potrebi strokovne knjižnice. Nobeno društvo pa naj ne odlaša s to velevažno zadevo, zakaj čim pozneje se nabavi knjižnica, tem več izdatkov ima društvo. Tudi izgovor, da v društvu ni članov, ki bi čitali strokovne knjige, ne velja in ni utemeljen. Stvar knjižničarja je, da zainteresira članstvo, da čitajo tudi strokovne knjige.
Knjižnico je treba vsako leto izpopolniti, zato mora vsakoletna skupščina votirati knjižničarju potreben kredit za nabavo novih knjig in sokolskih listov. Izrecno poudarjamo, da ne sme biti društva, ki bi ne imelo naročenih za knjižnico vseh glavnih sokolskih listov, ki se naj dajo koncem vsakega leta v vezavo. Baš sokolski listi so za napredek društva največje važnosti, ker obravnavajo vse aktualne zadeve. Pregled vseh med letom izišlih knjig se nahaja v našem sokolskem koledarju, ki ga mora imeti tudi strokovna knjižnica. Ako knjižničar zapazi med naznanjenimi knjigami v koledarju knjigo, ki je knjižnica še nima, je seveda njegova dolžnost, da jo naroči. Ni pa pravilno čakati z naročilom do tja, da izide koledar. Vse nove izdaje sokolskih knjig in listov so objavljene v naših listih, in sicer zaradi tega, da si jih članstvo nabavi in seveda tudi strokovne knjižnice, kar je skrb knjižničarja. Ne bo odveč, ako na tem mestu poudarimo, da je dolžnost založnika in izdajatelja, pa tudi pisatelja vsake nove knjige, da pošlje po en izvod na uredništva vseh sokolskih listov, ki novo knjigo v listih objavijo in priporoče. To je v korist njih samih. Uredništva, ki nove knjige ne prejmejo, je običajno tudi ne javijo.
Knjižničar pa še ni izpolnil svoje naloge, ako knjigo samo naroči in jo uvrsti med knjige. Poznati mora tudi vsebino vsake knjige in jo mora zato prečitati, zakaj le tedaj mu bo mogoče vršiti svoj posel, ako vsako knjigo pozna in ve izposojevalcu tudi nasvetovati knjigo za to ali ono stroko. Iz tega sledi, da je posel knjižničarja jako važen in da za knjižničarja ni sposoben le tisti, ki zna knjige lepo urediti, ampak jih mora tudi po vsebini poznati.
Pri izberi knjig za strokovno knjižnico naj velja načelo, da spada v knjižnico vsaka sokolska knjiga in brošura, pa naj bo pisana v kateremkoli našem jugoslovenskem jeziku. Polagoma se bomo priučili vsi vsem našim narečjem, ker razlika itak ni velika, to velja tudi za knjige tehnične vsebine. Drugače je glede knjig in listov drugih jezikov, v prvi vrsti čeških. Dobro bi bilo, da bi poznali tudi mi Češko sokolsko literaturo, ki je jako obširna in izvrstna. Toda če ni v društvu člana, ki bi bil zmožen češkega jezika, je nabava čeških knjig, ki so zlasti zaradi valutne razlike dokaj drage, brezpomembna. Nasprotno pa je priporočljivo, da si ona sokolska društva, ki imajo razpoložljiva sredstva, omislijo vsaj najvažnejša češka sokolska dela.
Končno naj hi navedli imenoma vso literaturo, ki spada v sokolske knjižnice. Toda če se držimo načela, da spada semkaj vsa jugo-
slovenska sokolska literatura, se nam zdi poimensko naštevanje odveč in nepotrebno. Idejno sokolsko literaturo smo po večini našteli že v članku:	Prosvetno delo v sokolskih društvih», glej «Sokolski
Glasnik? 1923, št. 5.—6., stran 179. Še bolj izčrpno in natančno pa je našteta sokolska literatura v Jugoslovenskem sokolskem koledarju iz leta 1921., stran 92. Savezni prosvetni odsek je sklenil, da sestavi seznam vse jugoslovenske sokolske literature (jugoslovensko sokolsko bibliografijo). Ko bo to delo izvršeno, bodo imeli vsi prosvetni odseki točen pregled o naši literaturi. Vrhu tega bodo v tem seznamu posebej označene vse one knjige, ki jih mora imeti vsa sokolska strokovna knjižnica. Nove izdaje sokolskih knjig pa so objavljene, kakor rečeno, v vsakoletnem sokolskem koledarju in v sokolskih listih. Glede cen pa opozarjamo na cenik, ki je bil že večkrat natisnjen v «Sokolskem Glasniku?/.
Vsi prosvetni odseki naj si stavijo ustanovitev strokovnih knjižnic kot resno in važno nalogo ter naj jo čimprej izvršijo, da se s tem prosvetno delo v naših društvih poživi in poglobi.
v. švajgar:	Sokolski domovi
(Nastavak.)
P r e d r a d n j e. Glavna dužnost predradnji ili pripravnih poslova je, da se uađe zgodan prostor za gradnju, prostor za vežbaonicu i za letuje vežbalište, glavni načrt gradnje i uredenja ostalog prostora, priprava novčanih sredstava, materijala, ukratko sve ono što je potrebno pre nego što se društvo odluči na kupnju zemljišta i početak gradnje.
Z e m I j i š t e za sokolski do m. Glavno je pravilo da gradnja mora biti na suhoj zemlji a ne na kakvom močvarnom prostoru, jer bi večna vlaga zemljišta više škodila gradnji i onima, koji je iskoriščuju, nego što bi im koristilo vežbanje u takvoj vežbaonici i na takvom prostoru. Suha gradnja omogučuje čistoču u mnogo večoj meri. Drugi preduslov je: koliko je moguče Slobodan p o 1 o ž a j na svežem v a z d u h u. Ne medu kliče, ne u blizinu fabrika ni železničkih stanica nego dalje od njih. Vazduh medu kućama je nasičen raznim smrdljivim, nezdravim plinovima; labrike i kolodvori još više truju i onako več rdav vazduh. Naposlefku gradevina medu klicama oskudeva pored svežeg vazduha još i svetlošču. Prestavite sebi vežbaonicu na slobodnom, kućama ne zagradenom prostoru i onu uklopljenu medu drugim zgradama. U prvoj je svaki kutić pun svetlosti, svežeg vazduha, čist — a u drugoj i uz največu čistoču vlada zadah i večni mrak. Samo umetno svetlo rasvetljava taj prostor pun zadaha. Pa zar u njem da vežbaju naraštaj, deca, članovi?
Ako več prilike ne dopuštaju da možemo upotrebiti za gradnju veči prostor izvan kraja, hajdemo svakako na periferiju mesta, trga ili sela; več tamo je položaj zgodniji.
Ako zaista u mestu nije moguče dobiti drugo mesto nego medu kučama, moramo zagristi i u tu kiselu jabuku. Takva vežbaonica neka bude naj pre predmet temeljitog študija pre nego što se počne graditi.
Prostor neka traži društveni odbor uz sudelovanje članova pred-njačkog zbora, društvenog lekara i gradevnog odseka. Ne gledajte samo jed a n prostor; sve koji dolaze u obzir temeljito proučimo. O svim prostorima, koji su na raspoloženju moraju dati svoje stručno mišljenje članovi prednjačkog zbora i lekar. Cesto puta se nečete moči od mah složiti za jedno zemljište — u takvom slučaju odlučite se načelno za dva ili tri prostora, koji neka po svom položaju i obliku i t. d. posluže kao osnova za proračune i t. d. To traženje prostora neka bude stvarno — svi lični interesi moraju otpasti.
Posle izbora prepustite sav pripravni posao u tehničkom smislu gradevnom odboru, ostale priprave neka vodi odbor ili posebni odsek. Gradevni odsek ima sad naime dužnost da sastavi glavni gra-devni načrt. Zato treba mirnih sednica, jer treba rešiti najpre načelna pitanja u odseku samom, koji ih nato počinje izvoditi pitanjem praktične izvedbe.
Gradevni odsek mora odlučiti principielno o prostoru, koji je izabran, o tipu sokolskog doma, hoće li biti mali, srednji ili veliki. Dalje mora razmišljati, kako če najzgodnije iskoristiti površinu na osnovi veličine gradnje i zemljišta, obziruči se pri tom na sva načela, koja zahteva gradnja posebno kao vežbaonica i letno vežbalište kao takovo. Higijena, prikladnost, štedljivost, sve to ima svoju reč pri tim opštim savetovanjima.
Kad je gradevni odsek svoje savetovanje o budučoj gradnji za-vršio, saopšti rezultat odboru da on opet da svoje mišljenje o ovom ili onom s obzirom na financijalnu snagu društva i t. d. Medusobno sporazumno se mora vršiti sav pripravni rad — inače se stvar samo otežava i koči.
Društva bez novaca neka ne misle na vlastitu gradnju dok ništa nemaju — na dug graditi ne preporučuje se, jer se praktično pokazalo naročito kod čeških društava, koja su gradila na dug, da nova gradnja nije bila dom nove snage i razmaha nego dom smrti. Dug je ta društva ubio.
Kad je društvo, koje gradi, čulo mišljenje i predlog svog gradevnog odseka, pa se na osnovi njegovog izveštaja odlučila skupština da pristupi gradnji, to još nije rečeno da več sutradan treba starosta svečano da zakopa prvom lopatom za kopanje temelja. Ne! Put priprava je dug, često duži nego samo izvodenje. Tek sad je početak pravog rada gradevnog odseka. Ako ima kao članove i braču-gradi-telje, oni sad treba da izrade podroban načrt, izračunaju do sitnica potanko sve podatke o materijalu, kamenju, cementu, opekama, '.apnu, drvetu, železu i t. d. i naprave o celoj gradnji stvaran proračun, koji mora obuhvačati sve stavke tako podrobno da svaki član društva dobije pogled u celu gradevnu nameru. Kad je tako detaljan načrt s proračunima ureden, mora ga iznova uzeti u pretres odbor, da izrazi svoju saglasnost ili svoje zamerke kojoj tačci proračuna. Ako gradevni odsek nije u stanju da to izvrši sam, dužnost mu je da taj posao dade putem natječaja onim narodnim gradevinskim firmama, koje su u stanju takvu gradnju izvršiti bez pogreške u smislu načrta.
Kako vidite, predradnje nisu tako jednostavne. Sve treba najpre promisliti, prorešetati, odmeriti, dok je gradnja još na papiru; kad se več zida nema se više vremena za to.
Kad smo sad opčenito očrtali neke najvažnije principe predradnji, prelazimo podrobnom opisu raznih prostorija u sokolskom domu, koji treba da služi kao smernica u opšte. Počečemo najpre sa opisom vežbaonice; još jednom podvlacim: suh prostor, čistoča, vazduh i svetlo su naši glavni zahtevi.
Mali sokolski domovi.
Kao sastavne delove malog sokolskog doma smo nabrojili:
1.) odborsku sobu;
2.) vežbaonicu;
3.) svlačionicu;
4.) sporedne prostorije (zahode, kupaone, hodnike i t. d.).
Mnogo če biti ta k vi h. «malih» domova po našoj širokoj domovini.
I bičemo ponosni s njima, jer če to biti oni rasađnici Sokolstva po našim selima i manjim mestima, gde če se svukud čuti sokolska reč.
Ako se i zove «mali», ne sme biti graden tako samo da se kaže da stoji. Ne, i on treba da bude u svemu ukusno i lepo građen. Sve prostorije u unutrašnjosti doma moraju pored prikladnosti davati onu harmoniju črte i prostora, koja ničim ne vreda oko, naviklo na pravilnost i lepotu. I najprostiju kuču treba izgraditi primerno i ukusno
i	olepšati je.
Opšta pravila za prostorije:
a) U vežbaonicu da se može uči direktno iz svlačionice.
b) Pred vežbaonicom sagradite malo predsoblje ili hodnik.
c) Odborska soba služi svima odsecima, dakle i prednjačkom zboru — zato mora biti spojena posebnim ulazom sa vežbaonicom.
Kad je predlog gradevnog odseka sazreo i sve pripravljeno, sazvače odbor društvenu glavnu skupštinu, da svo članstvo putem rasprav-ljanja i glasanja izreče svoje mišljenje, da li da se s gradnjom za-počne ili ne. Ako je skupština u načelu primila predlog gradevnog odseka, odbori mu i finacijalna sredstva; s tim još nije rečeno da treba graditi odrnah; sad je nastupilo vreme, kad treba do poslednje sitnice potpuno pripraviti sve za gradnju. Promene gradevnog načrta još su moguče ali kasnije, kad se več gradi, to ide teže.
Kako se gradi, nije naša dužnost da objašnjavamo, to je stvar graditelja, koji su stručno obrazovani. Ali hočemo da damo opšte smernice što se tiče uredaja vežbaonice i ostalih prostorija, da i tu vlada jasnost u glavnim načelima, koja su merodavna pri gradnji Sokolskih domova.
Opis glavnih prostorija. Osnovni delovi najmanjeg sokolskog doma jesu: predvorje, soba za sednice, vežbaonica, svlačio-nica, kupaona i zahodi. Ispod te mere ne treba iči, kako nas iskustvo uči. Pre nego što rečemo nešto više o tim prostorijama, neka bude najpre spomenuto, da nije dobro da se u vežbaonicu ulazi neposredno spolja, bez kakvog medu-prostora. Treba dakle da bude neko predvorje, gde se dođe najpre da ne dode sva nečistoča s ulice direktno u vežbaonicu. To je "protiv svake higijene.
A. V e ž b a o n i c a. Zadača je Sokolstva da odgaja zdravo članstvo. Iz tog jasno sledi, da uzgajalište mora biti zdrav prostor. Čistoča zračnost, svetlost moraju vladati u svakoj vežbaonici i u čitavom domu, osim toga oboje mora biti suho. U prvom redu mora vežbaonica od-govarati svima tim higijenskim zahtevima. Veličina vežbaonice ravna se prema broju odraslog članstva. Pri tom ne smemo nikad uzimati u obzir kao podlogu današnji slučajni broj članova, nego svakako veči broj s obzirom na budućnost društva.
Najzgodniji je oblik vežbaonice duguljast četverokut. Mnogo je nezgodnije ako su sve četiri strane jednako duge, jer se time jako otežava razmeštaj sprava a premala dužina silno ometa mnoge grane vežbanja. Konačno strop i podupornji krova biče skuplji nego kod duguljastog oblika.
Na svakog vežbača računamo za proste vežbe nešto oko 8-6 m-' površine. Pošto se u vežbaonici nameste razne sprave, koje se ne daju prenašati s kraja na kraj, moramo uzeti vežbaonicu za toliko većti pa čemo morati računati na vežbača 6 m- površine. Ako društvo ima 20 vežbača, mora imati, ako hoče da se vežbanje nesmetano vrši naj-manje 120 m2 površine. Pri tom je dobar oblik 15 m dužine 8 m širine. Još bolje: v 14 m dužine 8-5 m širine. Ako pri novoj gradnji društvo misli i na budučnost, pa računa da če se broj vežbača povečati, bolje je da odmah gradi vežbaonicu 15 do 18 m dužine a 10 do 12 m širine. Nece biti prevelika. U opšte neka vredi pravilo, da dužina i širina stoje u omeru 3 : 2, jer se taj omer pokazao kao najbolji. Višina se odreduje prema višini sprava. Najmanja, koju možemo preporučiti je 5 m. Ako želimo u vežbaonici namestiti krugove (karike) i. ako hočemo dovoljan zamah, mora biti višina 6 m. Pri večini vežbaonicama, gde je omer dužine i širine 'Л : 2 mora se višina vrlo pazljivo uzeti, jer se previsoka vežbaonica neda nikad pravilno grejati a preniska daje čitavom prostoru nekako utisak teskobe. Čini nam se da če biti pravilno od prilike ovako: Zbrojimo li dužinu i širinu pa podelimo sa četiri, dobičemo odgovarajuču visinu. N. pr. dužina i širina iznašaju skupa 28 m (18 I 10); višina treba da Inide 7 m.
Pod vežbaonice mora se odlikovati elastičnošću i čistocom. Prašan pod prouzrokuje pri stupanju silno dizanje prašine i tuče tako svu higijenu u obraz. Radi toga dižimo čitavu gradevinu nad pravom površinom zemlje najmanje pola metra, tako da pod nije u doticaju sa zemljom. Na temeljnom zidu napravi se više otvora, tako da pod nosnim gredama kruži svež vazduh, koji ne dopušta vlaži da se uvuče u grede i daske. Na grede pribijemo najpre daske od mekog suhog drveta i to tesno jedmi uz drugu. Na to dolazi pravi pod od suhih bukovih ili hrastovih daščica, tako zvani parket, te se daščice polože i pribiju tesno jedna uz drugu da ne propuštaju nikakvog praha kroz uske pukotine.
Pok r a j n e zid o v e treba obložiti drvetom, da se sačuva od prljanja, obijanja, u kratko svokovrsnog oštečivanja. Višina obloga neka hude najmanje 1-8 m do 2 m.
Strop je obično ravan i počiva na poprečnim nosnim gredama ili izbočen koga nosi krov neposredno. Često nalazimo i drven strop
lepo izrađen ali on je skup a na njem se kupi prašina i radi toga se ne može naročito preporučiti. Na strop obesimo konstrukciju za kru-gove (karike), ako nije celokupna razdioba sprava drugačija. Strop nosi svakako svetiljke.
Zračenje vežbaonice je higijenski vrlo važno i preporočuje se več radi toga, što u vežbaonici u prvom redu mora vladati nepokvaren vazduh osobito za to, jer pluea rade mnogo intenzivnije nego inače. Zato se moramo pobrinuti za ventilaciju ili na prozorima u gornjim delovima ili na stropu u sredini i izvedimo ventilacione linije napolje. Male ventilacione linije ispod stropa su manje pre-poručljive. U mestima gde imamo električne energije na raspoloženju treba upotrebiti električni ventilator, koji je vrlo izdašan.
Prozori i vrata. U vežbaonici trebamo mnogo svetlosti — zato trebamo i velike prozore. Mali otvori u zidu daju premalo svetla a nisu dovoljne ni za provetravanje. Prozora treba da bude dovoljno
i	to širokih 1-4 m do 1-6 m i 2 do 4 m visokih. Vrata moraju biti tako široka da se sprave lako mogu uneti i izneti kroz njih. Dobro je da ima više vrata već iz sigurnosnih obzira. Ulaz u vežbaonicu mora biti direktan iz svlačionice i iz predvorja ali nikako iz zahoda ili sa ulice.
(Nastavitčese.)
PREGLED
S
IZ DJELOVANJA CEŠKOSLOVACKOG SOKOLSTVA.
19. marta 1914. preminuo je dr. Jan Podlipny, prvi starješina ČOS. vrijedan brat i veliki Čeh, koji je svoj narod kroz cijeli svoj život vruće ljubio i njemu sve žrtvovao. Pomen odan mu je na obljetnicu njegove smrti na njegovu grobu na Olšanama. Pjevao je pjevački odbor praškog Sokolu a govorio je predsjednik Narodni Rady, poslanik Prokupek, a za ČOS. brat Vincenc Stepanek. Naročiti pomen održan je u nedjelju '23. marta. U staroj gradskoj vječnici održana je svečana sjednica a poslije toga u Bartolomej-skoj ulici otkrivena spomen-ploča na kuči, gdje je brat Podlipny živio i umro. Prisustvovalo je predsedništvo COS., zast upnici župa iz bliža i daleko, zastupnici mjesta, ureda, Narodni Rady i drugi. Proslava je bila tiha, ali dojmljiva. Sokolstvo je pokazalo, da u zahvalnoj uspomeni drži one, koji su mu se požrtvovno odužili kao brat Jan.
Fredsjedništvo ČOS. raspravljalo je o zadnjim slučajevima nečasnog podmičivanja i izdalo je poziv (odštampan u Vestniku br. 12.), u k o j e m poziva u boj p r o t i v uživanja i 1 u k s u s a. Poziva sestre i braču da sa geslom: «Ni zisk ni slavu» zajednički i u zbijenim redovima bojuju protiv ovih zala. «Ne plivajte u mutnoj vodi, štitite slabe, a neodlučne pred padom, koji uništava duh i srce, ne dopustite da jednostavnost i skromnost napusti naš život. Ne poželite nikad blagostanja stečenog na nepošten i zločinački način. Radije odricanje nego sramotu.s
Smisao župa za potrebu T y r š o v o g doma, je uvjek veči. Nekoliko se ih je več obvezalo, da če njihova društva prirediti makar jedan nastup u njegovu korist. Dolaze več darovi dapače i od učenika osnovnih škola. Duboki utisak čini pismo učenika maloj* seoskog sokolskog društva Bilany kod Chrudima, u kojem šalju Kč 52’— sa ovim riječima: Imali smo večernje sokolsko sijelo. Naša sokolska baka — brat prednjak — priča nam medu ostalim o velikom sokolskom djelu ČOS. — Tvršovom domu. Da su naši očevi i starija brača i sestre kupovale srečke Tvršova doma, to smo več
znali, a brat prednjak nam je još razjasnio, šta ima taj dom da bude i dodao da ČOS. raspolaže sa dovoljnim novcem za gradnju. Tu nijesmo ni mi sokoliči litjeli da zaostanemo. Zato smo izabrali blagajnika, učenice bla-gajnicu, te počesmo sakupljati. Naše uštednje počeše rasti, premda nas ima malo, te do sada sakupljeni iznos šaljemo Vama, sa obečanjem, da čemo Vam, kad nam bude moguče poslati više...
Čisti dobitak od osiguranja protiv nezgode, koje ČOS. vodi u vlastitoj režiji, upotrebljava se opet u korist bratstva. Lani je odlučeno pokloniti Kč 200.000 za upostavu «Sokolskog oporavilišta». Ljetos če biti ta institucija uspostavljena a namjenjena je za zaštitu bolesne brače i sestara (poglavito tuberkuloznih). Predsjedništvo ČOS. sporazumjelo se je sa humanim udruženjem namještenika električnih željeznica u Pragu, koje izdržaje za svoje članove veoma lijepo oporavilište u Choceravy na Sazavi. Prema sporazumu moči če se ove godine poslati oko 30 brače i sestara na četiri nedjelje na oporavak. Detaljna pravila izradjuje zdravstveni odbo* u sporazumu sa financijskim odborom.
Predsjedništvo ČOS. pozvalo je društva, da na 1. maja ne p r i r e -djuju nikakove osobite proslave.
Od luksemburških g i m n a s t i 6 a r a došao je poziv da olimpijski odjel, nakon natjecanja u Parizu posjeti proslavu gimnastičara luksemburških, koja če se održati tjedan dana, nakon olimpijade u Parizu. Nije do sada odlučeno, da li če se udovoljiti ovom milom pozivu.
Gradsko zastupstvo u Oetzu (Tirol) izjavilo se pripravnim, da dozvoli namještenje spomen ploče na mjestu gdje je nadeno mrtvo t i j e 1 o d r a. M. T y r š a. Na toj ploči smije biti samo ime i datum smrti, a mora biti smještena bez ikakve proslave. Za čuvanje ploče plačače se Kč. 50'— godišnje.
Starosta ČOS. brat J. Scheiner jeu martu 25 godina starosta praškog Sokola, društva u kojem je počelo njegovo sokolsko djelovanje. Prigodom glavne skupštine spomenuo je ovaj jubilej br. tajnik Mixa pri velikim ovacijama članstva.
Brat Jan Machal, podnačelnik ČOS., koji je nedavno proslavio 60godišnjicu u potpunoj duševnoj i tjelesnoj svježini, odgavOrio je na mnogo-brojne čestitke: Hočete li doživi ti u sokolskom radu dugi vije k, učinite da Vam taj rad bude veselje. Kako čete taj rad s veseljem učiniti, dajem Vam ovaj savjet: Budite, izdržljivi! Ne čekajte zahvalnost za svoj rad. Čista savjest i osvje-dočenje da ste učinili dobro djelo, dostajače Vam da činite dobra djela i u budučnosti. Posvetite svoje sile samo j e d n o m poslu, — Vaš postupak mora biti uvjek dosljedan, jednostavan i miran. Ne bojte se ljudske zlobe, nastojte da se ista uvjek utopi u struji ljubavi, koju širite oko sebe. Poštujte uvjerenje drugog brata ili sestre. Nesvjesne podučavajte, površne zagrijte, ali nikoga ne o s u d u j t e.
Inozemna župa udružava sada 12 društava (Augsburg, Berlin, Dresden, Gorna Orechovica, Hamburg, Leipzig, Kvasilov [Poljska], London, ' Miinchen, Mors [Ruhr], Niimberg i Sofija) sa 849 brače i 285 sestara, 122 naraštajaca i 203 muškog i ženskog podmlatka. Bjedne prilike u Nje-mačkoj, nezaposlenost u Francuskoj i Engleskoj sili članstvo na povratak u otačbinu. Vesele vijesti na glavnoj skupštini župe (2. marta o. g. u Pragu) bile su samo iz Bugarske. Na novo se prijavljuju u župu društva u Buenos-Aires (Argentina), Šang-haj (Kina), Zitava i Vratislava (Njemačka).
Ant. Benda — Praha.
*
Iz Unije francuskih gimnasta. Za 46. slet Unije dozvolilo je francuslto ministarstvo vojno, kao i za prošle sletove, učestvovanje vojske. Svaki ar-
mijski zbor (izuzev one u Alžeriji i Tuniziji, Maroku, Orijenlu i Levantu) biče oficijelno zastupan po delegaciji 4 vojnika, od kojih samo jedan podoficir, ostali redovi. Komandantima pojedinih armijskih zborova naloženo je, da po vlastitom prosudivanju sastave svaki iz svojih jedinica po jedno najbolje pukovsko odelenje, koje če učestvovati u utakmicama. Komandantima se takoder preporuča, da vojnicima, koji se nalaze na aktivnoj službi a koji su članovi gimnastičkih društava, dozvoljavaju redovna i vanredna odsustva da mogu poči na slet. — I ministarstvo prosvete uputilo je svojim pot-činjenim institucijama okružnicu, koja ih ovlaščuje i koja im preporuča, da se pobrinu, da budu škole što bolje zastupane na sletu. — «Le Gymnaste> piše u svom broju od 15. marta o. g. pod naslovom «Umetnost i gimnastika>, da su gimnastička društva uvek pokazivala smisao za umetnost pri izboru umetniških predmeta, kojima se nagraduju pobednici u utakmicama. Dalje spominje Platonov izrek: «Gimnastika učvrščuje u nama ljubav prema le-pome» i kaže, da se ne moramo čuditi, ako danas, posle toliko vekova, još nalazimo činjenice, koje nam potvrduju taj izrek. U vezi s time izvještava, da je broj praškog «Sokola» doneo reprodukcije čitave serije vaza, medajla i diploma, sve od znatne vrednosti s umetničkog gledišta. Nakon kratkog opisa nekojih stvari dodaje: «Svugde plemenita simbolična ptica, od koje je institucija uzela svoje ime, rasprostire svoja krila, kao da lioče bolje da Čuva svoju decu.» — «Le Gymnaste» izveštava, da je u Parizu počeo izlaziti «Sokol Polski», zvanični organ saveza poljskih sokolskih društava u Fran-cuskoj. Redakcija, koju vodi Wladyslav Milkuszyc, nalazi se u Parizu, 7, rue Corneille.
U listu «Le Gymnaste» objavlja E. Bougouin razdeobu uzornog vežbovnog časa za članove, članice i naraštaja, s kojom čemo se u informaciju naših čitalaca malo pozabavati, jer se jako razlikuje od one, koja je kod nas uobi-čajena. Uzmimo n. pr. razdeobu vežbovnog časa za članove, koji traje 1 sat 30 min. Pojedine grane vežbe zauzimaju sledeči red i trajanje: 1.) Strojeve vežbe 5 min.; 2.) proste vežbe 10 min.; 3.) koracanje (hodanje) 2 min.;
4.), 5.), 6.) sprave (kao i penjanje, skakanje, bacanje utega, diska, kopija i t. d.) 30 min., uz 2 promene; 7.) trčanje 3 min.; 8.) nošenje tereta 3 min.; 8 a) posebne vežbe, skupine i t. d. 10 min.; 9.) borilačke vežbe (borenje, boks, džiu-džicu) 5 min.; 10.) igre (najbolje loptom) 10 min.; 11.) balet ili plesni korači 10 min.; 12.) polagani hod uz vežbe disanja 2 min.; načrt za članice i naraštaj malo se razlikuje od načrta za članove; u glavnom se ta razlika sastoji u tome, što	je	vreme za	skupinu pod 4.) 5.) 6.)	svedeno od
30	min. na 18 do 24 min.	za	članice, a	15 do 18 min. za naraštaj. — «Le
Gymnaste» objavlja delomični program za svečane dane 46. sleta Unije fran-cuskih gimnasta u Clermont-Ferrand, i to podroban program za 6. i 7. juna, koji se sastoji iz sednica raznih odseka, sudačkih zborova i t. d., kao i kongresa Unije, a za 8., 9.	i 10. juna saznajemo samo to, da je	8. juni dan
predsednika Poincare-a, a	9.	juni dan	ministra vojnog, te da	če biti na
10. juna delenje diploma i nagrada i izleti, a podrobniji program za ova 3 dana da če se objaviti kasnije. — Iz objavljenih računskih zaključaka za prošlu godinu razabiremo, da ima Unija francuskih gimnasta imovine od preko 300.000 franaka, od čega je pretežni deo uložen u vrednosnim papi-rima. Od prihoda prošle godine navadamo n. pr. za članarinu 78.985 franaka, subvencije vlade 259.000 franaka (!). Od rashoda je najjači za zvanični organ «Le Gymnaste» 78.714 franaka.
Nesi o -o gimnastici u Švajcarskoj. Švajcarska gimnastička organizacija učestvovače ove godine po prvi put u olimpijskim igrama, i to s jednim odelenjem od 8 vežbača i 4 zamenika kod natecanja, i sa posebnim na-stupom 48 vežbača. Organizacija ima sada 3 lista, koji izlaze nedeljno, i to: «Schweizerische Turnzeitung» (Zurich), «Le Gymnaste Suisse» (Lausanne)
i «11 Gumasta Svizzero» (Lugano). «Schweizerische Turnzeitung» ima kao priloge: «Frauenturnen» (= ženska telovežba), 12 pula godišnje, i Del' •Iungturner» (= mladi vežbač), 8 puta godišnje. Godinu 1925. vršiče se u Ženevi 58. federalni slet. U g. 1923. potrošila je organizacija preko 77.000 šv. franaka za razne tečajeve, i to: 8 jednonedeljnih tečajeva za prednjake, 6 dvodnevnih tečajeva za mušku telovežbu, 3 dvodnevna tečaja za žensku telovežbu. 12 raznih tečajeva od 2 do 6 dana (atletika, igre, sklizanje, ski i t. d.).
Italija. Sa strane -italijanskih gimnasta i publike vlada vanredno zanimanje za slet u Florenci. U mesecu februaru izvršilo je tehnično vodstvo u svim glavnim centrima poučne tečajeve, u kojima su se pokazale vežbe ta i slet. Učestvovanje kot tečajeva bilo je ogromno, iz čega se zaključuje, da če biti isto tako i na sletu. — Trenaža italijanskog odjela za medunarodnu utakmicu kod olimpijskih igara vrši se vrlo intenzivno. Prva izborna utak-mica, koja je bila izvršena početkom januara, dala je sledeči rezultat: od
31	gimnasta 16 ih je bilo proglašenih dobrih, 6 još nesigurnih, a 19 ot-klonjenih.
KNJIŽEVNOST
8?
Strokovna.
Sokolič. Štev. 4. — Vsebina: Ivanko Bendiš: Mali Sokolič (pesem). — I). M. Bogunovič: Brat Stevo Todorovič. — J. Špicar: Triglav. — Oton Fišer: Naš put u Beograd i boravak u njemu. — Dr. Lj. Kuščer: Prednjaška šola.
— A. Gostinčar: Neka živi Jugoslavija! (Skladba z notami.) — J. Jazbec: Slikovite proste vježbe u kolu. — Glasnik.
Sokolski vestnik župe Ljubljana I. Štev. 3. — Vsebina: V. Švajgar: V deli. je moč. — Dr. Vovk: Župni prosvetni zbor (s poslovnikom). — Poziv župne načelnice. — Vadbeni načrt za ženske oddelke.'— Proste vaje za ženski naraščaj. — Proste vaje za moški naraščaj. — Župne vesti.
Sokolski Vjesnik župe zagrebačke. Br. 4. — Vsebina: Duš. M. Bogunovič: Pred sokolskim saborom. — Ante Brozovič: Sokolstvo i država. — Skupština sokolskog društva I. u Zagrebu. — Župski glasnik. — Jugoslovensko So kolstvo. — Slovansko Sokolstvo. — Sokolska štampa. — Razno. — Iz uprave.
— Natjecanje članova.
Sletski Vesnik III. pokrajinsko" sleta JSS. u Sarajevu. Broj 4.—5. — Vsebina: Ispravci vežaba za natecanje. — Upute za vežbe za natecanje.
— Vežbe na spravama (za natecanje).— Proste vežbe (za posebnu tačku Mostarske žu|>e). — Prijave za stanove i hranu. — Kratka saopštenja.
Založništvo cBesednieh poradii» v Praze-Nuslich II., Benešova trida č. nove 76, nam pošilja nekaj iztisov periodično izhajajočih brošur pod na-, slovom Besedni p o r a d y» (Spored besed ali akademij). Vsak zvezek ima bogat spored, ki je uporaben tudi za prireditve naših društev. Naša društva so mnogokrat v veliki zadregi glede snovi za take prireditve, zaradi tega priporočamo posebno onim društvom, kjer imajo med prednjaki in telovadci Čehor-lovake, ki jim vaje lahko prevedejo, da si te knjižice nabavijo. Sicer pa je češka terminologija toliko podobna naši, da bi jo moral citati vsak naš prednjak.
Za naše knjižnice.
Založništvo «U č i I e 1 j s k e tiskarne* nam je poslalo:
Milan Pugelj: Zakonci. Drugi natis. Cena vezani knjigi Din 28'—. Zvonimir Kosem: Morje. Drama v štirih dejanjih. Cena Din 16-—.