135 storilka.
(t tata, t tatrtek ijatrq <m 11 ■•▼•■bn 18«)
Tečaj XXII.
IDI!

t M-«}* p* trikrat ■>	v M* ko-
iaojie oh ««»klk, Aatoiklk * In HObanob. Sjilruj« iodanja lakaja ob f, vri ajntraj, Tiitm po oh 7. ait vuter. — Oboja« iaiiij* otaao: M liilunmt . f. L—, mnm AnMi (. 1.M n tri m«m . . . S.— •	s • O*
«m pel leta
u t>» Um
13.—

Morotolao to nlaievatl kras pilteztp« Boroooloo m oprava oo
ozira.
Poim^k« fttovilko lo dokivago ▼ pto-dojalniach tobaka v frutu po M nv4. Iitmi Trito po 4 nI,
EDINOST
V
Oflaat M ratnao po larlfo ▼ potit*; U oaalova i dokoliaat Arkaai oo ptafc: prostor, kolikor obaega MTidilh tti PonUna, »smrtni«« in jarno aakvale, aiaii oflati itd. ie računajo po p*E« J !
Tal dopiai naj to poftiljajo atadaifcT . alioa Caaorma it. IS. Vaaka pita*« m- .a kiti fraakovano, kor nefrankovar* te j •projaanajo. Rokoplal t a no Trakti t.
loSo4ttino, roklanaaHie in oglaa« »v<>-jewa uprttvuiitvv ulion Maline pk-oolo kit. S, II. nadat. Naročnino in oglaM jo piaiovati loao Trat. Odprto rokla»o aifo a« proato poitaiao.
,t 0Mm»*t Ja
Ostava: vir narodnim prepirom v Avstriji.
VII. •)
Kaj je Avstrija?
Veliki« zanimanjem smo Čittli članek, pri-občea pod tem zaglavjem v brošuri: .Uitava: tir narodni« prepirom t Avstriji".
V tem članku dokazuje pisec, kake izpre-membe so *e izvršile v obstojnih temeljik aaie đrisve in kako so se premenili pogoji nje obstaaka, odkar j« leta 1866. zgubila svoje odločujoie stališče v — Nemčiji. Avtor prikaja do povsem logičnega zaključka, da naša ustava m' primerna za se-danjo Avstrijo, ker je bila prikrojena leta 1861., iorej v dobi, ko je bila Avstrija 8e zvezna država nemška.
Ko se je leta 1866. reiilo nemiko vprašanje tal ie je takoj za tem sklenilo sperazumljenje i Ogri, si odločilni činitelji niso bili povsem na jasnem glede nove sitnvaeije. Poleg tega pa so bili tudi raenenja, da ai ie zaključen ta zgodoviniki proces.
Ko se je Avstrija istočila is nemške zveze, postala je država več narodov, aikar pa sveza vel detel. Zato pa ta ee zadoščajo take naprave, ka-
koršsj-, agajajo dragim DrŽavam. Jednote, ki sestavljajo Avstrijo, aiso razvrščene pe teritorijih ali krajinah, ampak po narodnih skupinah. Zato pa bi morale vse naprave nafte države sloneti na narodnih skupinah.
Taka je ukupna slika avstrijske države.
Dokler je bila Avstrija v nemški zvezi, je bilo nje razmerje do druzik nemških držav za njo toli važna stvar, da se je pred tem vprašajem morilo vedno jmiLati vprašanje notranja uredbe te driave. To je bila tradicija v Avstriji. In ta tradicija je kalila pogled odločujočim činiteljem ie potem, koje Avstrija bila že iztisnjena iz nemške tveze, po letu 1866. Sosebae je kalila vid avstrij-
*) Nad zadnji članek je pe pometi prišla številka VIL metto VI.
akem Nemcem. Posebno jasao se je pokazalo to leta 1870., ko so Nemci sprav prezirljivo vspre-jeli aovo minieterstvo Taaffejevo. Meaili so, daje v Avstriji na kratko nemogoče, da bi se vzdrialo ministerstvo, ki bi hotelo zapustiti pota starih nemških tradicij.
Pozneji dogodki so dokazali, kako so se m o« tili Nemci, so dokazali, kako temeljite so se spremenile razmere, is zlasti: kako se je {spremenila naloga, ki jo je vršiti tej drtavi 1 Dočim je država popred posvečala svojo moč vnanjim namenom — svoji poziciji v nemški zvezi —, mora sedaj po-svelatl svejo moč le notranjim namenom, kakor država, ki ni drnsega, nego nkspnost svojih delov.
Ako bi bila asša država ostala absolutistična, tedaj bi 2e šlo, da bi poštevali le kraljestva in dežele. Kakor hitro pa se je uvela astava, konsti-tacijonelse življenje — in naj je to ie tako omejeno — ne more biti drugače, nego da prihajajo do veljave ideje, koreneče v dsii aarodov! Ia le po tek idejah ie ločujejo deli, sestavljajoči držsvo. To ao torej aarodse ideje, ki pritiskajo ivoj znak državi avstrijski. Najbolje amo jo pogodili pe ta-kem, ako si predstavljamo posamične narode kakor poosebljene nasproti poosebljeni državi.
Vsaka skupina (narodna seveds) predlsga svoj inventar in zahteva o<f države, da ms ista savsrnje ta inventsr. A kaj bi bila država, sko ne -ssore nuditi tegs zavarovanja ? Le tako si je možno misliti pravo razmerje narodnosti med seboj ia do države, nikdar pa tako, kaker je bilo doslej: da se proglaša jednakopravsost, potem pa se prepušča slačaju, kake se vsakdo bori proti drugemu 1
Ustava mora v prvi vrsti podati pojasnila o tem razmerju! Odgevarjt pa naša o«ta»* tej zahtevi P Sedanji odnošaji kažejo, da ne. Najprvo so bili poklicani deželni zbori, da bi urejali narodna vprašanja. Ker so se pokazali nespossbns, so jim zopet odtegali ta vprašanja, a sedaj je aastala ' prava zmešnjava gleda vprašanja, kdo naj rešuje ta vprašanja ?! Naša ustava ne odgovarja odno-
PODLISTEK
Nesrečni trenotek.
Crtica ia življenja; spisal L. S. Primorski,
Zdravo! bil mi je povsem mirni odzdrav prijatelja Lovrtta.
Bilo je v jutro krasne spomladanske nedelje. Solnce je ravnokar pomolilo svojo glavo izza Slav-nik<t (Siavnik je iiae hribu pri Podgorju v Istri) ter iaz ostalo uvoje žarke na zemljo.
Kara pa jo kreneva danes ? Vprašal sem mirnega prijatelja, sročega v tla.
Daues — nikamor I bil mi je strasten, vendar nekako žalosten odgovor.
Cu:lno se uii je zdelo, videti svojega prijatelja tako nenavadno zamišljenega in otožnega; a radovednost, da izvuuu vzrjk tej otužnosti, prisilita ne jo, da ti«uj ga dalje nadlegoval svojimi * vprašanji, akoravno nisem rad storil tega..
1.
Nedaleč od muala T , proti jugu, stoji na lepem gričku prav lepa vas Š. Od jedue strani jo obkiožujejo krasni vinogradi, od druge pa morje, katerega valovi jezno drvijo vanjo ob hudi uri.
Prav na koncu vasi nad morjem stoji ponosno krasna cerkev, a njej ob strani stoji kakor stražar še ponosDeje visoki zvonik, moleči svojo glavo visoko proti nebu, da ga prav lahko vidiš
iajem, ker odgovara mejam pe deželah, jam po uarodnsstnih.
Kraj vsega spoštovanja torej, ki je gojimo do nstvariteflev naše ustave od leta 1861., moramo vendar poslušati govor, ki ga govori dejstvo: da ta ustava zgublja bolj in bolj svojo veljavo. Ako bi si hoteli zatiskati sšesa pred tem dejstvom, podobni bi bili ženi, katero je zasačil nje lastni mož, ko je — grešila. Ko le ni hetel verjeti nje prisegam, da prav res se ni dogodilo prav čisto nič, pa je vskllksila: „Ali res vernješ več svojim očem, nego ps mojim besedam?!*
Ako tsko dela žena z osleparjenim možem, je to na vse zadnje ie nsiljivo. Zločin ps bi bil, ako bi hoteli tako varati sami sebe in druge, ti narodi avstrijski, ki vsled večletnih zmeiojav trpe toliko škode v svojem gospodarskem ijvljenjn in v svojem razvoju.
Ne pozabimo torej: Avstrija m nd zvezna država nemška, ampak država, »estoječa iz več naroda nosti, katerim mora zavarovati narodni inventari
daleč na okrog. Ako se podaš od cerkve po glavni cesti do poštnega urada, in tam povprašaš po O-daševih, pokažejo ti takoj prav v skritem skromno hišico — kateri so zadnji čas dozidali košček novega — in na strani jej košček vrt čka.
Ta hišica stoji že kakih štirideset let, is v ajej so prebivali vseskozi mirni, pošteni ter od vseh vaščanov spoštovani in ljubljeni Odaševi.
Dragi čitatelj je že uganil gotovo, da je to ista hišica, okoli katere se ima snkati naša pove-stica, Da se pa ne bodo dolgočasiti naši čitatelji, povrnimo se k prijateljema, ki sta se bila pozdravila ravnokar.
2.
Meni« torej resno, da ne pojdeš danes nikamor* Tako sem podražil se jedenkrat prijatelja Odaševega Lovreta.
Dragi prijatelj in sosed Lovro I — odgovoril mi je — : Odkar se poznava in odkar sva sklenila najino prijateljstvo, nadejam se, da se mi nimaš kaj potožiti o ničemer. Veš predobro, da me je veselilo vaikdar, ako sem mogel biti v tvoji ia tvoje Anice družbi. Veš tudi prav debro, da sem le jedino radi tebe dovajal seboj seatrićino tvoje Anice. Vem, da se raduješ v taki veseli družbi. Zadnji čas mi je začela postsjati stvar preresaa ; opazovati pa sem jel na njenih stariših in na njej sami, da mislijo resno na to, kar je bilo meni le
PolltlAke vesti.
V TRSTU« dao 10. aovo«bra 1897.
K položen. V vedenju barona Dipaalija in njega tosoejih somišljenikov, je opažati dvoje dok. Kakor solnce za dežjem in dež za solncem, tako se menjujeti dobi v postopanju barona Dipaulija: sedaj meče večini polena pod noge, sedaj sopet se jej laska. V tem hipu traja menda zopet doba — polen. Dipauli dela večini sitnosti ob dveh sa hip aajvažnejih vprašanjih : ob volitvi predsednika zbornice poslancev ia ob vprašanju, kako preiti aa doevii r*>d nrekn predlogov m obtožbo ministrov radi jezikovnih aaredeb.
Glede predsedniHva se je sporazumela večina za kandidaturo Ebenhocha, somišljenika Dipauli-jevega; a ta-le intrigira tako, da se Ebenhoch ne more odločiti in dosedaj še ni dal odločnega odgovora. Radi predlogov za obtožbo hoče večina,
za kratek čas. Zato sem primoran — verjemi mi, da sterim težkim srcem — odreči ti svojo družbo od danes naprej. Ne radi tebe ia tvoje mile Anice, temveč radi svoje prihodnosti, sem prisiljen v to. Da pa ne bodei dvomil na tem, povedati ti moram, da sem bil sinoči pri njej in se poslovil.
Pretresle so me te besede prijateljeve; bolelo me je, videčega, da je na moji strani varok njegovi otožnosti. Že sem mislil pritisniti prijatelja na prsi in ga prositi odpnščenja, ter mn čestitati aa ujega sklepu; a misel, da mi je jutri na vse zgodaj oditi v T., kjer »e mi bode priglasiti v vojaško službo, me je zadržala, da sem mu rakel: »Dragi Lovro 1 Veseli me tvoj sklep. Prepričan bnrti, da kar je tebi pr?y ie meni drsgo. Prav rad bi te videl tudi v prihodnje tako veselega, za narod delavnega in za domovino skrbečega, kakor si bil do danes. Ko se povrnem od vojakov, ti hočem biti v pomoč tndi jaz.
Vendar, prosim te, da vsaj za danes se pre-kličei svoj sklep Ur da mi ie zadnji dan, morda zadnji trenotek, privoščiš svojo toli ljubo mi druščino. Tega se smem nadejati od tebe tem bolj, ker sem uverjen, da ti bode od jutri naprej teui Iag-lje izvajati svoj sklep, ko mene ne bode več tn."
(Pride še.)
da -ie preide na dn^vn red br«a vsacega uteuie-Mniiia; Di|'aciii si zbr*l zop*-t svojo tu>«e-juo p'» : tu Ji oa je zh to ia se ;>roide na dnevni red, tod* 7. pjtiinjo, kalco na1 se reši jezikovso vpiašioje. Pol »žeoje je kritično, ker noče odnehati li venu«, ni Dipauli.
Pa tudi slovanska krščansko narodna zveza provzroča nekolik ) skriti krmiielje® večiue. V zadnji svoji seji je skleu.l-t ta zveza, da jej ui rnužuo glasovati za provizoiij, dokler a« ae izpolnijo vnaj najnnjaeje nje zahteve. To je spravilo po keocu parlamentarno kommijo večine, ki ne je sesiaia h tro med zadnjo s«iu zbornice. Prememli in precenili so de enkrat zahteve Jugoslovanov in našli so, da so iste — t pravičene. Načelnik kom nije vitez Jaworski je vzel nalogo na-se, da se potrudi k grofu Badeniju in da zahteva od te<a, da se odloči ob tem vprašamu. Da, grof Badeni to je — sfinga 1
Nagodbe ni provizorg ▼ proračunskem odseka. Proračuusni odsek je nadaljeval včeraj razpravo o nagodbenem provizoriju. Poti. Baru-reither je predi »tal v imena nemških veUpo-ee«tnikov resolucijo glasečo se, da za stvari pogodbe i Ogersko ni smeti uporabiti § 14 dri. temeljnega zakona. Finančni miaister Bilinski je odgovoril, da ou ni rekel v zadoj seji proračunskega odaeka, da vlada uveljavi provizorij na podlagi rečenega §., ampak da izda 1" odredbe, ki so potrebne, ako parlament ne vspr»ju»*< t^ga zakola. Vlada ne misli na to, da bi odložil* <a<edanie, marveč želi, da parlament vsprejme zakon. Ker pa večina hoče vprejeti zakon in jo o>irajo na tem le vname okolnosti in ker se stv*r mora nrediti do 81. dec., bode vlada prisiljena porabiti §. 14 sa dotične odredbe. Zatem, ko je govorilo več poslancev proti provizorija, se je ja^lmoil* veja.
Schonererjauska nesramnost. V zadnji st-ji je poslanec Seno i*ier napal no<itelia krone, ka<o da je mogel t- 'hvaliti oba predsednika zbornice radi njiju vod*ua razprav? Kako da je mogel odobriti vedenje p predsednikov, ki je naaprotno dolžnosti, zakonu in po lovnemu redn. Torej niti nositelji krone nis • 'umi več pre l temi nositelji izdajstva — brez ti lovega peresa I
Vsenem&ki shod v Beroliiiu. Državno policijsko ravnatelj"-vu v B-rolmu je prepo>edalo nastopiti trem glas-v iia piu«<flNkim klizačem iz avstrijske zbornic-, Finkeju, Pradeju in Wolfu na vsenemški skupščini v B-mliua in j* nazaanilo * temu, da j '' r • -itn tndi izžea« To prepoved utemeljuje r^vuHtdistvo s tem, d* je *ivar, katero propagujej.i imen »vani trije hujskači, izključno notranje a atrijsko vprašanje in ue spada na rečeni shod. Aianž^ijt shoda so ?sl»d te prepovedi baje sploh od<tipili »d priredbe skupščine, kar je seveda zna^lio z« pomen i»te.
Umetnost in narava ▼ diplomaciji. Ni Se dolgo od tega — ak<> se ne motimo, je oilo za dni sestanka i t k I j k m* kralja Hu«berta z nemškim cesarjem ▼ H mburgu — o kateri priliki je kralj Humliett nagibal žf-ljo po prijateljstvu tadi z onimi vladami, Ki stoje z*en trozvrze. Italijau-ska javnost je govorila tedaj o nn žu-c* približanju Italije Franciji ia ie daj a U umeti med vrstami, da bi bila zvez* hal je s Franc jo maloae narav-neja, nego z našo dc*av«. Isti glas je <loael zopet, ko se je naš cesm -ei?Ul v Budimpešti s kraljem Ruuiunskia. Tedaj ko govorili ital janski listi celo o možnem iz*tu I 1 je u »rozveze, na čij* mesto da bi stopila Rumunja. Ic vseh teli koinoinacij je šnilila čestokrat \«> malce žrl)« italijanske javuonti, da ae tudi oticij'lu* Italija hči od A »atrije, ta katero je ne veće simpatija n*roda italijanskega.
Seveda narod mi-di jeduo, diplomacija pa drugo. Ako smemo sodni po častnem vaprejemu, ki so ga priredili v MonAi našemu ministra za vnanje stvari, sklepati moramo, da oficijeluaItalija hoče tudi nadalje o-.uti v dosedanjem razmerju do n*še države. Drugo vprašanje pa je, ali je to raz-merje koristno za uašo državo, ali so sploh ko riBtoe take razmere, ki niso naravae in ae slonč na čutstvovanjih narodov ? Mi menimo, da ne. Morda se ne motimo, ako menimo, da tak občstek že deluje toliko pri nas, kolikor v Italiji in da so le sedanje razmere v Evropi take, da se ne more uveljaviti ta občutek tudi ozirom na razmerje med Italijo in Avstro-Ogerako. To razmerje se nam vidi tako, kakor <ta velja, kar ao umetno ustvarili
diplomatje, a ui v sugli^iu z naavo čutstvovauja aaro io/ A ui-uiiao nadalje, da slednjič mora zmagati veti lar-ie narava nad umetnostjo tu li v diplomaciji.
Iz Bolgarske. Povodom adresne debate v sobranju izustil je mimsterski predsednik Stojlov sledeče: Opozicija nam očita, da ne delamo. Očita aam, da smo stali in gledali mirno, ko sta se bojevala Tu:rk in Grk, opozicija meni, da bi bili mi Bolgari morali zgrabiti za puško in teči na bojišče pomagati omagujsčim. To pravi opozicija, ne omenja pa nasledkov, ki bi zamogli navstati za Bol« garijo, ako bi se bila vmešavala v to vojno. Mesto časopisov naj bi čitala opozicija diplomatifine listine ! Toda naj si ne razlaga iatih, kakor si razlaga hudič sveti evangelj. — Ali si ne prizadeva Evropa z vsemi močmi, da ohrani mir, in mi, Bolgari, naj bi pomagali kršiti ta mir? Ob grSkem vprašaniu so rekle velevlasti, da ne dopustijo zmagovalcu, naj bi bil kateri hotel, da bi bil tndi užival sadove svoje zmage. Kaki nasledki bi nastati uteg tili za Bolgarsko, vsled sodelovanja na tej vojni ? Glejte Grško, kako je poražena! Sedaj pa naj čuje opozicija: za nas Bolgare ni bilo dražega pota, nego da dokažemo sveta, da smo so> trudniki na delu občnega mira v Evropi. Iz Pe-trograda smo dobili pohvalo na nalem vedenja. Ta pohvala je za nas zaklad, ki nam utegne ie koristiti jako, jako mnogo.
Kar se dostaje naiih razmer z Avstro-Ogersko, se je trdilo nadalje, da iste niso dobre, ker nai j knez ni obiskal avstrijskega dvora.
Oficijelno izjavljam, da ni tako. Knez je na-| pravil obiskov lani in nekaj tudi letos, drage na« pravi drugo leto. Ko pride H«, obifiče knez tadi j drage dvore.
Ob zaključka svojega govora je naiteval dr. Stojlov sadove sveje politike in je dokazoval zajedno nedelavnost svojega predDika. Sadove Stoj-love politike ao: priznanje kneza, zboljšanje od-nošajev do vseh držav, trgovinske pogodbe, nabava posojila le po 5% astanovitev esem trgovinskih ! agencij v Turški in pa zveza bolgarskih železnic i s turškimi. Politika, je rekel Stojlov, ki zori take salove, menda vendar ne more biti slaba. Mi hočemo jndrati dalje, mi h >Čemo napredovati, akljab zlovolji nasprotnikov in mliub vsem zaprekam, — napredovati, ker to je nni cilj, katereau je deviza oni ren, ki stoji zapisan na mestnem grba pariškem iu ki se glasi: .Fluctuat nec mergitart* — napredovati tako dolgo, da privedemo državno la-dijo v zaželjeno pristanišče.
Ta govor gtoiluvega jo napravil ugoden utis : na sobranje in tndi izven Bolgarske utegne na-, praviti utis, da je Stojlov razumen ii trezen di-> plemat, ki obrača po vetru bolgarski plaič, a ki j pod plaičem ne skriva — noža.
Različne vesti.
Domačinom dslat V zadnji seji zbornice po-
slaucrv so interpelovaii poslanci S p i n č i č, L a-g i n j a in tovariiii ministerskega predsednika, finančnega ministra in minUtra za železnice, da-li mislijo ukreniti potrebno, da bodo, kelikor možno, 1«» istrski domač ni delali na gradnji železnice Trst-Buje ?! — Zopet dokaz, kdo res skrbi neprestano za nhogo ljudstvo 1
Osebne vesti. Nj. ekscelenca c. k. namestnik vitez Rinaldini se je odpeljal dne 9. t. m.
z bnovlaltom ju».n« žpleznice na Duuaj, kjer ostane nekaj dni. Je ljudi, ki menijo, da je to po* to* ioje v zvezi s parlamentarnimi dogodki
Imenovanje. Policijski konci pist P a b 1 i u s Rizzi jo imenovan c. kr. namestaistvenim konci* pistom na uamestniitvu v Zadru.
Italijani med seboj. Glasilo tirolskih Italija-< nov »L* Alto Adige" mo je oglasilo proti „Indipen-
Identeju*. Meni namreč, da bi moglo brzojavko tega liata poslancu Wolfc odobriti le v tem slučaju, ako bi sedanje gibanje Nemcev služilo kakemu velikemu narodnemu namena. Ali kaj hoče obstruk-cija ? Ali naj Nemci dobe gospodstvo v roko, ali pa naj gre v-e ua kose! Tudi v velikih socijalnih vprašanjih bi iskali zastonj idej ali programa pri Nemcih. Zato aL' Alto Adige" ne more gojiti simpatij do narodnega gibanja Nemcev.
Nam se zdi, da tirolski liBt ne pozna svojih soiojakov na Primorskem in ne sluti, kako strogo je obsodil le-te poslednje; ne sluti, kako sorodni
so ai blage duše v nemško-^bstrsikcijske n in primrrskeui taboru. Tudi naši Italijani pravijo tako : ali vse, ali nič, ali gospodstvo nam, ali pa vse na kose! — I j socijalna vprašanja? Ti poznajo le jedno earno rei.tev vsoh'vprašanj, rešitev, ki neizre< čeno ugaja tudi socijalističnema , Avanti" : v morje žnjim, kdo, ni z nami I
t Dr. Anton vitez Vlceo. Iz Podgrada na« pišejo: Pod^rad tugaje ob odprtem grobu velikega prijatelja svojega. V ponedeljek dne 8. t. m. zdihnil je blago svojo dalo t. in kr. nadlajteaant in veleposestnik, vitez Vieco, v dobi 71 let.
Pred kakimi tO leti doiel je v Podgrad kakor sodni pristav in ta kraj se mu je priljubil tako, da je sklenil, ostati ta. Kmala je izstopil iz dr« žavne službe in živel mirno ▼ svojem ta dobav* ljenem doma.
Z vitezom Viecon, sinom bivšega predsednika trgovinske zbornice tržaške, je izimrla šepet jedna patricijska družina tržaška, kajti oženjen ni bil in sploh ai več možkega potomca tegs imena.
Vitez Vicco je bil vselej ponoaea na to, d* je rojen v slovenski okolici tržaški (menda v Ba-nah), a sedanje tržaške razmere so se mn pristn« dlle tako, da že 20 let ni bil v Trst n. Tata gospodujejo ftidje — je pevdarjal mnogokrat — ia to je sratfotno zt Trst.
V	politiko se ni vmešaval direktno in odklanjal je vsa ponnjana mi javna mesta. Edino T posojilnici je prevsel mesto razsodnika.
A pasao je sledil ljuti borbi slovenskega ia hrvatskega naroda sa svoje pravice in nikdar ni odmanjkal, da bi ne bil oddal svojega glasa na rasnih volitvah za polteno stvar. Ob zadnjih volitvah je bil že bolan in s težavo je prišel v ob« Sinski arad — a prišel jo in oddal svoj glas. Trd« a opravileie izraze je rabil, ko je obsojal razna prodance ia izdajice ia ni pozabil o tacih prilikah povdarjati, da je ona edino prava pot, po kateri hodi naš žnpan in deželni poslanec.
Skrbel je za probnjenje naroda posebno i tem, da je več let naročal lista »Eiinost* in „Naia Sloga" za vseh 63 vasij tega sodnega okraja —-v vsako vas po eden iztis. Ko se je v Ljubljani ustanovila dražba sv. Cirila in Metoda, f'istopil je takoj kakor pokrovitelj. Pristopil je takoj tadi h kmetijski zadrugi in k posojilnici, ko sti ae za* snovali Bralno društvo pa ga je leta 1885. imenovalo častnim čleaom
Revežem je bil velik dobrotnik in sicer tako, da levica ni vedela, kar je dala desnica, j Velika gostoljubnost njegova je trna znana na i daleč. Kdor je prišel v Pndgrad, obiskal je vrlega viteza, ki je bil plemenit v pravem pomena besede, a nikakor ne aristokrat. Posebno so se zatekali pod nje*a gostoljubno streho razni dostojanstveniki — vojaški in civilni — kadar so prihajali v Podgrad, kar ga pa nikakor ni zadrževalo, da ne bi bil razvošal slovenske trobojnice, katero je vi* soko spoštoval.
Tukajšnje prijatelje pa je vabil k sebi mno-! gokrat m posebno ob vsaki svečani priliki ia bil , je zadovoljen toliko bolj, kolikor več se jih je od-j zvalo njegovemu poziva. Zadnji tak sestanek je j bil za sv. Anton, ko je povabil razne sen;odovnjakc j in njih prijatelje.
A dru>.ba ni bila dobre volje, kajti pnk-ioik je žo notil smrtno kal v sebi ia vsi smo slutili, da je oni prijateljski shod v njegovi gostoljubni hiši
najbrže — sadnji.
V	svoji oporoki je skrbel vireiki za vse, ki
; so mnoso let bivali pri nje«. Pozabil pa ni tudi nove cerkve, ki ae ima zidati, zapustivši v to svrho | tisočak. Pesojiluici pa je zagotovil za daljii čas hranilno vlogo 10.000 gld.
Mnogo bi ia moglo navajati iz življenja tega vrlega moža, a zadostujejo naj te kratke črtice, napisaue na brzo roko.
Trnplo njegovo prepeljejo v Trst. Naš narod bode pa hranil v dobrem in hvaležnim spominu svo-, jega velikega prijatelja, dra. Antona viteza I Vicco! Slava njegovemu spominu I
„Slov. Narod" je odgovoril na naše opazke j o dr. Tavčarja govoru na shodu v Vipavi Ne venao
I pa, ali aas „Narod* res ni umel, ali pa nas n o č e umeti. Mi nismo nikjer odrekali d.ru Tavčarju pravice do kritikovanja postopanja nasprotne stranke, nikdar aism« odrekali narodni stranki pravice do I borbe proti konservativni stranki; uprli pa smo
se n i u in t > :« polnega prepričala s '^je^a
—	progi »-> ne u po d.rn Tavčarju: da se du« ho nk oh naj ne Ttika v posvetne st v a i i. T ie| tudi v naroda« in politiške ! Uprli lino H« mu i/, dvt-h razlogov : a.) ker ni brez sod'lovaojii vs#h stanov ne moremo misliti vspe-šne borbe p. obmejenih pokrajinah proti tolikim nasprotnikom, in b.) ker se nam to načelo vidi jako n*libervino! 01 stranke, k? noče biti klerikalna, smem., zahtevati vsajjtoliko, da je liberalna 11 Ne If* do somišljenikov, ampak tudi do političkih naspmtn ko>/ ; in n»č ne dene, ako se le ti celo — duhovniki !
To povdarjanje takih nazorov nam je doneslo očitanje od strani „Naroda«, da smo klerikalci. Bodisi! Mi se ne sramujemo svojega klerikalizma, kakor smo ga natanjčno označili nedavno temu in kakor so mn pritrdile tudi „Novice" — in ta list ni v „Slovenčevem" taboru — v polnem obsegn 3 tem, da so doslovno ponatisnile dotični naš članek. Mi smo liberalni v toliko, da ne bi pripustili duhovniku nikdar, da bi se postavljal nad druge državljane v posvetnih stvareh, a smo aopet tako trmasto klerikalni, da zahtevamo za duhovnika iste pravice v posvetnih Stvareh, katere uživajo drugi držati j a ni. ;
Mi nismo grajali dr. Tavčarja, ker je grajal postopanje vipavske vinarske zadruge, grajali pa smo ga zato, da nam en, prvak narodne stranke, ni povedal 6 sto nič o programn te stranke. Lahko rečemo: nič. „Narod* opravičuje dr. Tavčarja, da so Vipavci z«htevali, naj govori o petijotu. Le naravno je, ako so zahtevali to. saj je to vprašanje, ki je res itvljenska važnosti za vipavsko dolino. Prosili bi pa pojasnila, da-li sj vipavski rodoljubi sahtevah od d.ra Tavčarja tudi to, d a n a j n i -česar ne govori o programn? Njega govor je bil res le negativne nravi; pravil je le,
—	sklicujč se na postopanje svojih političnih nasprotnikov —, 'tako se ne sme delati 1 Ni pa povedal, kako se mora in kako hoče delati njega stanka 1 Tega smo pogrešali na shodu Negacija more pač ladomesčati program v gotovih slačajih in položenjib, ali v stalen pr gram ne more biti uobeni stranki. Pač, jeduo pozitivuo točko smo čitali v „Narodovem" odgovoru na naše opazke. Ta bi bila: „Sicer pa Je glavna točka v programu narodne stranke rešitev od prevlade duhovščine."
V inte esu narodne stranke bi bilo želeti, da Je ostal n««apisan ta stavek. Ali ne sluti pisec, kako grozn > j* kompromitiral svojo stranko ? To da bi bila g . na točka stranki, ki se nazivlje — narodno 1 Da je rekel .Narod", da se h če upirati nadviaaju duiMvsciue, v kolikor se mu td>, da bi bilo tako nad /ladje škodljivo za narodno stvar, bito bi nekaj drucega; ali da je označil to kakor glavno točko in skoro jedini cilj, na tem se gotovo Sgrasajo — mi ne moremo misliti drugače—* vsi trezni možje v stranki.
Zatrdilu „Naroda", da se ne brisa za naše odobravanje *ii neodobravanje, verujemo do pičice ; tej misli smo se privadili že davno. Ali to ne-brig&nje „Narodovo" za nase raeiienje nam ne more biti v /apoved, da bi se ne brigali za pojave na Kranjskem, o katerih smo prepričani, da utegnejo vplivati na naše razmere; in — vsaj naše prepričanje nam pravi tako — v pogubneia zmislu. Ne za n s - to naj nam verpj-jo gospodje l — Sic r pa imaiso klasičen precendeočni slučaj v — „Slov. Nar«-dn*. Ta list se in linto boril proti sedanieiuu f»ofu Mahniču, dati je p.>sUduji živel in je »Ritaskl katolik" izhajal izven dežele Kranjske 1! Ziiiaj ? Na ta „zaksj" nnj si odgovori „Narod* in v odgovoru dabi pojasnilo, zakaj smo se mi postav.Ii po rebu ;zvajanjem d ra Tavčarja na shodu v Vipavi. Stvar je taka, dragi gospodje : kanoni morejo odvračati od mej dtž^le cele armade vojakov, nikdar pa idej, političnega rvaloveuja in uplivanja manifestacij ua somišljenike in nasprotnike, živeče onkraj deželne meje. Naše čitatelje prosimo, da presodijo s tega stališča, da-li se res brez vse potrebe utikamo v razmere kranjske 1
Sedaj pa moramo zapisati slovesen protest. „Narod* daje utneti, kakor da smo mi „klerikalni" le zato, ker b rez klerikalnih nazorov ne bi mogli shajati v Istri. „Narod" nam podtika torej h ina v s k o. Proti takemu podtikanjn protestujemo slovesno. Je že res, da n so zadnji rodoljubni pomisleki, ki nas silijo, da se p .tegsjemo za zložno delo vseh stanov,
ali jeleni niso. Hi so p^tezamo za pravico in svobodo duhovščine iz polnega prepričanja kakor, rodoljubi in kakor ljudje, ki so res liberalni, ki zahtevajo jednako pravo — za vse 1 Vsemu našemu mišljenju in vsem nazorom našim bi se protivilo tako početje, da bi bili prijazni z duhovnikom le tam, kjer ga — potrebujemo. To ne bi bilo ni lojalno ni pošteno! Ia tudi — možko nebi kilo.
„Narod" me ni slednjič, da ne poznamo vipavskih razmer. Morda je tako, morda pa tndi — ne I
Kolobocijs. Graška „Tagespost", ki je že nekako zaslovela pri nas po impertinenciji in — konfuznosti svojih tržaških poročil, je objavila te dni pod naslovom „Policija v tržaški okolici" nastopno kolobocijo :
„Kakor poroča „Edinost", prične te dni poseben poverjenik deželne vlade voditi pelieijske stvari v okolici tržaški — izvzemši Barkovlje — in sicer povsem aezavisuo od meitaega magistrats. Policijsko službo v tržaški okolici bedo opravljali odslej orožniki in ne več policijski stražarji tržaški. Premeščenje deželnega zbora v Pulj, odstranjenje policije, toli neprijetne'zlati mladini na Prošeka, ob nedeljak popoludne — vse srčne želje Slovanov se izpolnjujejo točno, ne menč se za to, da-li italijanski poslanci ponujajo grofu Badeniju sveje usluge kakor srednja stranka, ali pa so — irredentisti. Da pa moraBarcola — odkar je tam bivši slovanski duhovnik sezidal vilo s pozlačenimi kupolami in v moskovitskem slogu —• imeti tndi svoje slovansko ime, je le ssmo ob sebi umevno ob poznanem smašnem šovinizmu Bianchinija in j tovarišev, is tako pišeta „Edinost" in „Agramer I Tagblatt" — Barkovlje!"
Priznati moramo, da nam je mož saprl sapo. Kdo bi mogel razvozljati toliko neumnosti, ako so stlačene na toli tesnem prostom 11 Mcž je moral biti v tisti poznani feucht-fr&blichen Stimmung Wolfove]vrste, ki je posledica stari navadi Nemcev : da vsikdar pijejo — še jedao čašo. In tako je možu vse plesalo po glavi: policaji, orožniki, zlata ; mladina proseška, ki se je bala policajev, katerih ni bilo, kupole ua vili v Barkovljah, deželni zbor istrski, poslanec Biankini in pa — potoki pivs.. l Tržaško podporne in bralno društvo vabi vse svoje člene na občni zbor, ki bode prihodnjo : nedeljo ob 3 in pol pop. v društvenih prostorih.
Na dnevnem redu bode prenovljenje društvenih i pravil.	Odbor.
Iz Barksvelj nam pišejo: Vest o ognju v Lsneičevi prodajah'ci v sobotnem izdanju Va«**a cenjenega lista treba popraviti, da nikakor ni res, da so gasilci udašili ogeiij še o pravem časa ter takim načinom rešili iz nevarnosti prodajalnioo ia sosednji „Narodni dom".
Povedano bodi, da je bila noč temna, vikama in da je po polnoči jeden redarje? zapazil ogenj. Redar je nemudoma obvestil tukajšnjega policijskega nadzornika, g. Valetiča, in ta je brž stal na licu mesta s vsemi redarji. Le naporom teh in i druit<enega kršmarja Jakoba Pertota, zahvaliti se je, da seje ognju preprečil natop v zgornje pro-1 store. Ogenj je bil terej že pegašen, predno so se i pripeljati gasilci.
Pripomniti bi bilo še, da se lastnik ne iine-! nuje Lančič, ampak Lansi in da je italijanski po-1 danik. Pomenljivo je tudi to, da je ta prodajalmca ! že v dragic pogorel* tekom tega leta.
Čast komur čast!
Glas iz občinstva. Gospod ure imk, zupet iin mi ! nekaj na srcu! Sicsr ne vem, da- li najdejo m<ji „glasovi" kaj odmeva ni-d vašim občinstvem, ali ostanejo „glas kličolega v puščavi", to pa je gotovo, da jih nareka dobra vofja.
K*kor čutite naj rže sami in vsakdo, ki je zavit v človeško kožo, nast"p>la je zima. Nadležna burja nam naznanja v jednomer, da postane najbrže še bolj mraz. Kaj je zima, pa v6 najbolj oni, katerega tftavi usoda in poklic nn piano. Ne treba govotiti o onih, katerim je vzela Človeška krutost ali kak drug nemili slučaj v groznem zimskem času „jelo in odelo", teh se Bog usmilil
Po drug h mestih imajo na več krajih mesta takozvano .grevnice", prostore, kjer si od mraza premrli človek lahko za hip ogreje otrple ude. Ali bi ne bile potrebne take naprave tudi v mestu trž. ? Koliko je tukaj Ijndij po zimi na cesti, katerim hi jako prav prišle take sobe! Tega ne vem, da.li je
mestni magistrat že nr-dil o H nuja; napravi; * prav bi b>lo, ako l>i!
Gasilno društvo v Sež ni priredi d.j« 8). t, m. društven > veselico v hotelu „pn treh . nn.ak". Na veselici bode svirala vojaška godba pešpalaa št. 97. Natančueji vspor#d se obj vi.
Prsmst v našem pristanišču je bi miuoli torek zopet jako živahen. Jeiuajst parnikov je priplulo, mej temi so n*jzn*menitej :
Lloydov parnik „Flora", ki je priplul iz Smii ie, naložen z južnim sadjem, nemški parnik „Hellas" iz Santoaa z 49*815 vreč kave ; angleški parnik „Pontiac- iz New-Yorka; konečno krasna ladija „Sutlej" iz Benetk, katera je došla v popravo v Lloydov arzenal.
Izpred sodišča 261elni kmet Jaaob Genzoiz Kopra je dobil pred tukajšnjim deželnim sodiščem 6 mesecev ječe radi tatvine. — 23letui Jurij Franko iz Trsta pa je bil rešen obtožbe radi javnega nasilstva; ker ni bil dokazan čiu in je stvar tudi že zastarela.
Skladni koledar za Isto 1898. Ravnokar je izšel edini slovenski koledar za 1.1898. Dobiti gaje pri založniku Dragotin Hrib ar-ju v Celji in po vseh slovenskih knjigarnah komad po 60 nč., s pošto 10 nč. več. Če se jih naroči več skupaj, odpode poštnina. Skladni koledar je jako okusno izdelan, zato služi poleg praktične potrebe tudi za okrasek sten. Priporočamo ga najtopleje vsem slovenskim pisarnam, zasebnikom in podjetnikom.
Svoji k svojim l Poslanec Wolf dobiva brzojavne in pismene čestitke od Italijanov mesta Trsta in Gorice. Goriška nadobudna lahonska mladež ga že imenuje svojim „paladino di hbert&, diritto." Svoji k svojim!
Tudi Nemci znajo biti rensgatjs. Iz Budimpešte poročajo, da je tamošnji p džupan Janez , Haberbauer (Nemec po rodu) spremenil svoje : nemško ime v madjar»ko Halmos,
Oklofutani urednik. Iz Krakovegase poroča, da je neki sotiudnik socijalno-demokratičnega lista | „Naprzod" klofuta! na javni cesti glavnega urednika antisemitskoga lista „Glos Narodu" ,Eiren-j berga, ker je ta hudo napadal v svojem listu poslanca Daszynskega. Občinstva se je nanralo k
kratu -vse črno in oba Zuruall9>.» Ulla »ut Uran*
na policijo.
Spremembe v zbornici poslancev na Duna|u.
Ne- spremembe v poslovnem r du tudi ne kdo ve . kake spremembe v parlamentarnem položaju ampak popolnoma tehničue spremembe so se prigodi!« v dutiajs^tn pa 1 - .m -»»»*«» Obdukcija j» izjju-( bila jeduo najprip. avn šili priprav, na kateri so i vrrizarjali *voj »batrukc jski .tam-tam" — odpra-j Vili so namreč ploščice na pultih.
Demonstracija proti msrilcsm ptičev. Minolo ; soboto ie bil velik hrup na trgn v Bolcann na j Tirolskem Nemško prebivalstvo se je, vrglo na Italjane, ki pom>>r6 ogromne mtožine ptičev in j>k potem prodajajo na trgu. Te« prodajalcem je ljud« ■ stvo se silo zabranilo piodajanje mrtvih ptičev, ; šive ptiče pa so izpustili iz kletk. Na to so obsto« j pili ljudje šotore prodaialcv takih ptic n niso t pustili nikogar blizo. Najbrže ge popoln ima za-| brani tem jastrebom njihovo morilno početje ? južni | Tirolski, a t»ko bi moralo biti tadi drngod.
! Spomenik Billrothu. Dne 7. t. m. »o odkrili 1 na dunajski univerzi sp<»t*eu>k «lavnemu kirurgu, j profesorju Billrothu. v navzočnosti mnogobrojnoga j občinstva. BUrotk j-bil naj«la«neiši u'eojak-kirui'g (raiiocelui-) trgi -t litji, ki;ti deial jc v ».uji i stroki pravcate ^ndež-1. Umrl j- v Opatiji
Godba na Menelikovsm dvoru. Menrliiro? dvor je postal rnuzikaličen. „No/. Viemja" poroča, da je med ostalimi bosrat mi latov, katere je dobi neguš Menelik od ruskega cara, popolna zbirka godbenih inštrumentov Poučevanje v godbi na Menelikovem dvoru je prevzel Rus Leontjev, kateremu bodeta še pomagala Milevski in Doroševič, obadva muzikaša. Menelik je ž** dal glasbenikom dve hiši za osnhno vpor&ho in bodo preskrbljeni z vsem na račun dvora. Poprej so se v Abesiniji rabili za glasbo zamoici, sedaj j h bodo nadomeščali ljudje iz roda Ulamo, ki so jako nadarjeni za muziko. No, Menelik se hoče evro-pejizovati, za italijanskim harmonijem cesarice Taitu pridejo na vrsto ruske trobente, gosli m klarineti in Menelik, — no, ta bode plesal, kakor bode godel — Leontjev.
Otrobi
L
N« pracej obiiroem rrtajse j« »brila velika mooiiea ljiđitva. Molčaai.tffđiliovaiki, delavci, ieatke ia otroci.
Bil jo delavski shod.
Za niso pod koiatlsi kostanjem je stal go-fOTornik, mahal s rokami, kričal,"pRoval.
Popotnika je sanimal ta prisor. * „Aha, socijalne vpraianje je sailo ie lem — Kaj neki govori ?•
Sknšal ae je preriniti skosi tolpo landarjev, ienak in otrok, da bi prišel bližje. — Z Jvelik« težave ae je prerinil do male mise, kjer 10 sedeli odlićneji možaki. Rajno vino je teklo od mise. ▼leta lica in saipasi pogledi nekaterih mož so ftiSali, da so ie nekoliko preveč vina pognali skeli grlo.
Socijalist je pa govoril in posknial prepričati poslušalce, da se delaveem kriviea godi.
Meščani, večinoma rejeni, radečelični možje, ao pridno praznili knpe in glasno kritikovali govornika. Glasen smeh je spremljal sleherni posrečeni ali neposrečeni devtip. —
Snh meiiček s ogoljenim cilindrom na knštravi glavi je pridno pil in kričal nad govornikom : ,mi sami vemo, kaj nam je treba. Svoje stvari poravnamo ie sami. — Denarja je prišel iskat, da bi popijal na tnje stroške. Le poberi se od nas!* Namočil si je snho grlo in nadalje segal govornika v besedo. Meščani so ga pa dresali in Mavali.v
»Čisto zastonj se muči, niti kapljice vina ne ■•slaži", godrnjal je mož. „Kako so ljudje neumni !• Popotnik je krenil na drugi konec. Tn so stali okeličasi drag pri drugem in zijsli, sedaj v govornika, sedaj v duhovnika. Nekaj mož ae je glasno prepiralo o slabem vremena; jeden je razlagal sosedom, da mn junica vrže tele. .Sedaj so teleta draga', pristavil je sosed.
»Ali jo ta naš ?w obrnil se je do popotnika krepak dečko, k a zaje na govornika.
„Xaj pa da I" rekel je popotnik nalašč. „Živio I Dobro!" jela je množica kričati na to, sama ne vedi zakaj.
Takuj jo piilckcl uek<lo od duhovSčinc.
.Kaj pa počenjate za Bogal Kaj porečejo gospodje? Socijalista....*
Vsi so jeli ogledavati popotnika od strani inaamljivo. Čuti je bilo besede^: ,ribelareeu *), ,cijal-aokrac'. Postalo mu je vroče, popihal jo je od shoda.
Solnce je sailo za gorami, ko je popotnik krenil iz mesta. — Kmuls je dođla petorica možakov,
»h od »hoda dnmny, Prepirali no «e. —
Popotnik je šel naprej.
Kar je začul za seboj bolesten vaklik in kletev. Štit je Blatili so petega in mn vtepali ediao prava načela v trdo bntico.
„Kaj, berači saj bi nam vse pokradli ?" Ostalo j« zadušilo kričanje, kletev.
.Aha, tu rešujejo socijalno vprašanj e-.mislil si je popotnik.
Zvedavi mesec je posvetil na veliko mlako krvi in se sarežal:
»Socijalno vprašanje". — *) ribeUrec-liberalec — cijalmokrae-BocijaldetBokg
Najnovejše vesti.
Dunaj 10. Današnja seja zbornice p3slancev je prič»U dvema glasovanjema po imenih, katere )• predlagala levica. Prišlo je do hudega spopada
aied Schfi lererjaoci in krščanskimi socijalisti. Prvi ao zahtevali, da se zabeležijo v stenografiškem zapisniki vzklik, ki so jih v zadnji seji vsklikali kršč. socijal flti proti Šeuercrjanceui. Krščanski socijalisti so zatrjali zopet, da so žalili Sch&nererjanci. Ha to j« pripomnil podpredsednik Krama?, da d& šakali vse vskliae i si-atigrafiiki zapisnik, da tako izve prebivalstvo, kakov ton vlada v zbor-aici. Po daljnjih glasovanjih po imenih je prešla zbornica v razpravo o zatožbi ministrov Za be sedo je oglašenih 24 srovornikov contra in 53 pro. Zaćel i* govoriti Mladočeh Pacdk.
Dunaj 10. Danes ji demon otrovalo reče šte vilo dijakov na vseučilišča in pred parlamentom. Peli so pesmi in razgrajali. Na poziv posl. Wolla so »e ra/.sli.
Dunaj 10. Minister za vntnje stvari grof Qn| uchovr ki j« bil 'lun^s v avdijenoiji pred cefarjeni.
Trgovinah« brzojavke tn v -sani.
3-Vnir-'it» p:.„.,,,v, „v j#»wn—--■_ plenica >ft
•ptmUd l«rs la.ia 'In 12.13 Ov» u spsmlad 6.50 6 63. — IV/ a- Hpomlad8.85 8 87 koruza i*, raaj-jnai 18« > 5 47 5
PRmira MTa Od 78 kil. f. t--19.10 od 79 Vilo
18*15 IS 90 od 80 kil f. 1125-13 30 , od 81. kil. f. 18.80 18 31, od 89 kti. for. —.— —i^«»DB*S0 0.-vrn.o 8 lt 8 45
Planica: alabe ponudbe, povpraševanja malo. Pr«4aja neaaatna mt. al. trg miran, cene 6—10 nv. cenej a. Vrana« : oblaja«.
Pracfc »f*-alraa« iladk*r for. 11.80 do 11 82'/, Za notranji trgovini s Centrifugal f 36.50 Coneaaee f. 97— C«tT*r«i f. 37 T5 » glavah f. 38 25 ——
3aK««. Hanto.	At<*ruK* »» nev. 35.50
airt 86.98
8»nto« ifo«.' afera«« »s daeeiaber 29.35 ia mare 30.— za maj 30.2S ga september 31 — mirno.
ii75 p»7 .
dan«.
109.3» 109.3* 123.-101.90 362.75 119.70
11.77
aJahaboiM lo. novamb
Ti« raj
Drla v ni dolg v papirju . . 102.3» , „ * arabru . . . 103.98 Avstrijska ronta t. slala . . . 123 — . „ t kronali . . 101.95
ffraditae akcij«.......563 75
Londaa 10 Lat. ......119 7»
JTapeleoni........9.53'/,
30 mark	11.7«
Hali. Hr	.. .. 46.90
46.90
Priden in zvest delavec
mehanik
dobi pri meni službo.
Živec, inž.
Ulica Commerciale 11.
91I9399M93I9389II839IHHI83838I>
Domača slovenska gostilna
fraka valetiča
v ulici Solitario št. 12.
Podpisani priporoča so slav. občinstvu za obilen obisk ob vsaki priliki. Toči vipavska vini. bela in črna, po najnižjih cenah. Kuhinja je preskrbljena vedno z jedaCami. Postreže se tudi pristnim brinjlV68M, tn* piaivcM in sUvivcea itd.
Udani Fran VateHfi.
ZALOGA POHIŠTVA IN OGLEDAL J
<3> Rafaela Italla «£>
O	Via Malcanton it. I.	<£>
<3* Zaloga pohištva za jedilnice, spalnic« in <P> <3^ sprejemuice, eimnic in peresnic, ogledal in
/i^ iclcznih blagani, po ocnah, đa se ui ht ^
^	koiikirence.
SL* **************
^ V ^ ^ <?? ^ o? ^ <y ^ K9
Zaloga pohištva in tapetaru
I lastnega izdelka, t ulici Cordaiuoli št. 2, (nasproti
pirarne ,Aurorn") ksMpletse zakosske sobe in jedilnice, železne pehiilvt ia kshintko pebiitvo ps izvearednlh oesth. Proreeinljom I nmrrtU t	stroki.	DaUa lorre>

XK
Uniforme za jednoletne prostovoljce
vs^h orožnih vr«t po uniuižji c» 111 in *sik<> vrstn** vojaške opr«vp po originalnih tvorniikih cenah, kakor tndi civilne obleke po najnovejšem kro|o in fazonu p>i
Franu «Jiraa« v«• • * o n *fornii thd je UlicH Caaerma štev. 9.
Y „Narodnem domu" Y Barlovljah
dno friien kruh, sladščice, paštete in vsakovrstno moko po najnižih cenah. Jemlje ▼ pecivo tudi domač kruh. Matija lartillfič.

49
^ Izložba pohištva in tapetari] C
m Dunaja In las Trst«
od ANGELA DELPIN
Via Torrente 32, I. n. nasproti gledališču Armonia
Jedini krsj, kjer se (iobira zares dobro pohiStvo. Fina oprava in spalnice od 235 gld nm rej. — Oprave z» jedilnico «»d 16« gld. do 260 gld, vsakovrstne eolidne mobilije ea vaaki stan. S»be od 136 do 160 gld. Radi neznatnih troškov najemnino in drngcga ho prave konkurenčno cene. To dokosuje velika rasprodaja. Vsak, ki se ženi, naj bi ogleda.
Ulica Donota Stev. 9.
Mehanična delavnica
ustanovljena leta 1869
Petra Braido in sina
prevzema poprave šivalnih strojev in koles in vseli mehaničnih del. Dela izvršuje najnatančneje in po najnižjih cenah. Prodaja tudi kolesa nova in obrabljena kakor tudi šivalne stroje. Abonement za hranitev koles po 2 gl. na mesec.
Ulica Donota Stev. 9.
sa ?
1 i
r>^MMMM>004MMMHi X Hotel Volpioh J
pri črnem orlu' (Aquilanera)j
S	T RIT	8
X	Via 8. Spiridione, Con*, Via 8. NieoU,
V	najbolj v središča A	popolnoma na novo opravljen.
Xkopeui, voz k vsem vlakom.;
V	V pritličja .Restavracija Pilsen"
A	od F. V o 1 p i c h a.
Svečar v I |#fiPA^	Solkanska ceata
Barlol J- IVUrMU	it. 9.
priporoča velečastitemu ave£enatvn,	cerkvenim upravaa, ter slavnemu obSinstvu pristne
Voščene sveče
kilogram po 2 gld. 45 n6.
Ha >0 ona avpfti', koje notljo pretokolirano tvornično iua> ko, lepokvarjene, jamčim ae svoto 1000 kron.
Sveče «lf.beje vrate ca pogrebe in poatransko ras* svetljaro cerkva dobivaj« se po jako niskih cenah.
Prodajem tudi tamtyan za corfcvo:
Laorima naj fine j i....... klgr. po gld. 1.80
» običajni ....... „ n N 1.-
<»»»•■............ n . , —80
Blago polilja ie na vse strani avstro-ogorske monarhije pottnine prosto.
Riunione Adriatica di Sicurta
«4—2
v Trat«.
Zavaruje proti peiarom^ prevozu po suhem, rekah in na morju, proti loči, na fcivenj« ▼ vsik kombinacijah.
Glavnica In resarva društva dna 3f. decembra 1892 Glavnioa druitva	gld. 4,000.000»—
Premij na reserva zavarovanja
na življenje	„ 13,326 346 98
Premijna reserva savarovanja
proti ogi\ju	1,888.249*92
Premijna reserva zavarovanja w
blaga pri prevažanju	49.485.07
Reaerva na razpolaganje	t 500.000'—
Reaerva zavarovanja proti pre-
minjanju kurzov, bilanca (A) n 383.822.49 Reaerva zavarovanja proti pre-
mlnjanjn knr^oT.fitnpcn (B) „	Rftt «3
Rezerva apeeijalnib dobičkov
zavarovanja na življenje „	BOO.OOO'—
Občna reserva dobičkov	„ 1,187.184.86
Urad ravnateljstva: VI« ValdlrlTo ,br. 9 (r laatnej hiš).
F1LN1LKA
c. t m avslr. Milim moda
za trgovino .1 obrt v Trstu. Novci za vplačila.
V vreda. papirjih na
4-dnevni o<lkaz Qx/. 8- . 2 •/. RO- . 3»/»
V aapoleonlh na
SO-dnevni odkaz 2°/0 3-meaečni , £'/•/<, C- . . «'/••/«
Za pisma, katera se morajo izplačati v norianjih bankovcih »vntr. velj., stopijo nove obrestne takse v krepost z dnem 24. junija, 28. junija in odnosno 20. avgusta 1.1. po dotičnih objavah.
Okrožni od de I.
V	vredn. papirjih 2°/# na vsako sToto
V	napaleonih brez obresti
Nakaznice
za Dunaj, Prago, PeSto, Brno, Lvov, Trojravo Keh> kakor za Zagreb, Arad, Bielitz, Gablonz, Grad^r,. Sibinj, InomoHt, Celove«, Ljubljana, Lino, Olomuc,
tteichenlmv? ^'tai iu 8olnug..	r ■ j*! v
Kupnja in prodaja
vrednostij, diviz, kakor tudi vnovčonje kuponov
proti odbitku l°/00 provizije, nkaao vseh vrat pod najumestnejAirai pogoji.
Predujmi.
na Inmčevne listine pogoji po dogovoru Kredi na dokumente v Londonu Parizu, Bero-linu ali v drugih mestih — proviaija po jako umestnih pogojih. Kreditna plsaia na katerokoli mesto.
Vložki v pohrano.
Sprejemajo se v pohrano vrednostni papirji, zlat ali »rebrni denar, inozemski bankovoi itd pa pogodbi.
Naša blagajna izplačuje nakaznice narodne banko italijanske v italijanskih frankih, ali pa po dnevnem
Lastnik konsoreij Usta ,Edinostr. iwUv*m!< in nie^om urednik Pvso Godaik. — Tiskarna Holonc V Trsta.