113. Številka. Ljubljana, soboto 17. maja. XII. leto, 1879. SLOVENSKI Izhaja vsak dan, izvzeniši ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja po poŠti prejeman za avstro-ogorske dežele za cel« leto lfl gld., za po! 1 ta 8 gl.r *a cotrt leta 4 gld. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 80 kr., za en mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom ae računa 10 kr. za mesec, 3U kr. za ćetrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina iznaša. — Za gospode učitelj e na ljudskih šolah in »a dij ake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta iJ gld. 50 kr., po pošti prejeman za četrt leta 'd gld- — Za oznanila se plačajo od četiristopne petit-vrste 6 kr., če se oznanilo enkrat tiska, 5 kr., če se dvakrat, in 4 kr., če ae tri- ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole trankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Franc Kolmanovej hiši št. 3 gledališka stolba". 0 pravniŠtvo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne reči, jo v „Narodnej tiskarni14 v Kolmanovej hiši. Nemški ustavoverci na Štajerskem. Kakor se mešajo naši kranjski nemšku-tarji, ki še ne vedo, uli so „ moško ali žensko* V UBtavovernej novej zibeli, tako tavajo tudi Nemci in nemškutarji na Štajerskem bodečemu volilnemu boju nasproti. Glavnemu glasilu mtavoverae stranke, du-najskej „N. Fr. Pr.u se iz Gradca telegrafi ra : Na Štajerskem so se naredile za pr.hod-njo državnozborsko volitev t r i volilne stranke: Kaiserfeld zahteva, naj se naredi odbor na podlagi programa „levičnjakov" ustavaških konservativcev; drug odbor pod predsedstvom Krepescha, je postavil trgovinske interese v prvo vrsto, in zato tudi odobruje aneksijo Bosne; in tretji odbor je sprejel program 112eriu za svoj program. Prvosedmk Umu odboru je dr. Saureck, njega namestnik občinski svetovalec Mtirx, in v odboru sede profesor W in ter, obč. svet. Reuter, in šolski vodja Rehatschek. Mogoče je pa še, da bo Je ta odbor raz cepilo zopet v dva dela vprašanje; je-li se bode dr. Hecbbauerja v državni zbor zopet volilo. Poslanci iz zgorenjega Štajerja pak se pripravljajo na poseben neodvisen strankarski shod, v katerem bodo sklenili svoj pro gram, neodvisen od onih H2ib. Kakor je iz tega kratkega poročila raz vidno, razpada ustavoverua stranka povsod, in trebalo bode le dobrega državnika, da zavo/.i državni voz avstrijski na drug tir od dozdanjega. lin* u mej o se pa, da bi bilo krivo, ko bi se Slovenci, štajerski kakor drugi, nate notranje prikazni v nemškej ustavovemej stranki preveč zanašali in ne delali pred volitvami ; Slovencem nasproti bodo vse te zme- šane frakcije nemške najbrž spet složne kakor so doslej bile še vselej. Zatorej nam je ostati v tako živej agitaciji, da ne zmagamo ne le z dozdanjima narodnima slovenskima poslancema zopet, temuč da si pridobimo še Seidlovo mesto mariborske okolice in — če le mogoče — i Foreggerjevo južno - štajerskih mest in trgov. Opozicija zoper Andrassyja se je vzdignila celo v gospodskoj zbornici državnega zbora na Dunaji. Občno nevoljo, katera je po Avstriji zavladala, ko se je te dni zaslišalo, da je Andiassv res s Turčijo sklenil tako pogodbo ali konvencijo, da se prizna turški sultan kot sogospodar v Bosni in Hercegovini, da dobodo Turki kanone in puške, ki so jih jim naši hrabri vojaki po izgubi 5 do 6000 umrlih in padlih tovarišev v boji odvzeli, da se bode javno molilo v Bosni tudi za sultana, da smejo turške zastave v Bosni poleg naših vihrati: občno nevoljo o vsem tem je izraz 1 v gospodske] zbornici 13. maja grof NVidman-Sedlnitzkv, ki je rekel: nV zadnjih mesec h smo doživeli žalostne skušnje. Jeden kamen za družim je padal s poslopja, katero se je sezidalo si pri dejanjskej udeležitvi v orijentnem vprašanju; naša pričakovanja bo se bolj in bolj manjšala, in ako še prištevam osupljivi vtis, kateri je naredila denes objavljena konvencija s Turško, potem moram reči, da baš oni, ki so v na njo politiko podpirali, nijso v prijetnem stanju. Pc-m sliti se mora namreč, kolko veliko žrtev denarnih in človeških je stalo, da bi se dospel tak izid, ki more, to upam jaz, vsaj en- krat postati ugoden. Ali vera gine, in bati se je, da se bode Btaro izkustvo uresničilo, da kar je meč dobro naredil, bode pero pokvarilo." S temi besedami je grof Viriman izrekel srojo nezaupnico vnanjej politiki grofa An-dra^vja. Ustavoverna „N. Fr. Pr.B od 15. maja pa piše: „0 konvenciji s porto se v krogih državnih poslancev živo govori. Samo ob Bebi se razumejo, da so protivnik! okupacije jako grajalno sedbo izrekli. Pa tudi prijatelji naše vnanje pilitike se tega An-drassvjevega deteta nič kaj ne vesele. V vrstah (ustavoverne) opozicije se je vprašalo, ali bi ne bilo dobro interpelacijo staviti d<> vlade,, da se baš pred razhodom zbornice AnriraBsvju pove jasno, kako neugoden vtis je konvencija naredila. Pa ta ideja se je popustila, ker bi vlada v tem kratkem čauu ne mogla odgovoriti, ker bi se morala prej z grofom Audrassvjem pomeniti. Interpelacija brez debate pa se je zdela malo vredna.a Z Dunaja prihaja vesela novica, da namerava gn f Andrasav na dalje Časa na odpust iti. Daj Bog, da bi ae uresničila s pri-stavkom, da se nikoli več ne vrne kot minister. Politični razgled. \o(runj<> «1«»/.«>1<*. V7 Ljubljani IG maja. Dne 14. zjutraj je bil na Dunaji mini* s te »•slu i *t?«t, v katerem je bilo skleneno, s kakšnim p re stolnim o govorom bode cesar v soboto državni zbor zaprl. V fmfutlci so 14. t. m, praznovali de-sethtai ob.stunek navili galskih postav. Župan Ken/1 je govoril, da tožbe o draginji in bre- M&iek. Na Stanko Vrazovem domu. (Dalje.) II. Na prisojnem holmu gori v Cerovcu, ne daleč od tako zvane cerkve Jeruzalema, dviga se mej prijaznimi goricami na zelenej grivi, v senci Badunosnih dreves — Stanko Vrazov dom, lična hiša z jednim nudstrop-jem, okrog in okrog z vinskimi brajdami ople-teua in s pročeljem obrnena proti jugu. Pred vi ali;11, pri katerih sta c\Gla dva velikanska oleandru, razprostira košat oreh zeleno svoje vejevje, in v njegorej senci stoji velika lesena miza. Kakih deset korakov pred pročeljem hiše je lično ograjen vrt, okrog katerega raste mnogovrstno sadno drevje. Na južnej strani zorova po solnčnatem griču na Blovečem trsu zlato bliščeče grozdje. Pod vinogradom se vije prijazna dolina mimo Svetinj, župne cerkve, tja doli do Ormoža, kamer se v dveh kratkih urah dospe. Proti zapadu ležu rodovite njive, pod njimi navzdol smrečji gozd in ne daleč od tod „dubrava žeroviuska", po katerej je Stanko Viaz prepeval svoje „gbsove". Zadaj za hi>o, na severnej strani, greje se o večer nem solucu plemeniti ljutomerski trs. Mimo hiše je vozna cesta, vijoča se iz Ljutomera, od koder je malo uro hoda — skozi vrh Ce rovec na jug proti Oimoži. Zelo krasen je ra/gled, ki se tu gori na prisojnem griču pri Vrazovej hiši javi gledalcu 1 In kako lepo ga je nesmrtni Stanko Vraz naslikal v Bvojih „Djulabijah" : „Ajdmo pčsuio moja gor u Jeruzalim, Da kip zavičaja pred tobom razgalim: Pa odtud u rodu i včkove pričaj, Koli drag i krasan naš je taj zavičaj. Mudra se ravnina pruža prani iztoči, K6j nestižu kraja nit sokolske oči. Kan da hote bozi tim da te uvere, Da količinam slavskim tuda lu-im.t mero. A s ostalih stranah u poluokragu Tušu ga planine od severa k jugu. [ured nj ili so dižu redom razsijani Ko Oliaike straže gorski velikani. (Jle tamo k ečveru Klek in IIum - niogila, fldč sa slavskim slovom nesta slavskih Vila1. Samo još glas petja pčviee izdava, Da i tim vladaše nčgda astma slava, A ondč na rubu sčvernog prostora — I.:iAt:i se Vihlunska i (iradačka gora. Vrag tu uguši Slavi deeu u kolčvci — Prfl neg zapevaše slavskog jutra pevci. Med modrim severom i rajnim zapadom Viri floliibinjak — gora s bolom bradom. K njoj s gor južnih pada pfiv slavskih devicah, Ko majke, koj umre ćerca jedinica. K zapadu BoČ stoji i glave 1'a gorja, Sred zapaduječeg sunca alem - morja. Dva oltara — nori, pjdč za dobe mrtvo Mat1 priroda pali Višnjem tajne žrtve. Do njega Roga teka, s vencem vrb temena, Trama nebu pruža silna sva ramena; Kan da bore čelo da mu ljubi jasno, Što ju u pravčku stvori toli krasno. menih nove iole ne izhajajo od „inteligentne ga" občinstva . . . Vsi češki listi razen brezvplivnih dveh Skrejšovskega organov nadalje pišejo članke, da Čehi smejo v rajbsrat stopiti samo 8 tem pogojem, če jim vlada naproti pride z obljubami. — V tem smislu je jako energično govoril tudi .češki klub" t Pragi v svojem zadojem zelo obiskanem shodu, na katerem se je resolucija sprejela, da se naj sicer v politi* n h shodih o vprašanji vstopa v državui zbor govori, vendar da bi neumestno in škodljivo h lo, voljenim poslancem v tem vprašanji kake naloge in vezila dajati. I< fjVftve se javlja, da je cesar potrdil sklep akademićkeg* stnata, vsled katerega se na Ivovskem vseučilišči popolnem sama poljščina kot izpraševalni jezik uvede. I i mi Slovenci šj jedne s'ovenske gimnazije ni realke nemamo! Viianje države. Iz Vidina se poroča, da vest o popolnem ugasnenji bolgarske vstaje v UMnceflnniji nij resni -na. Vsrija da je pač slabotna, ali bode v kratkem oživela, ker se je posrečilo več tisoč pušk in municije v M icedonijo spraviti. .lih ttn*t\e na večer 12. maja, ter šli na to jako važno delo. Dobro bi bilo, ako dobimo kakovih 5 Bodov starih dvajsetic ali še cel6 cekinov, so si gotovo mislili Kopali so in kopali, pa glej — uže nij bil pravi čas za to delo, se je uže „hudoba" vse Ua na „šac"; nij se hotel po-ksztti. Treba bo priti tedaj drugič. Zasuli so izpodkopano h kalo, ter odšli brez „šucau v muvhi. Svetovati bi jim bilo, da naj v prihodnje vzamejo soboj voz in konje, kajti „šacu je velik, in ga ne bodo mogli nesti. Drugo jutro pride gospodar ograje in vidi škodo, kojo bo mu nevedntži napravili. Zvedevši, kdo je kopal, je gospodar tožil, in lepo bodo plačali kopači „saća" odškodovanje. Bolje bi bilo, ko bi taki ljudje rajši po svojih njivah brazde kopali, po noči pa počivali. — Z It <»k<" 12. maja. [Izviren dopis.] D.ie 30. aprila t. 1. praznovali so primorski Hrvatje spomin grof .v ZrinJBkega in F ranko pa na, katera sta za svoj narod mučeničke smrti umrla pod cesarjem Leopoldem I. Tu na Trsatu v Frankopanovem gradu je bila v samostanu o. frančiškanov slovesna sveta maša in to v staroslovenskem jeziku, kakor je tu uže od nek laj navada. „Sloboda", tukajšnji hrvatski opoz cijonalni list hotel je priti ta dan tiskan v rdečem formatu, pa županstvo je prepovedalo to ceremonijo, da se ne spodobi to delati (članek je menda bil pisan v kakej pretirano „hrvatskej" misli) ravno sedaj, ko je Slovanstvo pokaztlo habdburg-skemu rodu svojo vernost in udanost. Tudi je bila rSloboda" oni dan konfiscirana, torej je bila dvakrat nesrečna ta dan. Druge slav-nosti v spomin teh dveh nesrečnih hrvatskih mučeuikov, kakor na pr. v Zagrebu pri vse-učiliščuih dijakih je tudi policija prepovedala. Hrvatje bo bili za to precej razdraženi. Kar se je poročalo v „Slov. Nar." od <5nih „Amazonk" na Grobniku, je živa resnica, samo to je pozabil pristaviti vaš gospod dopisnik iz li:kv, da so onega izterjevalca davkov ženske malo oropale. Imel je menda 20 gold. in zlato uro pri sebi, to je vse na Grobniku pustil. Z njim sta bila tudi dva pandurja ali kakor je ljubljanski humor krstil te ljudi nma-gjardca špičkarja". K i so uporne ženske sko- čile na brii*a, ter ga prav dsbro tolkle b črevij i in vilami, sta hrabra magjaraka fipičkarja z eljeo-klici ženskam pete pokazala. Itpod. lanogft 14. maja. [Izviren dopis.] Dokler bode imel slovenski narod tako Čile, zdrave in čvrste branike na obal h adri-janskega morja, kakor so slovenski junaški okoličan je, nema Be bati propada. To sem si midil, ko sem zadnji pot zopet imel priliko ob'u lovati in opazovati ta veseli rod. Da, smelo rečem, da naš slovenski okoličan je za vse ustvarjen; hraber in pogumen, ko je treba braniti narod in dom ; navdušen, ko je treba sovragu pokazati, kako pravi Slavjan zna svoj narod ljubiti; kot kmetovalec, vrtnfk, sadje-rejec, vinstvenik in živinorejec, kamenosek, zidar, v vsem tako spreten in umen, da prvi; v društvu vesel in prijazen; kot pevec enak slavcu. A poleg vsega ima slovenski okoličan lepo očem dopadlj vo obleko, naj bi bode možka ali ženska. Vsak, ki je imel uže priliko videti to krasno nošo, bode ter je z menoj enake misli, da črez te je nij, naj se jo križem svet išče. Mej tem, ko je celi ostali naš narod več ali menj svoje nošnje premenjal ter opustil, so okoličanje kljubu temu, da bivajo tik ali skoraj v velikem primorskem trgovskem mesta, še vedno pri stare j ostali. Pa saj nij čuda; kar je lepo, se tako hitro ne opusti, kar pa je, kakor uže gori rečeno, ta njih nošnja. Vsak jo občuduje, naj uže od koder koli pride, in večkrat da se jo vidi, vedno Be bolj dopada. H ... o. Domače stvari. — (V ljubljanski meBtni š. svčt) Bta bila predvčeranjem voljena od tukajšnjih učiteljev od 33 navzočnih volilcev gospoda Raktelj in Uazinger. — (Nekriv) i/poznan je bil 14. maja pred porotniki Andrej Zumnik, ki je bil ob-dolževan hudodelstva poboja. — (Od Marije Device n*a polji poleg Ljubljane) se nam piše 15. maja: Nekateri pri nas so se izmislili da naj se tukajšnje pokopališče poveča, in sicer na tak način, da bi se b tem lepej cerkvi vzela vsa krasna lega; to se nam zdi neprilično, pokopališča proti cesti raztezati nij treba, ker je drugod še dosti primernega sveta, in ker bi z duim činom spodaj ležečej vasi mnogo škodovalo se, naj si bode radi vode ali sla- Od j »ga so dižu Kalnik i Ivanska, Bi reći tri kulo, tri mosta Blavjanska. Gle preko njih do dve rukuju bc grane, Da u bratskoj »lozi prava si obrane. U tome okviru kn sag dragoceni Krasan zavičaja kip je uhvatjeni -Kip od zavičaja kitna i ugodna: lirda lozoslavna, polja žitoplodna. Gledaj oko Bebo u dole cvatuee: Po njih raztreseno lepe b»5le kuće; A po brdih crkve, dvore sa gradiči, Ko gljive, u Sumi Sto ib vidiS niči . . . Dobgo sva stala z Milanom tu g>ri na pri-Bojnem ho'mu, zamaknena v čudokrasno panoramo. Dozdevalo se nama je, da čutiva blagodejno navzočnost duha Vrazovega, ki je tu nebrojne krate zavzet motril divni svoj „štajarski raj": nepopisljiva slast blaženih spominov je prošinjala najini srci in jako ne- rada sva se loč la od te mičue seljanske slike ... — Bilo je poludne, ko dospela do Vrazovega doma. Vrazovi so bili baš pri kosilu zbrani okrog mize pod orehom. Vrazovka, zagledavši naj i, me je takoj spoznala, ter je nama vesela prišla naproti. Kakor mati svoiOga sina, ki se po dolgej odsočnosti vrne iz tujine zopet na dom, objela in poljubila me je dobra ženica in solze so jej zaigrale v očeh, ko nama je segala v roke. M lan se je divil tako srčnemu sprejemu, in je tekar sedaj umel moje pripovedovanj e o dobrodušnosti teh blagih ljudij Nenadejani najini prihod je zmotil Vrazovim kosilo in vsa družina je naju obstopila ter prijazno pozdravila. Osobito sin Franjo in hči Darika sta bila najinega prihoda vesela Ko izrazim Vrazovki .svoje sočut e zbog nemilegi udarca, katori jo je zad.d po izgub vrlega soproga, polijejo dobro starko solze in ginjetia vzdihne: nDa, njega nij več! B ?g mu daj dobro! siromak je dosti prestal, predno je umrl: imel je jako hudo bolezen !u Te žale besede segle so i nama globoko v srce, osobito meni, kajti pokojni nje soprog, Josip Vraz, brat slavnega Stanka, bil je jako dobrodušen mož in me je rad imel prav po očetovski. Umrl je dne 21. junija 1877. Po tem žalostnem intermezzu povabi naji Vrazovka v hišo, naročivši meni, staremu do-mačemu znancu, naj vedem svojega sopotnika v -/gorenje prostore, in hitela sva z Milanom po stopnjicah navzgor, kjer Be nahaja razve dveh malh. na ju/noj strani prostrana, svitla solu z lepim, okusno olikanim pohištvom. —• Spoštljivo in zavzet Be je oziral prijatelj Milan po teh mirnih prostorih, ii tudi mene, premda sem bil uže tolikrat in često dolgo v tej pri-jaznej hiši, je obhajala svetotajna plahost; bilo nama je, kakor bi nemo pohištvo in tihe s'ene šepetale o nesmrtuem duhu, ki je nekdaj tukaj bival, in Živo nama je vstajala pred du 'O ljubezujjva podoba blagega moža, kateri je v toliko nežnih pesnih opeval lepoto svojega zavičaja in razodeval svoje bolesti in bega zraka. Mnogo občanov Seli, da naj bi se ta namera od vlade nikar ne potrdila. — (Popravek in dostavek.) V na-fiem poročilu ..izpred porotnega sodišča" v včerajšnjem listu se pripoveduje po izpovedbi obsojenca Lorenza, da mu je g. policijski vodja Perona „d o volil" osem dnij, da naj stvar nravna. Opozorjeni smo, da je bilo iz-povedanje toženčevo v tem oziru čisto krivo, da je ravno narobe g. Perona bil tisti, ki je sluteč da Btvari morda nijso v redu, zabra-nil Lorenzu potni list dati, in da je on Ulbin-govko na dr. Mošeta navel. Torej bi bilo napačno iz našega poročila sklepati, da se hoče našemu obče spoštovanemu policijskemu vodji očitati kaka koli nekorektnost. — (Po najkrajšem potu) dobiva „L Tagblatt" novice od nas prinesene, namreč še le preko Dunaja, Gradca ali Trsta. Ured ništvo tega ljubljanskega lista namreč Bamo ne zna slovenskega, zato vselej čaka, da kak dunajsk ali grašk nemšk list prevede in prinese kakšen naš dopis in potlej se v Ljubljani izstriže in pokvari za „Liib. Tagbl.", kateri po tej poti tudi prinaša na pr. v četrtek naš dopis iz Livua od nedelje o blagoslovljenji nove zastave kranjskega polka baron Kubn. Da se vir ne citira, to se razume. — (Družba sv. V i n c e n c i j a) ima to nedeljo 18. t. m. ob 5 uri popoludne svoj letni zbor v Alojzijevišču, h kUeremu so prijazno vabljeni vsi ndje in dobrotniki. — (Tat je ulomil) po noči od 25 do 26. aprila v štacuno gostilničarja Petra Zi-herla v Planini, in odnesel cukra, kave, tabaka, 1200 cigar in za 50 gld. drobiža. Vsega vkup je nared 1 za 222 gld. škode. — (Umor.) Iz Rmnja se piše, da je V tamošnje) okolici umorjen bil 12. t. m. M i-tija 1'oropat. Mordc' so uže zaprti. — (Vinska razstava.) Z I leni na Goriškem se nam piše: Slavno vinorejako društvo napravi dne 18. t. m. popoludne vinsko razstavo za cela Horda v Kviškem. Pri tej priložnosti napravi tudi tukajšnja narodna čitalnica „besedo" z domačo zabavo. Uljudno vabi častite rodoljube k obilnej udeležitvi odbor. — (Kongres avstrijskih vinorej-cev) bode letos od 22. do 25. septembra na Dunaji; Kranjsko zastopa poslanec gr.f Barbo. S kongresom bode zvezana tudi razstava vina. — (DuhovenBke spremembe v la-vantinskej škofiji.) G. Fr. Švarc je prezentiran za faro sv. Martina v Kanci. — G. Matej PoselŠek se je odpovedal fari sv. Jar-nija v Z'hiki. — Prestavljeni po gg kaplani: Fr. Zmazek za I. v Stari trg; Fr Ferk za I. k sv. Petru pod Mariborom in Marko Stuhec k sv. Urbanu pri Ptuji. — Umrl je g. Fr. Mu-kič, župnik v pokoju, krške škofije pri sv. Andražu na Goriškem 6. t. m. — (Iz T omaja) se nam piše, da bode škofovo obiskovanje in birmovanje v Tomaji na Krasu v tržaško-koperRkej škofiji dne 25. t. m. za Tomajsko faro in dne 27. t. m. pak v bližnjem Avberju. — (Nabožna knjiga) je izšla z naslovom : „Nar lepši čednost in nar gerši pregreha". V nemškem spisal sekovski knez in Škof dr. Janez Zwerger; poslovenila mašnika ljubljanske Škofije. Na svitlo dal in založil prost ljubljanske stolne cerkve Jožef Zupan. Natis Blaznikovih naslednikov 1879. —- Na čelu ima 23 pol debela knjiga podobo Marije Device iz znane Manzove naprave, ali pa sv. Jožefa, ki pa ni j v vsakem iztisu jednaka, ampak v trojnatej predstavi. — (Assemanovo izborno evan-gjelje.) Na svetlo dao dr. Ivan Černčić, tajni dvornik sv. Otca Lava XIII , i kanonik slo včaskoga sv. Jerolima. V Rimu iz mnogojezične tiskarne sv. Veroplodnice. 1878 — To je naslov knjigi, katero je dr. Černčić na svitlo dal. Slovenoljube bode — piše „Dan.w — gotovo močno razveselilo to starodavno delo, o katerem sam pripoveduje v „pripomenku" in pravi, da „na Vatikanskoj knjižnici, medju onih 25.000 vsakako i po vsačiju pisan h knjig dvadesetak jih je i po slo vinsku, ter i po Kurilovu i po Klimebtovu, i još inako, ter medju tirni je i ona (3. po čislu), koju Asse-manovim ili Vatikanskim evaogjeljem, ili evan gjelistarom zovu, ke je ono Šafaiik v Pamat kali malo, ter vele shabao iznesao na svčtlo, a vsu koliku dr. Rački, izpisav ju kada ondfi biaše kanonikom ....£, shabno je ono u Španka: v onih samo 144 redih je 550 po-gtčtak! Pak učite se, učitelji i učenici, jeziku Assemanove knjige iz onoga, i sudite po onom .... Kako je mogao zvčrovat', da je onako pravo, on onakov sudac ?! A u Račkoga, u njega u onih istih glaviz.nah nije nego 50 pogu-tok." — Omenjeni rokopis tedaj je dr. Černčić s silnim trudom študiral in prepisaval iz glagolskih v latinske črke, ter ga je zdaj Slovanom v prav prijetnej obliki na svitlo dal. Knjiga v velikej osmerki ima uvoda LXXVI. Btr. in potem teksta 180 str. V izgled naj pristavimo le nekaj vrstic iz evangelija sv. Janeza, 1. pol. (Zarad ložjeea stavljema naj bodo razni iereki namestovani z apostrofom). Videli bodo čitatelji, kako lepa in lahna je bila ta slovenščina. Piše pa: „Iskoni bo slovo, i slovo hc u boga. i bog' be slovo, se be iskoni u boga. v' se tem' biše, i bež nego ničesože ne bijst1, eže bijsf. v1 tom' život' b6\ i život1 be* svet1 človekom'; i svet v' t'me Bvetit fcj, i t'ma ego ne obet." — (Čitalnično restavracijo) je prevzel uže od „Viranta" po Bvojej dobrej kuhinji renomirani gostilničar gosp. V. Grčar. Dobrej jedi se je pridružila zdaj tudi dobra p.jača in je življenje v čitalniškej restavraciji precej oživelo. Dobro bi bilo, da bi čitalnica zopet postala bolj naše narodno središče, nego je bila dozdaj, ko so obiskovalci krčem po vsem mestu razgubljali se. — (V deželnem gledališču ljubljanskem) bode prva predstava takozvanoga Caperta-Theatra denes zvečer. Pričetek ob 8. uri. Izpred porotnega sodišča. V Ljubljani 15. maja. „lhulođchtvo kaljenju jarnet/a mini in reda." Predseduje deželne sodnije predsednik Grčar, sodnika sta deželne sodnije svetovalca Kočevar in Pesijak. Zapisnikar je avskultant dr. Kavčič. Državno pravdništvo zastopa državnega pravdnika namestnik g. Gerdesič, zagovornik je dr. Zarnik. Porotniki so gospodje: Franc Ks. So van, trgovec, Jereb, posestnik, U r b a n č i č, graj-ščak, Jenčič, trgovec, Turk, posestnik ? Ljubljani, Rajakovič, hrani Inični uradnik, Žnidaršič, posestnik in trgovec, Oranič, posestnik, Kvas. posestnik, Kobler, posestnik in Slapničar, po3e.itnik. Dvorana je natlačeno polna občinstva. Ko zapisnikar pove, da se zdaj začne obravnavanje proti Lipe Haderlapu zavoljo hudodelstva kaljenja javnega miru in reda, vstane državni pravdnik in nasvetuje, naj se vrši obravnava tajno, češ, da bi občinstvo drugače, v prevod dejani članek slišalo, in se tako po-hujšalo. Dr. Zarnik se protivi tajnosti obravnave, jade. Res, tu sva čutila pomen Goihejevih besed v „Torquatu Tassu" : ..Kraj, kjer je žil in stvarjal velik mož, Je posvečen; v stoletjih poznih Se Ime njegovo potomec proslavlja". Marsikateri zanimiv spomin o slavnem pesniku hranijo še tu v rojstvenej njegovej hiši: razne knjige, latinske, francoske, italijanske in nemške, največ pesnij in razprave o poeziji, velikansk atlas z obširnimi zemljevidi vse zemlje, kakor tudi druge listine in pisma Stanko Vrazove roke. V tem, ko Bem te dragocene spominke in ostanke Milanu razka?aval, se je nama pridružil i pesnikov nečak Franjo ter razlagal in pripovedoval je mojemu prijatelju razne reči o blagem svojem strijcu, o katerem vrli mladenič govori z velikim spoštovanjem. Mladi Vraz je visokostasen in čil mladenič, zarude-lega obraza, bistrih rjavih oči j, ki se mu pri govorjenji živo iskre. Podoben je v vsem po kojnemu svojemu očetu. Študiral je spodnjo realko v Mariboru, kjer Bva bila iskrena prijatelja. Dečko je imel bistro glavo in je bil kaj vnet za studile, ter bi bil silno rad nada Ijeval svoje proučevanje; toda oča, videvši, da je treba spretnega naslednika gospodarstvu, pozval ga je od knjig nazaj k ralu, kar je vrlemu učencu jako težko delo, iu še zdaj, ko se spominja veselih šolskih let, zaiskrć mu oči. Jako naju je ganilo, ko je nama užaljen izpovedal, kako mu je hudo, da mu nij bilo dano izvršiti svojih študij. Sedaj je samostalen gospodar na tem precej obširnem, jako plodo-vitem posestvu in se je. kakor mi baš piše, dne 24. februarja 1879 oženil. — Ko se je mladi Vraz pogovarjal z Milanom, uglobim se jaz v slastne spomine srečnih tu na Vrazovem domu preživelih dnij, in polasti se me bolestna otožuost .... Sedem let po?umelo je ta čas minljivosti v neskončno naročje, odkar sem bil poslednjič tukaj in — kolika je izprememba v tem kratkem času! Takrat sta bili brdki in ljubeznjivi nečakinji slavnemu pesniku, J osipi na in Vek os lava, Še doma in radost se je razlegala po vsej hiši; a sedaj — je vse tiho in pusto. Užalilo se mi je v teh zapuščenih prostorih; želja, ogledati si še jedenkrat mesta nekedanje svoje Breče, mesta, kjer se je bavil blagi pesnik „Djulabij" — gnala me je ven na prosto. Šel sem na vrt, na priljubljeno terišče Vrazovo, kjer sem v radostnej druščini milih devo j k preživel toliko sladkih ur, kramljajo o srečnih njijnih otročjih letih; toda tamkaj so mi je sedaj stožilo: nehote izvije Be mi iz prsij žalosten vzdih : „Kje je tista deklica'? V vrtu je sedela, Lepa kakor rožica, Pesmice jo pela . . . Gnan od tajnega hrepenjenja po minolej sreči, begam po divnej okolic , željno oziraje se na vse strani, a nikjer mi ne zagleda oko zaželjenih prikaznij. (Dalje prih.) kajti nobenega strahu nij, da bi se javni red kalil po obravnavi. Dr. Zarnik opomni na zadnjo obravnavo proti dvema Lahoma, Benatti in Quarantotto, ko je državni pravdnik iz Gradca grof GleUpach zastopal zatožbo. Takrat grof (iki.-paeh nij btavil predloga, da bi ae bila obravnava tajno vršila, ako-ravno je bilo mnogo občinstva navzočnega, in so se zbrale vse proklamacije veleizdaj-ekega zadržaja v laškem in nemškem jeziku, vendar se nij mir kalil ne najmanje od strani poslužajočega občinstva. Zagovornik Be protivi nadalje, da bi se javnost izključevala tudi zaradi tega, ker meni, da bo je bati, da bode pravilo postalo, da se bodo vse politične pravde vršile tajno. Tudi zatoženec L. Iladerlap želi, naj bi bila obravnava javna. Državni pravdnik se sklicuje na postavna določila v takih slučajih. Sodnija po kratkem posvetovanji odloči, da ima biti obravnava tajna, da pa ima zatoženec pravico imenovati tri zaupne može. Kot take imenuje zagovornik dr. Zarnik gg. J. Aleševca, A. Arka in Jos. Regalija. Mnogobrojno zbrano občinstvo mora potem dvorano zapustiti, in le oni trije ostanejo poslušajoči. Vsled tajnosti obravnave torej tudi mi ne smemo obširno poročati, sicer nas kou-fiscirajo. Zapisnikar dr. Kavčič zdaj prebere zatožbo ▼ nemškem in slovenskem jeziku. Zatožba dolži L Iladerlapa, da je a član kom v št. 24 t. 1. časnika „Slovenca", „Dajte nam dela", ki se prične z besedami: „Moderna država" in se konča z besedami: „davke za nas plačati", ščuval zoper državno upravo, in da je s pečenjem resničnega stanja stvari j, ki je v članka, hujskal k „sovraštvu in zaničevanju" do državne uprave in ustave, in s tem storil zločinstvo kaljenja javnega miru in reda po § 65 lit. a kaz. zak. in £1. II. postave od 17. decembra 1862 št. 8 d. z. za 1. 1863, kažnjivo po § 65 k. z. Zatoženec L. Iladerlap pove, da je pisal Članek sam in da prevzame tudi vso odgovornost za njega, kajti se mu zdi, da kar je pisal, je popolnem resnica. Zagovornik dr. Zarnik je v skoraj jedno uro trajajočem govoru točko za točko dokazoval nekaznjivost in resnico tega, kar članek pravi. Potem je pričel svoj resume prvosednik, ki je govoril nad jedno uro, in sicer v nemškem jeziku, da Bi je bila vsa druga obravnava slovensku. Porotnikom sta bili Btavljeui dve vprašanji, jedno: ali je zatoženec proti državnej upravi in ustavi hujskal; drugo: eventualno, ko bi Be prvo zanikalo, ali je hujskal samo proti državnim oblastnijam. Prvo vprašanje, ako potrjeno, ustanavlja zločinstvo, drugo pa pregrešek kaljenja javnega miru in reda. Vprašanji sta se stavili porotnikom v nemškem in slovenskem jeziku. Načelnik porotnikov gospod Urbančič (iz Turna na Gorenjskem blizu Kranja) naznani, da bo porotniki na obe vprašanji odgovorili enoglasno „nea. Vsled tega je bil zatoženec zatožbe oproščen. Objektivna razsodba deželne sodnije, katera določuje, da se konfiskacija članka potrdi in prepove razširjevauje, ostane pa pravove-Ijavna in potrjena. Bazne vesti. * (Veliki požari v Rusiji.) V Rusiji, kjer je celo v nec.h mestih še jako mnogo lesenih hiš, atore požari vsako leto na milijone škode. Telegram od 14. t. m. zopet poroča o novih požarih v Orenburgu, 12. t. m. I ralsku 11. t. m. in lrbitu 12. t. m. Povsod da je velika £koda. * (Neusmiljen oče.) Pred okrajno sodnijo v Leopoidsktm predmestiu je stal tu dni neki oče, ki je bil obtožen, da je neusmiljeno ravnal te svojim otrokom. Zaprl je namreč dečka v klet, zamašil mu usta, zvezal roke in noge, tako da je deček moral na obrazu na gohh tlo h ležati tri cele ure, dokler se n j stvar policiji naznanila. Oče je bil obsojen deset tednov v zapor in se mu je odvzela očetovska oblast. * (Enajstletna morilka.) V Biiblen-bausnu v Vutenbergu na Nemškem so zaprli 1 1 letno pestunjo, ki je dolžena, da je otroka, B^bi v varstvo izročenega umorila. Tudi v prejšnje j nje ne j službi je en otrok nagle smrti umrl, in se preiskuje, nij li deklica tudi onega umorila. * (Predrzno zločinstvo.) Iz Berlina so poroča o sledečem strašnem zločinstvu: Na MemelerBkej cesti v hiši št. 62 je stanoval delavec Friedericn sć svojo soprogo in Štirimi otroci. Mmolega ponedeljka zvečer se je nijno 5 letno deklice igralo pred veznimi vratmi. Ob 7. uri so jo poklicali, a nij je bilo več na prejšnjem mestu, in tudi vse nadaljnje iskanje je bilo zastonj. Še le druzega dne, ko so preiskali vso hišo, našla je mati v kleti umorjeno svoje dete. Preiskalo Be je truplo deklice in opazilo, da je zločinec pasji najprej nad njo storil nesramen čin, a potem jo zadavil. Sum leti na necega tujca, ki se je klatil okolo hiše in v sosednje) štacuni kupil bonbonov. (Kako se dober kruh peče.) Brali smo: Znano je, da se belejši in lažji kruh dobi, ako Be testo takoj s početka ukvasi bolj trdo. Najvažnejše pri peki kruha je pa to, da Be moka najprej skozi sito preseje, to zavoljo tega, da se vse nečistosti odstrane in potem pa tudi za to, da pride vsa moka z zrakom ali kislecein ali oksigenom, ki je v vzduhu v dotiko. Ako je bila moka preje presejana, zmeša se potem ona raji z vodo in kvasom, bolje vzhaja, in testa nij treba toliko časa gnjesti, kar se sploh samo zato dela, da se testo napolni % zrakom. To Be pri nas zna, in zato tudi gospodinje v obče Be po tem ravnajo. Kolikor dalje je moka ležala shranjena, tim gotoveje mora se jo presejati. * (M o r s k o p s f c o), pultretji meter dolgo, so dne 6. majnika ujeli ribiči blizu Kraljevice v hrvatskem Primorji. Pri raztelesenji so našli v maternici te pogubne morske živali sedemnajst majhenih po štirideset centimetrov dol-zih mladičev, kateri bi se bili v malo dneh imeli roditi. Na takšen način je adrijansko morje izgubilo na jednoč 18 nevarnih ribjih m človečjih poženiliov. Ribič Matejčić je dobil 30 gld. nagrade. Postlan Ica svojemu kolegu g. Josip Zajcu, uč telju v V elikeDDgabru. Ker mi nij mogoče misli Vaše dušer določljivo iiipuiDHti, naj sedaj ua VaSo željo javno izrekam, da nij bilo moje govorjenje iz pre-pr.čanja pred \ m zniinra ogob.tm gl.jde. Vašega prič nja |ni BodniSkej razsodbi nuj Ignacij Hribarjem (predsednik si. kraj. šol. sveta v Vel keuigabru) in ni«noj, ter naj le puvtin, da mi Vam nikakor nij mogoče veijoti, da bi Vi ne bdi slišali istog.« neprijetnega priimka (vsl.id katerega je lula tužba), ker sto vsa druge nevažne, tako izvrstno skoraj „ad \ ei In i m ' pri .s> o i n i A j obravnavi citiral , ki mi jih je bil g. Ignacij brlbav mogočo zato nekaj d .1, ker sem ga plod odhudotn v Av. Kr.ž prosil plačati mi ostali dolg na učnih prpoinočkili, ki sem jih po sklepu g. predsednika ki. šol. sveta v Velikemgabru jaz moral p.učati. S\. Ki/, poleg Turna 13, maja 1879. Mihael Kos, učitelj. * u**ril v LoiaafMJaanl. 14. maja: Janez Mallner, kramar, patcntalni invalid, 45 let star, na starem trgu St. 9, vsled nir-tvico na Brcu. — Marija ručnik, dete oficija a, 4 m. stara, na Marije Terezije cesti St. 1, vsled vnetice dusnikovili vejic. — Katra Verdir, Šivilja, v rožnih ulicah St, 39, vsled vnetia pljuč. — Janez Delničar, gostač, 40 let star, v deželnej bolnici, vBled jedke. — Janez H leveč, ubožec, 53 let star, v deželnej bolnici, vsled marasma. Tujci. 10. maja: Pri MIOMUt UoiTuian iz Roke. — Tausig is Dunaja. — Janežič iz Gor.ce. — Clerk iz Dunaja. — Miklavec iz Kam. ika. Pri Mttllem Moisel iz Dunaja. — Hartnens iz Gradca. — Donla iz Trsta.— Pichler iz Kočevja. — Malinovsky iz Dunaja. Pojasnilo. Vsem ooim, ki skrbno o mojej smrti pripove-davajo, javljam za me vesalo in za njih tužno novost, da sem še pri krepkem zdravji, ter doslej na smrt še čisto nič ne mislim. To v njih tolažbo. Gašper Šušteršič vulgo Bobenček, (225) posestnik in gostilničar na Glincah. ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ Prijateljem in znancem Odhajam v Boauo. J (226) Mikolji. Solile Firmen als Vertreter erofliBclrt. (iy.>—244 g ■ r-g Ww&m 2.2. &> a "2 » t*4 O •"f. , . ~: ET,o o o p . • r,- o . <—' ■ ..... g... »crJjT ..... " * f I O* .........cr ......... 80 HtSCO H • CT H 9: tf OD 9-. (T. -I JI>X -ll- M -1-1 g