\,_ Kupujte XPJMEBONDEI Najstarejši ■lovenski dnevnik T Ohio Oglasi v tem listu so uspešni EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI I2^XXVII._leT0 XXVII. Kupujte VOJNE BONDE! The Oldest Slovene Daily in Ohio Best Advertising Medium Star kavčuk, za katerega je vlada plačala Rusi ^^iijone, ne bo morda nikdar rabljen CLEVELAND, OHIO, MONDAY (PONDELJEK), FEBRUARY 7, 1944 ŠTEVILKA (NUMBER) 31 V zraciu meseci, ko so I stem 30 tisoč ton starega kav-PHcleln'"Ge|čuka. V V/arreiui samem je šii-om kavčuk, se jej drug kup 3076 tonov. Na dveh n ^ ' "Victory: kupih v Cleveiandu ])ropada se jg I "ve," tekom katerega 119,000 tonov starega kavčuka, ^■•tarefra^l zaloge Vlada je plačala $25 za tono nik ^^včuka. Sam predsed-ro(j je apeliral na na- DOflni ^ '^i'oči vse "karkoli je ši kavčuku," da se zania-1q ,,p? ' je nastala, ker ni bi-trg 1, ^ ."^%oče dobiti naravne- kavčuka. Ha je bila organizira- ®limi ! ^ "^'^dež, ki je z odra-^kirala star kavčuk, tubo ^ avtomobilske tajerje in ^ tudi vsakojake ko in igrače, in ta- vsepovsod nakopičile starega kavčuka. Diii ^'•"iTiade ® htfict starega kavčuka v (Cleveiandu je Rubber Re- kav^yK opravila nabrani star katerih ogromna kupa, se nahaja blizu sta (] vzhodni strani me-pri' f,_ Pa na zapadni strani neg. Večji del nabra- ^Upih - še vedno leži na ' ''-Postavljen naravnim Pada polagoma pro- (ios^o se je prvič dovolil Pras„^ teh kupov, in po-odkrilo, da se katej starega kavčuka, za joi,^ vlada plačala mili- Itdaf morda ni- Na tak kup v deželi ,se v Wardellu, nedaleč od R Ohio, kjer leži na pro- ^2nr\ere v Nemčiji za starega kavčuka. Samo čuvaji za dva kupa v Cleveiandu stanejo sedaj $4,000 na mesec, popi e j pa so bili izdatki za kavčuk celo višji. Zakaj ne mnogo starega kavčuka pusti propadati? ofenzivi za žlomitev Finske STOCKHOLM, 7. februarja. — Rusi so 'sedaj, ko je Leningrad varen pred nemškimi topovi, pričeli z operacijami, ka-; terih očividno namen je, da se zbije Finsko in prisili h kapitulaciji. Snoči je ruska zračna sila, broječa nad sto letal bombardirala finsko glavno mesto Helsinki. Temu bombnemu napadu, Zakaj se pusti,, da star kav-i'"' čuk leži na prostem nerabljen j drugi. in da projoada.' Ker se je odkri-j Napad na Helsinki je bil vpri- lo, da je velik del starega kav čuka neuporabljiv za izdelovanje avtomobilske pnevmatike. Kar leži na kupih in i)ropada, so večji del predmeti, narejeni iz trdega kavčuka, o katerem se je dognalo, da se ga ne da uporabiti, razen ako se mu dodene naravnega ali umetno izdelanega kavčuka. In celo potem bi bil tak kavčuk uporabljiv edinolo pri izdelovanju predmetov za civilno rabo, hišnih pripomočkov, itd., katerih pa se sedaj ne izdeluje, ker bi bila vsaka raba naravnega kavčuka potratna. Kar se tiče dobrega kavčuka, zlasti tajerjev in tubov, ki vsebujejo elastičen kavčuk, vse to se je uporabilo in se še vedno rabi pri izdelovanju nove pnevmatike za avtomobile, trucke in vsakovrstne vojaške potrebe, ampak kavčuka slabe kakovosti, se za enkrat ne moro uporabiti, in se ga morda ne bo moglo sploh nikdar uporabiti. zorjen tekom luninega svita in je bil najhujši, ki ga je doživela finska prestolnica izza leta 1941. Ko je dospela druga ruska zračna sila, so v mestu še vedno divjali požari, ki so bili za-neteni tekom prvega napada. Glasom vesti v švedskih listih, je bil med drugim težko prizadet kolodvor v Helsinkiju. Velika lakota na Kitajskem ^Glez] 3. februarja. (O. Tuneli na evropskih WILLKIE POJDE NA KAMPANJSKO TURO NEW YORK, 6. februarja. — Tu je bilo danes poročano, da so postali zatočišča se bo Wendell Willkie podal na liti ^kušaii za lokomotive. ]o zdaj Nemci ohra- Se železnični materijal in Catjj najhujšim posledi- zavezniškega le- ^ d a slučajih so bili do- (ipeb;- 'Takt, Maj Kot zatočišče, a ker jg"? j® vstop prepovedan, ^ varni kraj namenjen lokomotivam. služili domačemu kot zatočišče. .^'^Uga poročila; ki pri-"'ieh"rl Evrope pod nemškim %jo daljšo turo po srednjem zapadu v prilog svoje kandidature za republikansko predsedniško nominacijo. Naznanjeno je tudi bilo, da bo uradno stopil v kampanjo za delegate v državi Ne-braski. Dne 30. januarja je podlegel težkim poškodbam, dobljenim v kamnolomu v Elmhurst, 111., Joseph Shustar, star 47 let, doma iz Primorske. Nekje v Coloradi zapušča sestro. CHUNKING. — Po poročilu G. E. Adamsa, tajnika Ameriškega posvetovalnega odbora za južnovzhodno Kitajsko, j e pomrlo tekom preteklega leta nad en milijon Kitajcev od lakote ter kolere v provinci Kwantimg. Adams je prišel v Chungking, da apelira za pomoč, da se reši nadaljrie stotisoče .siromakov, ki so zapisani gotovi smrti ako ne pride pravočasno pomoč od kake strani. Mnogi Kitajci v predel ju, kjer razsaja lakota, prodajajo celo svoje otroke, da dobe nekoliko hrane in obranijo otroke pred smrtjo od lakote. Osemdeset procent prebivalstva nekaterih krajev je izginilo in posledica tega je popolno propadanje socialnega in ekonomskega reda. Na tisoče otrok je osirotelih in tisoči prej pridnih in dobrostojecih ljudi se potikajo okrog kot berači. Bedsj. je sploh nepopisna in strahota položaja je naravnost grozna. Portfji, ' ^^'P°vedujejo o trans- v Nemčiji. Iz j je rodilo veliko število organi-20,oqo^® Nemci vzeli novih | zacij za prevoz ljudi, kar neko-^ klinh vagonov, in | H k o olajšuje in ublaži veliko ^ temu, da grozi v za-! transportno krizo tiVr Let's AIIBackTheAttack Župan Lausche naslovil apel na MESA stavkarje Zupan Frank J. Lausche je v soboto zvečer naslovil na člane neodvisne MESA linije nujen apel, da se kot dobri Airierikiinci, takoj vrnejo na delo ter s tem podprejo borbo svojih lastnih bratov in sorodnikov, ki se borijo na frontah Sirom sveta proti sovražnikom A merike. Župan je obenem dal zagotovilo onim članom unije, ki so ostali na delu, da se jim bo dalo vso protekcijo, ako bi se jih skušalo s pi-ketiranjem odvrniti od njili do!žno3ti napram domovini. Snoči je bilo naznanjeno, do bodo danes zjutraj postavljene policijske straže pred pet clevelandskih tovarn, ki bodo ščitile delavce, ki se \ rnejo na delo. To so tovarne National Acme Co., Eaton. Manufacturing Co., Ohio Forge Machine Co., Lees Bradneh Co. in S. K. Wellman Co. V omenjenih obratih je na stavki o-krog 9,000 delavcev, ki pripadajo uniji ME$A. Največja tovarna v Cleveiandu, katere delavci so člani organizacije MESA, je Cleveland Graphite Bronze Co., kjer je zaposlenih o-krog 7,000 oseb, toda delavci v omenjeni tovarni se pozivif unije za stavko niso odzvali, tem;%^ so z izjemo okrog sto mož vsi o-stali Ha delu. Iz Detroita se poroča, da je tajnik unije Matthew Smith izjavil, da se pozivu vladnega odl^ora, da pride v Washington na pogajanja, ne bo odzval. Unija trdi, da vladni odbor zapostavlja to unijo v prilog u-nijam CIO in AFL, kar pa vladni odbor zanikuje. 75,000 NEMCEV OBKOLJENIH PRI DN.IEPRU Uničenje druge nemške armade, kroječe 100 tisoč mož, se nadaljuje Nemci v besnem napadu na kolone pred Rimom I Nacijske elitne čete ustavljene; nekatere zavezniške edinice na umiku LONDON, 7, februarja. —; Moskva je snoči naznanila, daj je Rdeča vojska začela novo o-' ■ fenzivo, ki je zapečatila uaodo j ALŽIR, 6. feb. — Zavezniški glavni stan je danes nemške armade, broječe 75,000 poi'ocal, da mogočne nemške sile, med katerimi so tudi mož, pri Nikopolu ob dolnjem Himmlei'jeve elitne SS čete, besno napadajo invazijska Dnjepru medtem ko se unice- pod Rimom, in kot posledica SO bile nekatere inje nemške armade, ki s t e j e' , • •t , i . ... , 100,000 mož, ki je bila zajeta pnsiljene v teku zadnjih 24 ur pretekli teden severozapadno umakniti se okoli dve milji in nanovo konsolidirati svoje pri šeli, sistematično nadaljuje. ^ postojanke. j Korespondent "Associated Pi-essa" Daniel De Luce, I ki se nahaja z invazijsko silo, poroča* da so zavezniške sile, ki se nahajajo severno od Carroceto, v nedeljo zvečer še vedno držale svoje postojanke, potem ko so v petek tekom najhujših nemških napadov izravnale svoje črte. V soboto zvečer je korespondent Reynold Packard poročal, da so zavezniške sile tekom ''menjanja pozicij" dosegle postojanke, ki se nahajajo 16 milj od Rima v ravni črti ter 20 milj po cesti. Iz tega je sklepati, da so se prednje britske čete med petkom in soboto umaknile dve milji. Dotične čete so se poprej nahajale v neposredni bližini kraja Campoleone, ki leži 16 milj južno od Rima. Zavezniška armada, ki stoji nasproti Nemcem pri Stalin nazmmil uspehe na juž-' Gustav Črti je včeraj glasom zadnjih vesti iz Alžira za-ni fronti : sedla kraj Masena Alberta, dve milji zapadno od mesta Cassino, kar pomeni, da so zavezniki Cassino za prak- Zgodovina pred Stalingradom se ponavlja Kakor je razvidno, so Rusi natančno leto dni po nemški katastrofi pred Stalingradom, s j skrbno preračunjenimi operaci-i jami v teku enega tedna obko-i lili nemško silo 175,000 mož, ka-1 tero čaka skoro neizogibno u-! nič en je, bodisi smrt ali pa zajetje. S temi spretnimi' strategični-mi operacijami bodo Rusi, p"o vseh znamenjih sodeč, osvobodili iz rok nacijske okupacija vso južno Rusijo. tične svrhe obkolili. Novi veliki uspehi na južni | fronti, odkoder zadnje tedne ni | bilo poročanih o večjih akcijah, i so bili naznanjeni v Moskvi s!ITALIJANSKI GENERAL posebnim dnšvnim poveljem j USMRČEN OD NACIJEV premierja Stalina, ki je nazna nil,dajeRdečavojskavteku| Berlinski radioje zadnjih štirih dni na lOO-miljJ^rdil poročilo, da je bil v Ri-ski fronti med Nikopolom inM" general Italo Gari- Krivim rogom napravila v Je bil svoj čas povelj ško linijo 37 .milj široko vrzel. Poplava ruske pehote, podpr- i , = r o t i za te od tankov in bojnih letal je v teku štirih dni pobila 12,000 ^ * v bolniške vagone, v prevažajo svoje ti - '"opi invazija. Povečini jedilni, spalni in .yozovi — Nemci so jih K 'nem- Y ^ vzhodne fronte. okraju so za-vojne invalide v u' rt kjer jih prej P051 j®no nastaviti. Ta-Nemci poprayiti izurjenih ^ 'lastavljencev. Anglež s partizansko vojsko v... , .' v Nemciji zdaj " Sel f ^'vilnemu prebival-iz bombardiranih v^'^je \ to preveč obreme-80 C ] Portni sistem. Za-° Pi'avo propagandno t ^ pregovore ^^-*^111. hiše so bile po-^ Sre(jQ^i °®tanejo kjer so, in Vzh H ^ begunci v smeri e au a^ij jugu. Ponoči pa svetni stv„ o ge ki pripeti, vrste da se pomi-beguncev iz w^^gapostali cilj zavez- Se. iji ,^l8tva, /It."..- " , —, drugam v ka« v ^ bližini. ^ * in na rekah se v soboto i 'nik italijanske armade v Afriki. Obtožen je bil, da je poma-prevrnitev Mussolinijevega režima. Novi grobovi JOSEPH ZNIDARŠIČ Po kratki bolezni pljučnici je umrl Joseph Znidaršič, star 70 let. Doma je bil iz Loža, odkoder je prišel v Cleveland pred 38. leti. Žena Frances mu je u-mrla pred osmimi leti.. Tukaj zapušča šest sinov: Franka, Jo-sepha, Victorja, Louisa, Johna in Antona, ter dve hčeri Frances Jasko in Jennie Etchell, 13 vnukov in sestro Mary Trošt, v starem kraju pa zapušča sestro. Bil je član društva Borštnarjev št. 1317 C. O. F. in Loške doli-j ne. Pogreb se bo vršil iz Za-krajškovega pogrebnega zavo-I da, 6016 St. Clair Ave. Čas po-igreba še ni določen. ' ^ ANTON KAIIŠEK Snoči ob 11:30 uri je umrl dobro poznani rojak Anton Kau-šek, star 61 let, stanujoč na 290 E. 222 St. Pogreb se bo vršil iz Zakrajškovega pogrebnega zavoda. Cas pogreba in druge podrobnosti bomo poročali jutri. POGREB AGNES JURCA Pogreb pokojne Agnes Jurca j se bo vršil v sredo ob 9. uri j zjutraj iz hiše žalosti, 4464 W. j 130 St., v cerkev sv. Vida ob 110. uri in nato na Calvary pokopališče. Nemcev, medtem ko je 2000 Nemcev bilo ujetih. Zaplenjenih je bilo na tisoče topov, tankov, tovornih avtomobilov in druge vojne opreme. Novi ruski uspehi na dveh drugih frontah Rdeča vojska je tekom zadnjih 24 ur izvojevala nove u-spehe tudi na severni fronti ob Finskem zalivu in na fronti za- Naši ■ fantje-vojaki padno od Kijeva, kjer Rusi pro dirajo skozi staro Poljsko. i ' Nocoj, ob 11. uri se vrne na V Estoniji so Rusi Nemce vr-j svoje službeno mesto Ray Chri- gli preko reke Narove severno sty, S 1 c, ki je v soboto prišel in južno od mesta Narve, ki leži z letalom iz Bainbridge, Md., 8 milj v notranjosti estonskega' kjer se nahaja v signalni šoli. V ozemlja. Na drugi fronti je službi Strica Sama se nahaja od Rdeča vojska zavzela kraj Mi-,29. junija. Bil je na obisku pri zoč, ki se nahaja samo 55 milj | svojih starših na 15717 Holmes od vitalne železniške proge med Ave. Varšavo in Odeso. 1 _ Postojanke, odkoder se izvaja hude napade Slika predstavlja voditelja male britske mornariške posadke s partizansko vojsko v Jugoslaviji, ki je pripravljen, da odjezdi na glavni stan maršala Tita. Podprimo borbo Amerike za demokracijo in svobodo sveta z nakupom 1 vojnih bondov in vojno-varčevalnih znamk! m CZECHOSLOVAK! GERMANY v ENNA# AUSTRIA HUNGARY RUM/s FI'JME ZAGIEI # •tlGRAD iUCHAKESTf> YUGOSLAVIA »MACUSA BULGARIA sofia ANBUC APUS tCILYi mm 1 Iz Eaglewood, Calif., je prišel na teden-dni dopust Cpl. Frank Ažman, sin poznane družine Mr. I in Mrs. Frank Ažman, 6501 St. j Clair Ave. Nazaj se bo vrnil 14. i februarja. Prijatelji so vabljeni, da ga obiščejo. Iz Življenja naših ljudi po Ameriki U. s. leteče trdnjava se sedaj poslužujejo preko 11 dobro opremljenih zračnih postojank blizu Foggia, v Italiji, za polete nad ozemlje pod nacijsko kontrolo. Posest teh baz bo omogočila kampanjo, ki se bo raztezala delj kot 600 milj, kot lahko vidite označeno z belo linijo na mapi. Bombniki lahko odletijo in pristanejo na te baze, brez, da bi bili v posebni nevarnosti napada od Sovražnika. I Chicago, 111. — Dne 20. januarja je umrl rojak Jos. Ža-igar, star 65 let in doma iz Iške I vasi pri Ljubljani. V Ameriki i je bil 47 let in zapušča druži-!no. I Frontenac, Kans. — Dne 24. It. m. je umrla Julija Juvan, sta-ira 78 let, članica društva 27 : S. N. P. J. Bila je Cehinja, ki i je bivala 55 let v Ameriki. Za-I pušča pet sinov, tri hčere, 12 ■ vnukov in tri pravnuke. Frank Marinšek, z Cicero, 111., ki se je z ameriško armado nahajal v začetku ,vojne na Filipinih, je bil zajet od Japoncev, ki ga sedaj drže v ujetništvi^ Pred kratkim se je oglasil s pismom staršem, v katerem ji le sporoča, da mu "gre dobro", glavno pa je to, da je še živ. UREDMSKA STRAN "ENAKOPRAVNOSTI" JJ "ENAKOPRAVNOST Owned and Published tsy na AMERICAN JUGOSLAV F&INTING AND PUBLISHING CO •331 ST. CIiAIR AVKNTJB — HENDERSON 6311-1: iMued Every Day Except Sundayi and Holiday: BUBSCRIFTION RATES (CENE NAROČNINI) ey Carrier In Cleveland and by Mall Out of Town: (Po raznafialcu v Cleveland In po pošti Izven mesta); ror One Year — (Za celo leto) Fur Hall Year — (Za pol leta) Fur t Monttu — (Za ■ metece) By Mall In Cleveland, Canada and Mexico: (Po pottl V Clevelandu, Kanadi In Mehiki): Por One Year — (Za celo leto) rot Half Year — (Za pol leta) Pot ■ Month! — (Za • mesece> Wot Europe, South America and Other Foreign Countries (Za Evropo, Južno Ameriko in druge inoaeixuUce drtave): WfK On* Year — (Za celo leto) _ Por HaU Year — (Za pol leta) _ Rntered ai Second Class Matter April 26th, 1818 at the Post Office at Cleveland Ohio, under the Act of Congress of March 3rd, 1879. Marini vzlic deževja napredujejo i . I sail znanstveniki dognati naj- v Stockhoimski javni FOND RDEČEGA KRIŽA ZA LETO 1944 Ko že padajc^ bombe, ni več časa pošiljati pomoč okrog po svetu. Ko je na težko ranjenem vojaku treba napraviti transfuzijo, takrat je že dosti prekasno začeti iskati okrog človeka, ki bo daroval svojo kri, ali pa strežnico, ki mu bo stregla. Ko vojak sliši o težavah doma — takrat mu je treba hitro pomagati. Ameriški rdeči križ dobavlja pomoč kadar in kjerkoli jo je treba. Naprej in naprej je treba sprejemati kri od darovalcev; treba je rekrutirati bolničarke za vojsko in mornarico; treba je pošiljati izučene delavce Rdečega križa in tudi drugačne pomoči v logore; treba je vzdrževati bolnice na vseh bojnih poljih po celem svetu. Ko vlaki tičijo, ali ko poplava pokrije mesta, ko divjajo epidemije in zapustijo za sabo ranjene in poškodovane, tedaj vsako odlaganje pomoči stane življenja. Toda potrebščine za take slučaje Rdeči križ drži neprestano v pripravnosti. Izučeni delavci rešujejo in pomagajo žrtvam v njihovih nesrečah, ter takoj naredijo vse, kar je. treba in kar je mogoče, tako da je izguba življenj minimalna. Da bi Rdeči križ izpolnil svojo dolžnost napram naši vojski in našemu narodu, rabi vašo podporo. V teku leta 1944 je treba zbrati okrog 5,000,000 darov krvi. Vsak mesec se mora dobjti 2,500 bolničark za vojsko in mornarico. Treba je poslati okrajne direktorje Rdečega Na levi strani slike vidite Maj. Gen. W. H. Rupertus,-ko si pri morju ohlaja svo-" je utrujene noge. Na desni strani pa marini, vzlic močnega tropičnega naliva, prodirajo v svoji kampanji proti Japoncem v rtiču Gloucester, v okolišu Nove Britanije. zraku 40 do 100 kg eksplozive. ^ Poleg težkega topništva ima Smodnika se za tak izstrelek vojna ladja tudi po več srednjih porabi okrog 300 kg in ta da: topov od 12.7 cm do 17 cm, ki izstrelku začetno hitrost 900 m; so razpostavljeni po bokih lana sekundo. To je energija, ki;dje v tako imenovanih kazema- Neki Švicar, ki se rad peča z raznimi računanji, se je lotil pobi se s fizikalnini izrazom izra-jtah, ali pri najmodernejših lad- sebnega dela, da bi izračunal, žila kot kakih 40 milijonov ki- jah tudi v stolpih. Poslužujejo "Molk je zlato" se, jih zlasti ponoči za bitke na manjše razdalje proti torped- logrammetrov. Ta sila bi dvignila celo vojno ladjo štiri metre visoko. Skupna teža 40.6 cminim čolnom. Za take namene t^i trojčka (stolpa, ki ima tri 40.61 bilo težko topništvo dokaj pre-cm topove) znaša do poldrugi več počasno, saj more izstreliti milijon kg. Posebni stroji giblje- j na minuto komaj po dva strela, jo vso to velikanskb in drago-'dočim jih 15 cm top izstreli v ceno napravo, in sicer topov- j minuti 8—12. Tudi te topove gi-ske cevi na višino, ves stolp s | bi jejo večinoma stroji. cevmi vred pa na strani. Ti i , ^n%i za prnnawrp Wpov ur na^ublnih snd- s,tol]pov (blujeyo večmo elekUo-i***%& vojna bdja še hidravM&no. pa bkU samo ekk-lobrambna snxktva, kot prntOe-trdno aU samo hkkavlično. inine zo^er pod- di vse o^ale naprave, za pola-: it ^ Prav tako važne kot topovi koliko povprečen človek na dan govori. In je izračunal, da je človek prav za prav zelo klepeta-vo bitje. Na dan izpregovori kakih 18,-000 besed. To bi dalo 54 strani srednjevelike knjige in vsak dan 54 takih strani bi zneslo na leto 66 knjig po 300 strani; bogve. kako neki bi bila taka knjiga na koncu leta zanimiva. Do 70.1 leta tako povprečen človek "nagovori" besed za 4,500 knjig — to je pa že cela knjižnica in ne prav skromna! RAZLIČNE TEMPERATURE NESREČEN ZAKON iN ZK' Že pred več desetletji so sku-' LODEC bol- bolj vroče in najbolj mrzle toč- nišnici so ugotovili, da je vzro^ ke na svetu. V ta namen je šlo mnogih bolezni želodca, več ekspedicij po svetu, zlasti bola, omedlevanja in nepravf" jih je razposlal newyorški me- nega utripanja srca duševne? teorološki zavod. Ekspedicije so izvora, in sicer posebnega df našle čudovite temperaturne ševnega razpoloženja, vrednote. Gibale so se med 50 želodčno bolezen povzročaj stopinjami vročine v Arabiji, ljubosumnost, občutek Mezopotamiji, Pendžabu, Arizo- vrednosti in pojiobno. ni, notranji Kaliforniji in notra-; Pri neki ženski so dognali- ^ nji Avstraliji in med 7O stopi- jg vzrok njenega pogostega ^ njami mraza v Sibiriji in ark- medlevanja prepir z možem. tični Ameriki. medlela je vselej po prepiri' Pred nekaj časa so znanstve- možem, ki se je iz nje norČei"* niki ekspedicij dognali v pušča- m jo omalovaževal. Ko so vi Lut, v vzhodni Perziji, ki jo možu povedali, se je začel oi^' obdajajo 4,000 m visoke gore ti na zdravje svoje žene ^ 58 stopinj vročine v senci. Tem- ni več prepiral z njo. Žena perature 55 stopinj vročine so bila ozdravljepa. dobili v Dolini smrti v južni Ka-1 Ugotovljeno je dalje, da ^ liforniji, dalje v južni Tripolita- bil v mnogih primerih nesr«* niji, v Alžiru in na meji Belu-| zakon vzrok želodčnih džistana. ! Nepravilno utripanje srce j^. Najvišja temperatura pa je, večini primerov povzročila najbrž v Obbiji, v italijanski, bosumnost. Somaliji, kjer je 63 stopinj vro- j__ čine. — Sibirski, Vrhojansk, s, ANEKDOTA 70 stopkUami rnraKi,! OKver (ZmrnweU je po i*'' ki Jih je meril norveški polarni'^^vitvi republike Anglije' razawkcrwihec IS\%!rdriip, pia je o- pdovici 17. st()letj*, stal kot najbolj mrzli kraj na'publika je trajala samo svetu. /Lmeiial« tečsij mrzlote (,^1 kovatj novce, Ici so terniperaturc ^a erii strani na|]is 'IBk* Ijf ganje granat v cevi, za name- Treba pa je pri tem računu u- ščanjc streliva in g" banje vseh: naprave za uravnavanje poštevati, da ljudje v velikih : tolikih težkih zaklopk, ženejo; to|)ov. To so najnatančnejši, naselbinah, v mestih, več govo- stroji, stroje pa sproži človek, j (dragoceni aparati, ki merijo od- ^ot pa na deželi, v vaseh na - .. . , . . v, 1 . Stolp se suče na krogljičnih le-jdaljenost cilja od topa. Od teh deželi spet več kot samotn kriZH yi drugo izučeno moštvo ivd ciiiTiadii© m nioinaiisk© ima svoj podstavek v i aparatov je v veliki meri od- ^ gorah. postojanke, ter postaviti bolnišnice, da pomagajo našim : spodnjih delih ladje. Okrog stol-! visno, v koliko je vse z velikan- p^.^j razlog za to je že v tem borečim se vojakom in njihovim družinam, ako se doma ;pa so velika dvigala, ki dovaža-' stroški združeno delo top- ker ima človek v velikem mestu poiaviio nadloge. Tudi v tem Rdeči križ vestno vrši svoje I jo granate in strelivo iz spod-. zanesljivo. I več prilike za govorjenje kot delo ■ j njih skladišč. I današnje izpopolnjenosti | človek iz manjše naselbine Doma mora Rdsči križ biti vedno pripravljen. Poma- ladijsko topništvo m- ^Lba % namreT^i^tiC^^^ 7, gor&kih , - r. 1 • i.-- T ' , lira samo naloge, da bi streljalo, , -J. dolinah, ki so daleč od svetov jgsiti je treba nc&recati, k() se ]jripetijo. Izucei/ati tre- ,,aijae razdalje, arnjpaklocmi, daL je topniško delo neg* proawta, zadostuje na dan ba pomožne bolničarke m nadaljevati z drugimi ze za- ^na poleg tega še drug, prven-' "^ morju vehko tezavnejše kot besed, pa so vse potrebe iz četimi podučevalnimi tečaji. Treba je delati pakete za j stvej^i namen, dati izstrelku ta-; s«hem, m sicer iz treh raz- Važene. Kako šele je velika razvojne ujetnike, pripravljati zavoje, ter se baviti z mno-, ko silo, da prebije težke jekle- iiod topove, je i^^a v množici besed med, sa- gimi malenkostmi administiacije te velike organizacije.'"^ oklepe sovražnega vojnega ^^^4^=4»'iT% '"^i^tnim pastirjem kje v gorah ^ I bi odovja ah obrežnih trdnjav. je prav tako v gibanju, m živi ves božji dan sam in go- Vse delovanje Rdečega križa se vzdržuje iz fonda 40.6 cm'top sicer more strelja- krivuljah komaj z živino in svojim prostovoljnih darov in prilog. V teku meseca marca, katerega je predsednik Roosevelt naznačil kot mesec Rdečega križa, mora Rdeči križ nabrati v svoj fond za leto 1944 več kot kadar poprej, ker njegove potrebe bodo večje kot kadar poprej. Vaš piispevek bo zasigural nadalje- ti tudi 50—60km daleč, vendar ilrostjo, Listni pgom, in med uradnikom kake so tar n j e g o v a energija malo-1 s o^e na vodoravni potovalne pisarne, ki ves kdaj .izrabi, ker bitke na mor-i'^°® vi, ampak se nagibajo in j^n samo govori in govori . . . ju se malokdaj vodijo na tako ^ valova- ^ Končno več besed mora spre- velU{c razdalje. njem morja gi je vsa ladja. Pri govoriti potovalni agent, ki nam _____________________^ . .. na vsak način Skuša prodati vanje delovanja Rdečega križa. S svojim darom boste ato bo naicvnostnemu utm- menbah lastnega topa m cilja v kos svojega blaga, kot pa „1 v, v. „ . :ku na daljavo raje odpovedo in daliavi moreio samo avtcmatič- - i -m • - ■ - , • pomagali resiti mnogo človeških življenj. Pomagajmo nadomestiti s dolu.1oči .ačunski aparati o- 'f ti vsi! I /Ic r.blt>r, ,r ______X„4-; ___x______^ *' pi CjeiTld bdlTlO signale in __r" f'P " stoilK, toliko izreze. mo,?ooati zadovoljno gotovost, ^arao s signali odgovarja? ............I JO, da se mora topovska cev da bo izstreljena granata padla rp,,/ Glavno orožic voinih pnhram cim vec prosto- j piinipiuma dvigniti in tako iz- na nameravani cilj. p . a ip mp ra m se ladja cim manj obtezu- j gtrelek seže v večjo daljavo. Pri vsem tem je treba upu-' ladij: topovi Vojne ladje vseh vojnih bro- Tudi je jasno, da je med žen i :kim omizjem pri kavi mnogo je z oklopnimi ploščami, name-l Druga skrivnosrvojnega top-štJvati ^^mperatum^^^dnik^r.^^^^T^^''^^^^" ščajo biodograditelji po dva do^igtva so granate zatetežke\tcmporaturo ladijskegasWadi-i.^JzTM' i štiri take tonove v en topov- rr. - . . . ' ^ oravi igralci ali celo pri sahu. % ^ »J "»"J • svo-,s=a., veter v različni!, višinah, i Tudi omenjeni Švicar je izra- unal, da so ženske zgovornej-Pregovor: menu in velikosti ladje se ti topovi gibljejo med 28cm do 40.6 cm. dovij so oborožene z glavnim]t",j;'t^!re,r^o7pu sTv vollir'" njihovim napadalnim sred-1 mornarici govori o dvojčkih ^ ® ^ ^ ai omet: a, zračno tempera- j kot pa mošiti. stvom: s težkimi topovi. Po na- trojčkih in četvorčkih Stolpi ' I opremljene z turo. odstotek vlage, oddaije-; govorjenje je srebro, molk pa F uojcKin m ceworcKin. btoipi ^ekim vžigalnikom, ki zadržuje nest cilja, gibanje nasprdtnik" J J i'" stoje nekako sredi ladijske črte,!predčasno"eksplozijo: Ako^taka po^hit::^^ da morejo streljati na obe stra- i.. ......LiLl ^ih m slojih deležen kaj gianata pade pravokotno na je- izstrelka in po jemanje njegove- različ- ini in tudi^ dolžini ladje so ta- ki^ni oklep, more na raz&ljo ga'zaieta,"omahovanj; _ Zelo pogosti so topovi 38 cm »ko razmeščeni, da je v vsakem ^eset kilometrov prebiti pol me- nje lastne lauje in pri nekate- j potem pač ni čuda, da izguba emera, ker so nekako v sredi j p'^lozaju adje rabnih čim več ^ ^ra debelo jekleno ploščo, na rih aparatih še celo vrtenje' vsake take vojne ladje predstav- pr in približno zadoščajo najnuj nejšim namenom bojne ladje. Moderna vojna ladja ima takih topov po 6—12. Seveda je tak top že cel velikan, silna teža, saj tehta cev 40.6 cm topa o-krcg '0,000 kg. Razumljivo je, da takih velikanov ni mogoče gibati s človo^o močjo, ampak morejo to delo o]iraviti le stroji. Ker pa mora biti velikanska naprava, ki je dragocenost vojno ladje, varna pred sovražnim obstreljevanjem, jo vse okrog oklepajo težke jeklene plošče. WHERE THE FUEL GOES rejo delovati vsi topovi na eni strani ladje, so tisti, ki stoje za topov. , j razdaljo 20 km pa 35 cm debe- zemlje. Vojna ladja je torej cel ■ 'ja za prizadeto vojno brodovje Ako ima ladja štiri stolpe,;lo jekleno ploščo. laboratorij, kjer je osredotoče- hud udarec. sta večinoma dva spredaj in' Poleg teh granat imajo voj- no toliko znanstvenega truda. dva zadaj, ako ima tri, sta dva ne ladjp še manjše, ki niso tako Večkrat je v pomorskih bit-spredaj in eden zadaj. Da mo- težke in v takih jeklenih patro- kah zaradi vzbočenosti zemelj- nih, pač pa so napolnjene z skega površja cilj neviden, ali močnejšim razstrelivom. Te u- kvečjemu iz najvišjih opazoval-svojimi predniki, dokaj višje porabljajo za razbijanje neza- nic na jamborih. V takem pri-položeni, da morejo streljati čez varovanih delov sovražne ladje, meru se topovi električno na-' prve^ , ^ ' j Smodnik, ki je potreben, da te ravnavajo iz teh opazovalnic in Učinek težkega ladi j s k e g a i jeklene kolose pomene po zraku, tudi iz teh opazovalnic na elek-topništva je strahovit, saj 4d.6 je sestavljen iz nitroglicerina, trični spoj sprožijo. — če je na| cm top izstreli iz svoje 20 m ali nitroceluloze in ga v vsaki eni sami večji in modernejši dolge cevi tisoč kilogramov tež- vojski imenujejo s posebnim i- vojni ladji združeno toliko ina- menom. terijala in dragocenih naprav,, PROOUCi Ma COKSERVI '"" j namll^rnalVugi st7ani pa,f ,,, , , 'publica Anglija". Ko je dobil PREVEČ TULIPANOV Iroke tak novi član Irek^ ^jenje tulipanov, ki je bilo-je^gke hiše. je dejal: "NeS:^ nekdaj kot neka posebna pravi-izgubiti upanja — ljubi ^ ca holandskih vrtnarjev, se jc,;^ republika sta na razlik" zadnja leta močno razširilo tudi' g^j-aneh " po nekaterih pokrajinah Belgi-j___f__^ . Ije v Belgiji zelo veliko, P® " Toda vojna je prekrižala tudi'vrtnarji razposlali lOO.OOO " njihove račune in sedaj, ko sojjpanov. 3i vzgojili cela skladišča t e h j plemenitih cvetlic, ne vedo, kam' z njimi. I Prometa ni. izvoz v inozemstvo je skoro popolnoma zastal in njihove lepe zaloge so bile v nevarnosti, da se bodo brez slehernega haska pokvarile in segnile. Slednjič so prišli na rešitev, ki sicer njih ne bo rešila izgube, pač pa tulipane propada. Na tisoče svojih lepih cvetlic 3o podarili županom podežel-1 skih mest s prošnjo, da bi z nji-1 mi okrasili spomenike pred nc-1 kaj leti nenadoma v avtomobil- i ski nesreči umrle kraljice A-1 strid. i Tako je mesto Antwerpen prejelo v t a namen zastonj 20,000 tudipanov. Za vse spomenike kraljice Astride, ki jih ko granato, ki nosi s seboj po FARMERS in the Corn Belt used over one billion gallons of gasoline and kerosene in their tractors last year. RACIJSKi KOLEDAR PROCESIRANA JEDILA — Zelene znamke črk H, in J v racijski knjižici št. 4 «o veljavne do 20. K ruarja. Znamke K, L in M so veljavne sedaj in do marca. MESO, SIROVO MASLO, SIR, MESO V KON^^'^j VAH, itd. — Rjave znamke črk V, W in X v knjigi so veljavne do 26. februarja. SLADKOR — Znamka št. 30 v knjižici 4 j® 1 javna za 5 funtov sladkorja do 31. marca. Znamka , 40 je sedaj veljavna za 5 funtov sladkorja za vkuh»^ nja. ČEVLJI Znamka št. 18 v racijski knjižici 1 , Ijavna do preklica. Znamka št. 1 na strani z aeropl®''' knjižici št. 3 je veljavna do preklica. GASOLIN — Znamka št. 10. v knjižici A je na do 21. marca. Znamke v B in C knjižicah so velj^^jj, vsaka za 2 g^lona dokler se jih ne porabi. Nove C-2 znamke so veljavne za pet galonov gasoHna. I^" žave in licenčna številka mora biti zapisana preko znamke, ki se jo odda za gasolin. TAJERJI — Prihodnji pregled tajerjev avtov, lastniki posedujejo A knjižico, je do 30. marca; za B knjižico do 29. februarja; z C knjižico do 29. ja. Komercijalna vozila morajo dati tajerje preg^^ ji vsakih 6 mesecev ali ko prevozijo 5,000 milj, kate«"^ preje. . OLJE ZA KURIVO — Kupona 2 in 3 sta sed^i ^|j Ijavne. Št. 2 poteče 7. feb.; št. 3 na 13. marca, Z& kupon dobite 10 galonov olja. ŽGANJE — Osma perijoda zk nakup žganje P" I. marca. 2 februarja, 1944 BRAEOPRXVNOSU STRAN 3. CIGANKA *'Saki"—1,000 Gallons POVEST IZ DOMAČIH HRIBOV Predstavnik: Albin Hrovatin (Nadaljevanje) l držka ne more vršiti, in je pro- "Hahaha, SilWer, ta """T " ....... iinf Z drugimi takimi '»lepuhi! To ste mi čedni tož-cigan in Jerca. ciganica, oni v kaz-kim 7 *" *^erca. — Haha! Ta-jei nobeden ne bo ver- ^ »ma kaj soli v glavi." Sai ^ se, grešnik stari! ne boš več smejal." si dobila to pisa-vprašal Ravnjak. pQg.l^.' fiiisliš, da ni pravo? jpt pečat in podpis! Pre- jy to reč na pravem kra-ši{j vedela, da ste mo- ^epočasni in preveč nerod-Dokazov je še dovolj — zidejo. Večina je gospoda po-'jslušala. Le nekateri, ki so bili od sile radovedni, so še ostali: med temi sta bila seveda tudi Cene in Urška. Cel šop moških se je podal v gostilno. Pol ure potem sta orožnika gnala Oso j-j nika ... m National Headache, TULE LAKE, CALIF.—This photo taken at Tule Lake Relocation Center after the army seized more than 1,000 gallons of liquor, stored in bottleif, kegs and barrels, as evidence relating to the illegal manufacture of "saki" by Japanese segregees in -this relocation center, according to federal authorities. I se jim odrešili jeziki in eden so vzkliknili nekateri. "Cene, , Urška je nekaj časa še stika-1 drugega so hiteli prevpiti. Eni kaj je novega?" ( la okoli župnišča, Cene pa ji je 'so dejali, da so že poprej vede-1 „0 . - • , * „ . . , pobrisal za tovariši v gostilno.! li, kako se bo ta zaroka razdrla; i,. , se je heh- Tu vam je bilo danes glasno ka-^ drugi so se rotili, da so to vse| kratke kor pred kakimi volitvami. Jer-'skup same prazne čenče in daj"^®^' evieo jo drzi eden in m ^odiši Ted^ bo vse izpričalo, ^upnik-^ spregovoril zopet temv'T° tu. da bi sodili, Poj, odločimo, ali naj se ■"ata ne. Odločiti mo- Di-pj ^'^dva, ženin in nevesta, ^dvseni ženin." je dolgo premišljeval, Ravnjak: Se,, se ne izvrši, dokler "e pojasni." dej Tak si torej? Zlo- "ojniT -i® 0- in njena sestra sta ll'escaU; „jJesedo sneš!" niož nisi!" "Zd ' je%i] p;' poznam," se je raz-"2daj sploh od-"J- Ne vzamem te ne." kal A ''^nutek je krepko ])Otr- • '^modprl ^ ■ ca je sedela v kuhinji in se je krepčala s kislo juho, zraven pa pripovedovala krčmarici, svoji prijateljici, kaj vse je v Mariboru izvedela. Kičmarica je nesla novice še tople svojemu možu v točilnico, ta pa takoj svojim gostom v pivnico. Kar sapo jim je vzelo. Potem pa sol za desnico eden. Tako jo vodita .tam dol za vodo r— hoho." se bodo skadile v nič. Tedaj je stopil med duri mojster Cene,j ki se še od včeraj ni čisto raz-1 "Kaj se nam pleteš? Povej bistril, in je zakrulil: j tako, da te razumemo!" "Oj zdaj gremo, oj zdaj ' niste videli, ko so gremo, | Osojnika gnali? Na vsaki stra- nazaj nas več ne bo." DETROIT, MICH".—The Ides oi March are got going to sneak up on L. M. Hartline, of Detroit, and find him^scrambling to get »under the income tax deadline wire. So Mr. Hartline takes his headache early and brings his income tax return to W. S. Cookingham, one of the federal deputy tax collectors for his district, to share the headache with him. We're told that the current form (or -forms), is (or are) the most complicated in the nation's history . .. andJhejt don't allow you to deduct-for tbe aspirin, either. Medtem ko je, govoril, se je j ni orožnik s puško pokonci, naj začul izpred gostilne nov hrup. I *^^di pa nekdanji osojški go- Dva orožnika sta našla gor pri Halo, Cene bo kaj povedal !"l.spodar." I čevljarjev! koči-cigana Mirka vsega pijanega in sta ga vkle-nila in prignala. ^ Ko sta namreč iskala onega razbojnika, o katerem je pripovedoval Osojnik, sta naletela na cigana in ga prijela, ne da bi bila slutila, kako imeniten lov se jima je posrečil. Ker se je pijani cigan venomer s Cen-cem izgovarjal, sta orožnika prišla še po tega v gostilno in sta ga gnala s seboj, ne da bi ga bila vklenila. S sejmišča sem je pridirjala Urška in vpila: "Cene, Cene, za božjo voljo, kaj si napravil ?" "Ničesar!" je zahrulil čevljar. j Ko sta ga orožnika odgnala s| ciganom, je zapel s poredno otožnostjo:" "Oj zdaj gremo, oj zdaj gremo, nazaj še pridemo . . XIV. že tisti dan pred ponesrečeno poroko so popoldne brzojavili iz kaznilnice okrajnemu sodišču, kaj je Silvester povedal. Še isti večer so prijeli Lizo Koren. Ta se je tako prestrašila, da je takoj vse priznala in rekla, da ji je Osojnik dal dve sto-za to, ker je pomagala dekle spraviti. Nato je sodišče odredilo, da ae mora Osojnik zapreti. Prignali so ga s ciga- in la sta dva orožiuka Starejši od njiju je nik k' tu neki Martin Osoj-'"st na Oso j ah?" "T' Osojni jaz," je odgovoril (lai- y ko stena, pa ven- gledojj^ in trmastim po- 'S Vag nan.a je naročilo, da I'ltney, a.' Pr '*G' Ha in strela, zakaj ? Kar ^ zlobno obrekovanje "■'^ka v prijeti pošte- *ody,:.' i še nikoli ni imel s »praviti." "T I ^ar," ^ l^^'iniite, gospodar žan-'^ta ^aregljala bivša neve-l (t ipj; )^()kazala na Jerco; "ta obrekuje." smrkova!" ^ Dotovka. • je za- sn -! ^ '^'niava kaj reči, niti; ^^^ŠGvati; izvršiti morava, ^ej{,i Je zapovedano," je prijel Osojnika stopil župnik na T- .» «'■ r 17 ji A . '■ '■:■■■■■ i immrn^ nom in Cencem. Po štirih dneh so našli vso cigansko tolpo in so zaprli še Mirkovo ženo Bistro in tri starejše cigane. Sredi avgusta je bila razprava. Ko je Osojnik videl, da nima kam, se je vdal in je vse priznal. Obsodili so ga na petnajst let ječe. Silvester je dobil k svoji sedanji kazni se pet let, cigan Mirko šest, Bistra tri in Liza Korenka eno leto. Čenča, ki ni bil drugega kriv ko to, da je cigana večkrat pri sebi skrival, so držali samo nekaj dni, potem so ga izpustili. Pri razpravi so tudi ugotovili, da je Vanda, ali kakor so jo zdaj klicali: Pavla, zares hčerka Jurija Osojnika, ki so jo cigani ugrabili. Po krstnem listu, ki ga je poslal domači župnik, ji je bilo Julijana prav ime in je bila eno leto mlajša, kakor pa so trdili cigani. Ko se je vse pojasnilo, je sodišče odločilo, da je vsa osoj-ška dediščina njena, vendar pa niora otrokom obsojenega Osojnika plačati dvajset tisoč dinarjev za dosedanje delo na Osojah. Pavla pa jim je dala trideset tisoč dinarjev. Jerca ji je svetovala, naj si poišče kake pridne najemnike za Oso je. Poslušala jo je, zase pa je kupila hišico pri št. Ožboltu; tu sta odslej z Jerco stanovali. Z Ravnjakom sta se videla na sodišču, kjer sta morala oba pričevati. Pozdravila sta se, spregovorila pa nista. Nekaj tednov pozneje sta se slučajno srečala na cesti pred št. Ožbol-tom. Pavla je zardela, povesila glavo in ustavila »korak — in tudi Ravnjak je stopil bolj počasi : eden na drugega sta čakala, toda nobeden ni hotel prvi ziniti, in tako sta šla eden mimo drugega in sta se komaj pozdravila. Ko sta se nekaj časa potem njuni poti zopet križali in je Pavla od daleč zagledala Ravnjaka, se je na mestu obrnila in zavila po stezi, da ji ne bi bilo tieba mimo njega. Rada sta se imela ko nekdaj. Toda Pavla je bila užaljena in tudi dostojno se ji ni zdelo in za dekle nič primerno, da bi se bila svojemu nekdanjemu ženinu nastavljala, ko jo je tako hitro pustil in se na drugo ot>e-sil. Njega, Ravnjaka, pa je bilo sram in sitno mu je bilo, da bi jo znova snubil, tem bolj, ker se mu je zdelo, da mu noče odpustiti in ga ne mara več. (Dalje prihodnjič) ^ilH '"^ prosil orožnika, naj •lUcljp da se zunaj i '1h, Ko sta mu ugo-i Hvi)j KOspod na sejmišče.i ) i-/,..- Miha in potovka! pri onih vratih za' ^^,'''^šču je župnik raz-; poroka zaradi za- Pin-up picture for the man who "can't afford" to buy an extra war bond... • i y: za ce+rto voj-. za katero I' baš k Sedaj v teku P\ E PQhi 10, je r ez- 'OU'VE HEARD PEOPLE say: "I can't afford to buy an extra War Bond." Perhaps you've said it yourself ... without realizing what a ridiculous thing it is to say to men who are dying. The very least that you can do is to buy an extra $100 War Bond...above and beyond the Bonds you are now buying or had planned to buy. In fact, if you take stock of your resources; you will probably find that you can buy an extra $200 ... or $300 ... or even $500 worth of War Bonds. Sounds like more than you "can afford"? Well, young soldiers can't afford to die, either . . . yet they do it when called upon. So is it too much to ask of us that we invest more of our money in War Bonds . . . the best investment in the world today? Is that too much to ask? KID SALVAGE clalo vodstvo ^P^Qvnosti. SEZNAM s KOM MORETE POMAGATI K ZMAGI ★ MAŠČOBE IN MASTNI ODPADKI Prodajte vašemu mesarju + KOVINSKI ODPADKI Povprašajte v vaši mestni dvorani ★ SHRANITE STARE ČASOPISE Pokličite PR. 6100 za odpremo ★ KOSITRNE SKATWICE — Operite jih — Strlte Jih — Shranite Jih — Oddajte Jih na pristojna mesta za pobiranje ★ Pobiranja v Clevolaudu: na vzhodni strani: prvo nedeljo v riiesecu; nu zapadnl strani; tretjo nedeljo v mesecu srna I. Enakopravnost 7. februarja, VRAŽJE DEKLE Zgc^oyinski roman ILKA VAŠTETOVA C: a: Buffalo School Children Send Three Planes to Russian Allies at Iran Base Naposled je Valvasor glasno nadaljeval svoje misli: "In vendar sem prepričan, da duh zmaguje nad materijo." "Vkljub temu, da te'bodo u-ničila lastna duševna dela? Vkljub temu, da tvoji rojaki ni-m a jo zmisla zanje, da se ne zmenijo niti za tvojo krasno knjižnico?" "Moji ubogi rojaki žive za o-grejo in nosovi jim še ne sežejo preko nje. Njihov čas še pride, to me ne skrbi. A trpkost me mori, ker ožja domovina nima srca za rojaka, tujce pa obsipava z darovi in odlikovanji." "Tujce in bogataše — kar potolaži se, prijatelj, Zagreb tudi ni boljši od Ljubljane — moja malenkost." "Nu, pustiva! To i*3glavje naše politike je ogabno. Praviš, da pojdeš jutri z menoj v Ljubljano ? Prav. Otvoritev deželnega zbora. Dobra prilika, da jim še enkrat ponudim knjižnico." "Prepričan sem, da ne boš i-mel uspeha." "Vem. Grem le, da utešim svojo vest in storim, vse, karkoli je mogoče." Odprl je vrata in zaklical: "Jernej!" . In vstopivšetmu slugi: "Mihec naj jaha v Šmartno. Gospod Trošt mu izroči dvoje bakrorezov, kakor setm zjutraj naročil. Pa naj vzame mapo s seboj, da ju ne zmečka! Ali je I razumel?" i "Da, Njihova Milost." "Dobro. Naj prinese luči. In — ali se je vrnila gospa baronica? Naj ji sporoči, da imamo gosta!" Že se je popolnoma zvečerilo. V gradu so zableščale luči in medlo odsevale po tlakovanem dvorišču. Zarožljala je dolga pasja veriga in velik pes se je zagnal proti vhodu. A zalajal je le kratko; povesil glavo in ponižno pomahal z repom. Velika moška postava se je izluščila iz temne veže in se sklonila k psu. Bela roka je po-gladila psa po glavi. Nato je mož stopil k razsvetlenemu pritličnemu oknu — bil je Grajžar. Njegov srepi pogled je mehko zasanjal, ko je objel prizor, ki se mu je nudil: Ob luči dolge lojevke je stala v Valvasorjevem "muzeju" Marija. Kratki črni lasje so ji lezli preko ramen in ji prosto, v lahkem va-lovju, viseli ob obeh straneh zagorelega obličja. Obleka iz rdečega sukna, že nekoliko obledela, je v preprostem kroju tesno oklepala široka ramena in nežno dekliško poprsje. Marija je jemala iz usnjate torbe različno kamenje in ga razvrščala po mizi. Na stopnicah, ki so vodile v prvo nadstropje, so se začuli NAZNANILO IN ZAHVALA Z globoko ž^jpstjo v naših srcih naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je nemila smrt pretrgala nit življenja mojemu dragemu bratu John Zakrajšek Pokojni se je ponesrečil pri delu v rudniku, v Homer City, Pa., dne 29. oktobra 1943, odkoder je bil prepeljan v Cleveland. K večnemu počitku smo ga po opravljenih cerkvenih obredih v cerkvi sv. Vida dne 3. decembra 1943 položili na Calvary pokopališče. Pokojni je bil 59 let star ter je bil doma iz Struklevasi, fara Št. Vid pri Cerknici, odkoder je prišel v Ameriko pred 35. leti. V dolžnost si štejemo, da se tem potom iskreno zahvalimo vsem onim, ki so krasne vence položili na krsto pokojnega. Najlepša hvala bodi izrečena tudi vsem onim, ki ste darovali za sv. maše, ki se bodo brale za mir in pokoj duše pokojnega, kakor tudi vsem, ki ste prišli pokropit, ko je ležal na mrtvaškemu odru, ter vsem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti na pokopališče. Dalje se iskren6 zahvaljujemo tudi Rt. Rev. Monsignorju Ponikvarju za lepe cerkvene pogrebne obrede. Najlepša hvala tudi pogrebnemu zavodu Jos. Žele in Sinovi za vsestransko postrežbo in lepo urejeni pogreb. Lepa hvala tudi pogrebcem, ki ste nosili krsto. Nadalje se zahvaljujemo društvu št. 290 SNPJ v Homer City, Penna., katerega društva je bil pokojni član. Tebi, dragi brat, bodi lahka ameriška gruda, prestal si trpljenje na temu svetu. Počivaj v miru in večna luč naj Ti sveti! Žalujoča ostala: MRS. MARY GORUP, sestra in več sorodnikov v starem kraju pa dve sestri in brat. Cleveland, Ohio, dne 7. februarja, 1944. ■ Ill I I' m«f0i» ywiw ;■: M,,;0 ^3 Za delavce Za delavce At the left is shown the plane purchased by the children of School 51 in Buffalo. At the right the plane ia fltown somewhere in Iran with the Russian crew which accepted it in behalf of the Russian Government. hth to right they are General Obraskor. Lieut. Col. K nafotin. Col. Petrov. AL A. Tutus and M A, Scouts Mark 34th Anniversary * More than 1,600,000 Boy Scouts, Cubs and their adult volunteer leaders will observe Boy Scout Week, Feb. 8 to 14, marking the 34th anniversary of the founding of Scouting in the United States. Since 1910, more than 11,400,000 American boys and men have agreed that—"It's Great to be a Scout glasovi. Ostroge so rožljale. Grajžar se je okrenil; Valvasor in Vitezovič sta prihajala navzdol. "Vi Grajžar?" "Da. Mihec se je ponesrečil. Konj ga je brcnil. Mislim, da mu je zlomil piščal na desni nogi." "Mihec? Nesrečni fant! Ali ste poklicali padarja?" "Trošt je šel ponj. Jaz pa sem jim prinesel bakroreze." In podal je baronu mapo. "Ali ostanete tu, Grajžar?" "Ne." "VzeVnite dve odeji s seboj, da fant ne bo zmrzoval, če bo ležal v hlevu. Jutri zjutraj pošljem ponj z vozom. Tu mu lahko Mica streže, tam nimate nikogar." Matija Grajžar je pokimal in odšel po veži, ne da bi se bil poslovil. "Manire ima še vedno tako robate kakor nekdaj," se je Vitezovič posmehnil za njim. "In vendar je mož čisto zlato," je Valvasor kratko odbil in stopil z gostom v laboratorij, odtod pa v svoj muzej". Ne dolgo potem se je začul izpred gradu topot konjskih kopit; mladi bakrozezec je odhajal. Valvasor in Marija sta uvrščala kamenje med veliko zbirko v široki omari. V drugem kotu nizke, obokan« sobe je Vitezovič pregledoval veliko Valvasorjevo zbirko grafik in risb — osemnajst lepo vezanih foljantov z nalepljenimi, z vseh strani umetniškega sveta zbranimi listi je stalo na polici. "Silno mi hodi navzkriž nezgoda malega hlapca. Kaj naj zdaj storim? Starega pastirja Urbana ne morem vzeti s aeboj v Ljubljano. Jerneja in lovca pa moram pustiti doma za varstvo." "Ali nimaš oskrbnika ali drugega moškega? Saj si imel troje slug in ne vem koliko hlapcev." "Oskrbnika? Ha! Že dve leti je tega, kar sem ga odslovil. In toliko slug? Nepotreben luksus za moje razmere." "In njihov famulus?" je poredno smehljaje vprašala Marija. "Je ženskega spola," je resno poudaril učenjak. "In vendar je — oblečen kot mladenič — že dostikrat spremljal gospoda barona", je trmasto ugovarjalo dekle, "pa me še nikdar nihče ni osumil, da sem ženska!" ' "Hahaha!" "Nu, ali ni res?" "Res. Toda — v Ljubljano! In še ob zasedanju' deželnega zbora. Ali bi te ne bilo strah, da te zasačijo?" "Mene — strah?" Zaničljivo je napela spodnjo ustno. "Hm ..." "Sploh pa: Kako naj me aasa-čijo? Suha aem kakor poleno. Obraz koščen in zagorel; nos dolg, da mi ga lahko vsak fant zavida; lasje kratki. Kako, hudiča, naj me ..." "Marija! Kolikokrat sem te že prosil, odvadi se tega pro-staškega hudičevaiija!" " Ampak, če me vzamejo za hlapca s seboj, se mi bo vendar podajo, da se krepko izražam? Takole:" udarila je s pestjo po mizi, "pri moji krščeni du . . " "Marija!" " — ši, če me ne vzamejo s seboj, pojdem sama!" Valvasor in Vitezovič sta se spogledala. Valvasor je zavrtel oči proti stropu. Marija se je razposajeno glasno zasmejala. "Strašen divjak si zares." "In če jim obljubim, da se bom ves čas tako obnašala, da se ne bodo jezili, ali me vzamejo s seboj?" Ponudila mu je roko. Valvasor ni položil svoje vanjo. "Nemogoče, Marija, nemogo- če t" "Mislim, da nama zadostuje moj sluga Pero," je izpregovo-ril Vitezovič. "Dobro!!" Trmasto je vrgla glavo v tilnik. Že je bila pri vratih. "Marija!" Obstala je. ^ "Ali se tako posloviš od našega gosta?" Obraz se ji je še bolj stemnil. Molče in kratko se je priklonila Vitezoviču, ne da bi ga bila pogledala, se zasukala in ni je bilo več. Lesene pete so za-klopotale zunaj po dvorišču. Vitezovič je zmajal z gj a-vo. Baron je skomignil z rameni. "Kaj hočeš — pozna se ji, da ji je mati prezgodaj umrla. Trošt pa ni imel nikdar časa za njeno vzgojo." "Ali tvoja gospa soproga nima nobenega vpliva na Marijo?" (Dalje prihodnjič) Mali oglasi CE POTREBUJETE novo streho ali pa če je treba vašo streho popraviti, se obrnite do nas. Izvršimo velika in majhna dela na trgovskih poslopij in domovih. Brezplačni proračun. Universal Roofing Service 1106 St. 'Clair Ave. CH. 8376—83T> Ob večerih: ME. 4767 B. J. RADIO SERVICE 1363 E. 45 St. HE. 3028 Prvovrstna popravila na vseh vrst radio aparatih ALAN'S BEAUTY SALON 187th vogal St. Clair in Nottinffham Rd. Kompetno Permanent Waving in lepotilno delo. KEnmore 6310 Kupnjt« vojne bonde In Tojno