y^AND ^yicS&ce... NO. 151 -ro':>^4^,e 0NtY ranrq Seiving Ctucago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco Pittsburgh, New York, Toronto, Montreal, Dethbridge, Winnipeg SLOVCNIAN MORNING N€WSPAP€R LEVELAND OHIO, WEDNESDAY MORNING. AUGUST 8, 1973 LETO. LXXV. — VOL. LXXV Svobodnjaška stranka v Avstriji v zadregi Eden od njenih vodnikov je “odstopil”, ko se je javno izrazil proti Judom, hranil nacistična koncentracijska taboršča in označil “avstrijski narod” za nesmisel. DUNAJ, Avstr. — Poleg obeh glavnih avstrijskih strank, socialistov, ki so trenutAo na vladi, ih ljudske stranke, ki je bila Preje na vladi, je tretja glavna Politična skupina Svobodnjaška stranka, o kateri je znano, da trna v svojih vrstah veliko bivših nacistov, saj je končno njen Predsednik sam bivši nacistični Hitlerjev častnik. Namestnik vodnika dunajske strankine organ izacije Hans Klemen je zadnjič v razgovoru z nekim časnikarjem priznal ■hiirno, da se ni sprijaznil s sedanjim mišljenjem, da ne mara Judov in da bi bil proti vstopu svobodnjaške stranke v vlado zaradi “ozadja” njenega predsednika B. Kreiskega, ki je — Jud. Dejal je še, da bi bilo treba irneti razumevanje za nacistična koncentracijska tabrišča”, ker so ibila taka tudi drugod. Go-v°rjenje o “avstrijskem narodu” 3e označil za “nesmisel”, zanj obstoja samo en nemški narod, ki Je razdeljen sedaj v več držav. Objava teh misli in nazorov ehega od strankinih znanih vod-hikov je spravila stranko v hu-zadrego, ker se hoče v javnosti prikazovati kot zmerna in ^ornokratična politična skupina, tudi vodnik socialistične stranke, predsednik vlade dr. Bruno Hreisky, se je čutil zadetega, pa n® samo zaradi judovstva, am-Pak tudi zato, ker bi pri takem Položaju le težko mogel skleni-^ s svobodnjaško stranko kak dogovor o skupni vladi, če bi pri volitva;h leta 1975 izgubili veči- ho. Tako so strankini vodniki izja-da je Hans Klement govoril 6 v svojem imenu, pripomnili, a se je starejšim težko užive-1 v “nove” razmere in dodali, ka stranka odklanja antisemiti-Zern. Hans Klement je v posebni l2javi sporočil, da je “prosto-v°ljno” odstopil iz strankinega ^odstva. Stranka je bila dovolj Previdna”, da njegovih izjav ni sodila, ker se ne mara zame-Hti nacistom, ki _ Ki ena glavna opora. Koroški Slovenci in njihove ^arodnostne zahteve so Svo-°knjaški stranki trn v peti pre-Cej bolj kot pripadnikom ostalih dveh strank. Novi grobovi Edward L. Zejewski V ponedeljek je umrl v San Franciscu, Kalif., na poti s počitnic na Havajih domov 58 let stari Edward L. Zejewski iz Bedforda, Ohio, preje z E. 78 St. in Union Avenue v Newbur-ghu, zaposlen pri Jones & Laughlin Co., mož Albine, roj. Zore, oče Edwarda E., brat Stanley j a Zee in Helen Majowski. Pogreb bo iz Fortunovega pogrebnega zavoda na 5316 Fleet Avenue v petek ob 8.30, v cerkev sv. Lovrenca ob 9., nato na Kalvarijo. Na mrtvaški oder bo položen v četrtek ob 2. popoldne. ZDA privijajo Izrael za nove rešitve spora Državno tajništvo se razgo-varja z Izraelom s ciljem, da bi ta prišel s kakimi novimi predlogi za končanje spora z Arabci. WASHINGTON, D.C. — Tekom dolgega razpravljanja , o položaju na Srednjem vzhodu ni bilo predloženih nobenih novih rešitev za spor, ki že četrt stoletja kali svetovni mir. ZDA so glasovale na koncu razprave proti resoluciji, ker je bila ta, kot je dejal njihov zastopnik John Scab, preveč enostranska, ko je obsojala samo Izrael, nič pa ne arabskega nasilja in trdovratnega odklanjanja rov. Robert H. Abplanalp NIKONU JE POMAGAL — Robert Abplanalp, bogat tovarnar, je pomagal predsedniku Nixonu pri nakupu njegovega doma v San Clemente v Kaliforniji. iurr Oak State Park Lodge iaprf zaradi delavskih nemirov BURR OAK STATE PARK, O. — Počitniška bivališča v tem parku, vredna 3.2 milijona, sprejemajo lahko do 100 ljudi in več, saj je tam tudi 30 kabin. Letos so se hoteli uslužbenci in delavci v tem parku organizirati, pa po 4 mesecih trenj in sporov unija še vedno ni priznana. Prihajalo je do nadlegovanja gostov in obstojala je nevarnost, razgovo- ^ p^g !Cj0 kake resne nesreče, 'petju sončnika Vesoljski laboratorij je dobi! nov sončnik Astronavta Jack R. Lousma in dr. Owen K. Garriott sta v ponedeljek napela jadru podobni senčnik, ki varuje vesoljski laboratorij pred soncem. Lousma je o-stal izven vesoljske ladje 6 ur in 20 minut. HOUSTON, Tex. — Druga posadka vesoljskega laboratorija (Skylab) je imela obilo vsakovrstnih težav. Najprej so bili a-stronavti samo bolni držala se jih je omotica in slabosti v želodcu, dokler se niso privadili življenju brez težnosti. Ko se jim je zdravje popravilo, so se pojavile motnje v krmilnem sistemu Apolla, nato težave v vesoljskem laboratoriju. Ko strokovnjaki na zemlji preiskujejo motnje in iščejo za nje rešitve, ko pripravljajo za polet nov Apollo, če se astronavtom ne bo možno vrniti v o-nem, v katerem, so prileteli v vesoljski laboratorij, so se astronavti lotili izvajanja svojega programa. Izvedli so vrsto predvidenih nalog in končno v ponedeljek popoldne namestili na svoje bivališče v vesolju tudi nov senčnik. To nalogo sta opravila Lousma in Garriott, med tem ko je Bean, poveljnik odprave, delo vodil in nadziral iz notranjosti vesoljskega 1 iboratorija. Astronavt Lov; ;ma je po raz- mim PREISKUJEJO Iz Clevelanda in okolice Pravosodno tajništvo je začelo pi'eiskavo S. T. Agnewa, podpredsednika ZDA, ki naj bi bil zapleten v neko ‘‘podkupovanje, izsiljevanje in davčno goljufijo” v času, ko j'a bil guverner v Maryiandu. Agnew je izjavil,; Romanje v Lemont_ da je nedolžen. —— — - --------- WASHINGTON, D C. - PocA* Walter Jones in I. H. Ham predsednik ZDA Spiro T. Ag-: new je od Watergate afere neprizadet in stoji daleč od nje. Sedaj so začeli proti njemu pre- iskavo, ker da je zapleten v nek slučaj podkupovanja, izsiljevanja in davčne prevare še iz časa, ko je bil guverner Marylanda v letih 1967-1968. Agnew je priznal, da je pod preiskavo, pa izjavil, da je nedolžen in da ima polno\ zaupanje v ameriški sodni sistem. Ta bo pokazal njegovo nedolžnost. Vsako nadaljnje pojasnilo je odklonil. The Wall Street Journal poroča, da gre za slučaj podelitve državnih in zveznih pogodio v času, ko je bil S. T. Agnew guverner Marylanda. Tisti, ki so pogodbe dobili, so menda dali posebne nagrade raznim politikom v okraju Baltimore. Po $1,000 na teden? Javni tožilci preiskujejo trditve, da naj bi bil S. T. Agnew, ko je bil na čelu okrajne uprave v Baltimoru in kasneje guverner Marylanda, prejemal po raznih potih od gradbenih podjetnikov po $1,000 na teden in še posebej $50,000 v letu 1970 in 1971 “za pretekle in bodoče usluge”. Ta denar naj bi bila zbirala sta pomagala Agne-denar za volivni sklad. Preiskavo naj bi bili zajček že v preteklem januarju. Podpredsednik ZDA ima razne pravice, toda med te ne spada ukinitev odgovornosti za dejanja kazenskega zakona, posebno še ne za ona, ki jih bi storil v času, ko še ni bil podpredsednik ZDA. Tako se je guv. Gilligan odločil ZDA so branile Izrael, zato se in letovišče enostavno zaprl. S smatrajo tudi upravičene tega tem je bi seveda ogenj v strehi priganjati k iskanju miru. Izrael Pri tistih, ki so hoteli tja namestil nove vodnika finančnega odbora za namreč v glavnem tudi trmasto vztraja pri svojih zahtevah in stališčih, ko bi popuščanje morda le pripravilo Arabce k stvar-nejši presoji. Zdi se, da je dober na že tistih, ki so hoteli počitnice in so si prostore pred tedni rezervirali. “Guverner je imel izbiro uve- filme v snemalne aparate in si ogledal od zunaj krmilne rakete na Apollu in hladilni sistem na vesoljskem laboratoriju, ki tudi dela težave. Niso še rešili tudi vprašanje kratkega stika pri vesoljskem teleskopu, oziro- Ijaviti zakon ali pa se umakniti ma napravi, ki ga uravnava. A- pred nasiljem drhali,” je dejal del Izraelcev s sedanjim položa- R. Townsend, odvetnik so dejansko jem kar zadovoljen. Niso s tem položajem zadovoljne ZDA, ker spor Izraela z Arabci moti odnose ZDA z a-rabskimi državami, kjer so glavna ležišča petroleja, ki ga je začelo ZDA doma primanjkovati in ga morajo v vedno' večjih količinah uvažati. Doslej so bile neodvisne v tem pogledu od a-rabskega sveta, kmalu pa ne bodo več. Zato je razumljivo, da so v Washingtonu začeli pritiskati na Izrael, naj vendar pride na dan s kakimi novimi idejami in znane odvetniške pisarne Taft, Stetti-nus and Hollister v Cincinnati-jju. Guverner se zaveda nerodnega položaja, pa se boji,'da bi vsaka nesreča mogla imeti slabe posledice za jesenske volitve. stronavt Lousma je bil izven vesoljskega bivališča 6 ur in 20 minut, veliko dalj kot kdorkoli pred njim. Indija vidi izboljšanje odnosov s Kitajsko Površina Venere polna širokih, plitvih žrel HOUSTON, Tex. — Skupina radarskih astronomov v Jet Propulsion Laboratory v Pasadeni v Kaliforniji je prodrla s svojimi radarji skozi debelo oblačno volivne kampanje S. T. Agnewa od gradbenih podjetnikov, ki so dobivali državne in zvezne pogodbe. Nekateri od teh prispevkov naj bi ne šli v volivni sklad, ampak naj bi bili porabljeni v privatne namene S. T. Agnewa. Pri tem je prišlo do kršenja davčnih predpisov. Zvezni uradniki, ki so blizu preiskave, govore, da so nekateri obtoženci pripravljeni povedati, kar vedo v zameno za zagotovilo, da ne bodo sami obtoženi in gnani pred sodišče. O preiskavi naj bi se včeraj glavni zvezni javni tožilec za Maryland George Beall razgo-varjal s pravosodnim tajnikom Zadnje vesti WASHINGTON, D.C. — Odvetniki Bele hiše so zveznemu sodniku Sirici včeraj razlagali, da sodišče ne more pripraviti predsednika ZDA, da bi mu dal na razpolago posnetke razgovorov, če smatra on, da to ni v javnem interesu. Odvetniki so mnenja, da predsedniku ne bi bilo treba teh posnetkov dati na razpolago so-‘ dišču niti v slučaju, če bi bil na njih opis kakega zločina ali zločinskega načrta. Kongres ima ustavno pravico predsednika odstaviti, toda on je nedotakljiv od strani sodišč, dokler je v svojem uradu. WASHINGTON, D.C. — Včeraj sta bila pred Ervinovim senatnim odborom bivši pravosodni tajnik R. Kleindienst in njegov glavni pomočnik H. E. Avtobusi, ki bodo vozili romance v soboto, 11. avgusta, na Ameriške Brezje v Lemont, se bodo ustavili: ob 5:15 zjutraj na E. 222 St. in Miller Avenue pri Sunoco Gas Station; ob 5:15 pred cerkvijo sv. Lovrenca na E. 80 cesti; ob 5.30 pred cerkvijo Marije Vnebovzete; ob 5.45 na St. Clair Avenue in E. 62 St. Okoli 6. ure se odpeljejo skupno s St. Clair Avenue in E. 62 ceste proti Lemontu. Vrnejo se v ponedeljek, 13. avgusta okoli 6. ure zjutraj. Romance naj ne pozabijo prilepiti na kovčke svoja imena in naslove. Vsenarodni festival v mestu na Mallu— Pod častnim predsedstvom mestnega župana R. J. Perka bo jutri, v četrtek, in v petek, 10. avgusta, na Mallu v mestu VSENARODNI FESTIVAL ob sodelovanju Federation of Musicians. Začetek oba dneva opoldne, konec ob 9. zvečer. Vsak dan bo oddan en avtomobil letnika 1973. Prireditelji toplo vabijo tudi vse slovenske rojake in rojakinje. Ohio Bell dobil 20% povišanja pristojbin o Watergate vlomu. Izjavila sta, da jima je uspelo razrešiti vlom v Watergate, da pa nista E. Richardsonom. Odločeno je NEW DELHI, Ind. — Vlada plast, ki pokriva planet Venero, i bilo, naj preiskavo nadaljuje Indije je opazila nekaj znamenj od strani L. R. Kitajske po izboljšanju odnosov z Indijo. Zunanji minister je dejal v parla- mentu, da čeprav “ni jasnih zna- rešitvami, da se končno vsa reč kov”, je vendar precej očitno, da je žrelo ugaslega ognjenika premakne z mrtve točke, kjer je žele v Pekinku normalnejše od- če je to res bilo _ široko 100 dejansko od leta 1967. j nose z Indijo. in dognala, da je njena površi-1 sam. S to odločitvijo se je strina pokrita z obsežnimi, plitvimi njal tudi posebni javni tožiteij ognjeniškimi žreli. j A. Cox za preiskavanje Water- Na delu površine, ki so jo pre-1 gate afere in sličnih zadev, gledali z radarji, je bilo največ-: Poleg Agnewa sta v preiskavi še dva druga znana fepublikan-; ska vodnika v Maryiandu, pod- COLUMBUS, O. — The Public Utilities Commission of Ohio je odobrila Ohio Bell 20% povišanja za njegove pristojbine, kar Petersen, ki je vodil preiskavo bo skupno letno-piinesio 88 milijonov dolarjev novih dohodkov. Družba je zahtevala 34% poviška, kar bi ji letno dalo 165 tekom preiskav nikdar dobila 1 milijonov novih dohodkov, kake informacije, da bi pred-1 Za potrditev sta glasovala dva sednik Nixon skušal Water- I člana komisije, med tem ko je gate afero prikrivati. Senatni | načelnik komisije E. J. Turk iz-odbor je včeraj svoje zasliše- javil, da je bil član mestnega vanje po skoraj treh mesecih sveta v Clevelandu, ko je druž-prekinil do 10. septembra. | ba vložila prošnjo za povišanje WASHINGTON, D.C. — Število : svojih pristojbin. Mestni svet v večjih zločinov je lani padlo. Clevelandu je bil proti predlo-za 2% napram letu 1971, pa gu in tudi še doslej ni potrdil je bilo še vedno 55% večje! sporazum, ki so ga sklenila dru-kot pet let preje. Podrobni ga mesta z Ohio Bell Telepho-pregled kaže, da so zločini na- ne. silja porastli za 2%, med tem Clevelandski mestni odbornik ko so zločini proti lastnini bili; Dennis Kucinich je izjavil preža 2% manjši. j tekli teden, da bo zahteval no- ATENE, Gr. — Oblasti so obto- vo zaslišanje, ker smatra, da je žile prijeta arabska terorista, povišanje preveliko in da so te-člana “Črnega septembra” lefonski naročniki v Clevelandu “premišljenega umora posebno posebno prizadeti. Pritožba bo odvratne vrste”. V kolikor nemara dosegla vsaj začasno od-bosta spoznana krivim, bosta ložitev uveljave novih pristoj- Z&A in ZSSR obdolženi konferenci v Ženevi ŽENEVA, Šv. - Ob 10-letnici °dpisa sporazuma o končanju reskušanja atomskega orožja v ^raku in VOlC[i je razorožitvena oiiferenca tu, ki jo sestavlja 25 dr2av- obtožila ZDA in ZSSR, a nista končali vseh atomskih Preskusov, kot sta obljubili. v . euvr-ščene države so pozvale ike atomske sile, naj končajo Preskuse, tudi podzemne, , r bodo začele sicer s pre-Usi tudi druge države in gra-—atomsko orožje. milj, Pa globoko le četrt milje, predsednikova prijatelja bankir- EVROPA ZAČELA PODPIRATI NOVO IZJAVO 0 ATLANTSKIH NAČELIH ^r&nienski prerok Veči noma sončno in toplo, višja temperatura okoli 88. PARIZ, Fr. — Ko je dr. Henry Kissinger v preteklem aprilu sprožil misel nove izjave o atlantskih načelih, ki naj družijo ZDA in države svobodne Evrope, je bila misel sprejeta hladno in skoraj sovražno. V Evropi so gledali v njej željo in namero ZDA, da si v okviru nove atlantske izjave zagotove ugodnosti na gospodarskem področju, ko ibo prišlo jeseni do trgovinskih in denarnih razgovorov. Dr. Henry Kissinger je položaj prilično jasno orisal in nakazal potrebo po postavitvi Atlantske skupnosti na nove temelje, na nova načela, ko je svobodna Evropa zopet trdna, gospodarsko in politično dosti ustaljena ter zato sposobna nositi sama‘ večji del odgovornosti za svojo obram- bo in varnost. ZDA so po nad četrt stoletja nošnje tega bremena postale utrujene in do neke mere izčrpane, še so pripravljene sodelovati, toda ne več v dosedanjem obsegu. V svobodni Evropi so smatrali to le za besede. Izjavljali so, da je treba razgovore o skupni obrambi strogo ločiti od gospodarskih razgovorov. Na ta način so upali preprečiti, da bi ZDA za svoje varovanje svobodne Evrope zahtevale in dobile kake večje u-godnosti na gospodarskem polju. Nekateri politiki v Evropi so izjavljali, da ZDA Evrope ne morejo pustiti na cedilu, da ne morejo od tam u-makniti svojih oboroženih sil, ker bi to škodovalo njim samim. Ko je to mišljenje že začelo prevladovati, sta predsednik ZDA Nixon in glavni komunistični vodnik ZSSR L. Brež-njev dosegla sporazum, da bosta obe glavni sili sveta s skupnimi napori preprečevali atomsko vojno, da se bosta takoj sestali na posvet, če bi taka vojna grozila med njima ali pa med katero izmed njih in kako tretjo državo. Ta sporazum je , napravil svobodno Evropo nervozno, prenekateri so v njem začeli gledati prvi korak ZDA k u-miku z evropske celine, če mogoče v dogovoru z ZSSR, ki naj tudi umakne svoje čete iz Srednje Evrope, če ne pa tudi same. Postali so negotovi in nervozni ne le v Bonnu in Bru-xellesu, ampak tudi v Haagu, Rimu in ne nazadnje v Pari- zu. Naj mirnejši je ostal London. Misel o novi Atlantski izjavi, ki so jo preje odrivali, jim je postala sedaj privlačna, ker vidijo v njej sredstvo, s katerim upajo na nek način privezati ZDA zopet na Evropo v Atlantski skupnosti in u-živati še dalje njihovo zaščito, ki jim je skozi nad 28 let varovala mir in jamčila svobodo. Kako obliko bo Atlantska izjava dobila, je odprto vprašanje. O njej se morajo najprej zediniti države svobodne Evrope same, nato šele se bodo mogle o njej razgovarjati z ZDA. Da bo do take skupne izjave prišlo, ko bo Nixon v letošnjem novembru ali decembru obiskal Evropo, o tem je sedaj veliko manj dvoma, kot ga je bilo pred dvemi meseci. nujno obsojena na smrt. Arabca, stara po 22 let, sta zadnjo nedeljo vrgla na letališču v Atenah tri ročne bombe in streljala, pri čemer so bile tri osebe mrtve 55 pa ranjenih. Bila sta zelo začudena, ko so jima povedali, da je letalo, katerega potnike naj bi bila napadla, te že naložilo in se pripravljalo na odlet proti Tel Avivu. ANNAPOLIS, Md. — Guv. M. Mandel se je izselil iz guvernerjevega uradnega bivališča, ko je izjavil, da se bo ločil od svoje žene in se poročil z neko Jeanne Dorsey, v katero je zaljubljen. Sedanja Mrs. Mandel je izjavila, da na ločitev niti ne misli in da bo potrpela, da pride mož “k pameti”. Čakala bo na to v uradnem guvernerjevem bivališču. NEW YORK, N.Y. — Mrs. Hermine Braunmeister Ryan, ki je bila nadzornica v nacističnem koncentracijskem taborišču, je bila včeraj poslana v Zahodno Nemčijo, kjer bo morala pred sodiščem odgovora-jati za svoja dejanja med drugo svetovno vojno. bin. Pšenba mernik! CHICAGO, 111. — Pšenica je dosegla zadnje dni najvišjo ceno, kar jih pomnijo v naši deželi — $4.04 za en mernik (bu-šel), ki tehta povprečno 60 funtov. Tisti, ki pšenico pridelujejo in jo imajo naprodaj, so seveda veseli, tisti, ki jo morajo kupovati, in to smo dejansko vsi, ki jemo kruh, pa vso reč drugače sodijo. Porastle so cene tudi vseh o-stalih deželnih pridelkov, posebno še soje, ki je glavno živinsko krmilo poleg koruze. Doslej je bila pšenica v ZDA naj dražja leta 1919 v dobi inflacije in lakote v Evropi, tedaj je dosegla ceno $3.50 za mernik. Cene so tako visoke in stalno rastejo kljub temu, da je bila letina izredno dobra in pridelek obilen. Doslej so pospravili 1,702 bilijonov mernikov pšenice v primeri 1,573 lani; koruze 5.8 bilijonov, tudi več kot lani, in soje 1.55 bilijona mernikov napram 1.27 bilijona lani. Ameriška Domovina /VIVl' E HOIV1F (Ux7 St. Clair Ave. — 431-0628 — Cleveland, Ohio 44108 National and International Circulation Published daily '—:ept Saturdays, Sundays, Holidays and 1st wseit of July Managing Editor: Mary Debevec NAROČNINA: Za Združene države: $18.0C na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesec« fjk Kanado in dežele izven Združenih držav: $20.00 na leto; $10.00 za pol leta; $6.00 za 3 mesec« Petkova izdaja $6.00 na leto ampak po pripadnosti strankam in skupinam. Prijatelju in somišljeniku se na široko gleda skozi prste, na nasprotniku pa se opazi in opozori na vsako malenkost! Ni to nič novega. Na to je opozoril že Kristus svoje verne in jih svaril pred takim postopanjem! Svari tudi nas, le da se mi za njegove zapovedi ne menimo! Tu je jedro vprašanja! ^ I rojstno obletnico, mu iskreno č^titamo in mu želimo še mno_ go zadovoljnih let, tja v pozno da mora duša in telo ubogati zdravniške predpise in zlasti ubogati dobronamerne želje delavne in razumne žene Justine. Ko bo 60-letnik Ludvik Vesel 13. avgusta 1.1. v krogu svoje družine slavil svojo visoko mu BESEDA IZ NARODA jesen njegovega zdravljen! življenja. Po- iesiiti odornik SUBSCRIPTION KATES: Inited States: $18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Canada and Foreign Countries; $20.00 per year; $10.00 for 6 months; $6.00 for 3 months Friday edition $6.00 for one year. SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO No. 151 Wed., Aug. 8, 1973 Kako je do tega prišlo? Mer! Hovak -Wafeiio rojakom CLEVELAND, O. — St. Clair-ska naselbina je v vseh časih u-živala sloves naj lepše urejene naselbine v Clevelandu. Ta sloves uživa še danes. K temu je odločilno pripomogla pridnost naših ljudi — snažne hiše, lepo urejeni vrtovi, nasejani s cvetlicami, snažne ceste, vljudnost in pridnost naših ljudi. Zadnje čase je naša naselbina pridobila nov okras z nasadom mladih lip, ki bodo v nekaj letih že cvetele. Zopet se je pokazala pridnost naših ljudi in smisel za lepoto. Okoli mladih lip so zasadili lepe vrtičke rož, ki so postali resničen okras naše naselbine. Mestni odbornik Robert Novak želi j Pred kratkim sta prišli iz Gostje so se pripeljali na stare domovine dve štajerski Brezje okrog 4. ure popoldne, brtild rojakinji, Pavlica in Mi- Sen. Sam Ervin je ponovno tekom zasliševanja pred posebnim odborom Senata, ki raziskuje Watergate zadeve, vprašal: Kako je do tega prišlo? Kako se je to zgodilo? To vprašanje si stavlja tudi večina tistih, ki zasliševanje o Watergate spremljajo na televiziji, v radiu in časopisih, večina vseh, ki se zanimajo za politično življenje in delo, pa tudi za bodočnost naše dežele. Pisma urednikom časopisja so v tem pogledu zelo zanimiva in poučna. Da je vzrok temu v padanju politične morale v naši deželi na splošno in v Odboru za ponovno izvolitev pred- izraziti svojo zahvalo vsem ti-sednika posebej, je znana stvar. Tudi o vzrokih tega pro- stim, ki skrbe za lepoto naše napadanja je bilo precej pisanja in govora. K vsemu temu je ;selbine. nedavno v pojasnilo ozadja postavil časnikar W. Safire 1 že nekaj let se vrše v mesecu vrsto poučnih in zanimivih vprašanj, ki jih velja tu pono- avgustu parade v naši naselbi-viti. . m- Mestni odbornik Robert No^ * i vak je dosegel, da bo mestna u- Kako to, da ni nihče preiskoval množičnih volivnih go-1 prava na večer pred parado po-Ijufij leta 1660 pri predsedniških volitvah, ko sta si stala slala svoje uslužbence, da bodo nasproti Kennedy in Nixon? Kako to, da ni pomanjkanja še posebej čistili St. Clair Ave. preiskav teh očitkov nihče imenoval “prikrivanje dejstev”? Rojake pa vabi, naj v jutru pred Kako to, da Johna Deana zagotovitev pod prisego, da parado pregledajo prostor pred posebno molitev Pravoslavnega škofa in vernike, ki jih je bilo poln avtobus, in več osebnih avtomobilov, je najprej pozdravilo p r i t r kavanj e brezjanskih zvonov. Pred cerkvenimi vrati se je okoli obeh ljubjanskih škofov zbrala vsa samostanska družina in več drugih duhovnikov in veliko vernikov. Ko je gospod episkop izstopil iz avtobusa, je prvi pristopil k njemu nadškof metropolit dr. Jože Pogačnik, mu segel v roke, potem pa sta se kot brata v Kristusu objela in poljubila. Ko se je škof enako prisrčno pozdravil tudi še z drugimi, so odšli vsi v cerkev. V cerkvi so doživeli vsi lepo presenečenje. Romarji so imeli pri Mariji mašo. Ko so vsi trije škofje, verniki in duhovniki, šli po cerkvi proti oltarju, je mlad fant z jasnim in čistim glasom bral berilo te nedelje: “En Go- spod, ena vera, en krst; en Bog in Oče vseh, ki je nad nami in po vseh in v vseh.” Pravoslavni bratje so nam rekli, kako jih je to prevzelo, da so pri vstopu v cerkev slišali prav te besede. Pri Mariji so pravoslavni najprej odmolili očenaš in odpeli v čast božji SVINEC V ZRAKU, VODI IN HRANI OGROŽA ZDRAVJE Svinec vdihavamo, ga uživamo z vodo in s hrano ter se s tem počasi zastrupljamo. Vrsta strokovnjakov opoza1' ja na to nevarnost človekovemu zdravju in predlaga odločne ukrepe. Novi predpisi za motorna vozila gle/ de čistoče ozračja so prvi učinkoviti ukrepi v tej smeu- ni “sadil nobenih zgodb”, ni bila zavrnjena od ducata lju-.hišo, da jim ne bi kdo ponoči j Materi. Potem smo pod vod-di, S katerimi SO Dean in njegovi odvetniki te zgodbe sa- I nametal praznih steklenic in od- stvom našega nadškofa molili še dili? | padkov pred hišami. Kako to, da ni nobene zahteve po raziskavanju razi- j Vsi ste iskreno vabljeni na skav Nixon-Agnew volivne kampanje leta 1968? Kako to, da ljudje, ki so tako občutljivi za narodnostno, versko in rasno omembo, svobodno napadajo “Nemce” v Beli hiši in tako radi predstavljajo Haldemana in Ehr-liehmana za “krščanska znanstvenika”, ko pri nobeni drugi priči ne omenjajo njene verske pripadnosti? Kako to, da je hvalevredno zbirati denar za odkup Kubancev, ki so vdrli v Zalivu svinj in bili zajeti od Castra, I da pa je strašno zbirati sredstva za “podporo in odvetni-1 ške stroške” za Kubance-Amerikance, ki so vdrli v Watergate? Kako to, da tisti, ki so tako ogorčeni nad preiskovanjem privatnega življenja javnih osebnosti, ne kažejo nobenega zanimanja za protirepublikanska vohunjenja Carmine Bellino, ki jih je spravil v javnost George Bush? Kako to, da je bilo prav za Internal Revenue Service izročiti davčne prijave nekemu Kennedyjevemu preiskovalcu brez pisane zahteve, ko je napačno za Nixonove preiskovalce že samo dihniti začetnice “I-R-S”? Kako to, da se jeza zagovornikov državljanskih pravic, ki je tako naperjena proti zlorabi vladne moči, ni nikdar obrnila proti zlorabi vladne moči po Robertu Kenne-dyju, ko je hotel “dobiti” Jimmyja Hoffo? Kako to, da nihče ne vpraša sedaj, “kakšni vzroki zunanje obveščevalne službe” so bili navedeni za prisluškovanje telefonskim razgovorom dr. Martina L. Kinga ali o pravilnosti postopanja agentov FBI pri iskanju vrzeli, skozi katere je to prišlo v časopisje? Kako to, da ni nihče nikdar protestiral proti “umazanim trikom’ in “negativnemu približavanju”, ki jih je tako izpopolnil volivni štab predsednika L. B. Johnsona in so opisani v knjigi T. White “The Making of the President 1964”? Kako to, da Daniel Schoor od CBS, ki ga je gnjavil FBI in bi imel torej več razloga za jezo na sedanjo administracijo, poroča z Ervinovih zasliševanj umirjeno in z razumevanjem, ko Carl Stern od NBC ne čuti ovir pred rabo predsodkov? Kako to, da je neverjetna podobnost predanosti Gor-dona Liddyja in Daniela Ellsberga “višjim zakonom” enega napravila Za junaka, drugega pa potisnila v zapor? Kako to. da ljudje, ki se tako jezijo zaradi tajnih bombnih napadov na severnovietnamska skrivališča v Kambodži, nikdar niti s prstom ne pokažejo na severno-vietnamske čete na kambodžanskih tleh? Kako to, da tisti, ki so izjavljali zasmehijivo, da ne bo premirje v Vietnamu vzdržalo niti par tednov, sedaj po 6 mesecih, ne priznajo, da so se zmotili? Kako to, da poročilo o tem, da je predsednik Johnson posnemal razgovore z G. Wallacem, ni vzbudilo nobenega zgledovanja? * Možno bi bilo navesti še veliko daljšo listo takih vpra- prireditev “Festival mala Evropa”! Mestni odbornik Robert Novak se vsem rojakom zahvaljuje za vso skrb in ljubezen do naše naselbine. J. F. episkop ieišlijan pr! lariji taagaj m Brezjah BREZJE na Gorenjskem, Slov. — Pravoslavni bratje vsako leto slovesno praznujejo sv. Vladimirja, ruskega narodnega svetnika, ki ima na Vršiču v Sloveniji kapelico. To kapelico so postavili ruski vojni ujetniki med prvo svetovno vojno v spomin svojim rojakom-vojakom, katere je na tem kraju zasul plaz, ko so delali cesto čez Vršič. Vsako leto se zadnjo nedeljo v juliju tu zbero mnogi pravoslavni verniki iz Slovenije in Hrvat-ske, da opravijo bogočastje na čast sv. Vladimirju in pa molitve za rajne vojake. Letos je bila njihova slovesnost še posebno lepa, ker je slovenski očenaš za edinost in odpeli Hvala večnemu Bogu. Gvardijan je odlične goste nato povabil v samostan, kjer so jim ijuibezifivo postregli. Med škofom gostom in domačimi škofi se je razvil prisrčen pogovor o verskih in pastoralnih vprašanjih. Zbranim sta se pridružila še slovenski primorski škof dr. Janez Jenko in župnik Viktor Zakrajšek. Zadnja dva sta dolgo časa delovala med katoličani v Srbiji, zato sta se z g. episkopom še prav posebno prisrčno pozdravila. Slovo od gostov je bilo še pri-srčnejše, saj so nas skupne molitve in pogovori še bolj združili v Kristusu. Bog nam daj še veliko takšnih srečanj! Jk lena, za par tednov na počitnice k rojaku in stricu inž. Krivicu, ki ima svojo vilo na lepem gozdnem obronku v Brookfieldu blizu Milwaukeeja. Obe sta viso-košolki na ljubljanski univerzi, kjer bosta diplomirali na polju sociologije. Ker pa je dolgčas naš naj večji sovražnik, sva z ženo Frances povabila obe gosti-nji iz Ljubljane na razne zabave in kulturne prireditve v Mil-waukeeju in okolici. Prisostvovali smo v Melody Top teatru muzikalni komediji “Aplavz”, v Washington parku simfoničnemu koncertu. V novem PAC teatru smo uživali opereto “Dijak prosjak” in Straussovo opereto “Veliki valček”. V raznih nedeljskih popoldnevih smo se u-dežili slovenskih piknikov, med njimi piknika Bleda na vrtu znane Reberniškove gostilne in grškega piknika, kjer smo si o-gledali tudi moderno grško-pra-voslavno cerkev. Ta teden imamo v načrtu še opero “Carmen” v Washington parku in piknik v Triglavskem parku. Želim veseli Pavlici in Mileni prijetnega bivanja v Milwau-keeju do konca počitnic in srečen povratek v rojstno domovino. Na koncu naj dodam, da je za ameriške Slovence veliko lažje potovati v rojstno domovino, ker je lepa, toda majhna, pa tudi radi dolarja — kot pa za rojake, ki prihajajo v Ameriko, radi dinarških razmer, radi o-gromne razsežnosti in službenih zadržkov tukajšnjih rojakov ter nimajo prilike, da ibi se jo dobro ogledali, razumeli in cenili, tako kot cenijo dolar. Profesor Eli Goldsmith, biolog —--------------------- širokega obzorja in izkušenj, je Zraven pa so bili ti ljudje hudo s svojimi preiskavami dokazal, bolni, kakor da so jih zadele ve' da imajo meščani v sebi veliko like koncentracije svinca. O&t-več svinca kakor podeželani, ‘no je bila pri manj prizadetih Ljudje, ki delajo v garažah, ču- 1 osebah, ki sta jih morda nap3' vaji v tunelih pod rekami in pro-1 dali le utrujenost in pobitost-metni policisti dosežejo sploh; raven svinca v krvi popolnoma naj višjo stopnjo. V kalifornij-! normalna. skih gorah so imeli na primer y nasprotju z anorganski® moški 0.12 in ženske 0.09 delov svincem prehaja svinčev tetrae na milijon svinca. To so bile |ii kaj lahko tudi skozi kožo. še precej ugodnejše stopnje ka- Nekatere snovi imajo posebno Imgrda Iz iliwaiite MILWAUKEE, Wis. - Nekoč, pa tudi še danes je v starem kraju navada, da praznujejo z vso gorečnostjo godove, do-čim v Ameriki slavijo tudi z vso gorečnostjo rojstne . dneve. Sla-bogoslužje opravil vimo jih vsako leto, toda prvi upravitelj zagrebške pravoslav- pomembnejši rojstni praznik je ne metropolije slavonski ppi- 50-letnica, nato pa 60-letnica. V skop (škof) Emilijan Marinovič, ta razred 60-letnikov bo 13. av-ki so ga spremljali ljubljanski gusta 1.1. stopil tudi naš rojak protojerej Aleksander Simič, in prijatelj Ludvik Vesel, ki se znani ekumenski delavec proto- je rodil 1. 1913 v Morvačah, bli-jerej Jovan Nikolič iz Zagreba zu Domžal in Kamniških planin in protojerej Jankovič. Pel je Svojo mladost je preživljal v zbor iz Zagreba. Zbralo se je ve- domačem kraju v krogu svojih liko ljudstva, pravoslavnih ver- domačih in prijateljev vse do nikov, mnogo katoličanov in tu- druge svetovne vojne, ko je di veliko turistov. Iz leta v leto moral prekoračiti mejo Avstrije ta prireditev na Vršiču lepša je. Leta 1952 se je oženil z roja-in vedno bolj obiskovana. kinjo, z brhkim, potrpežljivim Pri povratku z Vršiča so se in razumnim dekletom Justino, pravoslavni bratje ustavili na roj. Avbelj, iz vasi Kandrše. Se Brezjah, da obiščejo še Mater isto leto sta dospela v Ameriko, božjo, katero pravoslavni, kot v mesto Milwaukee, kjer se jima znano, zelo časte, in pa tudi iz je, v lepo urejenem domu na 28, spoštovanja do Slovencev. Ko cesti rodilo troje krepkih sinov, je ljubljanski nadškof zvedel za Ludvik, Frank in Viki. obisk pravoslavnega škofa na i Običajno 60-letniki že žive ob sanj, toda naj to zadostuje, ker nam dovolj jasno priča, da|BreUah’ le sklenil, da ga gre spominih na junaška leta svoje-ima vse, kar vznemirja raziskovalce Watergate zadeve da-1 Pozdravit- To ie storil še poseb- ga mladostnega življenja. Tako nes, svoje korenine v preteklosti, ko se premnogi odgovor-!110 rad’ ker ie episkop Emilijan je tudi z našim slavljencem ni niso dovolj menili za napake, ki so bile vidne, da bi na jznan P° svoji verski vnemi ter Ludvikom, nje opozorili javnost? iP° sv°ii ekumenski gorečnosti. Jubilantu Ludviku želimo, da Komedija “Watergate” škandal postaja v zadnjih zaslišanjih že dolgočasna. V tej komediji ni bil nihče mrtev in niti en dolar ni bil potrošen od ameriških davkoplačevalcev, zaslišanje pa stane že nekaj milijonov dolarjev. Zadeva je, da liberalni po-litikarji očitajo Nixonovi administraciji ilegalno poslovanje. Borba je tudi med advokati, jezičnimi dohtarji, kaj je zakonito ali nezakonito — in vsi kličejo resnico na pomoč. Večkrat slišim, da bi morali pevci, igralci in slikarji voditi politiko državne posle. Pred kratkim so novinarji vprašali slavnega španskega slikarja Dali Salvadora, kako bi bilo na svetu, če bi imeli oblast in vlado v svojih rokah — umetniki? Dali je odgovoril: “Ne bi bil za to, kajti umetniki so vedno v nečem bolni, neredni, črnogledi, častihlepni, enostransko inteligentni in večkrat nenormalni. čeprav so umetniki sol narodov, mislim, da bi bili celo nevarni, če bi v nekem narodu imeli pet tisoč ‘Picassov’ ali pet tisoč .Dalijev’, toda ne bojte se, te nevarnosti ni! Kakršenkoli talent je nekaj, česar si ni mogoče kupiti, pridobiti s šolaj em' niti s kulturo. Če te talent ne zbode takoj, ko se pojavi — ne bo zbodel nikoli. Kdor pa misli, da je sam ali pa z denarjem z veliko žlico zajel talent oz. pamet, je samo velik norec. ' L. G. kor pri večini podeželskega prebivalstva ZDA, kjer znaša pri moških ta stopnja 0.16, pri ženskah pa 0.10 delov na milijon. : Prebivalstvo v središču Phi-ladelphije je imelo 0.24 in 0.18, medtem ko je pri mestnem pre-sivalstvu povprečje 0.21 in 0.16 delov na milijon. To je skoraj dvakrat toliko kot pri hribovcih. Toda prometni policisti in ljudje, ki so zelo izpostavljeni prometu, so imeli po istih podatkih kar 0,3 do 0,31 na milijon. Torej trikrat toliko kot hribovci in dvakrat toliko kot povprečni deželani. Te številke v celoti pobijajo trditve, da iz zraka dobimo samo eno desetino svinca, devet desetin pa iz hrane in vode. Goldsmith je iz tega upravičeno sklepal, da dolgotranejše zviševanje množine svinca v zraku prav gotovo tudi povečuje raven svinca v krvi pri prebivalstvu, ki je izpostavljeno takšnemu zraku. V drugi seriji raziskav, ki jih je opisal H. V. Thomas s sodelavci, pa se je izkazalo, da imajo moški, ki živijo manj kot 100 metrov od glavnih cest, v sebi 0,227 delov na milijon, a prebivalci istega mesta, ki živijo ob obali, samo 0,16 delov, na milijon. Za ženske veljajo številke 0,167 oziroma 0,099. Tako so imeli torej moški, ki prebivajo ob glavni cesti, skoraj 50 odstotkov svinca več kot oni ob obali, ženske pa so bile z dvema tretjinama še na slabšem. Najbrž izhaja ta razlika odtod, ker ostaja precej žensk doma ali pa nakupujejo v predmestnih trgovinah. Zato so manj izpostavljene izpušnim plinom kot moški, ki se vozijo na delo ali pa celo delajo v kraju s gostim prometom. Tudi pri obcestnem rastlinstvu se kaže isto, saj je prav tako pre-nasičeno s svincem. lastnost, da vež j o nase kovinsl® atome, na primer svinca, J1 inaktivirajo in izločajo iz erSa nizma. Ena od teh snovi je TA. Ta zelo učinkovito poči31 svinec iz organizma. Toda P° skusi, da bi s tem čistilom pre§ nati tudi svinčev tetraetil, 30 ^ izjalovili. Nedvomno je vz?0* v tem, da je svinec, ki pride živčni sistem, zločen iz krvnega obtoka. Nekateri od tistih ljudi, ki s° zavračali misel, da je svinčeV tetraetil nevaren,, so trdili, da 30 delci tako veliki, da ne m°reJ v pljuča, češ da imajo 20 ali ve milimikronov v premeru. To preiskave so pokazale, da je ve čina delov, ki jih z izpuhom ^ rneče avtomobilski motor, n®.0 go manjša. Velikost se sU okrog 0,3 mikrona ali še manj _ Dr. Clair Patterson, geoke®1 Č kalifornijskega inštituta Namakano področje se je po-25-orilo Izločen iz krvnega obtoka? Prav pred kratkim je še neko drugo odkritje postavilo vse te nasprotujoče si trditve v novo luč. Vse kaže, da se svinčev tetraetil, ki je mnogo bolj hlapljiv od vseh drugih svinčevih spojin, najraje nabira in kopiči v maščobnih snoveh, lipidih. Zato seveda tudi mnogo laže prodira v možgane in živčni sistem, v te pa anorganski svinec redko pride. Ljudje, ki so le nekaj ur čistili blatno usedlino v bencinskih tankih, včasih težko in usodno zbolijo, kajti v usedlini je dostikrat celo več kakor en odstotek svinčevega tetraetila. Bo- tehnologijo, je napisal razpi,ava in v njej odločno poudaril, da J prebivalstvo ZDA izpostavlj®1^ “hudi svinčevi nevarnosti”' •^a„ nes dovoljena “neškodljiv stopnja da je vsaj desetkrat P1^ visoka, da bi bila res neškod J napa' af' na svinca v krvi vsekakor malna. Patterson va. Toksikologi so ga zato dali, opirajoč se na že znane gumente: svinec da prihaja^ telo le skozi prebavni sistem, ^ so delci preveliki; da je mn°zl ^ ’ nor' le rfkS da bi svinec vsekakor šteli ^ strup za vse živo in za okol]e> bi zanj postavili take omejitVe kot za insekticide, čeprav 36 vemo podrobnosti o tem, deluje svinčev tetraetil, ve / da se pri živalih kažejo P0^°a, be na možganih in na hrbtom či že pri takšnih koncentracij3^’ kakršnim je človek dnevno postavljen. Otroci še posebej ogi*ožeItl Mueller s kalifornijske unive . ze, ki mu je pomagal s p° o resnični velikosti delcev, prispeval k razpravi nekaj 0 venega. če smo določili “s ^ njo neškodljivosti” z dornne ^ da prihaja svinec v človek ^ telo samo s hrano in z vodo, P^ tem bi iz tega nujno sledil® otroci dobijo vase manjšo svinca, ker pač manj pijei° dadd jedo. Toda otroci so enako stavljeni s svincem zasičen6 zraku in tako pride svinec v njihove možgane, ki se še 1 ^ vijajo. In zato so otroci še sebno ogroženi; kajti svinec vdre v njihove možgane, P trajne poškodbe, posledica P3 lahko duševna zaostalost otr zb°r. ‘i®1 V ie lezen se navadno začne s hudimi duševnimi motnjami in blaz- 2veza industrije svinca v Na nekem znanstvenem ^ vanju, ki ga je leta 1958 skl®.. C®' eZ®’ CHATTANOOGA, Ten. — število umetno namakanih akrov Ob opazovanju sedanjega razpravljanja O Watergate y| Nadškof se je spoznal z njim v bi mu Bog naklonil močno voljo 1 površine V državi Tennessee se pri nekaterih čisto običajna, pri javnosti je precej očitno, da vsakdo sodi politično moralo Belgradu, ko je obiskal patriar- in razum, da se duša in telo mo- ie od leta 1949 doslej popetin- drugih pa le nekoliko zvišana— in njeno raven ne po nekem objektivnem splošnem merilu, ha Germana. ra pokoriti naravnim zakonom, dvajsetorilo. med 0,6 in 0,7 delov na milijon. log specialist za otroške bo® Ze od vsega^ nostjo. Žrtve imajo privide. Po je dr r’k/Byers, Ije''1"' nekaj dneh nastopijo krči ter nezavest in bolniki končno umrejo. V lažjih primerih pa jo odnesejo samo z “duševno zmedenostjo, nespečnostjo, razburjenostjo, tresenjem in izgubo orientacije’. Nekatere je bolel trebuh, slabo jim je bilo in šlo jim je na bruhanje. Napadi blaznosti so se menjavali z občasno pobitostjo in brezčutnostjo. Nenavadno pri vsem tem je to, da je bila raven svinca v krvi govoril takole: četka sem se zanimal za sV ^0. v zvezi z otroki, ki so bili pre ^ Jeli zastrupljenje s svincem bili odpuščeni iz bolnišnic® ^ da so ozdraveli. Kasneje P3 :, vrnili na mojo nevrološko k -e ko, ker so se tako ali drdS ^ pa neprimerno vedli ali se šoli niso učili. Neki PobiCJr zažgal razred, neka sicer d°L0p na deklica pa je plesala P° . y skih mizah.” Čeprav so v', 5 otroci preboleli zastruplj6® (Dalje na 3. strani) Loi 'JZe Gosar: Svinec v zraku, vodi in hrani ogroža zdravje MOJI DOŽIVLJAJI IZ PRVE SVETOVNE VOJNE t °tem sem ga spet lomil ne-časa po taborišču. Večkrat J Prišel k nam polkovnikov eznik, če je potreboval kake-v? '^slavca. Rad sem se javil. ek°č je prišel in rekel: “Prego Ue uomini” (prosim dva moža). 2rtlgi so rekli: “Bom jaz delal ^stonj”, jaz sem se pa javil in ^enega nagovoril, ki je bil tudi q 1138 doma, da je šel z menoj. Poldne sva odšla s stražnikom ij) >V\ ^ /au pomagala prestaviti ne-“mar. Ko smo končali, naju ^Praša, če hočeva piti vino. Pri-f je buteljko in cigarete in 2 eli da imamo čas. Ob treh je jg r.°kd v taborišču. Baraka, ki itnela službo, se je morala v rati v zbor. Ta dan je bila na naša baraka. Strežnik spremi do straže pri vhodu je Pravi: “A rividerci!”. Moj ko-§a jo je mahnil za mrežo, jaz zljor Nravnost tja, kjer je bil jj. • Tam je bil tudi tisti Ita-je bil odgovoren za za- j A' neki romunski kaplar. zbo^an re^e> naj grem v Se ■ Jaz mu pa odgovorim, da bil dosedaj, zato pa sedaj Vjv, °* aeb K ° se je še Romun ^ Sab sem ga ozmerjal po roško in ko me je sunil v prša, Pffice zasukal in mu dal eno Setn Se krj ^r(^0 na nos’ se mu -i6 bali ulila iz nosa. Takrat je pa Vpi lari začl rožljati s ključi in ’ naj prinesem svoje odeje 'la frern v leu°- Rekel sem mu, v Uiam čas in da, preden grem k0lZaP°r> zahtevam raport pri rev°aelu (polkovniku). Ječar mi in e’ ga še nobeden ni dobil košček salame, vzame malo tobaka, papirčke in paket cigaret, mi ponudi in reče, naj podpišem. Jaz sem se upiral in zahteval vse, on pa: “Vzemi to, ali pa v zapor!”. Vdrugič me obvesti, da imam denar iz Amerike. Bilo je 5 dolarjev. Dolar je bil takrat vreden 5 lir, torej bi moral dobiti 25 lir. Izplačal mi jih je 10. Meni je bilo že čez mero in nisem mogel več prenašati. Nekega večera smo bili klicani v zbor. Na vprašanje, kdo gre delat, se nas je spet javilo kakih 20. Zjutraj po kavi smo dobili krampe, lopate in kladiva in šli delat cesto. Sedel sem in kamenje tolkel. Tam so rastli rožiči in smo jih jedli. Zaželel sem si še dobrega kruha. Staremu možičku, ki je pazil za nas, rečem, da grem kupit kruh, on pa, da ne smem. Vseeno sem šel. Ko sem prišel nazaj, je bil ves srečen, ker se je bal, da bom ušel. To je trajalo tri tedne, nato nas preselijo v mesto v neko večjo stavbo. Tam so nas kar odšteli za v cementno tovarno, kjer se je kadilo, da ni bilo za vzdržati. Spet je bilo treba kave in' cigaret, pa iti k zdravniku, da sem bil odpuščen. Nekaj dni po tistem spet vprašajo, kdo bi šel nekemu gospodu čistit limonina in pomarančna drevesa. Grem. Bilo je blizu, zato sem hodil brez straže vsak dan. Vsako jutro so mi dali kos polente, malo sira in liter vina, spat sem hodil pa v tisto dvorano. Drugi teden pride k meni aUsfa ^az ne bom, “vacca gospod in me vpraša, če sem zase ri laca” (avstrijska krava) je dovoljen. Odgovorim, da sem, 0cial. Kato stooim v sloven- le hrana je vedno enaka. Pravi, da je on isto, jaz pa, da ne verjamem. Bil je užaljen in mi je rekel, da ni treba več priti, če mi ni po volji. Res nisem šel več. Kmalu nato, ko sem bil na stanu, pride neki nadporočnik in vpraša, če je tu kaj Slovencev. Bil je v srbski uniformi. Spoznam ga in ga vprašam, zakaj ne govori slovensko. Trdi, da ne zna, jaz mu pa povem, da je Mravljetov Miki z Brezovice in da smo včasih skupaj telovadili. Na to se je podal. Ponovno je vprašal, koliko nas je in če hoče kdo z njim na solunsko fronto. Bilo nas je 40. Na vprašanje, če ima strežnika, reče, da. Jaz sem se izgovarjal, da imam kilo, on me je pa nagovarjal, naj grem v bolnico, pa sem odklonil. Malo pozneje smo bili klicani vsi Jugoslovani v neko drugo utrdbo. Bilo nas je 400. Dali so nam nove italijanske obleke. V slj0 Nato stopim v slovenja Pisarno, ki je bila v bližini p0 ^Prosim tolmača, da je šel ^bovnikovega strežnika. ]f0 ^ena časom skočim v bara-paj.oVzanaem kruh in dve odeji, jj. Pa v kantino po liter vina prj5a eno liro salame. Ko sem taf^e nazaj, je bil strežnik že djj ' To vem, kaj se mi je zgo-Ojj ’ sem prišel v taborišče, “N° paura!” (nič se porj.0T) in naroči v pisarni ra-bitj ’ Tekel je še, da moramo O tam: jaz, Italijan in Ro-ptj ‘ Malo postojimo in že jo 1° ahata oba, strežnik in ko-k0j0 ‘ Neki Sfiligoj raportira, Pa začne spraševati, naj-je Fabjana in ga krega, zakaj Pov j116 sbii v' zbor, ko sem mu dej ab da sem ravno prišel z je ,,1 ^ato pa Romuna, zakaj me brj . arii, ko ni imel nič opraviti ertl 2boru. Končno je vpra-itajj1*16116! če sem razumel. Po iansko sem odgovoril, da VSi cigar^akar seže v žep, mi da pest nekaj dneh odkorakamo na ko- Wst) m Pravi: “Liberta” 1918 so nas nabrali ka-dai} So rekli da nas bodo Pas domovine. Naložili so Prot*13 osebni vlak in odpeljali stalil Timu. V Rimu smo ob-N^fav za malo časa. Imeli čgk straže, zato smo pri- samo najboljše. Toda ZaVijU Mak odpeljal dalje in iju ^rcT Sredozemskemu mo-zPaŠl' °b štirih smo šhsi.1 v Genovi, se vlaku pa ledvor in se odpeljemo proti Turinu. Tam smo malo obstali, pa spet dalje proti Milanu. Od tu smo se po kratkem presledku odpeljali v Mantovo. Tam okrog so delali jarke. Meni, ki sem imel kilo, ni bilo treba težko delati; akt o tem je šel povsod z menoj. V Mantovi je bil tudi krojač, ki je imel vedno dosti za šivati. Jaz sem mu včasih malo pomagal. On je hodil v mesto delat častnikom, jaz sem pa šel samo s fanti, kadar so šlbpo ma- to je bajoneti na puškah. Na-j terijal, zlikan kot kak častnik. Ijlicjjg S edila parada po mestu, j Ko smo šli vdrugič, smo v pred-t’e Pa vPili nad nami; “Kra- | mestju dober četrt ure počivali. t'Se p 0.Tijske! Ali nam boste | Kar pride za nami nek velik strop.°Mble?” Iz tretjega nad-; gospod z lepo, mlado gospodično, Nertloa s° ženske metale na nas | staro 16 do 17 let. Gospod pove sth0 u PaPir in steklenice. Mi našemu stražarju, da bi rad z etbog) ^AaT balje, precej visoko rodi ^ ---j ^ r- Tam sta bili dve sta- avni nekim ujetnikom govoril. Vojak pravi, da je to prepovedano, Tčo 5 1 utrdbi: Bigato in Kaste- i gospod pa ne odneha in ponudi c0 ’ 80 rekli, menda proti Fran- —' 1 - ^ n'- 1 C1- in nas natrpali tako da se ta prizadevanja ne bodo veliko poznala.'Zato bo izpušnih plinov v splošnem še mnogo več. če ne bomo od- v , ločno ukrepali, moramo računati, svmca. Celo v večnem, snegu na | da bomo tedaj trikrat do štiri_ ren an iji se oncetracija svin- kra^ huje izpostavljeni svinče- časi m trializiranih dežel po vsem svetu. In že ga ni več kotička na tem našem planetu, ki bi bil še popolnoma neomadeževan od Mislim, da je potemtakem jasno, kako neupravičena je samozadovoljnost zdravstvenih oblasti. Tisti, ki posmehljivo govorijo, da so ljudje, kakršen je dr. Patterson, panikarji, se skrivajo za dimno zaveso s pisanjem, da je koncetracija svinca v krvi današnjega človeka “naravna”. Toda ni naravna! Koncentracija svinca v krvi človeka iz časov pred industrializacijo, ko je svinec prihajal v človekovo telo samo iz svinčevih spojin v zemlji, je znašala le 0,0025 delov na milijon ali 2,5 dela na milijardo! To je približno stokrat manj od današnje običajne ravni. Toda milijoni ton svinca na leto, ki ga samo v ZDA razpršijo po zraku motorna vozila, ne obvisijo v zraku. Velik del se ga spusti na tla, na rastline, na sadeže in sočivje. Temu smrtonosnemu dimu se pridružuje še dim iz topilnic svinca in drugih virov, na primer iz akumulator- vori: “Mio carissimo”. K sreči smo morali naprej. Toda dekle je izvedelo, da delam pri krojaču in mu je prineslo zame pismo in 50 lir. Pisma nisem odprl in lir nisem vzel; vse je nesel nazaj. (Dalje prihodnjič) ca giblje na okrog petskokrat višji stopnji kakor v času pred industrijsko ero. In nobenega upanja ni da bi to kdaj lahko i Največ, kar lahko! storimo, je to, da prenehamo I onečejati zrak in počakamo, da ga očisti narava sama. Nihče pa ne ve, koliko časa bo trajalo. Tudi v oceanskih globinah na severni polobli se odloži okrog 530.000 ton svinca na leto. To je štiridesetkrat več kakor v\ prejšnjih časih človekove zgodovine. nim izpušnim plinom, kakor smo danes. To bo seveda povečalo število klasičnih zastrupitev s svincem in šele tedaj se bomo morda le zganili. Toda že davno prej, preden se bodo pokazala znamenja klasičnega zastrupljanja s svincem, bodo možganske poškodbe že splošno razširjene, posebno pri otrocih. Odrasli pa bodo prikrajšani za košček življenja. Zastrupi) enj e s svincem v tem širšem pomenu bo postalo najbolj & ŽENINI IN NEVESTE! NAŠA SLOVENSKA UNIJSKA TISKA.RNA VAM TISKA KRASNA POROČNA VABILA PO JAKO ZMERNI CENI PRIDITE K NAM IN SI IZBERITE VZOREC PAPIRJA IN ČRK Ameriška Domovina 6117 Sl Ciair Avenue 431-0628 i!i H i BO DOSEGEL?. — Otrok steguje roko, da bi dosegel travnate bilke v Point Reyes National Seashore v Marin okraju v Kaliforniji, ko se pod njim razteza morsko vodovje. _ MALI OGLASI House for rent 2 bedrooms, with garage, near public transportation and shopping center. Call 486-9124 (153) MALI OGLASI Hiša naprodaj Enostanovanjska, 4 spalnice, 2 spodaj, 2 zgoraj, klet, plinski ogrev, ugodno naprodaj na 1056 E. 69 St. Obita z aluminijem. -(8,10,14 avg) INCOME BRICK: 3 suites, 1 store front, fully occupied, good return on your investment. YAKKEL REALTY 944-5440 x (w) V NAJEM tri na novo dekorirane sobe spodaj, spredaj veranda, za enega ali dve odrasli osebi. Vprašajte na 1176 E. 61 St. Apt. 3 zgoraj. x(mwf) 22070 Miller Ave. blizu E. 222 St. v Sv. Kristini fari, osem letni zidan bungalow, velik, karpetirano, zavese, humidifier, air conditioner, 2Vz garaže, zagrajeno, sodded lawn, sadje, drevesa. Kličite 261-5298 ali 531-7882. (155) Help Wanted Male or Female Help Wanted Male or Female FACTORY HELP No experience necessary to do small assembly work. Hourly rate. Apply 1530 St. Clair Ave. Mr. R. Kalbrunner. (153) Ženske ali moški Punch Press delavci Izkušeni, za lahko delo na šilo prebijalo. Podnevi, Pridite osebno ali kličite 361-8060. COLUMBIA ELECTRIC MFG. CO. 4519 Hamilton Ave. blizu St. Clair — 45 ceste _______________________(151) Help Wanted — Female Woman wanted Companion to elderly lady. f Live in. Light housekeeping. Lot in Roamin’Rock Shores in Just like home conditions. Sal- Rock Creek, Ohio. Call 942-3161, '■ary' ~~ 531-1286-ask for Stanley. -G53) — (154) Cleaning Lady T 35 hours per week. Downtown. Lot v RoamSTock Shores v Ni§hts- $2 Per hour- Experience desired. Call 781-3060. Rock Creek, Ohio. Kličite 942-3161. Vprašajte za Stanley. -G53) Lastnik prodaja Krasna zidana hiša, 3 spalnice, Bi-level. Popolnoma air-condi-tioned. Velika kuhinja, prostor za kosilo. Vgrajena peč. Odprta družinska soba. Japonski vrt zadaj. Več posebnosti. Udobni prostor pri Garfield Blvd. Garfield Heights. Visoki 30h. Za sestanek kličite 449-4400. -(153) (155) Malo stanovanje išče Priletna ženska išče 3-sobno stanovanje v slovenski naselbini. Kličite PO 1-0478. (152) Hiša naprodaj Tri spalnice, vse moderne urejeno, blizu cerkve sv. Kristine na 874 E. 210 St. (8,10 avg) Houses for sale $16,500, off E. 185 St., like new, 1 bedroom, basement. Neff Rd., Double, 6-6, excellent condition. Good price. Wickliffe ranch, 3 bedrooms, divided basement, hip roof. Euclid, brick, double 5-5, 15 yrs. old, basement. GEO. KNAUS REALTOR 819 E. 185 St. 481-9300 (8, 10 avg) Ženska ali moški dobi sobo zastonj, če bi pomagal pri bolniku samo dvakrat na dan. Tudi plača po dogovoru. Oglasite se na 1022 E. 70 St. (151) V najem Oddamo 3 sobe zgoraj, furnez, porč, klet, 1124 E. 77 St, 1 ACCURATE TYPIST To operate graphotype machine. Experience helpful, but will train. 6 to 8 hours a day. $2 an hour, 5 days a week — 391-3000. (150) Hišno delo Vse hišno delo, 5 dni na teden. Prednost ima ženska, ki živi v Waterloo okolici. 4 ure dnevno. Kličite 481-0202 -(154) Help Wanted Female KITCHEN HELP About 12 hours per week. WAITRESS Over 21, some experience for lunch hours. Fritz’s Tavern 991 E. 185 St. (153) Male Help Wahted Gradbeni delavci Izkušeni v gradnji kanalov in drugega dela pod zemljo, najmanj 3 leta izkušnje. Dobra plača in obrobne koristi. Javite se prosim na: Box 123, American Home, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio 44103. (x) Help Wanted Male SHOE REPAIRMAN To learn leather work on orthopedic and surgical braces. G. A. Guilford and Son 7420 Carnegie Ave. (155) MALE PRODUCTION WORKERS Learn a trade. Paid holidays, vacation, pension program, hospitalization. Only requirements ali 2 osebi, Slovenci imajo pred- arc: willingness to work, and nost. 361-6668- — (153) good attendance record. Apply in person. SERTA MATTRESS CO. 3630 E. 93 St. (155) St. Mary’s Parish Aluminum-sided 6-6 duplex, fully carpeted, living and dining j rooms, cheerful kitchens, lots of extras. Must see to appreciate this well cared for home. W. T. BYRNE REAL ESTATE; Typing, knowledge of Slove-261-5100 jnian. Short hours. Call 431-0628 (153) i (x) HELP W ANTED, General Office W’oik SCEIH0 URADNIŠKO MOC Ameriška Domovina išče zanesljivo uradniško moč, moškega ali žensko, z znanjem slovenščine, angleščine in tipkanja. Nastop službe takoj. Oglasite se osebno ali pismeno. AMERIŠKA DOMOVINA 6117 St. Clair Avenue Cleveland, Ohio 44103 431-0628 % RAZPOROKA ROMAN Spisal PAVEL BOURGET — Prevedel A. KALAN V ljubezni do tebe sva oba eno ... Še včeraj, ko je došlo tvoje pismo, ali hočeš vedeti, zakaj je on najbolj skrbel? Samo to je želel, da se med nami tremi hitro in za vselej konča to nespo-razumljenje .. . “Skrbi samo, da Lucien ne odide od doma in se ne vrne več nazaj,” to so njegove besede ... In ko bi ti vedel, kako te je ob vsaki priliki zagovarjal? Morda ni prav, vendar jaz ti moram vse povedati.” “On je videl osebo, s katero se hočeš poročiti in menim, da ti ni treba spominjati v kakih razmera^. Šel je na trg Francois, ker je mislil, da si žrtva intrigantke. Hotel je govoriti, ti veš, s kom in ti razumeš, zakaj? Že samo to, da je bil tam in vzrok zakaj je prišel tj e, bi ti moralo zadostovati v dokaz, kaj si ti njemu? .. . Nikdar se ni za-te toliko žrtvoval; on te je hotel rešiti na vsak način. Slučajno pa sta si mladenka in on biti teh strašnih besedi?” “Te besede niso strašne, mama, še enkrat ti povem, da so resnične! . . . Ne gre se za to, kar je bilo, gre se za to, kar je sedaj in kar pride. Misel, da sem doma odveč, je že dolgo živela v meni. Početkoma so bile to ljubosumne misli, katere sem skrival pred teboj. To ni bilo prav. Vsaj ni bila tvoja krivda, ako sem jaz trpel, ker mi ti nisi več bila kakor nekdaj. Bile so malenkosti. Ali želiš, da ti jih naštejem? Ti nisi prejela od mene nobenega pisma, ne da bi ga ne bila njemu pokazala. Kako me je to bolelo pri vojakih. .. Vsled tega sva včasih zadela skupaj z očmom. To nikakor ni bila samo njegova krivda. Imenoval sem tvojega soproga svojega očeta. On je ravnal z menoj kakor s sinom z ono oblastjo, ki določuje najmanjše podrobnosti v življenju. To mi je bilo včasih silno zoprno ... Se- stvu. .. Nespametno je bilo brez dvoma, toda ko sem ga poslušal, se nisem mogel ubraniti raznim sanjam. Gledal sem v duhu, kako bi bil živel med vama, ko bi se bile razmere tako razvijale, da bi bila ti mogla, da bi ga ne bila zapustila. Kdo ve? Njegove dobre naravne lastnosti bi se bile morda razvile? Vsaj jih je imel toliko! Te sem dobro spoznal tudi iz tega, kar so mi pripovedovali tovariši iz njegovih otroških in mladeni- te ne tožim, mati. Ti nisi imela moči, da bi čez gotovo mejo prenašala njegove napake, tudi zaradi mene ne, ker za mene se je šlo . .. Jaz ti zato ničesar ne očitam, toda bridko mi je bilo, ko sem primerjal, to kar je bilo, s tem, kar bi lahko bilo. To morda ni pravično, vendar jaz ti ponavljam, da te ne obsojam. Povem vse naravnost kakor mislim tudi pred teboj . . . Jaz te zapustim in živel bom nasprotno kakor ti misliš in želiš. Hotel sem ti pa sem pač hudoben sin, vendar ne čutim moči v sebi, da bi prišel nazaj domov, da bi sedaj zopet med vama živel — ne, tega ne morem, bil bi preveč nesrečen Lucien je govoril in Mme Dar-ras ga je srepo gledala brez solze in brez vzdiha. Bila je uničena in premagala jo je docela neizmerna bolest; vsled tolikih, bolečin ni bila zmožna nobenega odpora, kakor se to opazuje pri izrednih katastrofah. Mnogo je ških let v Ville- franche. . . Jaz | zato pojasniti vse razloge. Ni- trpela zadnja dva tedna, vedno sama pojasnila vso stvar. Ona ^ daj pa še nagromadi tako krije napravila nanj popolno dru^vičnost na mojo nevesto. Takrat gačen vtis, kakor ga je on pri- sem spoznal, da sem se varal nad čakoval. Jaz bi ne govorila res-| njegovim značajem. Posebno pa nice, če bi trdila, da je popolno me je bolelo, da si njemu prav spremenil, svoje misli glede nje. dala proti meni takrat, ko ga Vendar on pravi, da sva jo mor- jaz nisem mogel spoštovati. Nada prehitro sodila. Moraš pa ti posled in predvsem ti zadnji sam pmznati, da sva imela do- dnevi, katere sem prebil pri svo-volj zadostnih razlogov, ako sva jem pravem očetu, kamor sem se je branila. .. Toda, ako se se skoraj sramoval iti. Toda nama dokaže, da je v resnici ljubezen, s katero me je vspre-taka, kakor jo ti sodiš, ako dobi- jel, mi je spremenila moje srce. va prepričanje, da bi bila ona Spoznal sem, da se kesa. Sedeč zate dobra žena, tedaj bi tudi ob njegovi postelji in razgova-jaz kedaj mogla spremeniti o rjajoč se z njim o najvažnejših tem svoje misli. Vendar to je stvareh, poslušal sem ga, ko mi mogoče le sčasoma. Prosim te je pripovedoval spomine iz svo-torej odloga za končni odgovor. jega izgubljenega življenja. Bil in mislim, da je le pravično kar sem prepričan, da je bil on bolj-zahtevam.” j gi, nego njegovo življenje. Ne- GovoriJa je te besede, v kate- j prenehoma je žalostno govoril rih se je tako naivno kazala nje- 0 tebi, o poroki, o mojem roj-na iskrena želja braniti svojega 1 drugega soproga pred sinom1 umrlega, in iskala jev očeh Lu-' cienovih kako znamenje neodločnosti, toda ni ga našla. Njegov obraz se je celo stemnil in kakor bi zakrknil. Začetkoma ne odgo'vori ničesar; vstane in hodi po sobi semintja. Hipoma pa se vstavi pred njo, ter ji v s presekanih, pikrih. besedah hitro reče: What a lot of ten-year-olds are wearing this year. Thousands of children afflicted with Muscular Dystrophy must wear braces.1 Muscular Dystrophy destroys healthy muscle: and replaces it with useless fat. After some time the child’s muscles become so wasted that even braces will no longer support him. Later, he won’t have the strength to sit in a wheelchair. Eventually, he won’t be able to feed himself or even turn over in bed. His weakness leaves him so vulnerable to colds, pneumonia, or other complications he rarely survives maturity. Scientists are beginning to penetrate the mystery of this tragic disease. Today there is some hope for the children who must wear these braces every day. That hope lies in MDAA’s massive research program. Only your contributions keep it going. Give generously. Fight Muscular Dystrophy. Help them grow up. Muscular Dystrophy Associations of America, 1790 Broadway, New York, N.Y. 10019 “Odloga? Čemu? ... So stvari, katerih čas nič ne spremeni. Čas ne more spremeniti, da je M. Darras žalil mojo nevesto in ž njo. tpdi mene in sicer na način, ki se ne da poravnati, čas ni zabranil, da si je on lastil pravico nad teboj na moje stroške; da sem moral jaz zdoma; da si ti to pustila, da je moral iz hiše tvoj sin, zato ker v tej hiši ti nisi sama gospodar ... Da, treba, da si vse poveva, to je moja misel. Kje naj živim med tem časom, ki ga zahtevaš, kje naj. si poiščem strehe, ognjišča.. Pri vas? . .. Sedaj ? ... Nikdar, tega ne morem .,.” “Lucien,” zavpije mati, dvigne se in ga prime zai roke, “ti vendar zares ne misliš, kar govoriš ... To ni mogoče, da bi tako mislil... To ni res! ... “Žal, popolno res,” odgovori Lusien. “Kaj, popolno res,” ponovi mati. — “Ne, ni mogoče ... Mrž-nja te moti; zato si tako trd, tako nehvaležen .. . Pozabi na ta dva strašna tedna in spomni se, kako je bilo poprej. Ti ne moreš več pri nas živeti? Ah, to je preveč nehvaležnosti!... Ali mar nisi bil srečen doma?” “Da, bil sem srečen,” odgovori. “Ali te nisem ljubila? Ali si upaš reči, da te nisem?” “Da, ljubila si me!” “Ali ni bil moj mož zate toliko let najboljši prijatelj?” “Da, bil je.” “Kako si se mogel tedaj izne- Vsi ihočejo biti v ospredju, Vsi hočejo buditi pozornost Zgoraj se pet muck preriva za boljši prostor v skupini, na levi se je kuža nekam hudo “začudil” nad nečem, ko na desni piščanček stoji, kot bi bil že odrastel petelin. so ji rastle nove težave: vedno huje si je očitala svojo drugo poroko; vsem tem borbam je bila izpostavljena njena vest. Toliko pa kakor sedaj še ni trpela nikoli. To niso bile več posledice njenega dejanja, kar je videla pred seboj, to je bilo dejanje samo, katero je živo in konkretno kazala zadušena tožba sinova. V duhu in kakor v nekih živih podobah je pregledala dogodke, ki so jo privedli tako daleč. Najprej je ostavila Chambaultov dom; da ima pravico zato. Da 1 še več potrpela, da bi ne 1 ^ nasvetu svojega Pravnet’ai0y. stopnika vložila prošnje za ^ tev, ki je v obupnost tirala cienovega očeta. Med^° ^rat VO jo je prosil, naj se se en ^ [vrne k njemu. Ona pa I hotela. Pozneje ko je on I teval ne samo ločitev, . ^ js. 'razporoko, je kazala v snus ^ tih nasvetov, da temu 11 sprotuje. J a’in Levo Dixy Lee Ray ENERGIJA JE NJUN CILJ! John Love, bivši 9uver^a. Colorado, je prevzel skrb za energijo v okviru zvezne de. Predsednik Nixon ga je imenoval na to mesto, k0J tala “kriza energije” pereča. Dixy Lee Rey je no.ee ^ Atomske komisije ZDA, ki se prizadeva uporabiti afoT71 ■ silo za mirnodobske potrebe, ko je drugih virov za en jo vedno manj. James Schlesinger OBRAMBNI TAJNIK JAMES SCHLESINGER se V deva, da bi pridobil evropske zaveznike za prevzem 1 ^ veW' -----, ^ . - — — ■ 1 V ^ iVCC. rj I c* C' ga deleža pri obrambi Evrope. ZDA nosijo glavno vse od ustanovitve NATO pred več kot 25 leti. ri$' SKRBNIK — Basio, 4 leta stari babun, je s svojo tovJ1 co Jenny prevzel skrb za 6 mladih psičkov, ki so poste rote. Izgleda, da ima svoje varovance zelo rad. L.