m
Poštnina pTaSan* » notovln)
C^fsa 1 Din
'■ ii
Leto I. (VIII.), štev. 126
Maribor, pondeljek, 3. oktobra 1927	^^ “^ijF ~Sf“
izhaja razun nedelj« in praznikov vaak dan ob 16. uri Račun pri pošlnam čak. *•*. v L}»W)aai M. tl .400 meaačno. prsieman « upravi ati po poiti tO Din. doaiavija« ita dom pa 14 Din
Telefon:
Uredn. 440 Uprava 455
Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova ceeta št. 13
Ogiaai po larVa
Ogiaaa upravama turii opiaani oddaiak .Jutra" v Lfubtjani, Praiampua atto* (. 4
Pred vatnimi odločitvami
Združitev demokratov in samostojnih demokratov gotova — Tudi Radič stopi s svolmi poslanci v Demokratsko Zaiednico
BEOGRAD, 3. oktobra. Vsled bližajoče se prve skupščinske seje vlada v političnem življenju prav živahno gibanje. Poslanci so že zbrani skoro polnoštevilno in v klubih se vrše posvetovanja glede taktike v novi skupščini- Ministrski predsednik Vukičevič je sprejel danes Aco Stanojeviča in poslance dr. Periča, Mišo Trifunoviča in Ilijo Mihailoviča, s katerimi se je razgovarjal o Popoldanski klubovi seji. Vukičevič namerava kandidirati za predsednika kluba.
Vsekakor je današnji dan odločilne važnosti za bodoče politične dogodke. Ob 9. dopoldne so imeli v Beogradu navzoči demokratski ministri in poslanci dveurno selo. Liuba Davidovič ie v daljšem govoru poudarjal potrebo edinosti v stranki, nakar ie podal dr. Marinkovič sliko težavnega položaia, v katerem se nahaja država in ie pojasnil razloge, bi so bili merodaini za vstnn demokratske stranke v vla^o. V svojih nadalinih fevaianjih ie naglašla potrebo reform na Političnem in gospodarskem polju, ka-bor tudi, da se brez sodelovanja in skle-Pa kluba ne sme ničesar ukreniti. Na konferenci se 'je razpravljalo tudi o Vprašanju volitve skupščinskega pred-
sedništva in zastopnikov kluba v verifikacijskem odboru. Definitivna lista -e določi sporazumno z muslimani.
Veliko pozornost ie vzbudilo tudi dejstvo, da se v demokratskem klubu že imenujejo delegati za pogajanja s samo stoinimi demokrati glede zopet združitve obeh skupin. V to sta bila določena Ko-sta Timotijevič in dr. Ribar. Prvi je že
Krasna zmaga naprednjakov
v Ljubljani
Pri včera'šn ih občinskih volitvah dosegli demokrati skoro
absolutno večino
Maribor, 3. oktobra.
Bela napredna 1 bljana slavi danes že svojo tretjo leto ijo zmago. Po letih zablod in težkih preizkušenj, ko je vihrala nad njo zastava reakcije, se je letos vzdramila in v treh mogočnih sunkih vrgla raz sebe dušeči jarem
stopil danes s Pribičevičem v stike in , reakdje< nasi,ja m poiitične gnusobe ga prosil imenom svojega k.uba, mu tudi Prw.. M inniiar{a ci ;P |7Voievab on določi delegate, da se sestavijo mo-
dalitete glede združitve obe' frakcij.
Splošno se v demokratskih vrstah poudari?, da gre pri tem le za formalna nosvetovanja, Ker e fu/iJa obeh kril že sklenienn stvar in so se dosedanja po-ga'ania končala s pon ,nim uspehom. — Dejanska združitev bi se imein izvršiti še m ed sestankom nm e skupščine.
Za 17. uro so sklican* skoro vsi osta.i klubi k sejam, da se konstituirajo 7a jutri ie napovedan prihod Stiepana Padi-
Prvič 23. januarja ko si je izvojevala večino naprednih poslancev v oblastno skupščino, drugič 11. septembra, ko je vrgla ob tla dr. Korošca in tretjič včeraj pri občinskih volitvah, ko si je napredna Ljubljana priborila skoro absolutno večino nad vsemi drugimi strankami, ki so vse šle v prvi vrsti v boj proti naprednemu bloku. Napredna lista izkazuje ogromno relativno večino napratn vsem drugim listam, klerikalci pa so zaostali za njo za več kot 1000 glasov. Število na-
ča. Govori se, da bodo nedavno pričeta prednih glasov je poraslo pri včeraj-
poga.fan.in gledi vstopa Hrvatske sel j i-čke stranke v Demokratsko Zaiednico že jutri korč«ia, s čemer bi tvorila ta skupini poslancev kompaktno enoto in bi lahko prevzn a r sv( 'C roke tudi vladna nesle
Mariborska oorota
Pod težkim sumom dvakratnega požiga — Oorostllna
razsodba
Maribor, dne 3. oktobra.
V Črni je nastal dne 20. aprila dopoldne v poslopjih Marije Stanc, mladoletne hčerke umrle posestnice Marije Stanc, ki se io po prevratu poročila z ru-dariem Rudolfom Stanetom, na čuden način kar dvakrat požar. Marij? Stane io izročila v svoji oporoki gospodarstvo do polnoletnosti hčerke Marije svoji sestri Heleni Mlinarjevi. Za svoiega moža Pa io določila le toliko, da im? pravico stanovanja v madmi sobici do smrti
na i i.dstrešhj ogenj, ker si neka na en: nica nn podstrešni večkrat sveti. Degnr m k nadai’e da ie obdolženi ž1 vel v
preživljati pa se mora sam, dokler ie |"p večkrat izrazil bojazen, da ho nasbl zdrav. Le če zboli, -lobi nri ličprk, lira-*to s postrežbo- Ako pa bi delal prepir v hiši, se mu sme tudi stanovanje takoj odpovedati. Naravno, da obtoženi Rudolf Stane s takšno oporoko ni mogel biti posebno zadovoljen.
Dno 20. aprila dopoldne na le nepričakovano nastal požar na podsWš:u domačega poslopja, ki ie povzročil znat-
ie S^d0' K(>mai 80 ta OKCn’ 'ovadi1, se druHZ Cno Ur° P°lnv’l nožar zopet na
tet ■>* *•*?«•
sr.jih volitvah napram skupščinskim dne 11. septembra skoro za 300 glasov.
Napredni Slovenci Maribora in cele mariborske oblasti se veselimo velikega uspeha bele napredne Ljubljane iz dveh vidikov: prvič, ker vkljub temu. da smo bili in ostanemo tudi še vnaprej najodločnejši borci za obstoj, razvoj in napredek naše mariborske oblasti in Maribora kot njenega središča.
smatramo LiubHano še vedno za j svoio kulturno in gospodarsko matico,
za center slovenskega duševnega in gospodarskega življenja. Veselimo se vsakega uspeha naše bele Ljubljane: radi pohitimo tia na velesejme, da si i ogledamo manifestacijo naše slovenske gospodarske sile: svoje sinove iz cele Slovenije pošiljamo na naš najširši kulturni zavod, na ljubljansko vseučilišče, in z Ljubiiano vsikdar odločno dvignemo svoj glas. ako se pojavijo reakcijonarna stremljenja, da bi nam zavod okrnila. Dasi Ljubljana ni in tudi ne bo več upravno-politični center (Slovenije, pa nam ostane vendarle večnem prepiru s svoio ženo. ki ga zatr (center našega kulturnega razvoja in tjdi ni hoteln vzeti na soposest ga ■>} razmaha naših gospodarskih sil, ka-
političnem centru Slovenije, naše vroče čestitke!
V naslednjem podajamo rezultat volitev :
Volilnih upravičencev je bilo 14.546, glasovalo pa je 10.432 volilcev in so dobili: Slovenska ljudska stranka 3864 glasov in 19 mandatov; socijalisti 537 (2), Napredni blok 4879 (23), radikali 513 (2), komunisti 392 (2), Neodvisna gospodarska skupina (dr. Gregorič) 247 glasov in 1 mandat.
Klerikalci so dobili svoj 19. mandat z ostankom, ker so imeli z radikali vezano listo. Na ta način so bili socijalisti prikrajšani za en mandat.
Razmerje pri skupščinskih volitvah, dne 11. septembra je bilo sledeče: Klerikalci skupno z radikali 4581, demokrati 4608, socijalisti 438 in komunisti 478 glasov. Pri občinskih volitvah so torej napredovali: demokrati za 275 in socijalisti za 99 glasov: klerikalci skupno z radikali so nazadovali za 204 in komunisti za 86 glasov.
Še k spovedi in obhaiilu in dvakrat k
maš' nat-, pa domov v sv v j sob*. Ob tl), dop. jp prvi sam zakričal, da gori, Nama to, Ja se nahuej prepričal, k ie gori, pa Je «'ekel proč po aparat za fl-dušeme ogiba P-iznal pa le pot'm, da r-i v. bj nobenega plamenu :n nobenega dima, temveč da ie s1 Da’ ie pekarne v strehi. Tndi pn drugem požaru se ie ob-n?š:.;’ zelo sumljivo. Ljudem se e zdpv i<nkor da h oče preprečiti uduše r-> o.gn-a Tudi k nek? priča povedala, la ie Sta
položen, "v? *	da	io bil	-»tren’
sveče in lih ^ ie na,krže postavj do tal, se je ra^'',.^0 so zgorelo sveče takoj osumili kot J ?ROni- Orožniki s0 Marije Stanetov«, n'Lc nmo*a pokojno Je imel soho poleK bRu,° "	ki
Čelo goreti.	onn>	klor	lc za.
Da prikrije svoj namen JP ^ ,
StRI,.- te 5a,„ i,,,,,,.
KINO UNION	A
končno popolnoma izkUuč'la od ded-Ščino.
Iviidolf Stane ie odločno tajil kr vdo ir izfavll. da so mu priče sovražne.
Dnnnšnii norotnt razpravi 'e predsedoval dss. Dev z votnntoma dss. dr. Senjorjem in okr. sodnikom Kramerjem. Zapisnikar avskultant Logar. Državni nravdnik dr Hoinik, zagovornik dr. Žnuderl. Zaslišanih ie bilo 13 prič. Vse so razbremenjevale obtoženca potrjujoč, da je ves čas gašenja pridno sodeloval in pomagal gasilcem, da se eduši ogeni-Edino stavbeno vprašanje, ali je Rudolf Stane krv hudodelstva požiga, so porotniki z 11 glasovi zanikali, nakar je bil obtoženec oproščen.
Satno že dQ srede;
■	■■■	|	a	-	—	Telefon	št,	329.
Indijski srobni spomenik
a Uda 12	tk.L‘7mZZ’d J*
delo, ki * predvaja
Mavadn«	----D , v. • zn<itijikrat v Mariboru.
cenp* Poskrbite s. vstopnice v nredorodaiil
Navadne cene.
kor je bil in jc še danes Gradec za nemške alpske dežele.
Drugič — in pred vsem — pa nam je Ljubljana center naprednega slovenskega političnega gibanja, čeprav se je tudi naša strankina organizacija iz taktičnih razlogov prilagodila upravno-politični razdelitvi Slovenije v dvoje oblasti. Baš zato smo tudi mi v Mariboru in v celi naši oblasti tako bridko občutili tekom minolih dveh let sramoto, da je zastopal belo Ljubljano v narodni skupščini dr. Korošec, mož, ki smo o niem tudi mi naprednjaki nekoč imeli svetlejše pojme, ki se je pa izkazal kot prototip najgr-šega reakcijonarja in političnega demagoga. Zato smo z veseljem pozdravili njegov padec U. septembra in ni bilo to naše veselje nič manjše, kakor ono, ki smo je občutili nad našim uspehom v mariborskem volilnem okrožju.
Z veseljem in ponosno beležimo zato tudi mi naprednjaki mariborske oblasti mogočni podvig napredne misli v Ljubljani in izrekamo našim tovarišem v našem ki'b',rriP,T’	in
Smuk
S hitrimi koraki se bliža zima. Za onega, ki je ne pozna, zelo nesimpatičen, za njene poznavalce pa brez dvoma najlepši čas. Ah' obstoji mogoče vsa ta lepota v blatnih mestnih cestah, mokrih čevljih in meglenih dnevih. Gotovo ne! Kajti zimo poznamo tudi s popolnoma druge strani; s strani veselja, radosti in zdravja za vsakega, ki jo razume in pravilno uživa njene krasote. S strani zimskega športa, pred vsem smučanja. Ali ste že mogoče videli kakega smučarja, ki bi se vračal žalosten in slabe volje s svoje ture; ali ni vsakomur sijalo iz oči veselje, iz vsega telesa zdravje? Smučke pa so, ki nam ljudem posredujejo lepote zimske narave. —
Kdor torej želi zdravja in veselja, ta se naj smuča. Ce smatra sebe za prestarega, pa naj pusti svoje otroke s smučmi v novi zimski svet. Ravno za mladino je smučanje neobhodno potrebno.
Seveda bi se vdal vsak popolnoma napačni misli, kdor bi menil, da je smučanje monopol moškega spola. Baš za ženski spol je smučanje neprecenljive vrednosti. Današnja ženska mladina pozna žal samo plese, šminkanje in slično, dočim ji je obširno kraljestvo narave iif lepote popolnoma tuje.
Seveda je navadno ženska sama preslaba in se mora opirati na moškega. In tega se pred vsem boje skrbni starši. Toda v tem oziru so lahko popolnoma brez skrbi. Nikjer se namreč ne bo razvilo bolj neprisiljeno občevanje med mladim ženskim in moškim spolom in ker se bo mladenič čutil na tem polju^ močnejšega, se bo ravno tukaj naučil pravega vitežkega obnašanja proti nežnemu spolu. Tu ne bo mestnega takozvanega »kavalirstva«, ampak samo pravo vzvišeno prijateljstvo.
V smučanju se bomo našli spet vsi, ki smo se zgubili v vrtincu mestnih zabav, ki nam ne prijajo In iz katerih se hočemo rešiti na smučih k soln-
X-l„,	„f--
Naše neodrešene pokrajine
UreJenja gospodarskih vprašani seje lotil fašizem, pa zakaj? Fašistični »II Popolo di Trieste« piše o tej stvari tole: »Med Slovenci se je še do zadnjega časa goiilo prepričanje, da ie italijansko gospodarstvo v Julijski Krajini le začasno in da zato treba vstrajati v narodni obrambi. To prepričanje je netil zlasti onostranski tisk s kar naineverjetnišimi dokazi in celo tudi s poveličevanjem iu-goslovenske vojske. Mnogo se izkorišča v to svrho gospodarski položaj Trsta, ki se opisuje skrajno črnogledo, češ, Trst mora propasti pod Italijo, ker nima zaledja, a živeti bi mogel le s pomočio iugoslovenskega prometa in mora torej postati ju gosi o venski. Stvar se 3e sedaj izpremenila, ko se je fašizem lotil tudi urejevanja gospodarskih vprašani in tako pokazal, da ni ne duha in ne sluha o propadanju, temveč da Italiia z vso vnemo skrbi tudi za te kraie«... Tržaški promet; pada, Tržačani pa bi radi dosegli predvojno višino. O gospodarskih vprašanjih res pišejo in razpravljajo fašisti ali izvajanja vprašanj ni nikjer in ga tudi ne bo. Denar prihaia iz Rima v Julijsko Krajino le v strategične svrhe, drugače je kolonija, v kateri se prav brezobzirno pobirajo davščine.
Sijajne kupčije dela v Trstu regni-Eolska mlekarna »Soresinese«. Ko je pričela, so mislili, da ne bo mogla vzdržati, češ, sai ie v okolici Trsta toliko mleka in sira. Mlekarna napreduje v vedno večjo škodo domačih mlekarn. Prodaja svoje mleko, njeni mlečni izdelki se hitro razpečavajo in sedaj so otvorili prodajalno sira, katero Tržačani kar oblegajo. Na pridobitem polju se uveljavljajo regniikoli za domačine vedno opas-nejše.
Da Istra napreduje, trdi tržaški »Pic-colo«. Kliub vsem neugodnostim pokrajina napreduje... Ali se mu blede? Letošnja suša ie uničila skoro vse pridelke Iti sami fašistični voditelji pripovedujejo ministrom v Rimu, da je gospodarsko stanje v deželi obupno in da kmet ne more nikamor naprej, a-ko ne bo prav Izdatne pomoči iz rok vlade. Ni vodovo-
dov, ni vodnjakov, ceste so razbite in zanemarjene. Po 10 do 20 km daleč hodijo po vodo! »Piccolo« je tožil te dni tudi, da ie Avstrija zanemarjala istro. Deželno upravo so imeli v rokah Italijani in povsodb kjer so v Primorju gospodarili oni, se kažeio sedaj strašne posledice njihove nesposobnosti. Istra se upravlja kot kolonija! Tako ie vskliknil pred par leti eden prvih fašističnih veljakov v Istri. To ie res in tako ostane. Sedaj moleduieio istrski zastopniki po Riftm za podporo in pomoč. V ministrstvih »študirajo« istrski problem. Konec vsega študiranja bo, da bo Istra še bolj nazadovala in le tak nespameten list, kakor ie »Piccolo«, bo trdil, da napreduje iti prospeva.
Nad raznarodovanjem Italijanov v Tunisu s strani francoske oblasti se ie bridko pritoževal te dni tržaški »Piccolo«. Nekj italijanski priseljenec .ie stopil v francosko državno službo, svojega sina pa ie hotel poslati v italijansko armado odslužit vo;aška le:a. Francoska oblast ga je zavrnba rekoč, da ie fant francoski državljan. »Piccolo« izvaja, da je lahko na tak način iemati narodnost onemu, ki se ne more braniti-List govori o križevem potu Italijanov v Tunisu... Raznarodovanje Jugoslove-nov v Primorju in njihov križev pot, to je po »Piccolovih« možganih pravično in sveto delo fašistične Italije-
Iz Koroške. Na Bistrici v Rožu so zborovali hakenkreuzlerji. Vabljeni so bili »deutsche Arbeiter und deutsche Bauera«. Ker pa takih ni, ni bilo skoro nobene udeležbe. Predstavnik zborovanja čistokrvni Nemec Pospišil le radi tega kar divjal. Lepake za shod so imeli iz rajha. — Na Koroškem so se mudili zastopniki društva za varstvo gradov iz Nemčije. Namestnik deželnega glavarja Leer jim je zatrdil, da ima dokumente, po katerih .:e dokazano, da ni bil na Koroškem samo viteški in meščanski sloi >:e od hekdai nemški ampak vse javno življenje je bilo nemški... Mož dela čast svojemu priimku. Prazne so njegovo trditve pred zgodovino Koroške.
Tovariši abituriienti!
V prihodnjih dneh Vas l>o sprejela univerza pod svoj krov. Posvetili se boste študiju na vseučilišču, posečali predavalnice, seminarske dvorane in institute. Toda kmalu boste spoznali, da univerza ne nudi vsega, kar zahteva življenje od Vas. Zahrepeneli boste po or-ganizaieji. Kulturna akademska društva Vas bodo seznanila z najrazličnejšimi problemi in vprašanji moderne dobe; pa tudi vsak posameznik naj ustvarja novo in boljše.
Na čelu vseh naprednih akademskih organizacij je iugosl. akademsko društvo »Triglav«. V niem l»osto našli idealne akademike, ki Vavd bodo vedno kabali pravo, odkritosrčno pot in Vam dajali smernice za Vaše bodoče delovanje. Pod njenim okriljem boste razpravljali o vseh najaktualnejših vprašanjih, ki trkalo na vrata naše dobe ter zahtevajo primerno rešitve. Gojili boste pravo družabnost, ki jo danes tako pogosto pogrešamo v javnem življenju.
Akademiki novinci! Jugosl. akademsko društvo »Triglav« Vas vabi pori svoj krov, da postanete borci za jugoslovansko napredno misel na zagrebški univerzi. Pojasnila o univerzitetnem študiiu (mskripcija Je podaljšana do 15. okt.), akademskem življenju sploh ter vstopu v društvo so dobijo v tainištvu J. A. D-»Triglav« v Zagrebu, Radmčki dol št. 3«. Za J. A. D. »Triglav« v Zagrebu; Lado Terše, a gr.
Kino Apolo. Ne zamudite v pondelJek
zadnjikrat
VSTAJENJE
Od torka naprej sijaina veseloigra
Ljubavni ekspres
Ossi Oswalda, Willy Fritsch, Jenny Jugo, E. Hoffmanu, Liliotn Hall-Davis Henry Bender.	£
Prazna stanovania
Stanovanjsko sodišče v Mariboru razpisuje oddajo sledečih praznih stanovanj: 1. Trg svobodo 3 H, 3 sobe, kuhinja in pritiklino od stranke Martin Gašper. 2. Tržaška cesta 53 h, 3 sobe, kuhinja in pritikline od stranke Nikola Kosič. 3. Slovenska ulica 6 na dvorišču, 1 soba, kuhinia in pritikline od stranke Frančiška Gede- 4. Strossmajerieva ul, št. 10, pritličje-dvorišče, 1 soba s štedilnikom od stranke Marija Weingerl. 5. Pobrežje, Drevoredna ulica 14, 1 soba. kuhinja in pritikline od stranke Pav?! Lederer. 6- Studenci, Krpanova ulica 31, podstrešje 1 soba, kuhinja in pritikline od stranke Josip Permoscr. 7. Kamnica 39, 1 soba s štedilnikom od stranke Fr. Polančič. 9. Kamnica 39, 1 soba, kuhinia in pritikline od stranke Josip Vek. !fl. Studenci, Zrinskega ulica 9, pritličje, 1 soba s štedilnikom od stranke Alrvzii Stiber. 11. Prešernova ulica 34, pritličje, 3 sobe, kuhinja in pritikline od stranke Marije Kaučič. 12. Vetrinjska ulica >2, dvorišče, 1 soba s premakljivim štedilnikom od stranke Ferdinand Krebs. 13. Radvanje, Zg. Radvanjska cesta 65, 1 soba s štedilnikom od stranke Antona Narat. 14. Pobrežje, Zrkovska cesta št. 27, 1 soba, kuhinja in pritikline od stran ke Ivan Kac. 15. Pekel pri Poljčanah 44. 2 sobi, kuhin.ia in pritikline od stranke Franio Haber. — Prošnje za dodelitev teh stanovanj je vložiti najkasneje do četrtka, 6- oktobra dopoldne.
Mariborski	in
Ogromna nagrada za najboljšo slnfonljo.
Iz Berlina poročajo, da Je nemški zvezi muzikov uspelo, da ie ameriška tvrdka, ki ie razpisala ogromno nagrado 200.000 Dolarjev (10 milijonov dinarjev) zn komponista, ki.ho dokončal Schuber tovo nesmrtno H-moll-simfoniio, da ie razpis izpremenila v toliko, da dobi nagrado oni komponist, ki bo komponiral najboljšo simfonik), katere dinamika eo bo najbolj približala Schubertovi.
Veliki župan
dr. Fran Schaubach je danes nastopil daljši dopust. Nadomestuje ga dvorni svetnik dr. Leon Stare. —
Gospodarsko in Politično društvo za II. okraj
ima v torek dne 4. t. m, ob 20- uri v tajništvu SDS Cankarjeva uL 1 seio širšega odbora Na dnevnem redu je razgovor o pripravah za predstoječe občinske volitve. Odborniki se i trivaio, da se seje zanesljivo in točno udeležijo.
Na naslov varnostne oblasti.
V bivši dragonski vojašnici — Jezdar-ska ujica št, 8 — stanujoči slaščičar Ivan Tomovič jo opazil v stropu svoiega stanovanja sumliive razpoke. Poklical je v soboto okrog poldneva zidarskega mojstra, ki ie ukrenil takojšnjo izpraznitev dotičnega dela stanovanja. Strop se je že po preteku par ur res podal, ker je tramovje preperelo. Stavba, last Sla-venske banke, je v slabem stanju in Ogro ža življenie stanovalcev. Pravega gospo darja, ki bi se pobrigal vsaj za najnujnejša popravila, stavba danes nima, ker je razglašen nad imetjem lastnice kon-kurz. Je to raj dolžnost varnostne oblasti, da takoj odstrani vse, kar bi ogrože-valo zdravje in življenje velikega števila prebivalcev te stavbe. —
Umrl ie
danes oh pol emh čfkuri zakebnik Jakob Knupleš. Pokopali ga bodo v sredo ob 3. uri popoldne na mestnem pokopališču.
Občinstvu na znanje.
Da se nudi tujecem ter v obče potujočemu občinstvu povodom bivanja v naših krajih kar največ udobnosti, sprejema Tuisko-prometna zveza v Mariboru vse pritožbe, ki se nanašajo na nedo-statke, ki bi mogli ovirati razvoj tujskega prometa. V ta namen je vsakemu na razpolago v tujsko-prometni pisarni v Mariboru, Aleksandrova cesta 35, osebna pritožna knjiga, v katero se vpišejo eventuelne pritožbe in podložijo s konkretnimi podatki, da more Tuisko-pro-metna zveza na podlagi istih nedostat-ke s primernimi ukrepi odpraviti. — Saša Popov si ie izbral za svoj koncert, ki se bo vršil v petek v Unionu, posebno zanimiv iti bogat vzpored. katerega priobčimo prihodnje dni. Priporočamo pravočasno rezerviranje prostorov. Vstopnina: sedeži 25—8 Din, stojišče 5 Din. dijaki 2 Din. Predprodaja pri gg. Brišnikovi in Hoferiu- —
Sestanek zimsko-sportnega odseka SPD.
V sredo, dne 5. oktobra se bo vršil ob 8. zvečer v posebni sobi restavracije »Vinski hram« v Vetrinjski ulici sestanek zimsko-špoa-tnega odseka Slovenskega planinskega društva v Mariboru. Ker se bo na sestanku razpravljalo pred vsem o skupni nabavi smučarske opreme, so vabljeni vsi člani ter prijatelji zimskega športa, k: bi k novo ustanovljenem zimsko-sportnemu odseku SPD pristopili kot člani, da se sestanka zanesljivo udeleže. Za odbornike udeležba obvezna. Nove člane sprejema načelnik odseka dr. Janko Orožen, v prostorih Prve hrvatske štcdionice, Gosposka ulica 24. —
Maribor v slikah.
Pravkar ie izšel že napovedani album razglednic Maribora, katere je založila I'ujsko-prometna zveza za mariborsko oblast. Razglednico so prav posrečen ba-krotisk, posnetki imajo okusne okvirje, motiv] so srečno izbrani. Mariborska javnost bo gotovo s to izdajo prijetno iznenadena ter,bo pridno segala po o-kusnih razglednicah. Ker se bo porabil dobiček iz teh razglednic za pospeševanje tujskega prometa v Mariboru in o-kolici, se občinstvu še posebej priporoča, da zahteva povsod razglednice, izdane od Tuisko-prometne 7,veze, ker se s tem podpirajo lepa stremljenja te organizacije- V nadrobni proda ji stanejo razglednice po 1 Din, razprodajalcem so izda-valo razglednico v tuisko-prometnl pisarni v Mariboru, Aleksandrova cesta, 35, po znatno znižani cn-gros-coni. — Orluna Maribor otvori v Narodnem domu plesno šolo 8. oktobra ob 20. uri. Prijave sprejema
Gledališki reoertear
Četrtek, 6. oktobra ob 20. uri »Revizor«. Premijera. Otvoritvena predstava-
Petek, 7. oktobra. Zaprto.
Sobota, 8. oktobra ob 20. uri »Revizof« ab. B.
Nedelja 9. oktobra ob 20- uri »Bajadera«« Preniiiera.
Otvoritev gledališke sezone v Man«
boru. V četrtek, 6. oktobra se otvoij nova gledališka sezona z Gogoljevo klasično komedijo »Revizor«. Pri* glasbena premiiera bo v nedeljo, 9. okt Vprizori se operetni šlager, Kalmanova •Bajadera«.
Učiteljsko društvo za mariborski šolski okraj
ne zboruje 8. t. m- temveč v soboto !5.( trn. temveč v soboto 15. t n v kazinski d-o-ao. te to na prošnie pedagoškega krožka v Mariboru. —
Zavarovani člani Okrožnega urada 78 zavarovanje delavcev,
ki bivajo v okolišu mariborske ekspoziture, naj vsa vprašanja in reklamaciji ki se tičejo dajatev (zdravljenja, izplačila hranarine, porodni ne itd.) predlože najprej ekspozituri v Mariboru, ki more v vsakem slučaju naihiireie odpomoči. Ni pa v nobenem slučaju zabcanjeno, d* se vsak član ob doumuevani potrebi 0» brne vsak čas lahko tudi na Orožni Tirad za zavarovanje delavcev v Ljubljani. —
Glasovir za koncert slavnega virtuoz* Rubinsteina,
ki bo v sredo dne 5. oktobra ob 20. uti v veliki Goizovi dvorani, bo znamke Lauberger-Gloss ter pride nalašč v ta namen iz inozemstva. Popolnoma nič u® pretiravamo, ako trdimo, da Maribor tako sijajnega klavirskega umetnika ni še slišal in neizmerna škoda bi bila, ako dvorana ne bi bila nabito polna. —’ Vstopnice, v kolikor niso abonirane, se dobe v predprodaji v trgovinah gg. Zlate Brišnik in Josipa Hofer. —
Društvo jug. akademikov v Maribora.
Na XXI. rednem občnem zboru, ki s® .ie vršil dno 28. sept., se ,ic konstituiral odbor sledeče:	Predsednik:	Spindle1-
Metod, med.; podpredsednik: Vodeb Miro, telim; tajnik:	Glusič Anton, med.;
blagajnik: Branko Lukman, ined.; knjižničar: Derenčkn Franjo, iur.; arh. in gosp.: Weiss Hugon, telim; revizorja: Šorli Alda, iur. in Soršak Zmago, tehn.
Pretep in tatvina v gostilni.
V soboto zvečer so se delavci, ki sd popivali v gostilni »Zlati konj« sporekli in končno tudi spoprijeli. Med pretepom je bil zidar France K. iz Ljutomera vržen na ulico, pri čemer ie izgubil listnico s 680 Din, katere sta našla cigan U-dorovič in zagorski krošnjar Jug. Z denarjem sta pobegnila v sosednjo gostilno, kjer iu je zalotila roka pravice. Oba sta tatvino tajila. Pri telesni preiskavi pa so našli denar za Jugovo srajco- P" ročen bo sodišču. —
‘hišnik. K obilni udeležbi vabi odbor. —
Prijet tat.	.
Včerai ie obmejna policija arePra a 28letnega Ivana Žolnirja, ki io hotel Pr<v koračiti avstrijsko mejo brez potnega lista. Koma) so ga privedli v zapoge, pa se je ugotovilo da se ie hote1 umakniti zasledovanju radi tatvine, ki je izvršil pa svojem domu. Staričem, ki pr®' bivajo v Žalcu v Savinjski dolini, i® ukradel 27 tisoč Din in hotel z mastnim plenom pobegniti v inozemstvo, toda oblasti so ga pravočasno izsledile in Ka izročile okrajnemu glavarstvu v Celju-
Nesrečna vožnja.
Posestnica Marija Kril iz Spodnjih Hoč, stnra 71 let se je ponesrečila. k° v soboto popoldne vozila pridelke svo« jega polja domov. Ker se jiJe krl 0 0 “ silo na voz, je pndln tako nesrečno, a si jo zlomila desno roko. —■ . Polomljena lestvica — zlomil«*« r°ka.
Mladi mizarski pomoČ^k Rm" Špindler iz Novo vasi ie pri M^nču na Bet-navski cesti postavljal uto- Kor jc bila \cstva na kateri je stol, p^P^rela, so .ie zlomil klin is delavec io P*del tako ne* srečno, da 4 1» zlomil desno Mko.
V MarfSortr. ITn* X-X-
VarffiorsfiT V E C C P N f tf Tufra.
Šfran 3.
Stoletnica aluminija
Lahko srebro — Od pripovedke do resnice
Ko se pri nas v vsaki drugi kuhinji gotovo rabi aluminijeva posoda, bo le redko komu znano, da ima aluminij komaj lOOletnico svojega odkritja in da daje posebno dober primer silno naglega razvoja nove dobe. Po pripovedkah je bil aluminij znan že v starorimskih časih. Ena od teh pripovedk pripoveduje, da je k cesarju Augustu prinesel neki mož kos srebrno bleščeče kovine. »To srebro« — je dejal, »se v velikanskih množinah lahko pridobi iz ilovice. V ilovici je skrito in se prav lahko obudi k življenju. Naš rimski državni zaklad se lahko s to vrsto srebra neizmerno obogati.«
Cesar je razmišljal. Potem je pa vprašal moža, če ve še kdo razen njega o tem odkritju. Mož je zanikal. »edaj ga je pa dal cesar usmrtiti, ker sc je bal popolnega propada srebrne vrednosti, če bi se navadna glina in ilovica dala spreminjati v plemenito kovino.
S tem metalurgom so izginile prve sledi aluminija. Iz poznejših časov je mnogo pismenih izročil in zapuščin o »lahkem srebru«. Vse, kar se pod tem imenom navaja, se strinja s svojinami današnjega aluminija. Že to, da se od rimskih časov sem govori o neki vrsti srebra, ki bi se dal dobiti iz navadne gline, je dokaz, da so naši pred-nihi od prastarih časov sem temeljito raziskovali naravo brez pomoči, ka-koršne imamo mi danes. Ker so iz starih dob ostali zapiski o lahkem srebru iz gline, je gotovo, da so že nekdaj poznali primitivna sredstva, s katerimi bi se lahko pridobival današnji a-luminij iz dobre dvanajstine celokupne zemeljske skorje.
V smeri današnje znanosti je pa ravno pred sto leti uspelo nemškemu kemiku Wohlerju pridobivanje aluminija v malih drobtinicah na ta način, da je kloraluminij s kalijem reduciral. Od teh znanstveno znamenitih posku-
sov je pa trajalo blizu 30 let do začetka tovarniškega pridobivanja aluminija. Potom elektrolize sta 1. 1854. začela pridobivati aluminij kemika Bunsen in Deville in 1. 1855. je bil na pariški razstavi že razstavljen poln voziček »srebra« iz ilovice. To »srebro«, pridobljeno v kemičnih laboratorijih, so obiskovalci razstave gledali z velikanskim začudenjem in zanimanjem.
Busenovi poskusi so pa privedli do tega, da se je napredek elektrike začel udejstvovati v svrho pridobivanja nove kovine. Prve poskuse so napravila električna podjetja v Švici, ki so razpolagala z največjo in najcenejšo vodno silo.
Prvi aluminij so kupovali samo kot rariteto, ker je bil silno drag. Kilogram aluminija je 1. 1856. stal približno 5 tisoč dinarjev, 20 let pozneje je radi uspešnih poskusov in vedno cenejše pridobitve padel na eno četrtino in 1. 1896. je bila njegova produkcija že tako daleč, da je stal kilogram komaj 20 do 30 dinarjev današnje valute. Danes se na leto producira že preko 200 tisoč ton. Za produkcijo ie potrebna dvojna vrsta kamenja in sicer kriolita in bauksita. Prva vrsta se nahaja v velikanskih množinah in leto drugače siromašno deželo v rudar-gah v Grenlandiji, kar je povzdignilo skem oziru na visoko stopnjo, druga vrsta je pa najbolj zastopana v Dalmaciji, Franciji in na Madžarskem. Industrija z aluminijem pa še kot poprej najboljše uspeva v deželah, ki imajo poceni mogočne vodne sile. To so v prvi vrsti Švica, Norveška in severna Amerika.
Iz tega tako naglega razvoja se da sklepati, da bo aluminij, ki se je pred sto leti znašel kot maihna krogliica v retorti učenjaka-kemika. še močnejše razvil in da bodo tudi razne druge težke kovine s časom nadomestili razni lahki nadomestki.
Spori
Originalno izražanje veselja z avto-hupami.
Ob prihodu ameriških legijonarjev so se pariški trgovci nadejali dobrih kupčij. Vsi, razen trgovcev z avtomobilskimi potrebščinami. Toda zgodilo se je, da so vsi razen njih imeli od o-biska bore malo. Amerikanci so prišli na originalno idejo in pokupili po Parizu vse avtomobilske hupe — naj-pripravnejše sredstvo za izražanje veseha in zadovoljstva. V veliki dvorani Trocadcra, kjer se je vršil svečan banket, katerega sc je udeležilo 1500 ameriških legijonarjev, je svečanostim dvorana odmevala v jeku av tomobilskih hup vseh tonov in sistemov. Tako se namreč Amerikanci »zabavajo« tudi doma. Tako so edino trgovci avtomobilskih potrebščin dobro zaslužili, kajti avtomobilske trobente za »veselje« so dražje od navadnih, razen tega pa so hilc plačane tudi v dolarjih.
Strahopetni toreador.
V Badajozu. malem španskem mestecu, so se minulo nedeljo vršile bikoborbe. Dobra reklama je privabila v areno številne gledalec, ki so ne-ItrrPn<m pri^akovali pričetka krvave bj '°readorja pa je v trcnotku, ko tak ctl71?™!. sp°Pasti z bikom, navdal Gledalci*	Pobegnil iz arene.
reditelii n? Se	razburjati,	pri-
reditelji pa so bili v resni zadregi kajti razburjenje sr	,	za.ure;7'
Sati ie bilo n," d psovV™w d,
Me. V kritičnem ^rcnutkU' pa *je Toči v areno predsednik pri?cd»vcno-ga odbora in sc pričel boriti 7 besno živaljo. Na splošno Prese^čenie sc ie neizurjeni amater spretno boril z bikom in ga po kratki borbi mojstersko nabodel na meč.
40 dolarjev za besedo.
Ameriški listi poročajo, da je Lindbergh prejel za svoje memoarje 2 milijona dolarjev ali 40 dolarjev za vsako besedo. Ogromni honorar znaša v našem denarju nad 100 milijonov di-Marjcv.
Dedič milijonov izginil
Edini dedič amerikanskoga tobačnega magnata ali kakor pravijo tudi — kralia Reynoldsa, jo pred nekaj dnevi v pravem pomenu besede izginil. Milijonarski dedič ie star 2j let tor predstavlja tip bogatega mladega Amcrikanca, o katerem se ne da misliti, da bi iz globokih notranjih nagibov bežal pred milijoni. Ker so mobilizirali za njegovo izsleditev poleg državne policije še celo legijo privatnih detektivov in razpisali visoke nagrade, ie razumljivo, da se od ure do ure na veliko kupčijo razni predlogi in nasveti, po katerih naj bi se iskala njegova sled, da bi seveda dobri svetovalec prišel do razpisane nagrade. Nekdo se je celo ponudil in sicer anonimno, da ga za ceno 300 dolarjev v par urah pripelje. Ta ponudba ie vzbudila sum, da se nahaja dedič v rokah zločincev, ki hočejo izsiliti visoko odkupnino. Drugi zopet zatrjujejo, da ie mladenič v zadnjem času kazal nekako nezadovoljstvo nad dosedanjim življenjem in da se ie neobičajno močno zanimal za francosko tujsko legno. V tej smeri ga sedaj žo iščejo. Pogrešanega dediča čaka dedščina od preko pet milijonov dolarjev. Domneva se tudi, da so ie mladenič za nekaj časa sam skril, da bi vzbudil veliko senzacijo, ki vedno dobro služi v poyečanjo bogastva.
Tigri med p3sažirjj parnika.
Na angleškem parniku »Duke of Win-ehestor« se ie nedavno pripetila težka nesreča. Eksplodiral je parni kotel, kar ie povzročilo na parniku splošno zmeš-niavo in paniko. Strah in groza sta spravila ob um nekega mornaria, ki je skočil h kletki, v kateri so bili tigri, namenjeni za hamburški zoološki wt in jo odprl. Zveri »o skočilo na krov in razmesarilo več mornarjev, ki niso mogli zbežati v kabine. Kapitan le Izdal nalog, da so zveri postrelilo. Parnik te z vollko zamudo prispel v Hamburg.
Spominjajte se CMD
ISSK Maribor — SD Rapid
6:2 (2:1)
Triumfalna zmaga Maribora.
Včeraj se je odigrala finalna tekma za pokal poškodbenega fonda, ki si ga je zasluženo priboril »Maribor« v boju z nevarnim tekmecem Ra pidom«. Rezultat sam priča o superiornosti boljšega moštva, ki je v drugem polčasu nasprotnika docela izločilo iz igre in v sijajnem stilu dosezalp uspeh za uspehom-
Moštvo »Maribora«, ki je nastopilo z dvema rezervama, ie predvedlo eksibi-cijsko igro, v kateri nasprotnik ni prišel do veljave. Sleherni igralec ie bil na mestu in nikjer ni bilo opaziti niti naimaniše vrzeli. Napad je prodiral z veliko sigurnostjo in neprestano ustvarjal pred vrati nasprotnika kritične situacije. Prvič je trio, neprestano podpiran z uporabnimi centri kril odločno pridobival teren in se, zlasti v drugem polčasu, s precizno kombinacijsko, taktično dovršeno in tehnično popolno igro, nevarno približeval nasprotnikovemu svetišču. Krilska vrsta Prevolnik, Kirbiš in Hreščak I- je z odličnim placementom onemogočala razvoi protivnika in uspešno podpirala napad in se udejstvovala tudi defenzivno. Branilca sta svoj; nalogi v polni meri zadostila in s sodelovanjem vratarja čistila najnevarnejše situacije. Nikdar še nj »Maribor« pokazal toliko smisla in toliko zna liia, nikdar še niso igralci »Maribora« igrali s tolikim srcem. Niih tehnične spo sobnosti spremljane s prevdarnostio in preračunljivostjo, so popolnoma izpolnile pričakovanja in prinesle zalsuženo zmago.
»Rapid« jo nastopil brez vratarja Pelka,, dočim ie »Maribor« nastopil brez Košenine, ki ie po uspehih v zadnjih tekmah veljal za najboljšega moža. V napadu, ki ie bil najslabši del moštva, ie nastopil Khppstater, vendar niegovo u-deistvovanje ni bilo tako uspešno kot se je pričakovalo. Običajni način Rapido-ve igre, ki temelji na prodoril, se tokrat ni obnesel. Niti ostrost, s katero so skušali oarirati napade in obrambne akcije Maribora«, ni mogla preprečiti poraza. V krilski vrsti se 5e odlikoval v igri z glavo srednji kHlec. dočim sta stranska krilca igrala podrejeno vlogo. Najboljši del moštva je bila ožia obramba, ki je nudila naivec odpora, venda.r so io stalni napadi in preobremenjenost spravili iz koncepta.
Potek tekme ie bil v prvem polčasu jako zanimiv, vendar se k’jub premoči »Maribora« ni moglo končnega uspeha še nikomur pripisati. Tempo, ki ga je dik tiral »Maribor«, je bil presenetljivo živahen. Že v sedmi minuti doseže desno krilo Čtnrl jz neposredne bližine vodilni goal, nakar so se napadi menjavali, V 30 minuti doseže »Rapid« po prostem strelu izenačenje, toda tik pred zaključkom polčasa najde center desnega krila po nerodnosti desnega branilca mrežo in zviša na 2:1 za Maribor.
V drugem polčasu je napetost dosega višek. Prizadevanja »Rapida« ostanejo brezuspešna »Rapid« skuša prevzeti iniciiativo in pričenja surovo. V 12 minuti faul proti Rapidu. Vodeb efektno pošlie v goal (3:1). Žoga je stalno na polju Rapida- Marhor« igraje u-stvaria nevarne situacije in Rapida popolnoma izključuje od igre. V dvajseti minuti scorta Hreščak in 7, nebranljivim strelom zviša na 4:1. Usoda »Rapida« ie zapečatena. »Maribor«, siguren zmage, doseže v 29 minuti po centru Pavlinu peti goal (5:1). Enajstmetrovko castre-lja levo krilo, ki je postalo žrtev ostre igre desnega branilca in se v drugem polčasu ni udejstvovalo. Napaka levega branilca »Maribora« povzroči kritično situacijo ki lo Rapid izkoristi in zmanjša razmerie na 5:2. V 43 minuti scorta cen-terhalf Kirbiš in zaključi serilo efektnih goalov. Rezultat 5:2 odgovarja docela premoči Maribora in poteku tekme.
Po tekmi je predsednik MO g. Nerat Izročil zmagovalcu prehodno darilo — pokal poškodbenega fonda.
Sodil Je g. Nemec. V prvem polčasu malce nesigumo v drugem pa dobro. — Koti 3:2 za Rapid. Publike mnogo.
Pričetek prvenstvene sezone
Svoboda:Merkur 2:0 (0:0).
Včeraj popoldne sta prva jesensko prvenstveno tekmo odigrali moštvi Svobode in Merkurja. Podleglo ie sicer boljše moštvo, vendar ie Svoboda s požrtvovalno igro zaslužila zmago. Merkur je prevladal, ni pa izkoristil ugodnih šarns in zasfcrelial celo 11 metrovko, kar je bilo zanj usodno. Polčas ie bil zaključen, ne da bi kateri od nasprotnikov zabeležil uspeh. Tudi v drugem polčasu je bil Merkur v premoči, vendar ni imel sreče- izgledalo je, da ostane tekma neodločna, toda v 41 minuti drugega polčasa je Svoboda dosegla prvi gol in v zadnji minuti drugi ter si priborila obe točki.
Sodil je g. Franki dobro-
Maribor rcz.:Rapid rez. 2:1 (0:0).
Rezerva Maribora, ki ie nastopila v oslabljeni postavi, se je morala zadovoljiti s pičlo zmago 2:1. Igra je bila v obeh polčasih odprta, kajti moštvi sta sl bili enakovredni Sodil ie g. Turino dobro. — Naraščai Maribora ie podlegel Rapidovemu v razmeriu 4:2-
Konjske dirke na Teznu
Razen ostalih športnih prireditev 9o se včeraj vršile na Teznn zanimive jesensko konjske dirke.
Kar Pachnerjeva dirka: 1. Dol!y (Tuaniš), ki io ie vzorno vodil g. Filipič. Oba heatsa v času 1:35.5 in 1;38’2. Drugo mesto v prvem heatu Sonja (Pr. Skoberne), G j u r k a (Slavič) tretia in Bogdaj (Koražija) četrti. V drugem heatu je Bogdai prišel drugi na čili 1:39.5, in Gjurka 1:37.7.
Ljubljanska dirka Bajadera (Filipič) je bila radi galopiranja diskvalificirana in ie Diabolo (Tnmiš) dobil prvo mesto v času 1:40- 2. N e 1 k a (Slavič) 1:41. 3. Bessie 1:41.5.
Ljutomerska dirka- 1. N el k a (Sla. vič) 1:41,2. D r a g o 1 i n a (Jurša), 3, Prinea (Gutmann) 1:46.5.
Dvovprežna dirka, 1- Sonja-BrigineiU (Skoberne) 1:45. 2. Bessie-Fortuna (Filipič) 1:53. 3. Granatin-Mausi (Jankovič) 1:46-3.
Obisk dirk je bil zadovoljiv. Prireditev pa je nudila obilo zanimivih točk in v vsakem oziru dovnlj športnega užitka-
Kolesarska dirka Penina. ' "j
V eraj dopoldne je priredil Perum dirko na 10 km. V prvi skupini seniorjev je zmagal Krameršič v času 15 minut, Jurič 15.1, Šibeik 15.2- Med juniorii si je priboril prvo mesto Linipovecv času 16 minut, Kiffman drugo v času 16.2, in tretje Sege (Slov. Bistrica) v času 163. Pri dirki naraščaja do 12 let je zmagal Faningerv času 20 minut, kar priča o izredni kakovosti mladega vozača, ki ie že dosegel več prvih mest in obeta še tuno go uspehov. Drugo mesto ie pripadlo Šibeniku 20.2. Tretje Pichleriu 20-3.
Srednjeevropski cup.
Rapid (Dunaj) je porazil praško Slavijo v razmerju 2:1 (0:1) in se plasiraj za finale.
Šparta (Praga) je z budimpeštansko Hungariio igrala neodločno 0:0 vendar si ie zasigurala finale, hc da bi se igralo še tretjo tekmo, ker ic Hungariia nastopila neupravičeno s Konradom.
Finalo za srednjeevropski kup bosta prihodnjo nedeljo odigrala dunajski Rapid in praška Sparta-
Zagrebške prvenstvene tekme.
Viktorija, ki je minulo nedelio neodločeno igrala z Mariborom1 je porazila Concordio v razmerju 3:2.
Hašk;Derly 2:1.
Croatia:Žeiezničari 1:1 (1:01.
Dunalska prvenstva.
AdmirafAustria 6:0 (6:0), FACdiakoaf! 2:0 (1:0), Sport-klub: BAO 4:1 (2:1), WAC:Siinering 3:1 (2:1).	”	‘	1
Kupujte železniške vozne karte v biljetarni ,Putnika v Mariboru. Aleksahdr.35
Maksim Gorki:
13
Otroška leta
Poslovenil dr. I. D.
»Ne dobč me, uidem, jaz sem spreten, konj uren!« je odvrnil, se nasmehnil, pa takoj žalostno pomračil. — »Glej, vem: krasti ni lepo in je nevarno. Toda jaz delam to kar tako iz dolgega časa. In denarja ne prihranim, tvoj stric mi med tednom vsega pobere. Ni mi ga žal, vzemite! Sit sem.«
Naenkrat me je prijel za roko in me rahlo potresel.
»Lahek si, tanek, kosti pa imaš krepke, močan boš. Ali znaš kaj? Uči se na gitaro, prosi strica Jakoba! Majhen si še, ne bo težko. Majhen, pa togoten. Deda ne ljubiš?«
»Ne vem.«
»Jaz nobenega Kaširinih razen babice ne ljubim, vrag naj jih ima rad!«
»A mene?«
»Ti nisi Kaširin, ti si — Pješkov, druga kri, drug rod . . .«
Krepko me je stisnil in nenadoma skoraj vzdihnil:
»Oh. ko bi imel glas za petje, oh, ti moj Bog! Glej, razvnel bi narod . . . Pojdi brat, delati je treba . . .«
Spustil me je na tla, si nasul v usta pest majhnih žebljičkov ter začel nategovati in pribijati na veliko, štirioglato desko moker kos črnega blaga.
Toda kmalu je bilo konec z njim.
Zgodilo pa se je to takole: na dvorišču je pri vratih ležal, k plotu prislonjen, velik hrastov križ z debelim, vejnatim deblom. 2e dolgo je ležal tam. Opazil sem ga takoj prve dni svojega življenja v hiši, — tedaj je bil nov in rumen, jeseni pa je zelo počrnel vsled deževja. Grenko kisel vonj je izpuhteval od njega in na tesnem,, umazanem dvorišču je bil odveč.
Kupil ga je bil stric Jakob, da bi ga postavil nad grobom svoje žene,' in zaobljubil se je. da ga sam ponese do pokopališča na obletnico ženine smrti.
Ta dan pa je prišel na soboto, v začetku zime: bilo je mrzlo in vetrovno, s streh se je sipal sneg. Vsi v hiši so odšli na dvorišče, ded in babica sta se s tremi vnučki že zgodaj odpeljala na pokopališče k zadušnici, mene so pustili doma za kazen za nekak greh.
Strica sta. oblečena v enake črne kožuhe, vzdignila križ s tal in se mu postavila vsak pod eno ramo; Grigorij in nek! tuj človek sta s trudom dvignila deblo ter ga naložila na široka pleča Cigančku: ta je začel omahovati in je razkoračil noge.
»Boš zmogel?« — je vprašal Gri-gorij.
»Ne vem. Težko bo . . .«
Stric Mihajl je srdito zakričal: »Odpri vrata, slepi vrag!«
A stric Jakob je rekel:
»Sram naj te bo,. Vanjka, midva sva oba slabša!«
Grigorij je odprl vrata in resno svetoval Ivanu:
»Le glej, da se ne prevzdigneš! Pojdite z Bogom!«
»Bedak plešasti!« je zakričal stric Mihajl z ulice.
Vsi, ki so bili na dvorišču, so se glasno zasmejali in začeli glasno govoriti: kakor, da jim je bilo všeč, ker so odnesli križ.
Grigorij Ivanovič me je peljal v delavnico in izpregovoril:
»Mogoče, da te danes ded ne bo tepel, prijazno gleda . . .«
V delavnici me je posadil na kup volne, ki je bila pripravljena za barvanje, me do pleč skrbno zavil v njo, nato je poduhal prav nad kotli in zamišljeno dejal:
»Jaz, dragi moj, poznam deda sedemintrideset let; videl sem ga, ko je začel z delom in gledam sedaj njegov konec. 2e zgodaj sva bila prijatelja, skupaj sva zamislila to delo in ga pričela. Ded je razumen! Glej. postal je sam svoj gospodar, česar jaz nisem znal. Gospod pa je razumnejši od nas vseh: samo nasmehne se in najmo-drejši človek se izpremeni v bedaka. Ti še ne razumeš, zakaj se kaj reče ali stori, toda treba je. da vse razumeš. Sirotno življenje je težko. Tvoj oče Maksim Savatejič je bil krasen človek, vse je razumel — zato ga ded ni imel rad in ga ni priznaval . . .«
Bilo je prijetno poslušati dobre besede. gledati, kako se v peči igra rdeči in zlati ogenj, kako se nad kotli dimijo mlečni oblaki pare in sedajo kot modrikasto ivje na deske poševne strehe. — skozi surove špranje se vidijo bele črte neba. Veter se je polegel. nekje je sijalo solnce. vse dvorišče je bilo posuto kakor s steklenim prahom, po ulicah škripljejo sani. bel dim se vije iz dimnikov, lahne sence drče po snegu, kakor da bi nekaj pripovedovale.
Dolgi, koščeni Grigorij. bradat, brez čepice, z velikimi ušesi, kakor dober čarovnik, meša vročo barvo in me uči:
»Glej vsem naravnčst v oči; tudi psu. če skoči vate — pa bo obstal...«
Težki naočniki so se mu zarezali v kožo. konec nosa je pomodrel in bil podoben babičinemu. Z Grigorijem v
družbi biti je priprosto, kakor z babico . . .«
»Čuj?« je naenkrat vzkliknil, prisluhnil, nato pa z nogo zaprl vratiča pri peči in skokoma stekel po dvorišču. Tudi jaz sem se pognal za njim.
V kuhinji je na tleh ležal Ciganček, z obrazom navzgor; skozi okno so padali široki prameni svetlobe nanj, na glavo, na prsi, na noge. Njegovo čelo se je čudno svetilo: obrvi so bile vi-jsoko privzdignjene: navzkrižne oči so nepremično strmele v strop:	temne
j ustnice so vzdrhtevale in izpuščale rožnate mehurčke; iz kotov ustnic je po licih in na vrat doli ter na tla tekla .kri; tekla mu je izpod hrbta v gostih | potokih. Ivanove noge so bile nerodno : iztegnjene in hlače so bile videti rno-jkre: trdno so bile prilepljene k telesu. Tla so bila čisto izprana s peskom. Lepo so se blestela. Potoki krvi so presekali pramene svetlobe in so se vili k pragu, zelo blesteči se.
Ciganček se ni genil; samo prsti na rokah, ki so bile iztegnjene ob telesu, so se premikali in grabili tla, pordeli nohti so se svetili na solncu.
Pestunja Evgenija je sedela ob njem in mu poskušala stisniti v roko svečo; Ivan je ni obdržal, sveča je vedno padala in plamen je vtonil v krvi; pestunja jo je pobrala, jo obrisala s predpasnikom ter jo znova skušala vriniti med nemirne prste. Po kuhinji je plaval vznemirjen šepet, kakor veter me je suval s praga, pa sem se krepko držal za kljuko pri vratih.
»Spoteknil se je«, je z nekakim raskavim glasom pripovedoval stric Jakob in sukal glavo. Bil je bled. iz-premenjen, oči brez barve in često pomežikoval.
»Padel je, pa ga je zmečkalo, na hrbet ga je pritisnilo. Tudi naju bi bilo, pa sva še o pravem času vrgla križ s pleč.«
»Vidva sta ga zadavila«, je pridušeno rekel Grigorij.
»Kako?«
»Vidva!«
Kri je še vedno tekla, pred pragom se je že nabrala v lužo. potemnela in se nekako nakopičila. Ciganček je golčal, kakor v sanjah, postajal vedno bolj ploščnat in kopnel, se prilepljal k tlom ter izginjal vanja.
»Mibajlo je dirjal s konjem k cerkvi po očeta«, je šepetal stric Jakob, »jaz pa sem ga zvalil v kočijo, da sem bil prej tukaj . . . Dobro, da si jaz sam nisem bil naložil debla, sicer bi ...«
Pestunja je zopet poskusila stisniti svečo Cigančku v roko in ga je pokapala po roki z voskom in solzami.
Grigorij je glasno in surovo rekel:
»Na tla k glavi mu jo postavi!«
»Saj res!«
»Čepico mu snemi!«
Pestunja je potegnila .cepico Ivanu z glave; zamolklo je udaril z zatilni-kom ob tla. Glava se je nagnila na stran in kri je začela teči obilneje, sedaj samo iz ene strani ust. To je trajalo strašno dolgo. V začetku sem mislil, da se bo Ciganček zbudil, se dvignil, sedel na tla, pljunil in rekel:
»F-fu — pajek!«
Tako je napravil, kadar se je zbudil v nedeljo po obedu. No, sedaj ni vstal, ampak je vedno bolj kopnel. Solnce je j že odšlo od njega, svetli prameni so | omedleli in so bežali le še na podokni-kih. Ves je potemnel, nič več ni migal s prsti, pena na ustnici je izginila.
Za temenom in okoli ušes so štrlele kvišku tri sveče, plapolale s svojimi zlatimi zublji in osvetljevale bujne, sinje črne lase, rumeni zajčki so begali na rjavih ustnicah, konec ostrega nosa in beli zobje so se svetili.
Klečoča pestunja je plakala in šepetala:
»Golobček ti moj, veseli sokol-ček . . .«
Bilo je grozno in hladno. Zlezel sem pod mizo in se skril tamkaj. Nato je s težo planil v kuhinjo ded v kožuhu, babica, z boo okrog vratu, stric Mi-hajlo, otroci in mnogo drugih ljudi.
Ded je vrgel kožuh na tla in zakričal:
Zločinci! Kaj ste storili! Glejte, čez pet let bi bil nepremagljiv!«
Obleka se je valila na tla in mi branila, da nisem videl Ivana; zato sem zlezel izpod mize in prišel dedu pod noge. Brcnil me je v stran in zagrozil stricema z malo rdečo pestjo: »Volkova!«
In sedel je na klop, se uprl v njo z rokami, suho ihtel in govoril s škripajočim glasom:
»Vem, — na potu vama je bil . . . Eh, Vanjuška . . . bedaček! Kaj sl storil, a? Kaj — vprašam — si storil? Mati, Bog naju nima rad poslednja leta, a? Mati!«
Babica se je široko razprostrla po tleh, otipavala z rokami obraz, glavo, prsa Ivanova, mu pihala v oči, ga prijemala za roke, jih drgnila in prevrnila sveče. Nato se je težko dvignila na noge, vsa črna. v črni. blesteči obleki, grozno razširila oči in tiho izprego-vorila:
»Ven. vi prokleti!«
Vsi so se razen deda izgubili Iz kuhinje.
Cigančka so pokopali neopaženo, Skromno.	(Dalje	prihodnjič.)
MtRegiMl M (lulljov po*r«. S.u.1«* m tooiiafn« namen* : maka beeed* 30 p. •Ajs>«ijll ineeek Din 6-—
$ttali	o:
Miren zakonski por
s 1. novembrom t. I. stanovanje obstoječe iz sobe in kuhinje. Naslov Pove uprav* lista.	1183
Lokale,
•ud® v I. nadstropju, Uče odvetnik. Naslov r upravi lista.	1-203
Meblovana soba
s posebnim vhodom in električno luč jo •e odda 1 ali 2 gospodoma. Betnavska e. 18 I. vtata 33.	1226
Ž*nltv*. dopi*ovan|* in egi*.
trgov«k*ga ali raklamoaga inačaja: vaaka baaada 50 p, Mjmtnjii tnaaak Oi« JO —
Soba
s prostim vhodom in električno razsvetljavo se odda ©nemu ali dv©ma gospodoma ali večjima diiakoma. Naslov v upravi.	i234
DUak se sprejme na stanovanje
in hrano. Naslov v upravi »Vcčernika«.
1209
Angleško In nemško
podučuio ter prestavlja p. Hanss, Cankarjeva ul. 14, II. 9.	lopi
A
MARIBOR
KOROlKA ČUTA 1»
Spedjalltcta i N«pr«. motijivi Jesenski in Umski Čevlji |
R
itn
O
Pisarniške potrebščine
1125
najboljše kvalitete knpite le prt
Zlati pribor, Slovenska ul. 11
_______________Vsetlskovlae	po	narsCllu
POZOR'
POZORI
HrojafiJMii.
"J0. ,Y*m •trojl nagalajo obrtnike se na specljalno m e-ha nično delavnico Justin Tflttenbachov« uHcit *tev. 14, ker ima ista specljalul oddelek za popravila strojev vaeh vrst.	937
Din 199'—
čevlji s spono lakasti in v modnih barvah pri
Anici Traun
Grajski trg l st0
1000 kg
JMftm
se je kolonijalnim trgovinam razdelilo
I
V
Zahtevaiie
pri Vašem trgovcu zastonj en zavojček
yMedo*-kave
lldaia Konzorcll .Jutra. » Lluhll.nl: or.dstavnlk trdniatella tn tir.rtnlk* F r
VELIKA KAVARNA 1
SVENGAU
Pondeliek 3.
Torek 4.
se vse blago p0 zelo znižanih cenah
razprodaja
Jos. Karničnik im
Slovenska ulica 10
Ne zamudite ta prilijte* ___
n n P r o r n v l J v Mn rihnrt, Ti-i,-,	a	a