3 nč,
57. številka.
za torek 125. maja 1896.
(v Trstu, v torek zjutraj dne 12. maja 1896.)
Tečaj XXL
„edinost"
Lihaja po trikrat na teden t šestih n-danjih ob tovlcftli, 6etvtklli in sobotah. Zjutranje izdpnje izhaja ob f>. uri zjutraj, večerno pu oh 7. uri večer. — Obojno ladanje Htftne : /.» .iBdenmeH^c . t. 1.— , izven AvstrMs f. 1.50 *a tri mesec, . . 3— ,	4,50
/a. po! leta . . » fl.— . „ „ 7.a vh« Iflto . . p 12.— • » . 18—
Naročnino je plačevati naprej na narodbe brez priložene naročnine se uprava ae
ozira.
Posamične Številke se dobivajo ▼ pi o-ilajalnicah tobaka v 7.rmt,u po » nvč.
EDINOST
Trstu po 4 n»ž.
Oglasi se rakune po tarifa v petita; sa naslovti z debelimi črkami se plačuje prostor, kolikor obsega navadnih vrstic. Poslana, osmrtnice in javne zahvale, domaći oglp,si itd.se računajo po pogodbi.
Vsi dopisi naj ae poiiljajo uredništva ulica Caserma it. 13. Vsako pismo mora hiti frankovano, ker nefrankovana se ne
»prepJiiftjo. Rokopisi ae ne vraiajo.
Naročnino, reklamacije in oglase sprejema uprnvniitvo ulica Molino pic-colo hSt. 3. li. nadst. Naročnino in oglase je plačevati loco Trst. Odprte reklama cije ao prokto poštnine.
Glasilo slovenskega (političnega društva za Primorsko.
«<NnmM J* ■»•«*«
Častitim našim naročnikom
Opozarjamo še enkrat naše 6č. gg. naročnike, ki vkljub doposlanim jim poštnim nakaznicam niso še doposlali naročnine za prvo Četrtletje, da jim ustavimo list brezpogojno, ako tega ne storć saj do 15. t. m.
Zajedno prosimo vse naročnike, ki tega niso storili, da nam dopoSljejo naročnino za d m g o Četrtletje ali saj za tekoči mesec, ker se naročnina plačauje naprej.
Upravništvo „Edinosti".
Dvoboj.
Neradi, ali slednjič smo morali povedati svoje menenje o žalostnem dejstvu, da izvestni slovenski akademiki v Gradcu hote kazati svojo „bravuro* na menzurah in v dvobojevanju. Dolgo nismo hoteli verjeti temu, kar se nam je zdelo — neverjetno, ali slednjič smo morali verjeti, ker niso hotele prenehati pritožbe.
Mi ne obsojamo samo, ampak — kar<«dkrito treba povedati to — nam se gnusi ta institucija dvoboja. Obsojati jo moramo, ker nasprotuje tolik« naukom nase vere krščanske in našim zakonom, kolikor liberalnemu in modernemu naziranju našega veka iti kolikor tudi — zdravemu človeškemu razumu ! Čudno res, da se ravno akademiška mladina, ali — da ne bode krivice nikomur — del naše akademiške mladine, torej cvet razumništva, vnema za institucijo, ki ni nič druzega nego žalostna ostalina iz žalostnih Časov predsodkov in nasilja.
Kršćanstvo je doneslo človeštvu vir prosvete, ono in jedino le ono oplemenjuje človeška srca; krščanstvo je še danes in ostane za vedno tista vez, ki spaja človeštvo v harmonično sestavljeni organizem. Ako bi lahkomišljeno rnšili to vez, porušiti se mora tudi harmonija v človeški družbi in porušenju harmonije sledila bi neizogibno — anarhija. Krščanstvo pa nas uči: „Ne ubijaj!« A kaj druzega je dvoboj, nego osodnpoln korak do — ubojstva! Ubojstvo pa je zopet zločinstvo proti
PODLISTEK.
Slika. — Spisal Srečko.
(Dalje)
Po bregu od vasi čulo se je rahlo stopanje, vmes pa tihotno peta pesenca. Koraki so bili nagli, a vendar mehki, glas dekliški. Baron je vsklonil glavo in poslušal napeto pozornostjo. Iz gošče je priskakljala mlada deklica, oziraje se okrog, a boječe kakor srna. S škafom pod pazduho hitela je k studencu in zajemala iz istega vode. Barona ni opazila na klopi, bilo je že preveč tema. Nalila je že skoro do vrha, kar se je zganila nenadoma in kri jej je zastala. Baron se jej je približal po-tihoma in jo na lahko prijel okrog pasu.
Mesec prilezel je izza gori in čarobno razsvetlil dolinico. Srebmo-Čisto videl se je njegov odsev v studencu. Deklica se je ozrla, spoznala je gospoda iz grada in zona jo je oblila.
„E nič se me ne boj punica, zastrašiti sem te hotel, e malo vode bi prosil", izgovarjal se je plemenitaš. Kazal se je nad mero prijaznega, ven-
božjj lasti, torej najviše bogoskrunstvo; kajti jemlje bližnjemu ono, s Čemer nima nikdo pravice razpolagati, ker je došlo od Previdnosti božje : življenje! O naših posvetnih zakonih niti ne govorimo, tu je ubojstvo zabeleženo med nadhujšimi zločini.
A institucija dvoboja nasprotuje tudi modernemu in liberalnemu naziranju ter — zdravemu človeškemu razumu. Ali sem se res opral pred svetom, ako sem se pokazal močnejega in spretne-jega v vihtenju orožja ?! Ali more prelita kri res oprati krivico, ki se mi je morda res zgodila, ako moram vse avcje žive dni nositi seboj zavest, da sem ukral svojemu bližnjemu najdragoceneji mu zaklad, zdravje njegovo, ali celo življenje ? ! Ali res more dati zadoščena sablja ali svinčenka? Ne, in stokrat ne! V dvoboju ni izraženo pravo po naših modernih nazorih; pravo, sloneče na nravstveni in etiški podlagi, ampak to je pravo močnejega, pravo nasilja — pravo pesti! To pravo je žalostna ostalina iz žalostnih časov — mlado slovensko razumništvo, ali se ne sramuješ biti ši-riteljem srednjeveških institucij, prava iz onih gradov ;n gradičev, po katerih so praznovali svoje orgije najhi\ji zatiratelji človeštva. In ti gradovi in gradiči — a priznano bodi, da je bila morda tu pa tam koja častna izjema — so narodu slovenskemu žalostni spomeniki iz najtužneje mu dobe, ko mu je bila udušena sleherna sled zavesti človeškega in narodnega dostojanstva! 1 In ti slovenska mladina, naj bi negovala običaje iz onih tužnih časov ? !
A kri se nam mora strditi v žilah, ako pomislimo na dalje, kako malenkostni so često vzroki, ki dovajajo do dvobojev, do prelivanja krvi, do
—	ubojstva! Nepremišljena beseda, izgovorjena v hipnem razburjenju ali pri čaši vina — in druzega dne je morda prijatelj ubil svojega sicer najboljega
—	prijatelja! Tudi proti zdravemu človeškemu razumu je institucija dvoboja. Denimo — česar pa ne pripoznamo nikdar — ali denimo, da bi bila sablja ali svinčenka res opravičena kazen, oziroma zadoščenje za prebito krivico. Ako bi hoteli tudi pri poznati to, imel bi dvoboj zmisla le v tem slu-čaju, ako bi imeli jamstvo, da pade v dvoboju isti, ki je storil krivico in da zmaga oni, ki je
dar pa ni hotel odstraniti svojih rok od dekliškega života. Deklice je bilo sram. Na misel jej je prišlo, kajjče bi jo kdo opazil po noči, na samem, v pre-prijaznem občevanju z grajskim gospodom. Zajela je hipno korec vode, ponudila mu jo molčć, izvila se mu iz rok in zrla v tla. Slastjo je požiral baron hladno vodo va-s6, z očmi pa je pohotno opazoval krasni obrazek, po katerem se je bila ravnokar razlila prijetna rudečiča. Oči so se mu žarile in spoznal je baron, da niso vse kmetijce tako umazane, kakor je sodil o njih do sedaj. Lasje, oči, roke, život, aj, vse je bilo na deklici tako fino, da jo je kar občudoval baron Listha.
„E hvala, hvala, eu, tlačil je baron v slabi slovenščini in i al mu je bilo, da se ni bolje priučil našinščini. Deklica je molčala ves čas. Nalila je vode do vrha, in zadevši si škaf na glavo, je hotela oditi molčč. To je osupnilo barona. Jezilo ga je, da se kmetica prav nič ni menila zanj, dasi bi bila morala ceuiti prijaznost takega goapoda.
»E. kaj naj ti podarim za to ?M vprašal jo
bil žaljen. Ali mislimo si nasprotni slučaj, da je namreč zmagal oni, ki je storil krivico in da je padel oni, ki je bil žaljen! Alije e n i, ki je s t o r i 1 krivico, res opral svoj madež s tem, da je ubil onega, kojemu se mu je dogodila krivica P Ali je postal poštenjak potem, ko je pre-grešku proti tuji časti pridružil se zločinstvo proti življenju, zločin — ubojstva ?! Ta slučaj naj si predoči naša mladina in takoj jej mora stopiti pred oči vsa nezmiselnost institucije dvoboja.
Po naših krščanskih, novodobnih, modernih nazorih imamo drugih sredstev za kaznovanje onega, ki nas je žalil v svoji zli volji; dokažimo mu se svojim vedenjem, se svojim vzgledom, jjse svojim moškim ponosom, da je naš moralni nivd visoko nad njim; in Če že ni drugače — a to le v slučaju neizogibne potrebe — pojdimo k sodišču iskat zadoščenja! A ponavljamo še enkrat: naj-plemeniteje maščevanje je ono, ki si je damo sami po svoji nravstveni in etiški vrednosti. Dvoboj pa ni druzega nego moderno pretepanje in — klanje.
Mi nismo prijatelji nemških vzgledov ali v tem slučaju bi že prosili gospddo poslance — ne le slovenske —, naj posnemajo vzgled nemškega parlamenta, ki je ravno ta dni neobično energijo zastavil sekiro, da zatrć krivično institucijo dvoboja cel6 v vojaštvu — kjer imajo še posebno stroge nazore o „varovanju časti*.
Vemo, da bode nekoliko zamere vsled teh naših izjav; ali nam ne dopušča vest, da bi molčali, ko vidimo nevarnost, da bi se tudi v naš nedolžni narod ukoreninila toli kričeča krivica. Mi moramo čuvati našo učečo se mladino, našo nado; ista naj se vnema za napredek in' jdejale naroda, ne pa za srednjeveške institucije ! V srednjem veku vidimo Slovenci le svoje mrtvilo, svojo sramoto ; svoje življenje pa v — bodočnosti.
„Slivstvem terzitovstvo".
(Dopis.)
„Nikdar in z ničemer zadovoljnih zabavlja-čev in zlobnih, a osebno lenih, često celo nevednih in nezmožnih kritikunov imamo namreč baš malo-
je baron najmehkejšim svojim glasom, ter jo pri-držal za roko.
„Prav nič gospod, največjo uslugo mi storite, ako se mi umaknete s pota.*
Dekle je govorilo pogumno, odločno. Baron je osupnil, odguati se vendar ni dal. Kolikor bolj prezirljivo se je kazalo dekle do njega, tembolj mu je ugajalo.
„Ej golobičica, ne bodi kruta, mhć, tudi ne tako ošabna! E, misliš, da ti storim, e, kaj žale-ga, ej ?■ Vjel jo je za roko in jej nataknil na mali, drobni prstek svoj zlati prstan. Deklica mu ga je hotela vrniti, a ou jej je držal roko sklenjeno. Stopal je poleg nje v breg med mladimi jelkami. Prišla sta v goščavo.
„Gospod pustite me, meni se mudi!• „Poljuba bi prosil, samo enega poljuba, dekle zlato !• Razburjeno je to izrekel baron, na to pa je po sili pritisnil svoje u^tni ob dekletove. Dekle je zakričalo, umaknilo se, voda pa je pljusknila po plemenitašu, izvrsivšemu ravnokar kaj neplemenito dejanje.
(Dalje piih.)
številni Slovenci toliko, da bi mogli postreči z njimi če eiiemu takemu narodieu".
„Tako čitam v 5. št. vrlouredovanega »Ljub. Zvona" na str. 315—316. V isti številki pa se poslavlja od listovih čitateljev in — »sploh od slovenskega občinstva" v dnu svoje blage in za narod čuteče duše globoko užaljeni mož, pesnik in pisatelj, ki je že pred tridesetimi leti z največjimi žrtvami, pa — hvala Bogu I — tudi z najboljšimi vspehi oral ledino slovenskega leposlovja, poet, čegar vpliv zasledujemo v vseh literarnih strokah . . . poslavlja se od nas literat-prvak : Josip Stritar. V zadnjem, s prav srčno krvjo pisanem „Dunajskem pismu* zavrača namreč pisatelj /. nenavadno, a dobrodejuo rezkostjo neke napade in podtikanja, odgovarja na zasmeh-Ijive kritike ljudij, ki niso vredni, da mu pobrišejo prah raz čevljev, ter končuje tako-le:
„Homerjevega Terzita poznate, tistega hudobnega, napihnjenega in širokoustnega vpijata, ki nam ga pesnik tako izvrstno popisuje. Bere se to kaj prijetno; ali v življenju Terziti niso prijetni; da, če prevladajo, so prava nesreča narodu, kakor vrabci sadnemu vrtu. To so ljudje, ki se niso ničesar učili, vsaj korenito ne, pa vse vedo. Sami podlo misleči in čuteči, si človeka se misliti ne morejo plemenitega. Z nekimi pobranimi frazami slepe in begajo nerazsodno občinstvo. Tej svojati se je treba v bran postaviti; vsi plemeniti možje, ki resnično in iz srca ljubijo svoj narod, se morajo združiti zoper njo. Gorje, ko bi to terzitov-stvo zavladalo po deželi in strahovalo poštene ljudi! Terzitov je povsod, povsod so nevarni; povsod jim je treba napovedati vojsko, rjih v strah prijeti, ugonobiti ali jim vsaj sapo zapreti. S puško seveda se ne sme iti nad-nje, kakor nad vrabce; tudi tega ne bi jaz ravno priporočal, da se strahujejo tako, kakor je Odisej strahoval svojega paglavca, krepko, izdatno, zbranemu ljudstvu na veselje in zadovoljnost.. Razen tega pa z vsakim poštenim orožjem in orodjem. Slovstvene Ter-zite prijeti, v to ste v prvi vrsti poklicani Vi, gospod urednik. Na noge torej, pa nič milosti 1 Vsaki poštenjak bo Vaš zaveznik, in vse Vam bo hvaležno" . . .
Tako piše Stritar in — odlaga pero . . . Ne uniejemo sicer povsem, zakaj se odteza sam temu zares potrebnemu boju proti širečemu se slovstvenemu terzitovstvu; ne umejemo, zakaj sam ne vodi tega boja, v kar ga usposoblja njegov ugled, njegova slava, njegovo spretno, ostro pero . . . toda, če „pomislimo* — tako piše g. urednik, prof. Bežek —, „da je Stritar sedaj zopet, a ne prvič, žel piki 'e žalitve za najblagohotnejše pi3a- I teljevanje, sedaj ne moremo drugače, nego da uvažimo njegov ukrep". — Slovstveni Terziti so nam pokopali pri živem telesu našega nedosežnega lirika, Simona Gregorčiča, — slovstveni Terziti so nam udušili jedinega dramatika, dr. Jož. Vošnjaka, — in isti Terziti bo nam smrtno užalili našega največjega pisatelja in estetika, Stritarja. Pa se ne mirujejo! — Kakor lačni kmetski psi popadajo vsakega mimogredočega potnika; tako zgrabijo naši Terziti vsakega literata, ki si upa dvigniti malo višje glavo in ki se ne uklauja njihovemu ukusu. Ljudje, ki sami niso zmožni sestaviti navadnega Članka; ki so se v svojih literarnih di-letautskih poskusih le blamirili; ljudje, katerim ni dala stvarnica ničesar razen nesramnosti in drznosti, taki pljujejo na naše pisatelje ter jih — ubijajo ! S svojimi umazanimi rokami brodijo celo po privatnostih, intimnostih tega in onega narodnega delavca, stikajo za mladostnimi vragolijami in pustopašnostmi, utikajo celč v — ljubavna razmerja svoje ueumite nosove, da le morejo zadostno napasti iu napojiti svojo „Muzo"; kroniko škandalov, in da mahajo potem z njeno pomočjo po svojih žrtvah.
Komur je dana prilika, občevati osebno in redno z našimi literati, ta bo strmel, zgrozi se, ko bo čul, kake spletke umejo naši Terziti, kakšni U sredstev se poslužavajo naši kritikastri... Zares čuditi se moramo, da more vstrajati kak slovenski pisatelj mej dežjem gnilih jajec, blata in batin na svojem mestu, bore se za čast in napredek naroda, celih tridesed let, kakor n. pr. naš Stritar 1 —
Vsak pošten Slovenec pa mora tudi priznati, da k takemu početju ni možno več molčati. Sicer
nam ugonobe že v kali vsak literarni naraščaj!! Pisatelji sami se ne morejo braniti, ker nočejo biti lastni advokatje, pa ker sami ne čujejo vseh — Terzitov. Komur pa je za to, da ubranimo svoje slovstvo novih slučajev — k la Gregorčič, Vosnjak, Stritar — ta naj stepi v falango proti terzitovstvu! Pobijajmo vsako hudobno intrigiranje in nečastno zahrbtno spletkarenje! Postavimo se po robu vsakomur — kadar blati naše požrtvovalne pisatelje! Potezajmo se za uverlenje stvarne, mirne, trezne kritike ter uničujemo kritikasterstvo, izvirajoče iz zavisti, osebnosti in zlobnosti. Bodimo veseli, da imamo vsaj jeden leposloven list, ki se more ponašati z mladimi talenti, katerim Aškerc in Stritar
—	(torej literata-prvaka) — prorokujeta „lepo prihodnjost, slovenskemu narodu v čast in veselje" (Lj. Zv. IV7. št. platnice in V. št. 279.), list, ki ima v prof. Bežku najvrlejšega urednika, list, ki zastopa najnaprednejša in najsvobodnejša nače'a ! Navdušujmo svoje pisatelje in poppirajmo svoj list!
—	Ne spimo in trpimo pa, da nam kar črez noč preplavi vso slovensko zemljo — gnusno terzi-tovstvo 1 —	Iv. Sk—lj.
Politiike vesti.
V TRSTU, dne 11. maja 189«.
Avtentičnost slovanskega jezika na Primorskem. Znano je, da se naredbe in odločbe viših sodišč priobčujejo strankam na Primorskem, če je bila uloga italijanska, edino le v italijanskem j e z i k u, če je bil uložen slovansk akt, pa na prvem mestu v nemškem in na drugem v slovanskem jeziku. Ta razlika, ki se dela med italijanskim iu slovenskim jezikom, katerima obema je v državnih o-snovnih zakonih zajamčena ravnopravnost, ker sta od dežele in države priznana kakor deželna jezika na Primorskem, je velevažnega pomena, — skritega in ne vsakemu pristopnega.
S tem namreč noče se pripoznati materijalne vrednosti glede na zmožnost slovanskega jezika za reševanje aktov pri kolegijalnih sodiščih, ker se slovanskemu jeziku odreka avtentičnost ter se ga smatra le sekundarne važnosti, ko gre za priobčenje akta stranki.
Izgovor, da ni sposobnih močij, je prazen, ker zadostuje vendar dostavljanje aktov v onem jeziku, v kojem so bili uloženi; s takim uradovanjem bi pač zavrnila viša sodišča vsako sumničenje, kakor da bi ne hotela priznati autentičnosti slovanskemu jeziku. To priziranje je tem občutniše takrat, kadar se rešuje akt, bivši obravnovan v slovanskem in italijanskem jeziku; v tem slučaju namreč zaseda mesto avtentičnosti italijanski jezik, ker odpada rešitev v nemškem jeziku. Na prvi pogled videti je tako reševanje dvojezičnega akta ne8umno, — celč prijetno; ako pa imamo pred seboj na eni strani slovansk akt resen v nemškem iu slovenskem jeziku, ter italijansk akt rešen samo v italijanskem jeziku, — na drugi strani slovansk in italijansk akt rešen v poslednjih obeh jezikih, — takoj zapazimo, da pri dvojezičnem aktu zavzema avteutično mesto italijanski jezik. Seveda se nam poreče, da pri višem sodišču v Trstu je italijanski jezik notrajni jezik ter da iz tega izvira ona anomalija; ali, da pridemo zopet na prvo,saj toliko so opravičene nače pritožbe, da bi se ono preziranje našega jezika zakrilo s tem, da bi se slovanski akti reševali iu priobčevali strankam edino le v slovanskem, ne tudi in na prvem mestu v nemškem jeziku, kateri vendar ni notranji jezik pri tukajšnjih kolegijalnih sodiščih!
Zakaj da je italijanski jezik pri naših kole* gijalnih sodiščih še vedno notranji jezik ter zakaj da se člen XIX. osnovnih zakonov, ki je vendar poznejšega datuma nego ona stara naredba, s kojo se ja uvel italijanski kakor notranji jezik, — še vedno ne izvršuje, je pač vsakemu umevno z ozirom na današnji pritisk tujih narodov ua avstrijske Slovane iu na politično po-loženje poslednjih.
Državni zbor. Ali smo morda tudi mi jeli posnemati francozke vzglede? Miuole sobote je poslanska zbornica razpravljala zakon o rudniških nadzornikih in sicer ponovno, ker je gosposka zbornica nekoliko spremenila obliko zakona, kakor jo je določila v prvič poslanska zbornica. A v soboto je poslanska zbornica odklonila spremembe
gosposke zbornice. To je res redek slučaj. Torej tudi mi imamo tu mal konflikt med gosposko in poslansko zbornico, kakor na Francozkem med senatom in komoro. Razlika je namreč ta, da poslanska zbornica hoče, naj bodo rudniški nadzorniki neposredno podrejeni ministerstvu poljedeljstva, dočim hoče gosposka zbornica, naj bodo podrejeni rudniškim poglavarstvom. Za ministra poljedelstva, ki se je posebno toplo potezal za sklepe gosposke zbornice, je sobotni sklep poslanske zbornice vsa-kako jako neprijeten dogodek.
Zatem je vsprejela poslanska zbornica peu-zijski zakon državnih uradnikov kakor ga je pre-menila gosposka zbornica. Z ozirom na željo uradnikov — iu ta želja se nam vidi jako naravna — da bi se najprej uravnale plače in potem še le naj bi se naložila bremena novega penzijskega zakona, izjavil je minister, da je uravnava plač že v tiru, ali vlada da ni mogla predložiti do sedaj predloge za pokritje povekšanih stroškov, kar pa je le vprašanje časa. No, je vendar tako kakor smo rekli mi: odložitev 1 A kakor rečeno, zbornica je pritrdila premembam gosposke zbornice in tako bodo vdove uradnikov iz prvih treh razredov dobivale po 3000 gld. mirovine, dočim je poslanska zbornica sklenila prvotne pokojnine 3000, 2600 in 2200 gld.
Zatem je naznanil predsednik, da bode prihodnja seja v ponedeljek in se bode nadaljevala razprava o davčui preosnovi. Temu sta se sicer uprla posl. dr. K a i z 1 —- ki je želel naj se poprej reši zakon o domovinstvu — in posl. D i p a u 1 i, ki bi hotel, da pride popred na vrsto zakon o uravnavi zemljiško-davČnega katastra, toda večina zbornice je zavrgla ta dva predloga ter se izjavila za predlog predsednika oziroma vlade. Finančni minister je menil, da si z dognanjem davčne pre-osnove zbornica postavi najlepši spomenik, mi pa hočemo čakati, kaj porečejo davkoplačevalci o tem spomeniku.
Italijanska poslanska zbornica vsprejela je v svoji seji dne 9. t. m. kredit za vojno v Atriki, a zajedno izrekla je nekako zaupanje vladi b tem, da je glasovalo izmed 420 prisotnih poslancev 278 v prilog vladi, a proti njej glasovalo je le 33 poslancev. V seji je bilo izjav, zelo značilnih za mišljenje irredentovskih krogov, zatorej objavimo nekoliko podatkov ,iz iste v prihodnjem izdanju, ker nam preobilica druzega gradiva ne dovoljuje storiti tega že v tem izdanju.
Različne vesti.
Imenovanja pri poiti. Poštnimi asistenti so imenovani: Podčastnik Fran Dolu ces. in kralj, mornarskega krdela; računarski podčastnik I. razreda Viktor W e b e r c. in kr. pešpolka št. 97 ter podčastnik Dominik B r e n č i č c. in kr. mornarskega krdela, vsi trije za Trst; podčastnik Josip B r a g a t s c h c. in kr. mornarskega krdela za Pulj; računarski podčastnik I. razreda Ernest S c h a n t e c. in. kr. divizijskega topuiškega ;>olka št. 7 za Opatijo, narednik Isidor T y 11 i oskrbovalnega magazina v Krakovem pa za Gorico.
Iz naftih druitev. Očni zbor »Delalskeg^a podpornoga društva11 se minolo nedeljo ni mogel vršiti, ker ni došlo zadostno število članov. Zatorej bode občni zbor tega društva prihodnjo nedeljo t. j. dne 17. t. m. v telovadnici „Tržaškega Sokola* (ua vogalu ulice Amalia in Farneto) ob 4. uri pop. Odbor opozarja družabnike, da bode (v smislu društvenih pravil) zbor s k le p č e n ob katerem koli Številu udeležnikov.
Minolo nedeljo bil je tudi občni zbor .Tržaške posoiilnice in hranilnice". Poročilo o tem občnem zboru priobčimo tekom tega tedna.
Ženski podružnici sv. Cirila in Metoda daroval je g. kurat Jaklič 4 krone. Iskrena mu hvala. — Za mrzel poljub .nekdo" 2 knni.
Drug lep vzgled. — Pišejo nam zopet iz Gorice: Starosta „Goriškega Sokola", g. Andrej Gabršč e k, odstopil je v korist sokolski blagajni 80 gld., ki so mu bili določeni v nagrado za njegovo delovauje pri .Goriški ljudski posojilnici". V isti namen je odstopil od svoje ravnateljstvene nagrade ' znesek 25 gld. tudi gosp. FrauFerfila. Posredovanjem nesebičnih ravnateljskih članov „Goriške ljudske posojilnice" dobil je .Goriški Sokol" zabeleženja vredni znesek skupno 130 gld. le iz
jeduega vira. Ta znesek pride pa „SokolH" prav dobro ob času, ko so mu začeli ovirati delovanje na narodnem polju izvestni krogi svojim pisarenjem v »Primorskem Listu" in katerim se je pridružil tudi dosedanji rodoljubni slovenski gostilničar, odpovedši mu uporabo dosedanje dvorane, ker jo potrebuje za svoje s v i -1 o p r e j k e. Iz vseh teh uzrokov je „Goriškemu Sokolu" dobro došel vsak poslani mu, tudi najmanji dar v znak spodbuje na trnovi poti v dosezanje glavnega mu smotra : probnjati za Slovenki rod zaspano mladino v Gorici in nje okolici. Ako želi doseči to svrho — in dokler si ne zgrade Goriški Slovenci svoj „Narodni Dom" — mora si omisliti „Goriški Sokol" nove, „Sokolu" primerne prostore, katerih pa ni na razpolago v Gorici. Če jih želi sploh doseči, bo to stalo velikih žrtev, kojih pa ne zmore sam, marveč le sodelovanjem onih goriških rodoljubnih krogov, katerim ni ro-doljubje le na jeziku — a takih je, žal, zelo pičlo Število. Bodi presrčna hvala v imenu obdarovanih Sokolašev, toliko „Goriški ljudski posojilnici", kakor skupnemu telu, sosebno pa imenovanima nesebičnima rodoljuboma!
Ker ne cvet6 cvetice v gmotnem pogledu tudi „Tržaškemu Sokolu", ki pa kljubu temu sijajno uspeva sosebno v poslednji čas — ne bi škodovalo, ako bi se slovenski imovitniki spominjali i vašega telovadnega društva, kojega potrebo ume ceniti le oni, ki pozna socijalno gnilobo v mestu tržaškem in ki umč vernim in rodoljubnim srcem, trezno in brez strastij, presojati vse nevarnosti, kojim je izpostavljena mladina v mestu tržaškem, toliko v narodnem, kolikor tudi v moral nem pogledu. Kolikor jaz poznam razmere v vašem mestu, lahko trdim, da je Vaša sokolska telovadnica pravi hram kreposti in čednosti, za-ščitnica slovenski mladini pred nebrojnimi nevarnostmi.
Gospodje, ki toli pridno mečejo kamenje v naša sokolska društva, naj bi si vendar enkrat ogledali razmere, kakor so v resnici in potem bi sodili drugače. Nočemo trditi, da naša sokolska društva vzgajajo same sv. Alozije, ali to lahko rečemo, da narod slovenski bi bil vzgleden v moralnem pogledu, ako bi se ne kvaril nikjer drugje kakor v naših sokolskih društvih.
„S o k o 1 a š".
Opomba uredništva. I mi smo hoteli povzdigniti svoj glas proti nečuvenemu podtikanju, kakor da bi naša sokolska društva širila nemoralnost In zadržavala mladino v izpolnjevanju nje verskih dolžnosti; toda opustili smo to misel, uverjeni, da ne mine mnogo časa, ko ljudstvo naše, se svojim sdravim razumom, pogodi samo prave vzroke temu nasprotovanju. Bes ne kaže prepirati se z izvestuimi gospodi; komur je nasprotovanje začetek in konec lastnega programa, ta se seveda ne da prepričati, ker se noče izneveriti temu svojemu — programu!
Le to moramo zabeležiti, da se pri „Tržaškem Sokolu" nikdar ne vrše telovadne vaje ob nedeljah in praznikih; ako pa je kaka veselica, urejeno je vse tako, da ni nikdo zadržan vršiti svoje verske dolžnosti. Seveda nam porečejo gospodje: tudi teh veselic ne treba, mladina naj raje ostaja doma! Vse lepo. Ali mi prepuščamo mirnim srcem sodbo prečastiti duhovščini tržaški; velečastiti gospodje naj nam povedo po svoji vesti svoje menenje : ali so ob poznanih odnošajih tržaških uverjeni o tem, da bi slovenska mladina trža&lca res ostajala doma, ako bi ne bilo sokolskih veselic; uli pa ni morda veliko bolj opravičeno domnevanje, da Iti v isti Čas zahajala — kam drugam.! Kdor hoče, ta nas razume. Ako bi gospodje imeli kaj zmisla za oni poznani rek, da kdor hoče doseči vse, ne doseže ničesar, morali bi uprav z verskega stališča blagoslavljati vsa naša narodna društva.
Mogoč je še jeden prigovor. Izleti na deželo ob nedeljah! I v tem pogledu prepuščamo radi besedo prečastiti duhovščini po onih krajih, ka-mor-koli je še izletel naš „Sokol". Velečastiti g. nam pritrde gotovo, da je „Sokol" vsikdar celč ' prosil njih nasvetov, v ta namen, da ne bi se ka-kor-koli motila služba božja. Sicer pa beležimo zadovoljstvom, da je naše razumništvo uprav te dni dalo jasen odgovor na vse napade: tolike in tako odlične dražbe že dolgo
nismo videli v prostorih našega „Sokola" kakor o zadnji telovadbeni akademiji, in]v tej družbi je bila zastopana — prosimo, nikar se ne zgrozite! — tudi duhovska suknja.
Spomlad. Minola nedelja bila je dan, katerega bi moral cel6 „kritični* Falb uvrstiti med naj-krasnejše spomladanske dneve, ki se morejo porajati ob obalih sinjega morja Jadranskega. Spomlad nastopila je svojo „duhtečo vlado", narava odičila se je bujnim zelenjem, dasi nekoliko kasno. Prejšnjo nedeljo še pokazal je čmerni april, kak6 zna hudomušno posezati s svojimi nalivi v gospodstvo naslednjika mu majnika, toda i aprilova zlobnost umakniti morala se je pred zakoni narave. Nastopila je torej spomlad, polua poezije, ali le prenaglo se bode morala umakniti bližajočemu se poletju. Na tisoče in tisoče meščanov, tudi takih, ki niso prešinjeni pomladno poezijo, hotelo je vendar uživati krasno spomlad zunaj mesta, y Božji naravi. Zaradi tega je vse mrgolelo ljudij po šetališčih, po bližnjih gozdičih, po okolici. Prilično lepo število ljudstva priredilo je tudi izlete v daljno okolico, bodisi po morju, bodisi po suhem. Parnik „AquileiaH peljal je v Miramar 80 oseb; „Istrga" v Piran 1171 „Risano" pa 184; „Santorio" v Koper 200, „Pi-ranese" v Izolo 74. — Z južno železnico odpeljalo se je v Kormin in druge bližje kraje 196 oseb, zabavnim vlakom v Nabrežino in Miramar pa 692. Po državni železnici „izletelo" je vBoršt, Herpelje in Divačo 306 oseb.
Iz Barkovelj se nam piše: Evo me, g. urednik, da spolnim svojo dolžnost, kakor sem Vam bil obljubil pred mesecem dni. Marsikaj bi imel sporočiti o naši vasi, a za danes mi je naloga le ta, da poročam o naših javnih napisih. Ako primerjamo, kaj so bile Barkovlje pred 10 leti, in kaj so sedaj, vidimo žalosten razloček, vidimo, da se bliščijo sedaj nad prodajalnicami zgolj italijanski, in (kar je še hujše), tudi — nemški napisi. Ako si začnemo ogledavati ob miramarski cesti, imamo priliko videti napis nekega „narodnjaka*, katerega je opominjala „Edinost* že pred 3 meseci na slovenski napis. Mislite-li g urednik, da se je odzval vašemu pozivu ? Kaj še! Priredil je pač nadpis svoji trgovini, ki se kar blišči ob žarkih solnca. Nadel sem si naočnike, da pogledam, v katerem jeziku je sestavljen ta napis. Čital sem in čital na vse strani, ali ga nisem mogel „preštudirati". Mimoidočega mladega prijatelja vprašal sem, uaj pogleda, v katerem jeziku je nadpis pisan. Odgovoril mi je, da je pisan v nemškem jeziku.
Naj bode temu gospodu v pojasnilo enkrat za vselej, da Barkovlje so na slovenskih tleh, a nikakor ne na germanskih. Za božjo voljo, čemu je vendar nemški napis? Saj ni niti jednega Nemca tukaj mej nami. Par Židov je res naseljenih tu, a radi istih ne treba nemškega napisa. Jaz mislim, da bi dotični gospod mogel sam sprevideti, da je večina prebivalstva slovenskega rodil, torej bi moral tudi staviti nad svojo prodajalnico slovenski napis. Upam, da se sedaj odzove tej prošnji, ter da se kmalu pokaže uzor-narodnjaka s tem, da obesi nad svojo podajaloico slovenski napis, kar bi bilo jako častno in lepo od njega.
Rečeno bodi, da ni jedini ta gosp. trgovec, temveč imamo nižje doli še jednega druzega, katerega ste vi, gosp. urednik, opominjali že ne vemo kolikokrati, da živi na narodnih slovenskih tleh. Ali ne koristi čisto nič! Saj pred 8 leti ni niti znal italijanščine, sedaj pa se je je tako lepo nančil, da je še ujegovo kraševsko ime premenil v čisto, „purissimo". Kaj bi bilo storiti takim človekom, jaz res ne znam, menda bi bilo nabolje, da ga čisto preziramo ter delamo tako, kakor ga ne bi bilo med nami.
Imam jih še dosti takših „purissimo*, na pr. tudi nekega trdega „Vipavca", ki ima svojo „elegantno" gostilno. Tudi ta ne zna, ker se na svoje stare dni ne spominja več, kaj mu je njegova mati pri zibeli pela, in v katerem jeziku. Nam sploh ni žal radi njegovega italijanskega napisa, ker vzlic istemu ostanejo naše Barkovlje slovenske.
Končati moram za danes; v prihodnjič kaj več. —
„Stenografsko poročilo govorov, držanih v hrvatskem ali slovenskem jeziku v deželnem zboru istrskem. I. zasedanje VIII. volilne periode. Ja-nuvar-februvar 1896. Tiskarna Dolenc v Trstu
1896*. Tako se zove knjižica, ki jo je izdalo c. k. namestništvo v Trstu. Posneti je že iz naslova, da je to poročilo o zadnjem zasedanju v deželnpm zboru v PoreČn, v kolikor so posezali v razpravo členi hrvatsko-slovenskega kluba. Na koncu poročila so priobčene interpelacije, stavljene do vlade v hrvatskem ali slovenskem jeziku v zadnjem zasedanju deželnega zbora istrskega.
„Naša Sloga" opaža o tem poročilu, da ni nikake zveze med temi govori in pa med predmeti, o kojih se je razpravljalo, ker ni povedano, o čem se je razpravljalo. Nadalje opaža isti list, da poročilo niti ne omenja dejstva, da je gospod namestnik prečital tudi par hrvatskih besedij povodom otvorjenja deželnega zbora. Pač pa pripoveduje poročilo, da je vladni zastopnik v zbornici ustajal in odgovarjal na slovenske in hrvatske govore, toda po — italijanski. Slednjič konstatuje „Naša Sloga", da je v poročiln tudi mnogo netočnosti, zlasti na onih mestih govorov, ki so bila morda neljuba vladnemu zastopniku.
. Skušnje učiteljske sposobnosti vršile so se od 4—10. maja t. 1. pri c. kr. izpraševalni komisiji v Kopru. K skušnjam oglasilo se je 30 učiteljev iu učiteljic. Izmed slovenskih učiteljev in učiteljic bili so aprobirani: g. B i t e ž n i k Jos:p, učitelj pri Voglarjih ; g. Trampuž Alojzij, učitelj v Banjščicah, gdčna Eržen Fani, učiteljica v Kranju, gd.čna šole Lavra, učiteljica v Devinu in gd.čna Š k r b i c Helena, uč. v Skednju za slovenske in italijanske šole. Za hrvatske ljudske šole: g. T o m a ž i č L o v r o, učitelj v Novakih pri Pazinu. — Popolnilne izpite napravila sta g. Pak i ž Emil in Rajčič Albert. Vrlim novim učiteljem in učiteljicam želimo vso srečo.
Porotne razprave. Prihodnje zasedanje porote v področju deželnega sodišča tržaškega prične dne 22. junija t. 1. Predsednikom porotnim razpravam je določen predsednik deželnega sodišča dvorni svetovalec Mihalj U r b a n c i c h, njegovima namestnikoma pa dež. sodišča svetovalca Karol vitez D e f a c i s in Emil vitez Nadamlenzki,
Šagra „Revoltella* pri Lovcu. Po testamen-tarnih določbah pok. barona Paskvala Revoltella bode v nedeljo dnć 17. t. m. (god sv. Paskvala) v kapelici letovišča Revoltella slovesna sv. maša zadušnica, popoludne ob 5. uri pa prične (ob ugodnem vremenu) na ravani vštric letovišču obična šagra, ki jo je tudi ustanovil pokojnik. Tu bode glasba, ples in posebno razsodišče delilo bode darove. Ako bode tega dnč nepovoljno vreme, bo;le šagra na binkoštni ponedeljek dne 25. t. m.
Tedenska statlska triatka. V tednu od 26. min. do 2. t. m. rodilo se je v tržaški občini 72 zakonskih otrok (29 možkih in 43 ženskih) in 20 nezakonskih (9 možkih in 11 ženskih). Razven teh bilo je 5 mrtvorojenih. — V isti d6bi umrlo je 94 oseb (53 možkih in 41 ženskih). Z ozirom na število prebivalstva, računano na 161.88« duš, nevstevši vojaštva, pride 29.87 mrličev na vsakih 1000 duš, računši povprečno umrljivost na leto na podlagi števila umrlih prejšnjega tedna. — Zdravniški izkaz navaja med vzroki smrti: 1 si. 6špic, 2 si. škrlatice, 5 si. device, 1 si. leg&rja, 18 si. jetike, 15 si. vnetja sčpnih organov, 1 si. kapi, 2 samomora, 1 umor itd.
Napad na laetno zaročnico. Minolo uedeljo zjutraj dogodil se je v Mijjah napad, ki je spravil po koncu vse selo. 381etni dninar Viktor Urbanis iz Videmskega okraja na Laškem, stanujoči v Trstu v hiši št. 23. ulice Molino a vento, bil je zaročen z 22-letno hišino Antonijo Čebule iz Rodika, sedaj stanu-jočo pri svoji materi in omoženi sestri v Miljah. Odkar biva AnUnija v Miljah, jo je Urbanis večkrat obiskal. Tako tudi minolo nedeljo. Zaročnika sedela sta v gostilni pri kozarcu vina in Urbanis je dekletu kazal svoje ženitovanjske papirje. H krati sta se zaročenca menda sprla, dekle je skočilo iz gostilne, Urbanis za njo in, dohitevSi jo zabodel jo je štirikrat z nožem v glavo, tilnik, hrbet in ledja. Dekle so prenesli v Miljsko bolnišnico. Zdravniki sodili so vse rane toli nevarne, da se — obvezi vši rane — niso upali dati prepeljati dekleta v tržaško bolnišnico, ker so se bali, da utegne umreti po poti. Napadalca so. zaprli še istega večera organi c. kr policijskega komi-sarjata v Miljah.
PoskuSen samomor. I81etni Ferdinand Pecsič, službujoči pri zemljeknjižnem uradu v Lovrani, zavdal si je predsinočnem na Miramarski cesti. Mladeniču so
pozvali v pomoč zdravnika z zdravniške postaje, ki ja zatem dal nesrečneža prepeljati v bolnišnico. Tam so ga pozneje prevideli s Svetotajstvi za umirajoče, ker se mu je obrnilo na zlo. Ne znamo, kaj je zavelo mladeniča do tega obupnega koraka.
Zaprli so minole sobote znanega lastnika tukajšnje gostilne „Alla Vittoria", Petra Mušeka in soprogo mu Viktorijo. O tem dogodku se govore različne stvari. Mi pa hočemo ostati v rezervi, in se nočemo spuščati v ugibanja, dokler ne do-ženejo oblasti kaj pozitivnega in dokler obstoji možnost, da je do tega žalostnega dogodka dove-del le sum in ne resnična krivda.
Sodnijoko. Dne 8. t. m. bila je pred tukajšnjim sodiščem razprava proti 181etnemu vozniku Josipu Susselu (Sušelj) iz Trsta, pristojnemu v Dornberg, obtoženemu hudodelstva tatvine. Sušelj je dne 19. februvarja in 8. marca t. 1. ulornil v dve različni stanovanji in ukradel v prvem slučaju raznih predmetov, vrednih 44 gld., v drugem slučaju pa predmetov, vrednih 96 gld. Izdal pa ga je ukradeni poročni prstan, kojega je tat ponujal na prodaj. Dasi je obtoženec priznal svojo krivnjo le deloma, spoznalo ga je sodišče krivim in ga obsodilo na leto dnij težke ječe.
20letni hlapec Guerino Garantito iz Trsta, pristojen v Videm na Laškem dobil je zaradi težkega telesnega poškodovanja osem meBecev teike ječe. Ranil je dne 4. marca t. 1. z nožem svojo ljubico, ker se je bil spri žnjo.
451etni, že večkrat kaznovani Čevljar Anton Zamattio iz Trsta, obsojen je zaradi poskušene tatvine na 10 mesecev težke ječe. Hotel je na ulici ukrasti neki gospej nje novčarko, toda prijeli so ga pri tem poskusu.
Šolstvo na balkanskem polutoku. Glasom srbskega lista .Učitelj" ima na Balkanu največ šol Bolgarska, namreč 4844, najmanje pa Srbija, to je le 544. Na tisoč oseb pride v Bolgarski 131 šol, na Grškem 115, na Romunskem 0*51 in na Srbijo 0-26. — Miuolega leta bilo je na Bolgarskem 181.183 za šolo shodnih otrok, na Romunskem jih je bilo 134.130, na Grškem 128.480, v Srbiji pa 49.291. Na tisoč oseb prebivalstva odpada na Bolgarskem 64*08 šolskih otrdk, na Grškem 69*86 na Srbskem 24*03 in na Romunskem 23.
Znanega Pulezkega, ravnatelja ogerske galerije slik, čigar afera je delala toliko prahu, izpustili so slednjič na svobodo. Dolgo so se zvijali na vse strani, kako bi vzlic vsej jasni krivdi rešili obtožbe ta steber sedanjega sistema na Oger-skem — celo norcem so ga hoteli proglasiti —, dokler niso slednjič iztaknili, da ni piavega razloga za progajanje. Tudi to spada na milenij — pravi „Hrvatska domovina".
Suša na Španjskein. Po vsej Španiji je že več tednov strašna suša. Kmetovalci se bojč, da letos ne bode žita. (Žetev je na Španjskein maja in junija meseca.) Vsled tega se je po vsej deželi kruh zel6 podražil in dasi vlada pritiska na peke, da bi znižali cene kruhu, izjavili so isti, da tega nikakor ne morejo storiti. Vode tudi že primanjkuje. V Madridu razglasila je vlada oklic na prebivalstvo, v katerem svari isto, da naj nikar lah-koumno ne troši vode s polivanjem, pranjem itd. Po vsej deželi opravljajo se posebne molitve in prirejajo procesije, da bi Bog dal toli potrebnega dežja.
Slika Iz Italije. Vzlic sedanji ugodni letni dobi vendar nimajo dela ljudje v okolici bolonjski. V mostecu Budris je navalilo brezposelno ljudstvo na municipij, zahtevaje — dela in kruha! Sindako je tolažil siromake, da se hoče obrniti do vlade, naj nemudoma začne z namerovanim uravnavanjem rek.
Mi pa bi vedeli Se bolji nasvet: Tisti, ki so zasnovali nezmiselno kolonijalno politiko ter pro-vzročili sedanjo vojno z Abesinijo, povrnejo naj milijone, ki jih stala ta vojna, in pomagano bode mnogim.
Perzijski iah In veiala. O umorjenem perzijskem šahu pripovedujejo se razne značilne črtice. Ko se je šah zadnjič mudil v Londonu, obiskal je tudi kaznilnice. Ob tej priliki j<j želel videti vešala. Ravnatelj kaznilnice je res dal napraviti vešala, da ugodi želji šahovi. A to ni zadoščalo vladarju perzijskemu, kajti zahteval je, naj tudi koga res obesijo, da bode videl, kako delujejo vešala. Ravnatelj mu je odgovoril, da to ne gre po angleških zakonih, da bi koga obesili, ki ni bil
obsojen na smrt! To začnvši pa je šah hitro pokazal na svoje sluge, češ : tu primite jednega 1 Seveda niso mogli ugoditi niti tej zahtevi, vsled česar je šah ves razjarjen ostavil kaznilnico, a g. ravnatelj ni dobil nikakega reda.
Vseudliika ustanova Kirgizov. V čast in v spomin kronanja ruskega carja Nikole nabrali so Kirgizi v avstrahanski guberniji 8.000 rubljev med seboj ter jih izročili vseučilišču v Kazanu, da izdaje iz tega denarja štipendije mladim Kirgizem, obis-kujočim kazansko vseučilišč.
Koledar. Danes (12.): Pankracij, mučenec ; Epifanij, škof (Križevo). — Jutri (13.): Servacij, škof; Glicerija, mučenica. (Križevo). — Mlaj. — Solnce izide ob 4. uri 37 min., zatoni ob 7. uri 13 min. — Toplota včeraj: ob 7. uri zjutraj 14.5 stop., ob 2 pop. 18*5 stop. C.
Loterijske Številke, izžrebane dnč 9. t. m: Trst	72, 86, 63, 23, 10.
Line	7, 76, 14, 38, 48,
Čitateljem!
Ker se je minole sobote po neljubi natisnilo kacih 100 iztisov premalo, dobili kateri naročniki še le včeraj sobotno večerno izdanje. Prosimo dotičnike, da nam blagohotno oproste to neljubo zakašnjenje.
pomoti so ne-
Najnovejše vesti.
Budimpeita 11. Včeraj bil je tu ljudski shod, katerega so sklicali nekateri poslanci skrajne levice v prilog občemu volilnemu pravu. Shoda se je udeležilo do 20-000 oseb. Zborovalci so vspre-jeli namenu shoda primerno resolucijo. Socijalisti korakali so na shod pod rdečo zastavo, katero pa je zaplenila policija. Delavci so se oprijeli s policijo. Okolu 20 oseb bilo je o tem spopadu ranjenih« več oseb so zaprli.
London 11. .Daily Croničle* javlja iz Novega Yorka: Zjedinjene države Severoameriške zbrale so pred Novim Yorkom močno vojno brodovje. Iz tega je sklepati, da nameruje Severna Amerika poseči dejanski v homatije na Havani.
Alekeandrija (Egipt) 10. Danes je bilo tu 23 novih Blučajev kolere. 16 prej obolelih je umrlo. — V Kairu bil je samo jedeu slučaj kolere.
Maeava 10. Načelnik tigrinski A gos Tafari stavil ie na svobodo svoje italijanske ujetnike.
Vvgoviuah« bmojaivk« ln vaatl.
Buaimpešta. Pšenioa zn jesen 6.84— 6.85 P&miioa ?a maj-juni 1808 6.77 do 8.78 —.—. Ore« za jesen 5.45—5.47 Bi za jesen 5.73-5.74 Koruza iajuli-aTgu8t4.09-4.il _maj-juni 1896 3.94 - 3.96
Pftnnioi. nova od 78 kil. f. 7'-7*15 od 79 kil. f 7-10—7.20., od »0 kil. f. 7.15—7.20 od Sl.kil. f. 7 80
—7-80, oii 82 kil. lor.—.--.—.— iečuien 5*80--.—
proso 6*15—8*50.
Pšenica : omejeno povpraševanje, ponudbe male. Prodaja 18.000 mt. st., trg jako »talen. Oven in rž 5 nt. oe-neje. Vreme: lepo.
Praga. Aoratinirani sladkor lor. 15.95, oktober-december 15.—.
Pr«*na. Centrifugi nori, pontnvljnu v Trst a carino vred odpošiljata precej f, 34*25—34.75 Conoanse 86.25—36.50 Četvorni 37'--37.50. V glavah (sodih) 88'75
Eavre. Kava Han to* ^oini average za maj 84'—, zh september 80.75.
Hamburg. Santos ^oml	•/,» maj 68.25 za
september 83.75 za deoember 59.50.
TRBT, Kava- Trg nespremenjen. Tu imamo 109380 mt. st. raznih vrst.
Sladkor vedno stalno in rastoče. Tovarne zahtevajo danes sa Centrifugal PLZF f. 34.75, GZZ f. 84.25; za četvorni HZF f. 37- 37.25, Concasse ZKZ f. 86.25, RZR f. 35.75.
Rii. Italijanski jako stalno, tudi angleški utegne se podražiti za 25 nč. Japan vsled velikega zanimanja rastoče.
Fižol jako mlačen, proda se tu za velike partije koks po f. 9.25. Ribenčan po f. 9-9.50, mešani po f. 7.50, beli po f. 9.50, zelen po f. 9.25.
Moka mlačna. Mariborski mlin zahteva danes za 5. 0 f. 12.50, N. 1 f. 12.—, N. 2 f. 11.50, N. 3 f. 11.-, N. 4 f. 10 50, N. 5 f. 9.70, N. 6 f. 8.70, N. 7 f. 8.-, N. 8 f. 6'10. Druga roka1 proda Economo N. 2 po f. 11.50, N. 5 po f 11.25, N. 6 po f. 10.50, N. 7 f. po 9.50.
Otrobi stalni, ker primanjkuje blago. Druga roba proda Economo po f. 4.40—4.50, med tem ko zahteva mlin 13 — 15 nč, dražje.
Petrolej utegne po 12. maju v ceni ie pasti.
Duna^aksk bori
Državni ilolg » papirju „ „ v Hrebru Avstrijska renta * zlatu „ „ v kronah Kreditne akcije . . , .
London 10 Lat.....
Napoleoni ......
20 mark 100 italj. lir
11. mitja moe.
dan«* p re'i včeraj
101.35 10125 122 55 101.15 354.25 120 30 9.54'/, 11.76 44 40
101.30 10125 122 65 101.15 355 1*20.35 9.64'/, 11.78 44-30
Trin« osa« (Cene m razumejo na debelo In a carino vred.)
Domači pridelki.
Cena	od for.	do for.
Ftol: Koks...........100 K. 9.50	9 75
Mandoloni ......... „	—.—	—.—
svetlorudeči......... 9,—	9.50
temnorudeči........ „ 9.—	9.25
kanarček......... _	—.—	—.—
bohinjski......
beli veliki......
. mali......
zeleni, dolgi.....
„ okrogli.....
mešani hrvatski . . . „ štajerski . . . ICailo fino štajersko ....
Ječmen Št. 10.......
» 9.......
* 8.......
Zeljo kranjsko.......
Bopa , .......
Krompir, štajerski ..... Proso kranjsko.......
Sča, kranjska......•
oh ogerski.......
iftat ogerska........
Save Mocca ........
Cejlon Plant. fina . . .
„ Perl......
Java Atalang.....
Portorieco......
Guateniala......
San Domingo.....
Malabar Plant.....
„ native.....
Laguajra Flant ....
„	nalivu ....
Santo* najfiniji .... „ srednje fini . . .
„ srednji.....
„ ordinar .....
Hio oprani ......
n najfiniji......
„ srodnji......
Slrdkor Centrifugal i. vrste .
Concaflsć ......
v glavah ......
razkosani .....
Bi* italijanski Eni.....
„ srednji .... Japan fini AAA......
„ srednji.....
Raugoon estra......
	I.......
I	I.......
Petrolej luski v sodih ....
v zabojih od 29 kil. Olj« italijansko najfineji . . .
„ srednjefino . . bombažno, amerik. . . .
dalmatinsko......
Limoni Mesinski .....
Pomaranče „ .....
Mandolini Dalmatinski!
- Bari ..}noro
Pinjoli ..........
Bolidi Dalmatinski novi . . .
, PuljeSki.......
Saokve Pulješke .....
„ Grške t vencih, nove .
S al tanine nove.......
Vamporll .........
01V.be ..........
Polonovke srednje velikosti .
* velike .....
. male ......
Slaniki v velikih sodih . . .
7,
	9.50	9.75
. 100	K. 9.75	13.-
		9.50
	8 75	ft —
	7.50	7J5
	7.75	8.—
■	70. -	10"—
• n	8.75	9.-
	9.75	72.-
	11.50	11.75
	2.60	2J5
	9.—	9.25
n	54.-	55.—
. n	56.—	58.-
	170.-	171.-
	174.-	175-
	18'J,-	184.-
	148.-	150.—
	168.—	170.—
	141.—	142.-
. w	156-—	157—
. n	—	—.—
. "	141.-	143.'-
	138.—	139.—
	125.-	126.—
	120.—	122,-
	143.—	144.-
	18».—	137.—
■	34.50	35.-
M	3H.25	36.75
• n	37.25	37.50
	37.50	37.75
	19.25	19.50
	18.25	18.50
	16.75	_
	15 50	_, _
	12-	__,_
	10 25	— .—
»i	8.75	_
. n	18.50	—._
n	5.90	— .—
• ti	68.-	57,—
	52.-	54 —
	28.—	30.—
	30.-	31 -
	2.—	3—
. *eboj	7.—	8.-
100 K. —.—		—.—
*	60.—	62.-
K m	10.™	10.50
• n	12.—	12.50
	37.-	41-
	24.—	25.-
	29.-	31,-
n	40.—	42—
• »	41.—	42.-
	——	—
Naznanilo.
rt
Podpisani toplo priporoča rojakom svojo žganjerijo, nahajajočo se ▼ ulici del Canale hSt. 5, na vogalu ulioe Sta. Gaterina. Ta prodajalnica ima bogato zalogo vsakovrstnih likerjev in navadnih žganih pijač, kakor tudi mnogovrstnih tujih in domačih vin po nejzmerniših cenah. Maršala prve vrste po 72 nč. liter, angleški po f. 1'20, Malaga po f. 1'40, Rozolij (od melise, ovet) itd. po f. 1, liter.
Posiljatve na deželo izvršuje točno in hitro.
HK. Kolavil6 Nasproti cerkve sv. Antona novega


m
Zdravljenje krvi
Čaj „T I a e i r n I ovet" (Mllleflorl).
Cisti kri ter je izvrstno sredstvo proti onim slučajem, Če peče v želodcu, kakor proti slabemu probavljanju in hemoroidam. Jeden omot za ozdravljanje, stoji 50 nČ, ter se dobiva v odlikovani lekarni
PBAXKARER „M iN Mori" Trst. veliki trg.

Assicurazioni generali
v Trstu
(društvo je ustanovljeno leta 1881.)
To društvo je raztegnolo svoje delovanje na vse veje zavarovanja posebno pa: na zavarovanje proti požaru — zavarovanje po morju in po kopnem odposlanega blaga in zevarovauje
na življenje.
Društvena glavnica in reserva
dne 81. decembre 1893. Premije za poterjati v naslednjih letih
Glavnioa za zavarovanje ži-venja do 81. decembra 1894 Plačana povračila: letu 1884
58,071 673-84 30,541 700-64 169,929.62503
a)	v
b)	o
9.737.614-48
od začetka društva do 31. decembra 1894	f. 282,401.706-51
Letni računi, izkaz doBedaj plačanih od-škodvanj, tarife in pogoje za zavorovanja in sploh vsa natanjČnoje pojasnila se dobo v Trstu v uradu društva: Via delle Btazione št. 888/1 Iastnej hiši.	12—12
IC3OT
Lastnik politično društvo „Edinosti*. Izdavatelj in odgovorni urednik : Jnlij Mikota. — Tiskarna Dolenc v IVatu.