eTS2Sm Uto 1X11. ŠtCU. Z97 U LhNloni. u ncnetfelleb 30. decembra 1929. Ceno Din r- Izhaja M* d»D popoldne, izvzem« ledelje in praznike. - W.tl do 30 petit 1 Din 2.-, do 100 vrst Din 250. večji ineerati petit vrela Din 4.-. Popusti po dogovon,. Io eratni davet posebej. .Slovenski Narod« T6lja letno » Jugoslaviji 144.- Din, «a inoiemetvo 800— Din. - Rokopisi ee ne vračajo. - Naie telefonske številke so: 3122. 3123 3124, 3123 m 3126. atastrolalni Anglijo in viharji Francijo nad Vihar je povzročil v Parizu za več milijonov škode ter prevrnil pri St Omeni potniški vlak - Mnogo hiš porušenih - Nesreča nemškega parnika — Pariz. 30. decembra. V zadnjih 24 urah je besnel na francoski morski obali in v Parizu silen vihar, ki je povzroča večmilijonsko škodo. Vihar ie besnel v Rokavskem prelivu in tudi na Sredozemskem morju. Parniki, ki so bili na Odprtem morju, so bili v največji nevarnosti ter so se z največjo težavo vzdržali na morju. Mnogi parniki so se začeli potapljati ter so potom radioapa-ratov klicali na pomoč. V St. Omeru je vihar porušil 22 m visok cerkveni zvonik. Potniški vlak iz Calaisa proti An-vidu je vihar prevrnil. Štirje potniki so bili težko ranjeni. V okolici mesta Ha-sebrouck sta bili v viharju smrtno ranjeni dve osebi, tretja oseba pa ie bila težko poškodovana. V Normandiji so bile mnoge telefonske in brzojavne zveze v daljavi več kilometrov popolnoma potrgane. V okolici mesta Rouen znaša po viharju povzročena škoda več milijonov. i — London, 30. decembra. Včeraj je divjal v Rokavskem prelivu silen vihar, ki se je razširil dalje ob obali in v notranjost angleškega otoka. V mnogih mestih ie vihar poruši! hiše in podiral strehe. Povzročil je tudi še razne druge škode. V Manchestru je vihar podrl večnadstropno hišo. Posebno je vihar besnel na otoku Scellvju, kjer je dosegel brzino 125 km na uro. Ruval je drev- je in podiral tudi močnejše stavbe. Položaj je v pokrajinah, ki so bile že po zadnji katastrofalni povodnjl zelo prizadete, naravnost brezupen. Mnogo par-mkov na odprtem morju |e v največji nevarnosti. Potopil se je nemški m«?* torni pamik »Hermine«. Njegovo moštvo se ie z največjimi napori rešilo. Paroplovni promet med Anglijo in kontinentom se vzdržuje z največjo težavo. Zračni promet je popolnoma ustavljen. Ljubljana. 30. dec. Po zadnjem snegu težko poškodovane telefonske in brzojavne zveze so se do danes znatno zboljšale. Si-tuaci a je bila dopoldne že mnogo povoljne jša- Zunanje zveze v interurbanskem telefonskem prometu so se zboljšale, kolikor se tiče mest v dravski banovini. Še vedno ne deluje direktna telefonska zveza z Zagrebom in Beogradom. V interurban« skem prometu so danes dopoldne funkcionirale naslednje zveze: Ljubi ana-Trst in Ljublana-Dunaj na vseh vodih, nadalje so bile vzpostavljene telefonske zveze med Ljubljano. Vrhniko. Logatcem, Planino, Rakekom, Cirknico Grahovim. Novo vas o in Starim trgom. Na Notranjskem je torej sedaj telefonski promet povsem v redu. Vzpo-stavlene so zveze na Gorenjskem, ne funkcij onira še telefon med Domžalami in Kamnikom, kjer je zadnji sneg podrl pri Meng- šu tudi brzojavni drog- Telefonske zveze z Mariiborom in Celjem kakor tudi z ostalimi kraji na Štajerskem so redne- Zelo de-solatne so razmere v telefonskem prometu na Dolenjskem. Tu ie snežni vihar podrl in potrgal največ telefonskih prog, tako tudi glavno progo proti Zagrebu, ki vodi preko Trebn ega. Zato tudi dopoldne še ni bilo mogoče dobiti nikakih telefonskih zvez s Kočevjem, Ribnico in še nekaterimi drugimi kraji- Lokalne telefonske zveze v Ljubljani so danes dopoldne bile splošno precej zbolj-šane, ker je včeraj 25 delavcev z nadzorniki popraviialo ves dan potrgane žice. Največ žic ie bilo potrganih na periferiji mesta, kjer še danes nekateri privatni naročniki ne more-o uporabljati svojega telefona. Najhu'e so bili prizadeti kraji na zapadnem delu mesta, pod Rožnikom in na Viču. Vreme se je od sobote do danes naglo preobrnilo. Polagoma pritiska mraz- Temperatura je davi v dravski banovini varirala med 0 C do—5 C. Najnujši mraz je bil na Dolenjskem okoli Novega mesta in Ko-čev"a, kakor tudi na Notranjskem. Dopoldne ;e bilo v dravski banovini večinoma oblačno in megleno ter je začel pozneje naletavati suh sneg. Termometersko stanje je v dravski banovim bilo davi približno: Bohinjska Bistrica —2. Jesenice —3, Kranjska gora —2, Ljirbl'ana —3. Celje —2, Maribor —1. Novo mesto —5, Kočevje —4 in Rakek —5- Sprejem deputacij dravske banovine v Beogradu Deputacije iz dravske banovine bodo odpotovale v Beograd 11« januarja zvečer Ljubljana, 30. decembra. Župan dr. Dinko Puc se je včeraj zjutraj z mag. tajnikom dr. Fuxom vrnil iz Beograda, kamor je v petek odpotoval, da se dogovori z merodajnimi činitelji glede programa o sprejemu deputacije občin dravske divizije, ki se poklonijo Nj. Vel. kralju 12. januarja. S posebnim vlakom odpotujejo Člani deputacije iz Ljubljane 11. januarja zvečer. Ura ol-hoda se točno določi sporazumno z ljubljansko direkcijo državnih železnic. Zastopniki občin iz Notranjske, Gorenjske in Dolenjske prispejo v Ljubljano ter se od tu odpeljejo dalje proti Beogradu. Zastopniki občin ob progi Ljubljana - Zagreb bodo vstopili v vlak na najbližjih postajah. Zastopniki občin iz Štajerske se priključijo na Zidanem mostu. Sprejem deputacij v Beogradu bo prav tako svečan, kakor so bili sprejemi deputacij iz drugih banovin. Se vedno se g. županu prijavljajo manjše občine z željo, da se tudi one sprejmejo v deputacijo. Ker je prijavni rok že potekel, je to iz tehničnih ozi-rov nemogoče. Do danes je bilo redno prijavljenih 116 občin, ki *bodo skupaj štele določeno Število 200 zastopnikov. Na dvoru bo deputacija občin dravske banovine sprejeta i2. ianuarja popoldne ob 5.30. sednikn francoske vlade Tardieu posvetiti se prihodnje dni temeljiti pripravi za rc-paracijsko konferenco v Haagu. Nerešena so ostala še neka vprašanja. Vsekakor se konferenca ne bo omejila na enostavno dolžnost podpisa. Zaradi kratkega časa bodo resna pereča vprašanja izročena v proučitev posebnim odborom. Dr. Tuka bo izročen Madžarski Ako se izkaze, da je dr. Tuka madžarski državljan, bo njan za Vinka Pecha zame- Bratislava. 30. decembra. Pokrajinska uprava je zahtevala od sodišča, nai zasliši dr. Vojteha Tvyork 56.20—56.40 (56.30) Pariz 222.19, Praga 167-29. Trst 295.34. INOZEMSKE BORZE. Curih: London 25.1275. Newyork 514.95, Pariz 20.2S5, Milan 26.925, Madrid b9.25, Berlin 123.00, Dunaj 72.43, Beograd 9.1275, Praga 15.27, Bukarešta 3.075. Budimpešta 90.15, Sofija 3.72, Varšava 57.80. Pomorska razorožitvena konferenca Optimistični glasovi o uspehih pomorske razorožitvene konte renče v Londonu London, 30. decembra. Priprave za pomorko razorožitveno konferenco v Londonu se živahno nadaljujejo. Ja* Bonska deleg. je že prispela v London, delegacijo vodita bivši japonski mini? strski predsednik Vakatsuki in japon* ski mornariški minister Takarabe. Ja= ponska delegacija je prispela zato^ prej v London, da stopi v stik z angleškimi oblastmi in razčisti mnogo važnih vprašanj, ki se tičejo pomorske raz* orožitvene konference. Japonska dele* gacija se bo sestala v kratkem z angle* škim ministrskim predsednikom Mac Donaldom. Tukajšnji politični krogi menijo, da so zadnji razgovori med državniki pri-zadetih velesil v veliki meri odstranili težkoče ki so se pojavile zaradi zahtev raznih držav glede na tonažo in druga vprašanja. Čeprav si angleški politični krogi ne prikrivajo dejstva, da bo mo; rala pomorska razorožitvena konferenc ca premagati še velike težkoče, izražaš jo vendar prepričanje, da ne bo ostala brez pozitivnih rezultatov. Priprave za konfer. so bile temeljite, tako da bo na konferenci v veliki meri olajšano delo in bo lahko hitreje sklepala tudi o važnejših vprašanjih. Glede na obširni program konference, ki se bo bavila z vprašanjem celokupnega svetovnega brodovja, je pričakovati, da Ko trajala več mesecev. Wa*hington, 30. decembra. Ameri.V.i -Ir-žavni tajnik Stimson je i/javil, da se bo na vsak način udeležil pomorske razoro/atvrea« konference v Londonu. Ameriški politični krogi precej skeptično presojajo potek pomorske razorožitvene konferenco v Londonu. Nekateri ameriški listi napovedujejo popoln polom konference, katere uspeh v veliki meri ogroža franro^ka sponi«'tiic-i. Ameriški vladni krogi ne dele črnogledno-sti ameriškega časopisja in menijo, dn bo uspelo skleniti nekak sredozemski Locarno. Končno poudarjajo v ameriških vladnih krogih, da so vsi komentarji časopisja 0 francoski spomenici prezgodnji. Iz rastHl vzrokov Francija ne bo povzročila polomi pomorske razorožitvene konforenre. Francija je z hvalevredno odkritosrčnostjo obrazložila svoje stališče in je upati, da -e b > z novim pomorskim Locamom dotefri na konferenci sporazum, ki bo zadovoljil \-ti prizadete in da se bo nnila pot, ki bo omogočila zmanjšanje pomorskoga ohoreževn. nja. Vseindijski narodni kongres za neodvisnost Indije Včeraj je bil pod vodstvom Gandrja otvorjen v Lahori vseindjj-ski narodni kongres, ki zahteva popo!no samostojnost Indije Lahore, 30. decembra. V največjem obsegu so bile izvršene priprave za vseindijski kongres, ki je bil včeraj dopoldne na slovesen način otvorjen. Kongresa se je udeležilo iz vseh krajev Indije velikansko število delegatov. Na kongres je prišlo okoli 10.000 delegatov. Vodi ga boritelj za svobodo indijskega naroda Gandi. V soboto zvečer je imel sejo akcijski odbor, ki je s 118 glasovi proti 69 sprejel spomenico, v kateri ostro obsoja poskušeni atentat na podkralja ter se izraža sum, da so atentat izvršili agenti provokaterji. V drugi točki zahteva resolucija akcijskega odbora popolno neodvisnost Indije in odklanja vsako podrejenost Angliji Odklanja rudi predlog, da bi Indija postala avtonomna angleška kolonija. Za predsednika vseindijskega narodnega kngresa je bil izvoljen voditelj Nehru, ki je v svojem otvoritvenem govoru nagla-:ii, da mora kongres zahtevati popolno neodvisnost Indije, ki edino pomeni pravo svobodo indijskega naroda. Indijci se morajo osvoboditi vsakega zunanjega vpliva in britanskega imperijalizma. Kongres ni pripravljen priznati angleški nadvladi pravico, d« diktira Indijcem njih usodo. Predsednik je nato v kratkem očrtal glavne naloge kongresa. Poudarjal je zlasti, da naj Indijci streme po ustanovitvi socialistične republike. Zahteval je popolno odcepitev Indije od Anglije. Končno je predsednik izrazil nado, da se bodo vse važne in temeljite politične izpremembe v Indiji izvedle mirnim potom. Omenil pa je hkratu, da mora biti kongres pripravljen v najskrajnem slučaju poseči rudi po drujrih sredstvih, ki jih bo narekovala situacija. Odprava eksteritorijalnih pravic na Kitajskem NankinSka vlada je odpravila p Kitajskem — Stališ — London, 30. dec. AA. Nankinška vla-da je izdala zakon, s katerim ukinja eksteri tod jalne pravice na Kitajskem. Te pravice bodo prenehal-e s 1. januarjem 1930. Dcslej so bila državljani ve-li-ke Britanije. Francije, Japonske, Združenih držav in drugih velesil podvrženi posebnim sodiščem, ki so bila podrejena tem državam. S 1. januarjem pa preidejo tuji državi'ani z vsemi svojimi civilnimi in kazenskimi zadevami v pristojnost kitajskih sodišč. Zainteresirane države so opetovano tekom zadnjih let izjavile pripravljenost, ugoditi nacibnaTnim stremljenjem Kitajcev. V dokaz temu je rndi spomenica, ki jo je pred tremi leti predložil ki- Kako je Stanko Kaiser prišel do dolarjev Ljubljana, 30. decembra. Kaiserjev Stanko, po poklicu čevljarski pomočnik, je tujemu imetju zelo nevaren Vajen brezdelja in poha kovanja rad stika po tu'ih žepih in sploh skuša vedno na prav cenen način priti do denarja. Policija je imela ž njim že opetovano opravka-Stanko je bil že večkrat kaznovan. Na Štefanovo so ga zopet pri eli. Nekam sumi .'ivo se ie vedel in razmetaval je denar kar na debelo Dva dni :e po-pival v mestu v veseli, nikoli mu manjkajoči družbi, tretji dan pa je prijazno gostilnico zamen al z zatohlim policijskim zaporom. Na policij so Stanka vzeli v ^klešče«. Ta pa se je samo namuznil in smeje odgovoril: — Eh. nekega Amerikanca sem ruknil! Na kolodvoru je postaval, pa se ^edpravice tujih državljanov na če angleške vlade tajski vlada v imenu Anglije sir Austrn Chanrberlain. Angleška vlada se je tedaj postavila na staJiŠce. da je treba odipraviti te pravice le postopoma. Prav tako k angl-eška vlada nedavno izjavila kitajskemu poslaniku v Londonu, da je pripravljena v soglasju z ostalimi zainteresiranimi salanri razpravljati o razveljavitvi teh pravic, toda pod pogojem, da se dotlei ohrani nek provizorij. V vladnih krogrri se zatrjuje, da je ostalo stališče vlade tudi po odpravi ekste-ritfonijamosti neizpremenjeno m da j.-še vedno pripravljena urediti vprašanje eksteriterijalnosti z ostalimi zaintercM-raniimi silami mi je zdelo, da ima pretežko ntoša o. Zato sem ga olajšal za tiste bore dolarčke— Na pobciji Stanku seveda niso verjeli. Bili so prepričani, da je Stanko izvršil kak veci vlom. ki ga pa noče priznati. Pott-ciia je imela prav Davi se je namreč na kriminalnem uradu zjlasil prileten kmet z Dolen skega in izpovedal, da je neznan vagabund ociganil njegovega strica Antona Moharja za približno 80.000 ali celo 100000 Din. Na policiji so mu pokazali Stankovo fotografijo in kmet Je v njem takoj spoznal potepuha, ki se ie o božiču smukal P" Dolenjskem in bil v Koprivčevi gostilni v Žalni, ker ie prodajal neko vodo zoper mrčes Trdil ie. da tekočina usronobi ves mrčes, ščurke, stenice, molje itd. Zahtevaj je za steklenico 10 Din. pa mu kupci a n: ?Ia posebno v klasje- Kasneje se je odstrani! iz gostilne. Kmalu po njegovem odhodu je Mohar opazil, da mu e izginh listnica, v kateri je imel veliko denarja, predvsem dolare. Tatu so takoj Zaslcth> vali, vendar brez uspeha. Stran 2 »SLOVENSKI NAROD«, dne 30. decembra 1939. Sfev 207 »Zvonček" in ,,Nas rod" Dva nova mladinska lista, ki imata skupaj 50.000 naročnikov Ljubljana, 30. decembra. »Zvonček«, list s podobami za slovensko mladino, se je nedavno preosnoval. Izdajati ga je začel konzorcij, katerega predstavnik je zdravnik dr. Tone Jamar. Novi konzorcij je poveril uredništvo >2vončka« prof. dr. Pavlu K a r 1 i n u , ki je poskrbel, da postane »Zvonček« polnovreden tekmec z mladinskimi listi drugih, bogatejših narodov. £e ko je izšla prva številka »Zvončka« meseca oktobra, smo bili prijetno presenečeni ne samo radi pestrosti prispevkov, temveč tudi radi aktualnosti. Prav takrat smo se pripravljali na čim dostojnejšo proslavo Napoleonove Ilirije in tako je uredništvo zelo ustreglo svojim mladim naročnikom (cam), da je objavilo poleg Napoleona po sliki francoskega mojstra Davida tudi dr. Pavla Breznika članek »Mladostna leta velikega cesarja*. Posrečeno izbrani so bili tudi ostali prispevki, kakor dr. Antona Debeljaka španska pripovedka »Zeleni ptič« z lesorezi »Jutro-vega« slikarja in grafika E. Justina, Ferdinanda Ossendowskega »Življenje in prigode male opice«, dnevnik šimpanzke iCašfce v prevodu dr. Rudolfa M o 1 e t a , prof. Julij a N a r d i n a »Ali teče voda sama od sebe po zidu navzgor«, Davorinova pravljica »-Marko in čarovnice s Črnega Jezera« itd. V drugi številki so večinoma sledila nadaljevanja. Nova prispevka sta bila Letalca z osmega letala »Čudovita dogodivščina zračnega borca« in — oia »V stepi«, oba z ilustracijami. Uredništvo jim posveča, kakor je razvidno iz dosleg izišJih številk, veliko pozornost Skoro vsak prispevek je ilustriran. Zadnja decemberska številka »Zvončka« je prinesla kar okoli 35 ilustracij, mimo njih priloga sliko kralja Aleksandra po portretu prof. Mirka Gubica. Božični materijal — risba prof. Podrekar-ja »Vesel Božič«, storiji Manice Komano-ve »Pri jaslicah« in M. Jezernika »Božič«, kakor tudi pesem »Marko piše Božičku« ter Emila Adamiča »Stara božična narodna« — je bil kaj izbran. Posrečene in zelo primerne mladini so bile prigode, kakor »Prvi dan na Japonskem«, »Reševanje .Divje race'«, »Eskimi — narod v beli puščavi itd. Uredništvo »Zvončka« je v oktoberski številki med drugim obljubilo, da bo vsebina »Zvončka« pestra, da bo obsegala vse, kar more zanimati slovensko mladino in da ga bodo brez dvoma radi čitali tudi odrasli. Res je, da ga ne jemlje z velikim interesom v roke le ljudskošolska in srednješolska mladina, temveč tudi taki, ki so doslej z omalovaževanjem zrli na mladinske revije. To je v času, ko gine interes za naše literarne revije, na vsak način zelo lep uspeh. »Zvonček«, katerega novo opremo je izvršil prof. P odre kar, stopa letos v svoje 31. leto. Naroča se v upravi »Zvončka«, Ljubljana, Frančiškanska uL 6 ter stane letno 30 Din; posamezna številka 3 Din. Ravno za božič je začel izhajati v Ljubljani nov mladinski list »Naš rod«. Izdajo je prevzelo Udruženje jugosl. učiteljstva, poverjeništvo Ljubljana, urednik pa mu je znani mladinski pisatelj Josip Ribičič. Tudi ta list je bogato ilustriran; ovojno stran je opremil France Kralj, vinjete je izdelal St. Stiplovšek, sodelovali pa so še z ilustracijami: E Justin, Maksim Gaspari, Ivan C a r g o in B. R. Zastopani so naslednji avtorji: Fr. M i 1 č i n s k i, Manica Komanova, Tone Gaspari Marija Kmetova. Karel širok, Ivan M a t i č i č . Rihard Jakopič. S k. in V. Mazi. Eden najbolj zanimivih prispevkov je našega mojstra Jakopiča — intervjuv z Maksimom Gasparijem. Težko je govoriti otroškim dušam, zlasti še v intervjuvu, v katerem naj bo izprašana intervjuvanta umetniška vest in izpovedan njegov umetniški čredo. Intervjuv, v katerem se obrača Jakopič z najbolj perečimi vprašanji tn odgovori v lahki in poljudni obliki na mladino, kakor bi vsak dan živel z njo skupaj, bo zanimal radi svoje človečnosti, ki ga preveva, posebno izobražence. Osamljeno, trpljenja polno pozicijo umetnika pri nas, označuje Jakopič z naslednjimi lahko sarkastičnimi besedami: »Naposled še nekaj prav zaupnega! Glej, naši uradniki so res veliki reveži, kajne? Ampak, ko so garali 30 ali 35 let, potem gredo v »penztjon«. Njihovi otroci so že odrasli in preskrbljeni. Časa je Še za odpočitek, skrbi za vsakdanji kruh ni več. In vsakega prvega gredo zadovoljno po svoj »penizjon«, ki odgovarja nekako ob-restim enega milijona. Mi — svobodni — bi si morali svoj *penzjon« polagoma prihraniti, kajne? Ti, Gašper, tudi nisi več pri mladih. Lepo število let že garaš in storil si za svoj narod res marsikaj dobrega. Zdaj mi pa povej, na uho, pa prav po pravici: Koliko ti pa še manjka do miliiončka? Aha! Ali sem te! Pred kratkim si šel še med uradnike, ti požrešnež! Ali hočeš res kar po vsej sili postati kapitalist?« (Gaspari pove na koncu, da mu manjka do milijonska vedno približno °°9.000 Din). Zanimivo je, da šteje »Naš rod« že s prvo številko okoli 40.000 naročnikov, ki so naročnino že poravnali. Takega uspeha ni doslej doživel še noben slovenski mladinski list« Število naročnikov »Zvončka« se je, kakor znano, po preosnovi lista na najširši podlagi znatno dvignilo in je že blizu 5000. tako da imata r»Vi mladinska Usta skupaj 50.000 naročn:' Naš radio Slov ene ismo ljudje, ki imamo z vsako reeio svoje težave in tudi kaprice. Posebno pa glede našega radia. Toliko je bilo govorjenja o tej zadevi, še več pa obeta-nja. Gotovo pozna že vsak slovenski otrok tiste prelepe melodije, ki jih dan za dnem igra naš Hubi »Radio - orkester. Vedno iste so, enako lepe, enako in ne-utrudoma poje preljubi klavir itd. In potem naši prenosi iz narodnega gledališča v Ljubljani. Zdi se, da so se pogodili, da bodo prenašali vedno eno in isto. In še kadar je namenjena kakšna lepa opera, je ponavadi v zadnjem trenutku odpovedana in stopi v funkcijo oni neugnani »Radic-irkester« s tistimi krasnimi melodijami, kot n. Pr.« Dostal: Mi pa šepetamo, šlager potpuri In res, takrat se vedno šepeti! V dveh radio - sezonah smo mesda samo trikrat slišali: Rigoletto. Pa kae so lepi oni Straussovi valčki: Na lep) modri Donavi in ostalih 400? Kje so one fantazije znanih oper? Mislim, da bi nam lahko privoščili vsaj one opere in operete, ki jih v Ljubljani nismo slišali že več let Dajte nam melodije: Dijak - prosjak, Netopir, Orfed v podzemlju, Vesele žene VVindsorske in mnogo drugih poznanih melodij iz operet in oper. Pa tudi literarni program je čisto »kranjski«. Kolikokrat smo že sllSail recitacije raznih pesnikov? Dtlaštvo bi z veseljem sprejelo recitacije onih del, ki jih rabijo v 3o!L Samo kakšne brzepomembne igrice nam nudi nas radio. Ln glede burk? 'Ali se ne bi delavstvo ln kmetje v soboto zvečer nasmejali za ves teden, če bi jim nudil naš radio kakšno burko ala Švejk, Danes bomo tiči itd. In kje so oni lepi nepohujiUjrvi kupleti? li razni komični nastopi s pctEJem? Po mojem mnenja bi to nc bila tako velika finančna obremenitev postaje. Gotovo pa ima danes radio veliko več naročnikov kot pred letošnjim pomladnim veJesejmom, ko je njih število presegalo 6000- A program ie vedno še enoličen ta mrtev. Le včasih, sera in tja res kakSna zanimiva stvar. Pa tudi glede predavanj je tako mrtvilo. Upoštevajte mnenje in nazjranje vseh. Ali ne bi bilo bratsko lepo, če H Prosvetna zveza od- stopila kakšno uro v mesecu Zvezi kulturnih društev, da nam ona nudi svoje razvedrilo. In vemo, da bi Zveza kulturnih društev rada ustregla tej prošnji in bi brez velikih ali celo brez vsakih žrtev izpopolnila program Radio - Ljubljane. Poglejte, kako se dela za splošno izobrazbo vseh naziranj na Nizozemskem. Poslušajte postaje: Hilvensun in Hnizen, pa boste videli njih složnost Saj vendar danes ne igra politika nobene vloge, ker je sploh ni, ampak tudi glede radia naj velja načelo: Vsakemu svoje! Končno pa še nekaj: Pred leti smo imeli v Ljubljani Radio - klub. Sedaj pa, ko imamo svojo postajo, ko je vedno več naročnikov radia in ko bi se amaterji lahko zatekali po pojasnila v svoje društvo, pa se nihče ne spomni te potrebe. Hvalevredno bi bilo, da pokrene akcijo za ustanovitev radio - kluba oni, ki je v prvi vrsti poklican v to in to je Radio • Ljubljana. Zganite se vendar enkrat! Prosili bi tudi, da nam vodstvo Radio - Ljubljane javno pojasni, kako je z državno himno. Morda niso čitali »Uradnega lista dravske banovine«, ko čujemo enkrat: državno himno v celoti, drugič: Lepo našo domovino in zopet: Naprej zastava slave. NeofJciJelno društvo rad io-ama ter je v. Dani se Posledice vojne se prikazujejo iz povojnega kaosa- »Slovenski Narod« je dne 14. t m. priobčil članek: »Mladoletne sirote in vojno posojilo«, v katerem čtankar toži, da so dala nekatera sodišča sirotnir-ski denar, ki je bil pri njih deponiran, za vojno posojilo. Ker se vojno posojilo ne izplačuje, so ostale te sirote brez sredstev za vzgojo in izobrazbo in zato žive sedaj v veliki bedi in pomanjkanju. Pravi, da te sirote najbolj občutijo posledice vojne in da bi se jim moralo pomagati na račun vojnih reparacij. Takih sirot je pa še veliko več. Niso samo te, katerih denar je dalo sodišče za vojno posojilo, ampak so tudi še vse tiste, katerim so starši bodisi pomrli ali pa Še žive, pa so imeli denar naložen v denarnih zavodih. Denar je bil radi vojne devalort- ziran in denarni zavodi ga izplačujejo sedaj v devaloriziranih denarnih enotah, četudi so bile te vložene v zlati valuti. Starosta Jugoslovenske gasilne zveze je svoj predlog v ljubljanski občinski upravi glede izpopolnitve ljubljanskega gasilstva utemeljil s tem, da je tako, kakor vsak posameznik in država, tudi občina dolžna skrbeti za varnost in blaginjo sve-jih občanov ter da čuva in brani njihovo imetje. Ni še dovolj, da si zna človek samo pridobivati, ampak mora znati to, kar ima in kar si je s trudom pridobil, tudi čuvati in braniti proti vsem sovražnikom in nezgodam. Le tisti narodi in države, ki so si znali svojo zemljo in imetje čuvati in braniti, so vsestransko napredovali in ostali, vsi drugi so pa izginili z zemeljskega površja. V prejšnjih stoletjih so bila mesta obdana t obrambnim zidovjem. Vanje se je prišlo le skoz« mestna vrata, ki so bila tudi v mirnem času skrbno zastražena. Sedaj imamo boljša obrambna sredstva, ki so stara že popolnoma izpodrinila, da so postala brezpredmetna. Nevarnosti, ki pretijo naši zemlji in iz' nje pridobljenemu imetju, pa so ostale iste, zato se moramo tudi novih obrambnih sredstev posluževati, da ž njimi dosežemo svoj namen. V zadnjem času se ljubljanska občinska uprava zelo zanima za trebi jen je Ljublja-nične struge, da postanejo njena regulacijska dela, ki so bila že pred vojno izvršena, pomembna in da zamorejo služiti svojemu namenu. Zadnja regulacija Ljubljanice je bila v prvi vrsti namendena osuševanju Barja, da bi se na ta način pridobilo obsežno plodovito ozemlje, ki bi naj zaradi večjega donosa tudi zboljšalo ljubljanske življenjske razmere, saj mora tudi mesto živeti od deželnih pridelkov. Svoj čas sta se bivši deželni odbor in ljubljanska občina Ljuto prepirala zaradi vodne moči, ki bi nastala z napravo projektiranih zatvornic pri Sv. Petru in ki bi lahko služila za pogon elektrarne, a sedaj ni o tem ničesar več slišati. K. P. JUTRI NA SILVESTROVO vsi k slavnostni premijeri velefibna Janet Gavnor KRISTIN A" v Elitni ktao MATICA Izvedenci za razlastitve v železniške svrhe Višje deželno sodišče v Ljubljani je določilo sporazumno z velikima županoma ljubljanske in mariborske oblasti do na-dalnje drugačne zakonite odredbe za leto 1930 naslednje izvedence za razlastitve železniške svrhe: Franca Zupančiča, inženjerja v Ljubljani, Josipa MaUana, posestnika v Vižmarjih, Franceta Benkoviča, posestnika na Blagovici, Antona Kersnika, graščaka na Brdu, Alojzija Krajca, posestnika in lesnega trgovca v Grahovem, Antona Medena, posestnika v Begunjah pri Cerknici, Antona Skoka, posestnika v Domžalah, Alojzija Pavlina, posestnika v Podbrezju, Miloša Regovca st na Jesenicah, Leopolda Ber-dajsa, posestnika na Savi pri Litiji, Franceta Brusa, posestnika v Cevicah, Ivana Riharja, posestnika in trgovca v Gorenjem Logatcu, Leona Schauto, graščinskega oskrbnika na Snežniku pri Starem trgu, Matijo Tomšiča, posestnika v Ložu, Antona Pogačnika, posestnika in trgovca v Podnartu, Valentina Muleja, posestnika in lesnega trgovca v Laneovem, Josipa Hafnerja, posestnika v Škofji Loki, Ivana Lončarja, posestnika v Tržiču, Franceta Fur-lana, posestnika na Verdu, Antona Draš-lerja, posestnika in gostilničarja v Borovnici, Jožeta Mikliča, posestnika v Lukovku, Franceta Penco, tvorničarja in posestnika v Mokronogu, Karla Stovička, posestnika v Gorenjem Marofu, Franceta Illca, posestnika in industrijca v Ribnici, Viljema Tomaschka, gozdarja pri Auerspergu v Kočevju, Ivana Goljo, posestnika v Metliki, Jožefa Zurca, posestnika in gostilničarja v Kandiji, Otona Detelo, veleposestnika in vlad. svetnika v pok. na Turnu v Preddvoru, Ivana Novaka st, posestnika in mizarja v Kočevju, Štefana Ivančica, posestnika in gostilničarja v Vel. Laščah, Josipa Radeta, posestnika v Predgrađu, Jurija Petrovčiča, župana na Viču Josipa Goede-rerja, viš. upravitelja na Mršlju pri Zelim-ljah, Ivana Volčanška, posestnika in res ta-vraterja v Brežicah, Karla Cimperška, trgovca v Sevnici, Ivana Janžekoviča posestnika v Lajstersbergu, Antona Treota, mestnega stavbnika v Ptuju, Marijo Jurinca, posestnika v Perkovcih, Franca Lahovni-ka, industrijca na Prevaljah, ing. Josipa Je-lenca, stavbnega podjetnika v Mariboru, ing. Albina Cerneta, mestnega stavbnega svetnika v Mariboru, ing. Josipa Barana, mestnega stavbnega komisarja v Mariboru, Franca Reccrja, posestnika pri Sv. Lenartu v Slov. goricah, Matijo Kočarja, posestnika v Sfcakovcih, Karla Voglerja, posestnika v Cankovi, ing. Franca Mikuža, upravitelja veleposcsrva v Beltincih, Jakoba Cuša, posestnika v Hlaponcih, Ivana Jeriča, posestnika v Dokležovju, Franca Han-želiča, posestnika na Hardeku, mg. Franca Pahernika, veleposestnika v Vuhredu, Petra Mravijaka, veleposestnika v Vuhredu, Štefana Kralja, posestnika v Dolgem brdu, Štefana Poharca, posestnika v Selah, Jakoba Zemljica, posestnika v Radencih, Maksa Janiča. veleposestnika v Celju, Konrada Elsbacherja, veletržca v Laškem, ing. Vladimira Lipolda, viš. rudarskega svet. v p. v Celju, Simona Komposcha, gozdarskega svetnika v pok. na Dobrni, in Franca Robleka, veleposestnika v Žalcu. Nečuvena posurovelost Sinoči, še bolj gotovo pa davi, so neznani gospodje v Tivolskem parku okrog s radu in tudi po drevoredih izruvali, razbili in pometali v grmovje vse hišice za krmljenje ptic Za tako visok, podvig srčne kulture seveda niso sposobni obrtni vajenci, hlapci in barabe, ker je za tako plemenito delo potrebna fina meščanska vzgoja, prirojeno kavalirstvo in obleka po najnovejši modi. In herojski pogum je tudi potreben onemu, ki se upa spraviti na krvoločne ujede, kakršne so taščice, ščinkovci, stržki, sinice in druge podobne pošasti. Skrajni čas je že, da jih iztrebimo iz vrtov in parkov, kjer s svojim neuglašenim kričanjem, ki ga duševno zaostali ljudje še imenujejo petje, motijo našo ziato omladino Pri njenih vzvišenih in globokih mislih. Pravo so pogodili ti gospodje, da so izumili tako učinkovito sredstvo za uničevanje ptičev, saj taka mala živalica mora poginiti v nekaj urah, če po mrzli noči ne najde hrane. Res bi tem inteligentom ne prisodil toliko pameti, kakor so jo javnosti pokazali s svojim kulturnim ude j s tvo van jem v parku, zakaj takega čina je zmožen le brezsrčen zločinec ali kreten. H kateri kategoriji spadajo korajžni gospodje, naj odločijo sami, za javnost je pa gotovo, da bi se z njihovimi srci in možgani ne mogel nasititi niti najnežnejši ptiček, ker so premajhni. Priporočamo torej policiji, da te neodgovorne storilce varuje vsega hudega, gospode pa opozarjamo, da je mestna vrtnarija hišice že popravila in jih zopet postavila na svoja mesta. Napred, junaci! Prosveta Mignon zopet z Betettom »Mignon« z Lotharijem — Betettom je bila pred leti dogodbk, ki še ni pozabljen. Zato je bila sinoćnja predstava izredno dobro obiskana, saj so prišli skoraj vsi Be-tettovi prijatelji in Častilci, veseleč se povratka našega moj stra-pevca. Težko smo ga pogrešati v partijah, ki jim je dal s svojo veliko pevsko in igralsko umetnostjo posebnega čara in lepote. In publika mu je takoj po prvem dejanju izrazila svoje simpatije na način, ki je govoril vsakomur razumljivo: nas si in radi Te imamo! Šopkov je prejel celo vrsto in velik venec s trakovi Seveda je bil g. Betetto ves večer predmet živahnih ovac i j. V naslovni partiji je debitirala gdč. Krista S a r k o t i č, ki jo je očividno ovirala trema, da ni mogla pokazati svojih sposobnosti niti kot pevka niti kot igralka. Glasu je bilo zato premalo in celo naj zmag ovit ej-še arije so ostale brez učinka. Vendar je pokazala, da ima dobro pevsko šolo in lep materijal, ki se morda še razvije. G. V i č a r, slovenski tenor iz Zagreba, je repertoarem pevec, zelo uporaben, nevelikoga, a lepega glasu in rutinirane, ustrezajoče igre. Vedno nam je zelo dobrodošel Po dolgem času bolehanja je nastopila prvič zopet kot dražestna Filina ga. Popovi č e v a, ki je zunanje podajala svojo partijo prav simpatično, glasovno pa je še slabotna. Opero je dirigiral g. N e f f a t, ki je žel za uverturo živahno priznanje. Fr. G. DRAMA. Silvestrovanje v drami. Na Sirves>trov večer vsi v Kubijaosfco dramo! Vprisorala bo komedijo »Nai gospod žopodke. Predstava se prične izjemoma ob deveti ari zvečer. To bo 14. predstava Župnika v tetošaja sezoni. Pri oeoeC}-sfci predstavi, U Je bila tako razprodana, da so nm| v parter postaviti še polno posebnih sedežev, ]e pnbfcka aptevdfraai na odprti sceni, česar v naši drami pač nismo vajeni, an kar je najboljši dokaz, kako le komedija priljubljen* pri našem občinstvu. — V kornediii nastopa pod vikifcuozmrn vodstvom g. prof. Osipa Šesta skor« ves prdziKuni dramski ansambel in to dame: M. DanHova, Oabriječcičova, P. Jrranova, V. Ju-vanova (kot Geoovefa), Medvedova, Nabiocka (kot ga. CousioetDva), Rakarjeva tier zz Cesar (kot ži*pnok Pefflegon), DanJlo, Gregorm (kot Peter). Jan, Jerman, KaukJer. Kralj. Lbpac (kot gospod Cousmet) PLiut, Potokar SkrbinŠek, Smer-koJij m ŽeJaznšik. Poteg vseh imenovanih nastopa še dramski Rin-tin-tlfi ovčar FJorče, ki od preo-staive do predstave spopo-hrjiije svojo igralsko rutino. Predstava je ljudska pri znižanih cenah. Zairadi navala pri večerni blagajni na»j se vstopnice kupijo pri dnevni blagajna v operi adii pa na»j se rezervirajo telefonskim prtom (telet stev. 2231). Novo leto v ljubljanski drami. PupcJdne ob 15. urd se vprizori GoMeva mladinska igra »PeterSkove rx>Silednj« sanje« z malim MMjhj v naslovni vlogi Petercka- Ostala zasedba kakor pri predstavi na Štefanovo. Re&fe prof. Sestev*. — Zvečer ob 20. uri pa se vprizori francoska veseloigra >VeBka abeceda uspeha« a M »Gospod Topaee«, v običajni zasedbi- Glavne vloge: ga. Naiblocka ter gg. Cesar, Lipa«. Rezila prof. Se-stovta, Za v<6emo predstavo veSj^io znižane dramske cene. Prihodnja noviteta v Uubljamkj dram« bo Cbairte« Dacketn-sova drama »Ovirček za pečjo«, k-1 se ie z velikim n-spehom vprizorita takoj v prvj sezona po prevratu. Letošnja vpr-iroriteiv bo popolnoma oova, tako v zasedbi kakor tod* rc-žifc. V posamernia vlosafi nastoenfo nouboiisi ub-tkinakii operi Uubeznčva operela MamzeJ'te Ki-ternehe z sospo FoVčevo v rasovmi vV*r. Dalje »atfoovfo še: zu. Palatko-va, goa. Stenrwsn, ga. Mcmcinova, Jeromova ter bs. Drtnover, Peček. Fovhe. Jaoko. Simoncx, Rus, Sekutla, J«chvSkar «j dri*ei. Predstava s« vrrši izven abon-maia, od amfsn* cenah. Začetek ob itrnBi po-poMne. Na noreča leta dan se poc« popoldne ob 15. uri izvrstno uspeš« Lorđzopova opera Car 4n tesar. Naslovno partijo poje g. Grba, ostaiba zasedba kot običajno: ga. Rfibičcva, graa. Španova ter gg. Križal, OostšČ, Kovač, RtunpelL Janko. SeVuta ta dr»«i. Predstava se vrSi zgveci *bon-tnsfa. pri enHan* cenah. — Zvo&er ob pel osmih se poje prrvtečna Zellerjeva opereta >T-6ar« z gospodom Drenovoero v nastavni vk>g>. Sodetujefe: gos. Ma^dVčeva, ga. PoKčeva, ca. Bs*!*tkova, ca. Ru*"« ter gg. Goc«, Potek. Fovbe. Skaonfič. Sefcak, Srn. Jarc ki dro* Opereto vodi dcigeot g. SreteL reteer z it-be. Ker onvvja operete vedno bo*j vse le*o m lahko glasbo fembeče obetearvo. opocarjasno, kes** sAovecsko Vjudsko igro. Pri predscar,: sodefo-« ceiofcnpn© osebje odra m pevski kvartet. — Varcpnic« c v tr*ovir*i gosp. MflaJi Kar-n.Čaika na Stesresn trgu. KOLEDAR. Danes: Ponedeljek. 30. decembra 10?). katoličani: Etavid. pravoslavni: 18. decembra, Sobararijan. DANAŠNJE PRIREDITVE. Opera: Zaprto. Drama: Zaprto. Kino Matica: Deklica iz bara. Ktno Ljubljanski dvor: Osveta moWia. DEŽURNE LEKARNE. Danes: Bahovec, Koogreoni trg, U star. Sv. Petra cesta, Hočevar. Spodnj« Sifka. Položaj žensk v Indiji Znani raziskovalce Bilinston se Jc na-i etii Jeseni lanskega leta te AngJiJe v h -dijo, kier je marsikaj videl m dožrvoL O vtisih svojega zanimivega potovanja ie predaval v Londona in pečal se je zlasti s položajem indijskih žensk. Indijci sicer vedo, da Je treba prepustiti otroka Že od rojstva svobodnemu telesnemu razvoju in da Jc treba čira bolj paziti na njegovo zdravje, vendar pa zapirajo novorojenčke ženskega spola v te?-ne, mračne sobe, kjer vlada neznosna vročina, kajti sobe se nikoli ne prezračijo. Cim boJJ dete kriči, tem bolj kurijo. Nekateri pravijo, da so orientalske ženske neizobražene, krute in lakomne, obe' nem pa močno nagnjene k zločinstvu. Toda one zato nič ne morejo, kajti o vsem, kar store slabega, mislijo, da je v skladu s starimi običaji. Saj imajo že od zibelke tako vzgojo. O knjigah se indijskim de' kletom niti ne sanja. Uče se, da je zakonsko življenje njihov edini poklic, o tem. da morajo matere vzgajati svoje otroke, pa slišijo zelo malo. Zato ni čuda, da postane mlada žena moževa sužnja. Mož pomeni za indijsko ženo silo doma. Indija Šteje nad 200 milijonov prebrvalcev in iole obiskuje samo 439.043 deklet, vse druge so pa brez vsa" ke izobrazbe. Ženske šole je ustanovila pred 35 loti angleška vlada. Kar se tiče enakopravnosti in emancipacije žensk, so najbolj napredno pleme v Indiji Parsi. Mnoge žene m dekleta tega plemena so visoko naobražene m dobro vzgojene, čeprav so stopile njihove matere v javno življenje šele pred 25 leti. Zakon pomeni za Indijsko ženo novo Življenje, polno dela m skrbi. Indijski zakon se bistveno ratzlikuje od mohamedanskega, pa tudi med porokami žen poedinlh kast je veMka razttka. Poročni obredi so zelo zanimivi. Mati položi v ženrnovo roko tkalski čolniček ter mu zveze roke in noge, da označi obveznosti, ki jih prevzema kot zakonski mož. 2enin mora zameketati kakor ko#a, kar pomeni, da bo ravnal z ženo potrpežljivo. Še lepše je označena bodoča sreča zakoncev s tem, da položi nevesta ženinu na usta ključavnico in jo zaklene, da po-kaže, da je nedostojnosti in prepirov med njima konec. Na dan poroke nosi nevesta črno svileno obleko. Po poročnih obredih odneso oba iz hrama m nevesta sedi na stolu, okrog katerega gredo svatje scdeir-krat Ko je obhod končan, pokrijejo mo/1 in ženo s plaščem v znak, da se je naselila v njuna srca ljubezen, ki ju bo spremljala vse življenje. Potem izmenjata med seboj vence, končno pa pridejo na vrsto tajni obredi, katerih ne sme videti noben tujec. Vdove se v Indiji ne smejo možiti, kajti indijska žena pripada vedno nekomu, bodisi očetu ali možu. Ce ji umreta mor in oče, ni nikogar, ki bi jo dal drugemu možu In tako živi navadno v rodbini pokojnega moža. Nekatera plemena dovoli i o vdovi zaročiti se z mlajšim bratom umrlega moža, pri plemenu Santalov pa vlada žena v moževem domu m rodbini rudi po njegovi smrti. Kar se tiče zakonske zvestobe, veHado v Indiji zelo strogi običaji. Za zakonolornstvo je določena povsod n i -strožla kazen. Nadboljsi način ženskega dela je bi! uveden v Indiji z b^kucainj in posebnimi šolami, kjer so se naučile ženske streči bolnikom in porodnicam. V tem pogledu $o storili Angleži v Indiji mnogo, toda mnogo dela iib še čaka, kajti napredek gre počasi. Kljub splošni zaostalosti le v Indiji mnogo zdravnic in strežnic po bolnicah. Ogromna večina indijskih žensk Pa dela na polju, v tovarnah in rudnfldh. V splošnem položaj delavk v Indiji ni slabši od položaja evropskih ddavk. Edina zabava radijskih žensk je ples, med katerim razbijajo po bobnu, znanem pod imenom tam-tam. Zelo rinljivi so obredi pri pogrebih radijske ženske. Njene družice plešejo okrog trupla, igrajo na tamburice in otožno prepevajo. Na lokami železnici. Oujtc, zakaj se pa vlak m posta-jali&hi ni ustava? — Vlakorvodja se je sporokcl s po-sta^ače^iHcotn. 8 * Stev. 207 »SLOVENSKI N A R O D«, dne 30. decembra 1929. Stran 3 Dnevne vesti — Iz konzularne službe. Naš honorarni konzul v Pragi Roko Bradanovič, velerrg« -vec z vinom, je bil povišan za generalnega konzula. — Razpisani zdravniški službi. Osrednji urad za zavarovanje delavcev v Zagrebu razpisuje natečaj za popolnitev mesta pomožnega zdravnika v sanatonnh za prjučne bolezni na Brestovcu pn Zagreou in v Klenovcu pri Ivaniću. Prošnje je treba vložiti do 15. januarja 1930. Podrobnosti natečaja so razvidne iz .Uradnega lista kr. banske uprave dravske banovine« št 14 z dne ?&. t. m. _ \z zdravniške službe. Iz imenika zdravniške zbornice za Slovenijo sta bila izbrisana sezijski zdravnik v Cateških toplicah dr. Ivan Matkovič, ker ie nehal izvrševati sezijsko zdravniško službo, in bivši zobozdravnik v Ljubljani dr. Ciril Cir-man, ker se je preselil v Podgorico. — Jugoslovenske oP ere v češkem radiu. V četrtek 2. januarja bodo oddajali po radiu po celi Češkoslovaški dve jugoslavenski operi »Mrak« in »Sigorirri«, kateri vpri-zori bratislavska opera. To je prvi primer oddajanja jugoslavenskih glasbenih del po češkoslovaškem radiu. — Prepovedana knjiga« Notranje ministrstvo je prepovedalo uvažati in širiti v nali državi knjigo »Lenin«, ki je izšla v Milanu. — Higijenska razstava v Draidanih. V maju 1930 se bo vršila v Oarzdanih velika mednarodna higijenska razstava. Pripravljalni odbor je povabil načelnika našega ministrstva socijalne politike in narodnega zdravja dr. Štampar ja, da bi sodeloval pri organizaciji razstave. Dr. Štampar je odpotoval v Draždane, kjer ostane delj časa. Razstave se udeleži tudi naša država. — Razpust društva. Obrtno društvo za Velike Lašče je razpuščeno, ker nima pc-goiev za pravni obstoj. — Živalske kužne bolezni v dravski banovini Od 9. do 15. t. m. je bilo v dravski banovini 22 slučajev svinjske kuge, 15 svinjske rdečice, 3 mehurčastega izpuščaja goved, ter po eden stekline, konjskih garij in čebelne kuge. — Za mrtva proglašena. Deželno sodišče v Ljubljani je uvedlo postopanje, da se proglasita za mrtva Ivan Perko iz Kri-žev pri Tržiču in Leopold Hribar iz Jese-novega. Oba sta odšla začetkom vojne na bojršče in se nista vrnila. — Mestna hranilnica ljubljanska opozarja in prosi svoje vlagatelje, da oni, ki žele, da se jim obresti pripišejo v vložne knjižice, ne prihajajo že v prvih dnevih po novem letu, ko je največji naval strank. Obresti v svojih knjigah pripiše h glavnici itak hranilnica sama in se radi tega vlaga-teflem ni potreba še posebej zglašati s knjižicami. V vložne knjižice pa se obresti pripišejo, kadar vlagatelj prvi znesek v letu vloži ali dvigne. Kdor pa rabi stanje svoje vloge za svoje knjigovodstvo, naj to hranilnici pismeno sporoči in dobi pismen izkaz po pošti. Tudi domači hranilniki se od 1. do 31. januarja ne bodo odpirali. — Iz »Uradnega lista«. »Uradni list kr. banske uprave dravske banovine« št 14 z dne 28. t m. objavlja zakon o pogodbi o trgovini in plovitvi med kraljevino SfiS in republiko Letonijo, sJclenjem 18. oktobra 192S v Beogradu, in zakon o začasnem trgovskem sporazumu, podpisanem v Berlinu 29. januarja 1929 med kraljevino SHS m republiko Finsko. — Nova avtobn>na proga. Kakor čujemo, namerava tržiško avtopodjetje po novem letu otvoriti novo progo, ki bi ee, po našem mnenju, tndi obnesla. To je proga: Tržič— Kranj—Dmlovka—Mavee—Medvode. Ob tej okrajni cesti leži namreč sedem vasi. Za začetek bi morda zadostovali dve vožnji: Dopoldne iz Tržiča v Ljubljano, popoldne pa iz Ljubljane v Tržič. — Snega imajo od sobote v Kočevju v ravnini 30 cm, v gorovju pa 43 cm, v Ribnici pa v dolini 28 cm, v gorovju pa 45 cm. Ker je južni sneg, so ceste v slabem stanju, radi obilega voznega prometa polne blata do gležnjev in malo nasute. — Divjačina vseh vrst se pojavi ji v Auerspergovih gozdovih v Veliki gori, Ro-sru in sosednjih hribih. Sledili so lovci in kmetje že medvedu in volku. Zverjad princa s hrvaške strani in iz Bosne. — Zveza kolesarskih društev za mariborsko oblast je imela na Štefanovo izredni občni zbor, na katerm je sklenila razid dosedanje organizacije. Mariborski kolesarski klubi so itak včlanjeni v Koturaškem n !z\ krra11evine Jugoslavije m tvorijo »Pododbor Maribor*, kateremu predseduje Ivan Kvas, predsednik >Penma« v Mariboru- V pretekli sezoni so se mariborski hrkači udeleževali vseh vetjih dirk T Sloveniji m upati je. da bodo v bodoče, ko bodo člani enotne kolesarske prganrzacffe, še bolj agilni. — Hrvatski planinci T Kranjski g#ri. Hrvatsko planinsko društvo »Sljeme< priredi 5. in 6. januarja 1930 za svoje člane skupni izlet v Kranjsko goro. Iz Zagreba w odpeljejo hrvatski planinci 4. januarja °b 13.05, vrnejo se pa v ponedeljek 6. »a-nuaTja zvečer. . ,7 UpraVnj «Hw Slovenskega srednje. Šolskega dmštva >Probuda« ■ Kraljevcu, sklicuje za v soboto, dne 4. januarja 1930. i. na Vomo tennjski šoH H redni občni rbor s sledečtm sporedom: a) Pozdravni Rovor predsednika m njegovo poročno, b) la nfkovo poročrto in računska debata, c) \(*£iJ55WeP H ********* odbora, c) Dopolnjevanje, spopomjevairje in iz borišan?e drenih pravil, e) Slučajnosti. — Psmlad v Dubrovniku. V Dubrovniku »o imeli med božičnimi prazniki tako lSimba« vzbudi! vsesplošno pozornost Ljubljane. Frlm nam predočuje najgrozovi-tejše orožje v svetovni voini, podmornice Premijera tega impozantnega filmskega I veledela, ki je bilo posneto cb prisotnosti angleške in nemške admlralitere bo jutri v j Elitnem kinu Matica ob 14.30 uri- Film *e j predvaja prvrč v Ljubljani. —Ij »Sočinc Silvestrov veter v Kazini bo letos zelo zanimiv in zabave poln. Nastopi četvorica prvovrstnih gledaliških Članov Ur. drame in opere, med temi v Ljubljani obvo priljubljeni tenorist g. L. Kovač s solo in d vos pe vi, lepi smeha polni kupleti. Polnočni govor, prvovrsten jazz-band in ples. Vstopnina za osebo 10 Din. Otroci prosti. Začetek ob 8. uri zvečer. Vabljeni v*i! — Veselični odsek. 745/n —lj Ljubljanski Sokol priredi Sihvstr.n-večer v Narodnem domu, vhod z BIHvveiso-ve ceste. Na sporedu so telovadne točke in komični nastopi, godba dravske divizije in petje kvarteta Matičarjev. O polnoči alegorija in voščilo društvenega staroste, po polnoči ples. Prireditev se vrsi ob pogrnjenih mizah ter ee prične ob 8. uri. Vstopnina 10 Din. —lj Glasbena Matica priredi v kratkem koncertno turnejo po deželi. Koncerti z izbranim programom se bodo vršili v vseh večjih krajih. —lj Družbi sv. Cirila in Metoda je nakazalo ravnateljstvo zavarovalne družbe »Fenikse Din 1000.— in sicer Din 500— f počastitev 90-letnega jubileja g. msgr. Tomo Zupana in Din 500.— kot novoletno darilo. Iskrena hvala! 743/n —lj Slovo od tekočega leta vzamejo vsi prijatelji >Liub. Zvona« na >Bellevue<, kjer se vrši zabaven večer s pestrim programom v neprisHjeni zabavi. Za dobro pijačo in spodnjfn prostorih- Za posetnike so avti Sterk. Prireditev se vrši v vseh zgornjih m spodnrih prostorih- Za posentike so avti na razpolago od Eigovca do Šišenske cerkve. —lj Obrtni vajenci mehansko tehn. stroke, ki imajo redoma ob četrtkih pouk, naj pridejo dne 2. Januarja 1930. ob 14. uri v šolo ira Ledini- — Upravite!;stvo. —U Darila trajne vrednosti so nakiti v zlatu in srebru. F- Čuden. Prešernova 1. tfl&cii&tfi0 cifram Torek, SI. decembra. 12.30: Reproducirana glasba: 13: Časovna napoved, borza, reproducirana glasba; 13.30: Iz današnjih dnevnikov; 18.30: Koncert vrhniške godbe na pihala; 20: Slovenski vokalni kvintet; 20.30: Radio-orkester: Slovenska glasba; 21.30: Govor pisatelja Milčinskega; 22: Reproducirana glasba; 23.30: Prenos iz Uniona (Tercet>; 24: Napoved programa za naslednji dan. K. W. Aramrs: Splošno seozaerijo je vzbudil v hiši ve-Wk voz, ki je zavil ob šestih zjutraj na d\x>rtšče in se obrndl. Nekateri najemniki, zdraon-ijeni iz slad. (kega sna, so hiteli k oknom in vsi presenečeni so ugotovtfi, da odnašata dva krepfca po^breščka iz pritličnega stanovanja pohištvo in ga nakladata na voz. Selitev je v naših krajih že sama po sebi zelo redek pojav. Zato ni čuda, da je spravaa vso hišo na noge. Mairsilkate-ri najemnik je vzdifortii in zani»riTvral ves zelen od zavistS: — Seveda, temu se godi dobro. Go-ttovo jje prodaj stanovanre, denar ima in gospodar ga ne bo več šikaniral. Ta čas je 'kup -pohištva na vozu hitro raste! in sipretma postretsčka sta sra povezovala in naravnavala, kakor se spo-do»bl ln predno so zlezli zaspani najemniki nazaj v postelje, je biil voz naložen, vozmik je po.gna'1 ikontie in hajcR z dvo-riišča na cesto. Za vozom je stopaj ves potrt najjean-n»iik in skrbno je ogledoval svoje rjohi-štvo, da bi se kaj ne izgnuhilo. Pred hišo gta je ustavil hišnik: — Kaj pa pomeni to? Kaj se gospod seđ3k) od nas? Gospodar mi ni ničesar orneoiL — Kaj hoCeffTK), že inora fcako bit'. Se-l>rn se, toda prav za 'prav . . . — Kam pa .gospod? — Tega še sam ne vem. HdšnJ'k >e ianel imeoda nekaj oa jetzi-iku, toda najemnik ga ie prehi«tiel. re-8coc: — Da ne pozabim ... V stanovaa«i sem pastS nekaj drobnarij. Tu so kliudi, paote, prosum, da mi Iiaidje te robe no if>o\šoga. Najboljši dokaz Fotograf: Smejte se, da bo fotografija lepša. — Se na misel mi ne pride. To fotografijo moram poslati /eni na počitnice in če bo videla, da se smejem, bo mislila, da se dobro zabavam in takoj jo bom imel zopet na vratu. Pouk. — PaT>a, kdo ;e ta gospod? — To je mož, ki se ni oženil. — Kako se pa irroewe mož, ki se je oženi'1? — Različno, toda talki iizraza Se r*v> -za tvoja ušesa. PRVA CIGARA. Oče: Evo, prinesel som ti tudi pe-pelnico. Sin: Ne, daj mi raje večjo posodo. NE DR2I. Star samec: Ljudje pravijo, da ima v ljubezni smolo tisti, ki ima v igri srečo. Pa sem stavil in zadel glavni do* bitek. toda še istega dne sem dobil nad 100 ženitbenih ponudb. — Pri boleznih ledvic, seči, mehoria hi danke omili naravna *Fraoz Josefova« grenčica tudi silne težkoče pri potrebi v zdo kratkem času. Spričevala iz bo^Trišnic potrjujejo, da Je »Franz Josefova« voda, ker olajša potrebo trez bolečin. zek> priporočljiva za redno uporabo za staro in nflado. >Franz Josefova« voda se dobi v vsc.i lekarnah, dro-gertiah in spec. treovi-nah. — Brez skrbi, gospod. In srečno pot. §e večja seozacfrja je nastala v hi-ša še istega dne — bflo je že pozno popoldne — ko je zavi§ isti voz, poln po-hištva, nazaj na dvorišče. — Kaj de pa to? Gospod se vračajo, — je vprašal HHfc presenečeno. — Ne morem dobiti primernega stanovanja in tako se torej vračaim. Kaj hočemo, bom moral pač ostati tu. Z gospodarjem sva se že pobotala. Kako na, a'Ii ta čas ni nihče vprašal po meni? — Ne vem, gospod . . . Pač, pač. zdaj sem se spornTriL Toda bil t>e samo ekse-kutor. Prišel je opoldne, za mjfim pa toV-ipia zidov. Vprašal je po vas. Deiafl je, da vas mora zaru-bi'ri, ker je d^anes potekel rok. — No In kaj? — Inu, kaj bi? Dejail sam mu, da se )e gospod presetfl. da pa ne vem. kam. Sa-j res nisem vedel. Gospod ml niso povedali. — Ka-j pa eksekutor? — Zahteval je, naj mu takoj <*dor^in vase stafnovanje. Će že mora biti, rmi ga pa odpriđrKL — Mm si misflil. še dobro, da sem n/mel klijuč. Vse je pogledal, kar je ostalo tam — poloinljerio žek posteljo, pDuvalmk in kosiairo za premog. Cek) po smeteh je o»ohrllet Boris in Beatrice sta se držala za roke in si za£|?ublj»efno gledala v oči. Zdelo se je, da sta že eno bitje. — Pripoved-uj, — je dejala Bea'tmice Borisu Ka:ctemiru. — Ne, tebi , moji nevesti in bodoči ženi se spodobi izpolniti bratovo zeljo. — Ne, ti, Boris, dtragi moj zaščitnik, znaš lepše naslikati najino živlierjje do današnjega dne. Mladenič se je moral uSdoniti žeiti svoje naveste. Malo je po-misliiJ, potem je pa začel i povedo vati z nežnem glasom, kateremu se je ooznaJ vpliv ruščine. — Ko ste i z gin i i. — ic dejal in se obrnil k Maxiiinu, — sva os tata v -mestu, kjer ste sri povoščSH zadnjo pustolovščino. Imel sem sitnosti s sodiščem, kajti dolžfli so me, da sem igra3 važno vlogo v aferi francosko - estonskega Kreditnega zavoda. Moj odvetnik je pa kmalu dokazal, da sem nedolžen. Pozneje me niso več nadlegovali. Od vas -sem dob-»l dinagoceno poroštvo: Bea:;rice. MaT sam imel pravico obsoditi *n na bedno življenje, polno pomanjkanja in trpljenja? Kaj ni imela \-ojvodinja de Pr&euse pravice pričakovati od kneiza Borisa Kaotomsnova sebe dostojnejše usode? Po glavi so mi rojiti liaofaniasitdonejiši načrti. Vse sem zavsrgei Eden se mi je pa le zdel pameten. Obdržal sem ga zase in čakal, da pride ugodnejši čas. Za ta načrt sem namreč potreboval mnogo denarja. BM sem brez gmotnih sredstev, bajti denar, katerega sem poprej raarneftaval na vse strani, mi ie M pošel. Beadirice sama je imela nekaj tisočakov, katere je bila podedova'la po matera. Crni sem jim povedal, kaj nameravam, mi je poaindila ves svoj denar. Vzel sem to posojilo pod pogojem, da ga porabim v prid Beatrici. Morda bi bfla takoj odpotovala iz Pariza, da naju ni skrbelo, kaj bo z vami. Nisva mogla odpotovati, ne da bi vedela, toje ste ki kako se vam godi. Mislila sva, da naju obvestite, čim bo mogoče. In nisva se rnotiSa. Dva meseca po vašem odhodu svta vedela, da ste vstopili pod tujim imenom v 4. polk tujske iegB& Imela se»m vaš naslov in tako sva JahJko odpotovaia iz Pairiza. Vam, dragi pra'jateld. se moram zahvaliti za idejo, ki je tiča'la v mojii glavi in se razvijala, dokler nisem trdtno sklenil uresničiti jo. Spomnite se . . . V svo^i fantaziji ste obudili od 'mrtvih enojega očeta, kneza Ivana Kantemira, bivšega guvernerja estonske provom oe, znanega pod imenom Vrag. Domnevali ste, da se upornikom ni posrečilo najti zaMad naše rodbine, temveč da ga ie. moj oče odniesel in zakopal. To je bi-la samo domneva, toda vaše naziraniije je bDo pravMno. Nihče ni vedeti, kje je s'krit naš rodbinski zaklad. In zakaj bi ga ne poiskal jaz kot neposredni potomec knežjega rodu Katn-temirov? Sklenil sem odpotovati na Estonsko. Dobro sem se spominja-l, kaj so pravili rdeči gardista o smrti mojega očeta. Iz •tega pOTpovedovanija sem črpal važne Dodatke. Toda sam nisem hotel odpotovati na Estonsko. Beatrice nisem mogel pustiti same. Najprej je bi3o treba dobiti potni ■list. To pa ni bdo 'lahko. Po mnogih brezuspešm-h poskusih sem sledmjič dobU dokumen-te na ime iMinaiia Durge m njegove sestre Ame Durgove. Ko je bila odstranjena glavna ovira, sva odpotovali a iz Francije na Estonsko. Hotel sem čim prej seznaniti Bea'fcrioo s svojo domovino. Pripoved oval sem ji o naravnih lepotah Estomije. te romantične severne dežele, katere ni mogoče primerjati z zapad nimi ali južnimi deželami. Preteklost, o kateri sem mislili, da jc pokopana in pozabljena, se je začela polagoma oglašati. V duhu sem znova videl strašne trenutke, ko je bila sreča mojih otroških let za vedno uničena. Beatrice se je zelo zanimala za nrojo preteklost. Vsako mojo besedo si je zapomnila. Zato ni bila prav nič presenečena, ko sva prispela v Reval. Prva najina pot je bila v krasen grad, k^er sem I bi'1 rojen, kjer sem preživel otroška leta med strogim očetom in lepo. plemenito mate/rl >, ki -je storila prav, da je izrabila življenje, karti odmerjeno ji ie bilo pičlo. Sledovi revoluci»je se niso več poziiia-ili. Mesto Ivana Vraga je zavzemal sovjetski guverner. Kmetje niso plačevali nič mamjšib davkov. Č-lovek bi mislil, da je ostalo vse pri starem. Brli so zopet bogataši in reveži. Ker sem govoril rusko gladko, mi oblasti miiso delale preglavic. Celo naj-pmeimetenejši vohuni niso slutili, da se sikriva pod preprostim mladeničem Mihajlom Durge sim Ivana Vraga Boris. Teden dni po prrhodoi v Revafl sva se nastanila z Bea^tnco pri zamiriJ pripovedovanje rdečih garddstov. Spominjal sem se, da so revol-uCBJonarji napadli mojega očeta v spanju, vendar se frli pa ni ustrašil tako, da bi ne vedel, da ne sirrue bežaifci po glavnih grajslkih stopnicah, ka»tere so biCe dobro zastražene. Zvezal je rjuhe in pobegimi] skozi okno. Srečno je prispel v park, toda tam so ga opazili napadalci in pJanJIi so za TTTim. V Videč, da so mu za petami, je začel Ivan Kam temin* na vso moč bežati. Prehitel je napadalce in pribežail do staj. Tam je ostal nekaj minut. Po tem so ga videli, kako je planil iz staje na svo-ijem prljubljenem konju. Hotel se je po-gjnati v divjem galopu na polje, toda Mag. št 38J281/29. ref. IX. Razglas. Mestni magistrat ljubljanski razpisuje nabavo do 800 komadov tablic z označbo hišne številke in uličnega imena ter do 120 tabel z označbo uličnega imena. Hišne tablice morajo biti iz 1.5 mm debele železne pločevine, v sredini vzbo-čene ter pobarvane s črnim emajlom. Napis uličnega imena, hišne številke in okvir morajo biti v belem emajlu na zelenem polju; format 33 X 25 cm. Table za ulične napise morajo biti iz 2 mm debele železne pločevine. Izvršitev kot preje; format 75 X 48 cm. Emajliranje se mora izvršiti ognjenim potom. Zapečatene ponudbe je oddati pri mestnem gradbenem uradu do 4. januarja 1930 ob 12. uri dopoldne. Eventualna pojasnila se dobi pri mestnem gradbenem uradu vsak torek in četrtek od 9.—12. ure dopoldne. S tem razpisom postanejo vse do sedaj vložene ponudbe neveljavne. Mestni magistrat ljubljanski, dne 20. decembra 1929. iipannfki so ga dohiteli. Ubiti ga niso bofetLi tako•;. kajti r.amenli so mu bili mnogD strašnejšo osveio. Privezali so ga na konja in nasuli med sedlo in konjski hrbet ostrih čre-pinj in žebljev. Konj se jb splašil in zdirjal v divjem galopu čez polje, noseč mojega očeta v smrt. Prod jezo-'' r-n se je z-i Irp ostaviš, potepi je pa skočil naravnost v vodo. Mogoče je bilo dvoje: bodisi da je tnrv (če t&r/l roobnski zaklad v sčagi, kjer se je nekaj časa mudil, ali pa je ležal zaklad na dnu jezera, ki je postalo groo mojega očeta. V tem primeru bi bil ves moj trud zaman, kajti iskati zaklad v blatu, kamor se je bilo nedvomno zarilo truplo nesrečnega kneza Ivana Kantemira, bi pomenilo nositi vodo iz morja. Preostajala mi je torej samo želja, da bi bil moj oče skril zaklad v staji, predno je padel kot žrtev krvave revolucije. Na vsak način je bilo treba priti v staje guvernerjevega gradu. Do tega cilja je vodila samo ena pot: dobiti službo hlapca v gradu. Predno sem jo doHl. sem moral premagal težke ovire. Slednjič je bila moja prošnja uslišana in dobil sem službo grajskega hlapca. Gospodar je odredil, da bom spal v staji nad živino, kajti 'bil sem med služin-čadjo zadnji. Ugovarjal nisem, ker sem vedel, da je to voda na moj mlin. Vredno je bdlo žrtvovati nekaj dni živteija, da zaffOLOvkn Beatrici srečo in bogastvo. Začel sem opravljati svojo službo. Čez dan sem delal, ponoči sem pa razkopaval zid in premikal tramove, da najdem zaklad. Kmalu sem pa obupal in mislil, da zaklada sploh ni bilo ali pa da ga je kdo že našel. A ker je bil to moj glavni cilj, nisem opustil iskanja. In prav sem storil. Neke noči, ko sem bu prlik^Dai: že d«o strehe in ko sem brskal z rokami med tramov jem, sem naleteil na veiflc zavoj. Malo je manjkalo, da nisem zakričal od presenečenja. Spravil sem zavoj za nedrrje in zlezel nazaj. V staji sem prižgal nič in odvil zavoj, v katerem je bila platnena vrečica. Že sem mislil, da je bil ves moj trud zaman, toda božja previdnost je menda bedela nad menoj, kajti sreča mi je bila mila. V vrečici )e bil ves zaklad. Premoženje mojega očeta na bilo v carskih rtibljih, ka so izguibdli med revolucijo vso vrednost, temveč v solidnih angleških in ameriških valoitah. Vrednost tega denarja je po vojni znatno poskočila. Še prejšnji dan sem bil siromak, ko sem pa našel zaklad, sem postal večkratnoi mdlijonar. Zahvalil sem se božji previdnosti, da mi je pomagala premagati vse ovire m omogočila osrečiti vojvodmjo de Fri-leuse tako, ka&or zasluži. Obljubil sem njemu, ki vlada vsemu stvarstvu, da ne bom skop bogataš. Ne bom posnemal Pjudi, ki razmetavajo denar samo za svojo zabavo in naslade. Dvojni umor in samomor Pretresljiva rodbinska tragedija v Pragi — S plinom zastrupila mater, sestro in sebe Prebivalci haše št. 529 v Dejvicki ulici v Pragi so v petek opozorili policijo, da iz stanovanja slaščičarke Ho-loubkove ni nikogar na izpregled in da je Trgovina zaprta. Policija je dala stanovanje odpreti in takoj je spoznala, da je polno plina. V stanovanju so ležale Holoubkova in njeni dve hčeri mrtve. Na postelji je ležala mati, 75 letna vdova, kraj nje njena 45 letna hči Božena, na tleh pa 47 letna hči Marija. Redarii so zaDrli v kuhinji odprte cevi plinove-ga štedilnika in preiskali stanovanje. V trgovini so našli zlato ogrlico in nekaj denarja. V sobi na mizi je balo pismo brez naslova. Pismo, pisano z žensko roko, je stilizirano tako, kakor da sta ga pisali obe hčerki sporazumno. V pismu je rečeno, da sta hčerki obupali nad finančnim položajem trgovine in sklenili umreti ter vzeti s seboj mater, kateri nista hoteli ničesar povedati, da ji pnhranita smrtni boj. Poleg tega pisma ie bilo na mrzi še eno, naslovljeno na ženo ravnatelia Deželne banke v Pragi Boženo Sk!'?naro-vo. Policija jo je poklicala in Sklenaro- Zagonetna smrt žene sovjetskega diplomata Londonski kriminalisti se pečajo z zagonetno smrtjo žene uglednega sovjetskega diplomata. Londonska policija je namreč našla v enem najodličnej-šili penzijonatov truplo žene sovjetskega diplomata Belgardta. Prvotno je vse kazalo, da gre za nesrečo, pozneje so se pa začele širiti govorice o zločinu Ln kriminalisti so kmalu spoznali, da Belgrandtova res ni umrla naravne smrti. Vse pa kaže, da zločin ne bo nikoli pojasnjen in da bodo tudi zločinca zaman iskali. Mož Belgardtove. siin senatorja Belgardta, je prispel v London 1. 1920 kot član sovjetske delegacije. Peveriene so mu bile važne finančne transakcije in zadnje čase je vodil vse agende Argosa, obenem je bil pa reprezentant sovjetske Narodne banke. Koncem leta 1920 je pa predsednik banke Riatakov nenadoma pozval Belgardta v Berlin z naročilom, da se udeleži važnih diplomatskih posvetovanj. To je bilo v času. ko je sovjetska vlada odstranila iz diplomatskih zastopstev vse nezanesljive elemente. Iz Berlina so poslali Belgardta na potovanje, ki naj bi trajalo kvečjemu mesec dni. Belgardt je odpotoval in brez sledu izginil V Londonu so govorili, da jra je sovjetska vlada izgnala v Sibirijo. Žena je bila v skrbeh, kaj je z možem in napenjala je vse sile, da ga najde. Te dni so jo našli mrtvo. Nekaj dni pred smrtjo je dobila brzojavko, katero so ji najbrž poslali tajni sovjetski agenti va je izpovedala, da je so rod niča rlo-Ioubkove in da je tudi financirala njeno podjetje. Že policijskemu zdravr?k.i rvj je zdelo sumljivo, da je pričal izraz na materinem in hčerkinem obrazu, da nista vedeli, da gresta v smrt ali pa da sta sklenili umreti. Mati k ležala kakor, da spi, mlajša hči pa kakor da mirno pričakuje smrti. Pač je pa pričala teza trupla starejše hčerke, da je hote1,! v zadnjem hipu zbežati iz sobe. Policija je prepričana, da je pHn odprla starejša hči brez vednosti matere in sestre. To potrjuje tudi pismo, naslovljeno sorod rici nesrečnih žrtev Sklenarovi. kajti pisala ga je sta-, hči. Stanovalci hiše so izpovedali, da e bila starejša hči zadnte Čase nekam zmedena in da je večkrat govor.la o zastrupljen ju s plinom. Našla se ie tudi priča, katari je starejša hS nedavno rekla, da bo zastrupila s plinom sdb . svojo mater in sestro. Finančni položa' trgovine ni bil slab. kajti Sklenarova ie svojo sorodmeo tako rzdatno podpiral i. da ;e prav lahko vodila trgovino. Gre tor^i za dvojni umor in samomor. v Londonu. Policija domneva, da k U brzn.avka v tesni zvezi z ir«eno tra-Bi&M smrtjo. Cigani okradli cigane V rodbini litovskega kralja ci^am.. Orlauskasa se je vršila te dni velika svečanost — svatba kraljeve hčerke Oleane. Po vsej Litvi so ze teden dni pred poroko govorili o veliki svečanosti v rodbini ciganskega kralja. Povsod so prodajali slike lepe kraljeve b&erke in njenega ženina, lepega črnolasega fanta iz Iatiške ciganske kraljeve rod-bine. Na svatbo so prišli cigani iz v ten baltiških držav in celo iz Poljske in Ru-munije. Žemn je privede! tastu kot kraljevsko poročno darilo dva čistokrvna konja. Po poročnih ceremonijah so pozvali vse goste na pojedino. Svečano razno-ložeilje je bilo nekoliko pokvarjeno s tem, da je postalo nevestinemu očetu slabo tako, da je moral goste zapustiti. Sledili so mu tudi drugi člani rodbine. Goste so prosili, naj se ne dajo motiti in tako se je gostija nadaljevala. Ker pa ciganskega kralja Lu članov njegove rodbine dolgo ni bilo nazaj, so šli nekateri gostje pogledat, kaj je z njdmi. Toda o aiganskem kralju in njegovi rodbini ni bilo duha ne sluha. Izginili so Da tudi vsi konji razigranih svatov. Samo svojo hčerko je ciganski kralj velikodušno prepustil ženinu. Presenečenje in ogorčenje svatov je bilo veliko, kajti v ciganskem svetu se je prvič pripetilo, da so okradli cigani cigane. Ciganom m preostajalo drugega, nego izvoliti si novega kralja, kar se ie zgodilo t a ko i na poročni gostiji. >mMali og1asi< Vsaka beseda SO par. Plača se lahko tudi v znamkah. Za odgovor znamko I — Na vprašanja brez znamke ne —— ndenvnriamo. - Najmanj** oglas* Oi» S*—* —""^■ ILIRIJA oremog 20odstotne kronske bone kupuje PoSka štedionoca. izaJožna zavod d. d-, Osftefc, Desatičma oL 27. 110/L Srebrne krone vsakovrstno zlato. zlatrHRce kupuje F. čudeč Prešernova l. 06/2 Dekle za vse 14—-15 ikrtoo, marJ&ivo, do-srtojroo Moetarco, veščo nemščine, sprejme ma&a družina. Postopanje <3>o-bro. Turfć, roajoffjeva vdova, Karlovac, Zrinjsfca trs 12-1. 2947 L Mikuš LJUBU ana Mestn rrc 15 priporoča svojo zalogo dežnikov in solnčnikov ter sprehajalni Dalic Popravila se izvršujejo — točno in solidno — Kupim parni kotel s 30—40 m2 oznjeme plosficve (Feuenflache), popraven za parno pralnico (Daflntpfwclscherei), raib-Vjea. v dobrenn stasaju. Poaudibe na naslov: Zvonamir Viročkrv, Ko«. Mitro»\-ica. 2945 ILIRIJA drva. oa'je Prodaja bukovine V ce»viTjru Br«zova!rebeT, oddefeik 19 prodamo oknoz 1800 m3 bukovega paraiboega lesa v goedsu na panju. Onjene ponudbe ic vtažćčri do 15. januarja 1930 na spodaj navedeni urad, kn daje t>udti vsa po-tiretma natančnejša poiasnrla. — Gozdni urad K. Anersperga »Soteska«, pošta S*tra-ža pri Novem mestu. 2949 ILIRIJA koks Dunajska c. 46. Telefon 28-20 Ajdovo mobo Din 4 polento po Din 3.— koruzno cinkv. mcuko » 2.7D pšenično enotno moko > 3.30 raoipoši&a v vsaka mrnožana od 25 kg naiprej Pavel SedW, umetni mhn Jar\x>rncik, Gorenjsko. 2930 H\llakututu\nt paph y\oda}a uptava t&Copetuftega 7la\odat BSSBBBBB!SBSBnSBSBBQISEi H Račun pošfn« hran. L.^Hjina R, ES „ a ta H ca o 63 H H H (S H H O a Kranjska hranilnica tjubljana te denarni zavod dravske banovine, hI jamči za vloge z vsem premoženjem in svojo davčno močjo. Vloge na knjižice in tekoči račun obrestuje nevezano po J%, vezano višje do 7 % brez odbitka rent-, nega davka« Dovoljuje kredite proti vknjižbi na prvem mestu v tekočem računu in proti amortizaciji, daje menična posojila, vrši vse konto^orentne posle. S nnlinli varna naložila denerja. g 9BBBBBBBBBBBBBBBBBBBB Kreditni zavod za trgovino in industriio LJUBLJANA, Prešernova Stev. 50 i\ lastnem poslopiu) Obrestovani* vlog, nakup tu prodaja veako Trstnib vrednostnih papirjev, dev« in valut borzna oarofila predujmi in krediti iSeM* rrste, eskompt in inkaso menic ter naka-lila v tu io inozem-t\o *afe • de po-i i-itd itd itd. Bnojavke: Kredit, Ljubljana — Telefon St 20441. 2457. 2548 Interarhao 27116 >St»6 »7 L m Urejale: Josip Zopao&iS. — Za »Narodno tiskarno«: Fran Jezerfek. — Za opravo tal inseracni del lista: Oton Chrsstci. — Vsi v Lfab^nL