81. Številko. Današnja Številka stane Din 1*50. ■ LHfflnani, i mi 8. aprila mi. m ion. izbala fMk dan popoldne, izvzemal nadeli • in praznika, •naerali: do 30 petit vrst d 2 D, do 100 vrst i 2 D 50 p, večji inseratf petit vrsta 4 D; notice, poslano, izjave, reklame, preklici beseda 1 D; Popust po dogovoru. — Inseratni davek posebej. Vprašanjem glede inseratov naj se priloži znamka za odgovor. Grtrnml&tvo „Slov. Naroda*' in „Narodna tiski oliea sL 5, pritlično. — Telefon *t. 304. Uradsiatvo ..Slov Naroda" Knafleva oilc Talafoa aaav. 34. apra|aaaa la padpiaaaa la zadostno ?OJF" Rokopisov aa vrata. Posamezna številke: v Jugoslaviji od 4—« str. po O. 1-50, SO. V inozemstvu 4—S str.! 2 D., 8 In ■Poštnina platana, v gotovini* a it. 5, I« nadetropie in ve* po 3 o. »Slovenski Narod* velja: } v C ■ : .»• 'ini r>r» ■«: 12 mesecev . • • 3 . rl^ 1 . MF • • . . • • • Din ■ • 240-— 120-— <50*— 30-— Din ■ • ■ 2 10*— 12f>— 20- — Din 380»— . 180-— • 90-— . 30-- Prt aianaBaaai povttaafc se ima da!j$i naročnina doplačati. Kov! naročniki naj pošljejo v prvič narocrrlno vedno ^y po nakazniđ« ffa samo pismena naroftfa brc: poslati de".ir!.i s3 nc moremo orir.VT. i 1 ■ 'i i #' aaaaesa '.ULa.ai—j_____i-Ji. -a1-11 ti.1'- '!?r. Klerikalni neuspehi in njih vzroki. Po pravici se vprašuje naša javnost že del j časa, zakaj ne uspeva klerikalna politka v novi državi in zakaj se ne more uveljaviti v nacijonalnem parlamentu, ko je vendar pred vojno zelo spretno izrabljala politične konjunkture. To vprašanje postaja že zagonetno radi tega, ker se klerikalna stranka ne more pritoževati, da ji je slovensko ljudstvo obrnilo hrbet ali da je uvidelo njeno notranjo in programatično laž-njivost. Stranka se je v novi državi še znatno ojačila. Danes prekaša ostale slovenske politične stranke, pri zadnjih volitvah pa je dosegla naravnost triumfalno zmago. Izrabila je pač napredno razcepiienost in izkoristila glavno orožje, parolo o slovenski avtonomiji! S pomočjo nezaslišane potvorbe dejanskega stana ter bistva moderne, enotno vlada-ne države je ustvarila tako močno in splošno razpoloženje proti Srbom, da je preprosti narod na deželi zaupal klerikalni agitaciji in omogočil navedeni vo-Ktveni triumf. Danes je situacija drugačna. Narod uvideva klerikalno sleparijo z velikim geslom ogroženega slovenstva, avtonomije, demokracije in socijalne svobode, s katerim ga je mamila klerikalna agitacija poslednjih pet let. Narod se je uveri!, da si klerikalno vodstvo v Ljubljani privošči zagrizeno gonjo proti Srbom, dinastij? in enotni državi, da na celjski koniernci sklepa o Indifercntnem stališču napram vladarski obliki države, da pa neka? mesecev nato vprlzarja v Ljubljani katoliškocer-kveni poklon pred vladarjem in umazana, mešetarska pogajanja za vstop v radikafno vlado. Ljudstvo ve za spor radi takozva-nega avtonomizma, ki se v poslednjem Času bije med vodstvom klerikalne stranke in slovenskimi avtonomisti, ki sedaj očitalo klerikalnim prvakom, kar smo od vsega početka trdili kot njeni nasprotnik?, da z avtonomizmom ne mislijo resno m da tfm pri celi stvari gre samo za jako agltatorlčno sredstvo ter za ideal vzpostavljene klerikalne m cerkvene strahovlade v Sloveniji nad celim našim javnim življenjem in narodom. Tudi na tej drugi načelno važni ročV je klerikalna stranka zapustila trdno in enotno črto ter se udala oportunizmu >anosno zavraIr^sti, ki pa se je končno lc odkrila in o kateri danes govori tudi ?e pravoverni avtonomist, kateremu ta beseda ni prazno, agitatu-rično geslo, kakor ie bilo klerikalnim voc3 zeljem. ^Tudi na tretjem, socijalrem polju je SLS varala slovensko ljudstvo. Naj prej je gnala boljševiško strujo, vzdrževala tozadevne liste ter z vse.ni sredstvi, tudi protizakonitimi, agitirala za posnetek ruske revolucije. Geslo naj bi zopet služilo strankarski agitaciji ter lovilo med nižjimi sloji pristaše za ?LS odnosno za visoko cerkveno gospodo, k! se jI hoče poleg duhovnega vodstva še političnega gospodovanja nad ubogim slovenskim ljudstvom, zlasti pa nad slovenskim meščanstvom, nad slovenskim razum niš tvom, da mu sterejo njegovo svobodoljubne ter vero v neodvisne, po lastni vesti diktirane življen-ske Ideale. Ker se socijalno geslo ni obneslo, so klerikalni voditelji ukinili boljševiško krilo ter se privili k slovenskim gospodarskim krogom, vabeč jih v obljubljeno deželo slovenske avtonomije. Vendar brez uspeha. S temi razlogi še nismo zadeli pravega ozadja klerikalne politike v novi nacijonalni državi ter vzrokov njenega neuspevanja. Ti vzroki so tesno spojeni t klerikalno miselnostjo, s klerikalizmom, ki nasprotuje nacijonalni ideji kot taki in radi tega tudi nacijonalni državi Tu biva duh klerikalne politike, ki vodi njene voditelje v borbo zoper ju-goslovensko državo, zoper njen zdrav razvoj, zoper sodelovanje na državni ■pravi v Beogradu In x Stovonfll ka zoper oduševljeno in odkritosrčno priznanje nacionalne države kot najmočnejšega javnega ideala naših dni in našega naroda« Tega ideala noče priznati klerikalna miselnost, ker je vzgojena anacijonalno in ker mu tudi njeni idejni tvorci nočejo priznati tega značaja. Klerikalni voditelji govore o vseh mogočih idejah, ki po njihovem mnenju nadkriljujejo nacijonalno in državno idejo, kažoč med drugim na verske ideale, na socijalnost in kulturnost. namenoma izpuščajoč glavni vidik pri presoji vrstnega reda teh idej, namreč vidik praktičnosti ter realne zgodovinske važno- — Beograd, 7. aprila. (Izv.) Politične razmere so se do ^anes tako razvile, da je pričakovati <}anes ali najpozneje jutri najdalekosejnejše odločitve. V glavnem gre za vprašanje, ali s« ima seja narodne skupščine sklicati takoj Še ta teden, kar zahteva opozicija, ali pa se naj skupščina odgodi do sredi meseca maja. kar je v intencijah radikalnih voditeljev. To vprašanje se ima rešiti danes takoj po prihodu Nj. Vel. kralja Aleksandra z Belja. V kakršni- sti in aktualnosti. V tem oziru je država j koli smeri, se reši gorenje vprašanje, in nacijonalnost potreba vsakdanjosti, i je od tega odvisen nadaljnji razplet ki koj propade v meddržavnem in med- j političnega položaja. Odločitev bo mor-narodnem metežu, čim ji poedini narod da imela globok in velik vpliv na pra-odreče absolutno aktualnost in zaščito, vec naše notranje politike. Klerikalci so proti nacionalnosti, ki je j Do snoči in do tega momenta de- po njihovi teoriji poganska in proti državi, ki je zopet poganska. Odtod bor- finitivno še ni znano, v kaki smeri se reši vprašanje sklicanja sej narodne ba proti Jugoslaviji, proti notranji kon- skupščine. Verjetno je, da bo seja skli- cana še ta teden, in da sc izvede verifikacija še ostalih Radićevih mandatov. Včeraj so se vršila o tej stvari neprestana posvetovanja rif»d ministrskim predsednikom Nikola Pašičem, skup- Tovano-vodi- solidaciji, njih bes proti sporazumu, proti mirnemu notranjemu razvoju in proti bratski slogi Slovencev, Hrvatov in Srbov. Pri tem se poslužujejo največje po!Jt;čne sleparije, ki je na tem polju mogeča: govore o potrebi narodnega j genskim predsednikom Ljubo J« sporazuma, neteč obenem najhujše spo- vičem fn nekaterimi radikalnimi re med Slovenci, Hrvati in Srb! v borbi j telji. V poučenih krogih zatrjujejo, da proti strnnkam, ki se trudijo, da spora- } je krona zelo interesirana v tem vpra-zum dosegalo z dobro upravo, s pozi- gaTl]u 5n CC\Q frde. da bo danes kralj ttvno zakonodajo, sploh s programom zahteval od ministrskega predsednika mirnega notranjega razvoja, gspodar- j đefeiffivna predlogov, kako je treba skega in socialnega blagostanja ter na- < regit: parlamentarno krizo, crjonolnokonsolldacljskega dela. Kako resen jc postal po!o2ai, je vi_ Poleg tega načelnega nahajamo še j deti tudi iz tesra- da se vse franke ži-drug razlog klerikalnega neuspeha in ta i rahno Pripravljajo za vsako nepriča-je osebne narave. Na celi stvari nosi j kovano eventualnost. Radikali, Davi-tragično krivdo m odgovornost sam šel : dovičevi demokrati, samostojni demo-klerikalne politike dr. Korošec, ki proti \ krati in zemljoradnik! so v soboto m svoji boljši volii in vesti popušča priti- j včeraj razpredli v beogradski okolici, sku od strani levičarskih in temnih ; v Vojvodini, Sremu in v Srbiji živahno elementov klerikalne stranke same. O j agitacijo. Znaki te agitacije kažejo, da tem bo politična zgodovina poročala še 1 te stranke že računajo z eventualnimi ranimi rosec Iovanja v l < gradu, da se upira skraj ? i popolnoma rezervirano nastopajo kle- nemu Šovinizmu ter brezstidni agitaciji j zoper Srbe m Jugoslavijo, da si zamiš- j Ija klerikalno stranko v novi nacijonal- i ni državi približno tako, kakor je živela pred vojno v bivši Avstriji, torej v slogi ; m službi beograjskih političnih činite- j Ijev. Dr. Korošec kot umirjena politična j oseba, ki se je v svetovni vojni anga- j žirala za enotno jugoslovensko državo i in za jugoslovenski nacijonalni ideal, ni zavrnil političnih svetovalcev, ki klerikalno stranko gonijo na levo, v objem Radičevega re^ublikanizma in s tem na rajbol; izpostavljeno politično pot. Pioti jasnemu notianjemu prepričanju ie dr. Korošec vedno okleval ter v usodnih trenotkih popuščal in ciucal tako. da ie s prirodno nujnostjo pnslo do poloma klerikalne pc iTtike, is katc- - Odločilen dan v parlamentarni krizi. Živahna agitacija raznih skupin. — Številni shodi. — Vojvodina za Pribičevićevo politiko. Kakor omenjeno, ja fjfTd včeraj več shodov na raznih važnejših krajih. Sijajno je uspel shod, ki so ga prf-red 11 i samostojni demokrat je v Novem Sadu. Na tem shodu so poročali posl. dr. Edo L u k i n i č, minister dr. Sveti-slav Popović in prof. Jererrdja Živa n o v i 6. Govorniki so mnogoštevilnim zborovalcem pojasnili točno razloge izstopa iz Davidovičevega kluba in zgodovino dogodkov, ki so se odigravali v demokratski stranki zadnji čas. Za shod je vladalo med vojvodinskimi demokrati velikansko zanimanje. Na ta shod niso prispeli samo demo-kratje iz Srema. marveč tudi demokra-tje iz cele Vojvodine, rudi iz Subotice. Shod je z navdušenjem sprejel poročila poslancev in odobril politiko ministra Pribičeviča. Shod ne priznava Da*-vidovićeve skupine, da bi bila ona prava in legalna zastopnica demokratske stranke. V Novem Sadu so vCerai r>rirođ1H velik javen shod tudi radikali Na tem 9hodu sta poročala post. Kobasica ih B o j o v i ć. Zbor je vzel na »nanje poročilo poslancev o važnosti tedanjega polif:čnega momenta, o akciji opo-zicijonalnega bloka in o blokovih pra*-vih ciljih. Zbor je v resoluciji izrazi splošno prepričanje, da bo znal ministrski predsednik Nikola Pašić državo sročno izpeljati iz težke situacije, v ka-reri se sedaj nahajamo. Živahno se jr.bljcjo tu'di zemljorabt-niki, ki so v svojih volilnih okrajih priredili več shodov, fako v Zgornjem Mi1-I lanovcu in v beosrarfskt okolici. Na prvem shodu je poročaj voditelj zemljo-radnikov posl. Voja Lazić. Značilen je bil shod, ki ga je priredila David ovi čeva skupina v Beogradu v takozvanem Geramski četrti. Na tem shodu so poleg Davidoviča govorili tudi štirje Radičevi poslanci. Posl. Pavle Radić je na tem shoda izjavfl, da hvratski poslanci ničesar drugega ne zahtevajo, kakor, da se jim da možnost, da lahko vrše svoje poslanske dolžnosti. Slovesno je tudi izjavil, da radićevcl niso protidržaven element. (Kaj na delovanje St. Radića? Urodn.T rikalci, muslimani in radićevci. Oni do danes še niso izdali nikakega proglasa na narod, dočim so to storile že vse stranke. Ta feden izide tudi poseben proglas samostojnih demokratov. Volitve y Italiji, Prvi kalkul o izidu volitev danes poDoldne. — Fašistovski teror po celi državi. — Brutalen nastop fašistov in manjša udeležba nego pričakovano. — Rim, 6. aprila. (Izv.) Notranje ministrstvo je odredilo, da morajo prefekture od polnoči na ponedeljek pošiljati zaporedne brzojavke o volilnih rezultatih. Prva brzojavka naznani izid tretjine sekcij v provinci, druga dve tretjini, v ponedeljek zjutraj je pričakn- rega ni več izhoda. V tem tiči njegova , sokrivda za zlo, ki »e doletelo klerika!- | va*5 Poročila o končnem rezultatu vseh ni stranko samo !n preko njenih ne- j seken v provinci. uspehov seveda tudi slovenski narod, j v notranjem ministrstvu posluje :«---------*-* » poseben urad za tisk. ki izdaja novinar- jem poročila sproti, ko prihajajo. Jutri slovensko gospodarstva kulturni napredek. Klerikalci so cincali program a tično in taktično. Na eni strani so grabili vsa mogoča agltatorična gesla, računajoč samo na volitvene uspehe, na drugi strani pa so iz politične megalomanije izgubili glavo ter se s pravo politično prevzetnostjo naslonili na najekstrem-nejse elemente jugoslovenske opozicije. Imeli so sicer osebe, ki so temu programu nasprotovale, ki pa niso imele doveli poguma, da se uveljavijo proti levici in da s pametno, aktualno in pozitivno politiko omogočijo redno vlogo slovenskega naroda v novi nacijonalni državi. Okotu velike naloge, dolžnosti in programa aktivnega sodelovanja Slovencev v državi ki t Beogradu ae pa prej ali slej mora zbrati ves slovenski narod, kajti dosedanji klerikalni prvaki so odpovedali na celi črti! v ponedeljek popoldne bodo znani rezultati volilnih Številk in mogoče bo približno izračunati, koliko mandatov odpade na posamne manjšinjske stranke. V merodajnih krogih se ie uveljavilo zadnje dni mnenje, da udeležba za fašistovsko listo nikakor ne bo tako ogromna« kakor se je pričakovalo na vodilnih mestih v središču. Posebno velja to za južni del države, — Rim, 6. aprila. (Izv.) Kak grozen teror so razvijali fašisti zadnje dni, razkriva list »Mondo«, ki poroča, da je kandidat Amendola poslal Mussoliniju brzojavni protest proti divjanju faSi-stovsaJh tolp po jugu. Oborožene skupine terorizirajo prebivalstvo, aretirajo povsem nedolžne ljudi, tako da je mnogo južnih državljanov pribežalo v Ne-apelj. Amendola je dostavil, da bodo volitve ▼ Sanm dna 6. ničesar proti zločincem, marveč jim gre še na roko. Amendola žigosa tako postopanje in je označa za nedostojno itaBiartske države. V 290 krajih v provincah Rim m Per:!?^ je bilo do včeraj 320 hišnih pre-Isfcav p^otT republikancem. Več ljudi jo bHo ar?f'~*mh. — Rim, 6. anr;,a. ^Tzv.) Tašistov-ska zvr»ra v Pavifi j"e razposlala na organizacije po provinc! okrožnico, ki ukazuje, da imajo mobilizirati vse svoje sile v srvrho, da se doseže popolna zmaga. Prisiliti se mora vse fašistom kolikor toliko naklonjene volike, da gredo na volišče. Rezultat volitev bo znan šele čez per dni. Skoro gotovo prido do znatrih »korektur^ in bo naznanjeni izM po-tvora volimega glasovanja. — Rim, 7. aprila. (Tzv.) Včerajšnje volitve so potekle v splošnem popolnoma mtmo. Udeležba je bila zelo minimalna. Zanimanje za volitve jc bilo sicer napeto, vendar množice niso kazale posebnega interesa. Zjutraj je bila izvršena zadnja propagandna akcija. Stranke so najele različne avtomobile in agitatorje, ki so po ulicah metali raz-nobarvane letake vsakovrstne vsebine. Na ulicah so se pojavili fašisti ▼ svojih črnih srajcah. Fašistovski dom ie bil spremenjen v glavni stan fašistovske komande, kaiiior so prihajali vsak ment kurirji iz različnih krajev. Po po-roČUfh iz province so bile volitve na deželi mirne brez vsakega incidenta. V krajih južne Italije je prišlo do nekaterih manjih prask in spopadov. — Rim, 7. aprila. (Izv.) Točno ob 21. so bili zaprti volilni 1^ kali. Pričel se je skrurimi. Kakor rač-inajo, se ie v Rimu udeležilo volitev samo 40%, na deželi pa okoli 60%. DA\TDOVIĆEV DEMOKRATSKI KLUB- — Beograd, 7. aprila. (Izv.) V parlamentu je včeraj bilo prazno. Le tupatam se je pojavil kak poslanec. Davidovi cev demokratski klub je Imel v svojih prostorih včeraj dopoldne sestanek, kateremu sta prisostvovala tudi dr. Ivo Krste!j tu dr. Ivan Ribar. O čem je klub razpravljal, ni točno znano, zatrjujejo, da je klub razmotrivaf vprašanje demokratskega tiska. Sestanek npoTioiionalnfh skupin. — ĐetTgrafl, 7. aprila. (Izv^ Za danes zvečer je sklican sestaiek opozi-cjotialnih skupin v note! »Slabija«. N» ta sestanek so povabil oni vsi opoziđi-Jofiarni poslanci. Na sestanku bo opo-zicijonaim bloS skušal manifestirati z» svojo zahteva da se Čirrrpreje sklice narodna skupšCma. — Beograd, 7. aprila. (Izv.) Za nocoj ob 20. je sklican« sJcupIČma opo-zicijonaf nega bloka v hotel * Slavlja«. efi opozicijonalnih skupin po&ajo fćrat-ko poročilo o položaiu v parlamentu fn bodo obenem predlagali, da se mora v narodni skupščini izvesti takoj verifikacijo Radičevlh mandatov. Opozicljo-nalci splošno računa j a d rt se ima parlamentarna kriza definitrvnr rešiti po prihodu Nj. Ve!, kralja Aleksandra. Ministrski predsednik Pašić ima taWo$ kralju poročati, kakšno stališče zastopa vlada v verifikacijskem vprašanju. Opozic\iona!ni blok rudi računa na nove volitve. — .Monakovo, 1. aprila. (Izv.) Včeraj so bile volitve v bavarski deželni zbor. Volitve imajo velepolltičen značaj. Neobičajno veliko glasov so pridobili narodni socijalisti, ki jih vodi iz zadnjega rrocesn znani Hitler, Ponekod so napredoval celo za 100%. Udeležba ni bila tako velika, kakor prei zadnjih. V splošnem je bilo predloženih 15 kandidatnih list. Po dosedanjih rezultatih sklep.njo. da bo pridobila okoli 2 milijona večine glasov skupina, ki je predlagala revizijo ustave. Deželnozborske ^•olitve namreč obenem pomenjajo tudi sudsko glasovanje za spremembo ustave. Volitev se jc v splošnem udeležilo 90%. — Monakovo, 7. aprila. (Izv. ob 1. ponoči.) Znani so nekateri rezultati de-?e!nozborskih volitev. V mestu Mona-kovem je dobila Hrflerjeva stranka narodnih socialistov 22.1 S2 glasov, bavarska ljudska stranka fJrJerflcafci) 10.27«) glasov, združeni socijalisti 10.035, ko-mnnrstl 9972. V Nflrnbergu in v Augs-burgu so narodni socijalisti napredovali za 100 %. Klerikalci in socijalisti so slede višine glasov v "-avnotežiu. Zelo mnogo glasov so pridobili tudi komunisti. tezisKsane postopa«?? Romunov, — Beograd, 7. aprila. (Izv.) Iz krajev v Banatu, ki so jih morale romunske oblasti in romunske čete izprazniti v smislu z Romunsko sklenjenega sporazuma, prihajajo poročila, ki slikajo in opisujejo grozovita nasilja in pustošenja, storjena od strani romunskih čet. Ko so Romani Bncnstfli in aujnumiti nam ooV stran. 2. »SLOVENSKI NAROD« dne 8. aprila 1924. štev. 8/ stopljeno selo Pardanj, so odnesli seboj rs©, kar so mogli nositi. Uradna poslopja so bila popolnoma izpraznjena ter ie •stalo samo zidovje. Železniško postajo so tako opustošili, da so odnesli ne santo ves postajni inventar, temveč celo okna in vrata. Romunsko vojaštvo je tudi oropalo prebivalstvo. Romuni to Jemali ljudem denar, vsak posestnik je moral Izročiti do 5000 kg žita in večje Število sliv. Kakor v Pardanju, tako to Romuni postopali tudi drugod. V Modo-šu so prebivalstvu razdejali okna In vrata- - Beograd, 7. aprila, (lav.) Naj- hujše so opustošili In oplenul pri izpraznitvi Romuni selo Modoš, Na lice mesta je prispela jugoslovanska komisija pod vodstvom polkovnika Petkovića, ki je ugotovila dejanski stan. Komisija je opustošene objekte fotografirala. Zunanje ministrstvo je prejelo obširno uradno poročilo o romunskih plenitvah. Zunanje ministrstvo je takoj odposlalo brzojavna navodila našemu poslaniku Čolak An tiču v Bukarešti, da vloži odločen protest pri romunski vladi proti takemu postopanju in da zahteva povrnitev ukradenih os. odnesenih predmetov in pa primemo odškodnino. Velikanske poplave v Sremu in Banatu. Ogromna škoda. *■* Sramska in banatska ravan spremenjeni v morje. — Beograd, 7. aprila. (Izv.) Srem ia krate. Skoti* poverooen* vsiec te povod- &t>ođnji Banat sta vsled neprestanega na- nji jt ogromna. zalčanja Save in Donave spremenjena v — Beograd,, 7. a.prfla. (Izv.) Od Siska pravo morje Nastala je katastrofalna po- dalj* je začs'a Sava zadnja dva dai rapid- vodenj, kakršne že z!e?a ne beleži dnevna io naraičati. Vsa nižja slavonska ravan kronika. Donava je zadnji Čas dnevno naraščala za 25 cm, dočfm javljajo poročila % Dunaia in rz Bratislave, da je začela Donava tam padati, prihajajo is Budimpešte, Mrhača in Novega Sada poročila, da ta Donava dnevno ie vedno narašča. V Budimpešti je včera! Donava narastla na 570 cm. V Novem 6adu znaša danes nivo vode 585 cm. Velikanske vodne mase nosi s seboi tn-3i Sava. Beograd ie spremenjen skoraj v morsko pristanišče. S Kalimegdana je naravnost grozovito sllkovrt prizor na Srem-jako ravan. Daleč naokoli ni mogoče videti dragega kakor samo vodo. Kraji kakor Borca, Surčln Obrez so popolnoma pod rTodo. Valovje ie drvelo s tako silo naprej, «Za sf je prebivalstvo moglo rešiti samo go-Jo življenje. V Borci, Vodomhut in pri Pan-ievem so morali ljudje zlesti na strehe in Bakaio daljne usode. Organizirano je bilo posebno relttno brodovje, ki prihaja ljudem na pomoč ter j!h odvaža na višje je pod vodo. Pri Sisku kaže vodomer 65» em, vrl Brodu ob Savi že 770 cm. in pri Sremslri Mitrovici 775 em. Po sremaki ravnini sc vale ogromne množine vode. Vsi računajo, da bo povdenj prihodnje dni zavzela Je veHkanski obseg. Zanimivo Je, da Drava le polagoma narašča in da še ai nikjer prekoračila bregov. — Beograd, 7. aprila. (Izv.) Reke v Srbiji so začele aarščati. Drina je tako silovito narastla. da je pri Dvorniku porušila železni most. Naraščate tudi rsk! Vrbas in Bosna. Drina je dosedaj poplavila nad 7000 ha rodvitne zemlje. — Beograd, 7. aprila (Izv.) Naraščat« je začela tudi reka Tisa, ki je povzročil* Pri Velikem Bečkereku velike poplave. — Beograd, 7. aprila. (Izv J Tako katastrofalne povodnji Srem in Banat še nista kmalu doživela. Ugotavljajo, da je bila slična povodenj 1. 1888. Vsi kraji so popolnoma pod vodo. Otok Cingalija je popolnoma izginil. Tja do PanČeva ie vse zalito. Volitve v Julijski Krajini. — Gorica, 6. aprila. (Izv.) Fašisti so ltkbučlli svoje volilne shod« s Pi-sentijevlm shodom v gledališču, katerega so moral! poeetiti tudi fašisti is Podgore, štandreža, Šempetra, Volčje-drage, Ajdovščine, Kanala itd. Bombig je proslavljal Pisentija kot duševnega poglavarja furlanskega fašizma. Pisenti §e bi! v zadregi pred OoriČani, ki Čutijo svoje ponižanje pred Vidmom. Zato je navdušeno govoril o >Sveti Gorici«, o odrešitvi in domovini in obljubil kontno železniško zvezo med Gorico in J-ogstcem, ako bodo volllcl v Gorici ta-ko modri, da volijo fašlstovsko listo, koliko bolj je udaril ptem po »drugo-rodclhc, ki ne smejo delati svoje neod. irlsne politiko, »Borimo se proti voditeljem tega gibanja, ki je nasprotno dobrim običajem In notranjemu miru, z vstrajnostjo kirurga, ki hoče odrezati .ranjene dele, da se rak ne razširi na eelo telo.« Pričakuje ugodnega uspeha iudi med »drugorodci«, obetajoč, da ^drugorodna« zona ne bo nikdar več prepuščena sama sebi. Shodu je sledil ianket, na katerem so se fašisti Že naprej veselili svoje zmage. Primerno razpoložen je govoril tudi neizogibni Ban-Selj, ki je obljubil veliko slovensko udeležbo pri volitvah. Med Slovenci je bilo te dni in je danes nenavadno živahno gibanje, tako da se sme računati povsodi na veliko udeležbo. IzkPučeno pa ni nikjer pokvarjen ja rezultatov! — Trst, 6. aprila. (Tzv.) Giunra, Ba-nelfi in Suvich so se pokazali še enkrat pred ljudstvom na trgu »Unita«. To se jim je zdelo potrebno, ker se v širokih delavskih masah n;. uveljavila lašlstovska volilna agitacija in so pristen soditi, da morda tudi v Trstu ne bo ^fcake udeležbe, kakor si jo žele. Prvi Se govoril prof. Coceancig, ki je gro-»eče naglasa!, da kdor ni s fašisti, je ft>roti fašistom in proti Italiji! Kdor glasuje proti fašistovski listi, stremi po slabotni Italiji, polni anarhije in štraj-~gov. Suvich. Banelll in Grunta so imeli dolge govore, v katerih so proslavljali JaŠistovsko delo in obetali Trstu veli-io bodočnost pod Italijo. Posebno hud je bil Giunta, ki je ožigosal italijanske ;.4lberu!ce in prejšnje vlade ter pevzdi-.jfoval v deveta nebesa fašlstovsko do-;k>vanje. Zahteval je, da mora zmagati ^bližem sVaino tudi v Julijski Krajini FaSIstovsl'a nacijonalna stranka je razposlala še zadnji dan, včeraj, nov ukaz na vso deželo, da morajo volilci "Jriteti na volišče za fašistovsko listo In vse fašlstovsko organizacije so dobile -zopet povelje, da Imajo storiti svojo »dolžnost«. Poročila, ki prihajajo, na-^snanja;o, da se je lašlstovska »dolžnost« 'povsodi vršila ln da volitve med Jugo-%!even| nit! z daleka nhso bile svobodne. Vesti iz Bolgarije. Energičen nastop proti komunistom, — Oblasti izsledile tajno tiskarno. — Krvavi spopad. — Sofija 6. aprila. (Izv.) Kakor sme it poročali, se Jt pričela po vseh bolgarskih mestih ljuta borba s komunisti. Kasa-eljsko sodišče v Sofiji je razpustilo komu-alstično stranko. Sklicevalo se je pri tem aa zakon o zaščiti države ln pritožbe ražena. Javnih korporaeti Jd ao urotesUrM* Proti komunističnemu rovarenja. S tem je je zadobila borba proti komunistom splošen nacijonalni značaj. Listi pozivajo celokupno javnost, naj sodeluje pri tej akciji, ki je ▼ interesa naroda in države. — Te dni so oblasti izsledile v ulici »Car Samuil« tajno komunistično tiskarno. Policija ie ob-obkollla htio In uvedla preiskavo. Med preiskavo je prišlo do krvavega spopada. Težko ranjena sta b;'a policijski agent m en komunist; enega komunista pa jo policija ubila. Na podstrešju so našli nov tiskarski stro* in začeto proklamacijo. »Položaj v Bolgariji m naloga kom. stranke«. Stanovalci dotične hiše trdijo da niso imeli pojma o komunistični tiskarni. Podstrešje je bilo vedno zaklenjeno, kadar p« sta prihajala dva neznanca sta se zaklepala od znotraj. V proklamaciji, ki so jo hoteli komunisti natisniti, stoji: Po dogodkih v juniju Je bolgarska komunistična stranka izjavila, da buržuiski preokret nikakor ni rešil vladne krize, ki se bo še boli poostrila dasi je zemljeradniški upor zatrt. Položaj Je Se vedno skrajno napet in edini izhod je nova obrožena akcija proti reakcionarnim elementom. Po vsem tem se je vlada odločila likvidirati komunistično gibanje In nastopiti proti sovražnikom drŽave c najstrožjimi zakonitimi sredstvi. ROMUNSKA HOČE Z OROŽJEM BRANITI BES ARABIJO. sr_ Dunaj, 7. aprila. (Izv.) Romunska delegacija je priredila zastopnikom tiska čajanko, na kateri je delegat minister Nistor utemeljeval opravičene zahteve Romunske glede Besarablje in je izjavil, da bo z vsemi sredstvi branila Besarabijo. pa tudi z orožjem. Polone vesti. » Nepoboljšljivi Radić! V trenot« kn, ko nastopajo radićevski poslanci na javnih fchodih Davidovićeve stranke ▼ Beogradu ter se rote, da niso na* sprotni državi in da niao proti kralju, podaja njihov voditelj Stjepan Radić na Dunaju izjavo, ki postavlja na laž vsa zatrdila teh poslancev. Napram uredniku dunajskega dnevnika »Die Stunde« se je namreč izrazil Stjepan Radić z ozirora na vest, da bo njegova stranka službeno izrazila kralju Ale# Lsandru svojo pcnolno udanost in lo* jalnost, takole* »Ta vest je izmišljena. Ne prihaja nam na misel, da bi poda* jalt keko lojsliteino izjavo. Mi smo prepričani republikanci, o čemur so dovnl; peučeni *edanji beogradski m o* gotci. Nam gre v prvi vrsti zato, da strmoglavimo sedanjo vlado. To je v interesu ne samo Slovencev in Hrva« tov. marveč naravnost v interesu — vse Evrope in evropskega miru. Da smo odsh v narodno skupščino, je vzrok ta, ker sme hoteli preprečiti Pašićev na« Črt, da napade Bolgarijo. Ta napad je bil zamišljen v drugi polovici marca, najkasneje pa v prvi polovici aprila, Pašić je hotel zase ti s svojimi četami ozemlje med Caribrodom in K j usten« dilom. Ako bi se ta okupacija posredi* la, bi kasneje posegel ie po Skadru in Solunu. Naši poslanci ao odšli v skup« šcino, da vzadnjem trenotku preprečijo ta zločinski načrt. Z revizijo ustave se ne moremo zadovoljiti. Nem ne g.-e to* lko ra revizijo ustave, kakor za popoL nomi nove preureditev cele jug*»slo* ▼enake države.* — Tako govori K i Jić na Dunaju. Nič neče sliiati o kralju, nič o reviziji ustave, marveč on hoče Jugoslavijo preurediti v smislu načel tmtaaak* Tppiihlikn In temu možu bi naj kralj, kakor zahtevajo to Davidovi ć, Korošec in Spaho, izročil v roke vlado! To bi pomenjalo toliko, kakor napraviti kozla za vrtnarja! Po silnem naporu se je posrečilo spraviti naio mlado državo, ki je vznikla is krvi neštetih milijonov, na pot notranje konsolidacije, dajte sedaj Radiću v *o* ke vladno krmilo in vsa ponosna sgrad* be se v trenotku zruši v prah! *m Klerikalci a* ponujajo. Iz Beo« grada nam poročajo: »Klerikalci so se jeli prav vsiljivo ponujati radikalom. Pripravljeni so izstopiti iz opozicijo-nalnega bloka in stopiti v vlado, seveda proti gotovim koncesijam. Posamni klerikalni poslanci so v stalnih stikih z ministrom ver dr. Janjićem, ki oprav« Ija posel posredovalca med klerikalci in radikali. Is Beograda je bil poslan poseben delegat v Ljubljano, da vpliva ea vodilne klerikalne kroge za eventu* alno spremembo klerikalne politike in da sondira teren.« — Ta vest iz Beo« grada, ki je povsem zanesljiva, nam znova kaže vso dvoreznost klerikalne politike. V Ljubljani se delajo kleri« kalci najzagrizenejše opozicijonalce, njihovo časopisje bljuje dan za dnem ogenj in žveplo na vlado, predvsem pa na radikale, v Beogradu pa isti kleri« kalci za hrbtom svojih zaveznikov ra* dićevcev in davidovićevcev »pakljajo« z radikali, in bi bili pripravljeni raje danes kakor jutri izdati svoje doseda« nje zaveznike ter uskočiti v vladni ta* bor, seveda proti primerni izdatni na« gradi. V* tem slučaju bo — razume se — pesem o korupeji in o Škandalozni upravi, ki je baje v sramoto vsi Evropi, takoj utihnila. Seveda je drugo vprašanje, da»!i se radikali stokrat ne pre=» mislijo skleniti zvezo z elementi, kate* rih načelo je dvorezna in dvolična poli* tika. Ne glede na to, je»li se klerikal« eem posrečijo njihovi načrti, kar je vspričo razpoloženja med radikali to« liko kakor izključeno, se bojimo, da ostane g. Ljuba Davidovič, ki se je dal tako neprevidno uloviti na klerikalne Iimanice, nekega lepega dne sam, sam« cat, zapuščen od klerikalcev in radi« ćevcev, ImajoČ takć priliko razmišljati, kako na pesku gradi tisti, ki dela poli« tične osnove in kombinacije na teme« lju klerikalne in Radićeve politike. ac Trockij o evropski politiki. Lev Trockij je sprejel v svojem sedanjem bivališču Suhumkale na Kavkazu zastopnike ameriškega Herslovega novinarskega trusta ter jim odgovoril na več pismenih vprašanj. Na vprašanje, kakšen vpHv je imela Ljenir.ova smrt na usodo sovjetske vlade in revolucije, je odgovoril: Ljeninova smrt je podkrepila med neprijatelji sovjetske Rusije nado, da bo sedanjega režima v Rusiji kmalu konec. Toda do tega ne more priti, ker se je komunistična stranka nad 10 let pripravljala za svojo nalogo. Komunizem aplicira v praksi znanstveno preizkušeno metodo. Kar te tiče takozvane sovjetske evolucije, je Trockij izjavil, da ona res obstoji in sicer zato, ker izkušnja v zadnjih sedmih letih ni mogla ostati brez posledic za voditelje sovjetske politike. Na vprašanje glede zahtev inozemskih kapitalistov in sprejema Rusije in Nemčije v Društvo narodov Trockij ni odgovoril, pač pa se je podrobno pomudil pri ekonomskem in političnem vplivu, ki ga bo imelo priznanje sovjetske Rusije na njen notranji in mednarodni položaj. Priznanje po njegovem mišljenju in pojav aktivne politike, temveč likvidacija nesmiselne fikcije. Angleška politika, s katero stopi Rusija najprej v kontakt, se bo razvijala na ta način, da bo delavska vlada prezrla današnji ugodni moment. Dogodki se bodo razvijali normalno in reformisti bodo iznenađeni in presenečeni naknadno. = Francoski vojaški strokovnjaki o potrebi Češkoslovaško - poljske zveze za napad in obrambo. »Kurjer War-szavv-ski« z dne 25. marca je prinesel pogovor L. Bruna z bivšim francoskim vojnim ministrom Lefevrom, ki opozarja Poljsko na nemško opasnost ter iz-podbada Poljsko in Čchoslovaško, naj skleneta zveza Lefevre je naglašal, da bi v »teku 6 ure Nemci lahko odrezali Poljsko od njih edine premogovne kotline ter jim istočasno vzeli glavna železniška križišča, ki spajajo njih glavna tri mesta Varšavo. Poznanj in Krakov. In zato je za Poljsko sporazum s Ceho^ slovaško istotako potreben kakor za Cehoslovaško sporazum s Pol;sko. Odkrito povedano, kar nerazumljivo mi je, da tako Varšava kakor Praga zavlačujeta to velevažno zadevo, dasi čas hiti in nemška nevarnost raste od dne do dne, V resnici je pravemu prijatelju Cehov in Poljakov težko, kako že več kakor dve leti tičita v malenkostnem sporu zaradi Javorine, ko bi se morala g ozirom na skupnega sovraga ie vendar zvezati za boj in odboj. Najcenejša obleke los. Rojina, LjnHjana OBLEKE ■ajboliie, najcenejše, v največji izberi ima J. Maček, LJubljana Posebni »ddelek: otroške obleke, perilo. julijska Krajina. v^- Nakazila duhovnikom v Julijski Krajini. Fašistovski kandidat Banelli je dobil od notranjega ministrstva brzojavko, ki naznanja, da se pošilja tržaški prefekturi prva anticipacija za izplačilo začasnih mesečnih nakazil duhovnikom v novih provincah. Brzojavka o izplačilu priboljškov duhovnikom prihaja tik pred volitvami, češ da bodo mirovali duhovniki tudi zadnje dni in na dan volitev, kar bi bilo menda v znatno korist fašizma! — Odvetniški stan v Julijski Krajini. Iz Trsta nam pišejo: Raz ven odvetnikov, ki so bili v Julijski Krajini šc pred polomom, se je v zadnjem času raselilo tam, posebno pa v Trstu, več odvetnikov iz starih italijanskih pokrajin. No. s temi prebivalstvo, navajeno na svoje stare in solidne odvetnike, ni napravilo najboljših izkušenj. Ti novi odvetniki se poslužujejo v svojem poslovanju večkrat ali celo po navadi metod in sistemov, ki so bili doslej med domačimi odvetniki nepoznani in ki so se smatrali kot nedopustm, ker protiv-nj dekorumu odvetniškega stanu. Vsled tega se domači ljudje, ne samo Slovenci, ampak tudi Italijani, v slučaju potrebe ne poslužijo teh novodošlecev, ampak svojih starih odvetnikov iz prejšnjih časov, z drugo mentalitete, čeprav njih metode, njih sistemi dišijo še malo po pokojni Avstriji. Posebno dober glas vžlvajo naši slovenski odvetniki v Julijski Krajini kot pošteni in solidni ljudje. Zato se jih poslužujejo v veliki meri nele Jugosloveni, ampak tudi Italijani sami. Izjemo delajo le nekateri Jugosloveni, ki mislijo, da ako nimajo boljših argumentov za svojo stvar, nego nasprotnik, je dosti, da gredo k italijanskemu in seveda fašistovskemu odvetniku, ker potem so prepričani, da morajo zmagati. Seveda se temeljito motijo, kajti, če kdo nima prav, mu tudi fašistovski odvetnik ne more pomagati. Zlasti pe grešijo v tem pogledu naši trgovci in drugi privredni krogi iz cele Jugoslavije, a posebno iz Slovenije, (katerim pa prednjačijo oni iz belega Zagreba), kateri pri izberi odvetnika v Julijski Krajini — zlasti v Trstu — ne uvažujejo naših Izbornih in vsega zaupanja vrednih odvetnikov, nego si raje izbirajo italijanske, celo fašistovske ali vsaj take, ki nosijo židovsok ime. Naši rojaki bi storili prav, ako bi spremenili to svoje postopanje v tem smislu, da bi se v slučaju potrebe obračali do naših odvetnikov in to ne le v interesu narodnega ugleda, ampak tudi radi svojih lastnih interesov. — ATovi sodniki na slovenskem ozemlju. Na goriško okrožno sodni j o so imenovani: sodnika Caneva in Vez« zoli iz Pule, z goriške okrožne sodnije pride na okrajno sodnijo kot sodnik pravni praktikant Zerboni, Zulmin iz Pule pride ▼ Gorico kot okrajni sodnik. Avskultanta Gogel in Dondi iz Triden* ta prideta kot okrajna sodnika v Bi« strico, v Bovec pride za sodnika avskul« tant Giacomelli, v Tolmin pride za vo* ditelja okrajne sodnije pl. Fischer iz Bolcana, za okrajnega sodnika pa Scho« ber iz Rovereta. Za okrajnega sodnika v Postojni je imenovan pravni prakti* kant Vintgscher iz Bolcana. Torej slo« venski, za poslovanje med Slovenci edino sposobni sodniki v pokoj, oziro? ma na Tirolsko, italijanski mladi sod* niki in tirolski Nemci pa med Slovence! To bo kolobocija v Julijski krajini po sodnijah, kjer se ima deliti jugosloven« skemu ljudstvu pravica! — Prošnja za italijansko državljanstvo je bila odbita duhovnikom Ignacu Žgajnar-ju, župniku na Premu, Filipu Mariešiču, čtrpnHcu v Ledinah in Piju 2ankarju. žup-nemu upravitelju v Žabicah. Morali so zapustiti svoje službeno mesto in oditi rz Italije. — Urednik »Goriške Straže i obsojen rmdl razžaljen]* karabinjerjov. 28. marca je šel Leopold Kemperle, urednik »Goriške Straže«, na trnovsko planoto v volilnih zadevah. Zvečer je prišel v Cepovan. Orož-niški brigadir ga je pozval k sebi. Tam so mu začeli očitati, da vrši protidržavno propagando. Brigadir mu je potegnil iz žepa šop formularjev za glasovanje. Kričal je na njega, da bi takih tiskovin ne smel ■ositi s seboj. Kemperle mu je odgovoril, da so to navadni formularjf, s kakršnimi vse stranke poučujex> ljudi, kako treba glasovati. Kemperle je bil aretiran in prepeljan v goriške zapore. V ioboto je bila na okrajni sodnfii razprava proti uredniku Kemperletu. Brigadir je trdil, da ga je Kemperle razžalil z besedami: »VI ne vršite svoje uradne dolžnosti, vi niste vljuden, vi ste slabo vzgojen!« Proti Kemperletu je Pričal še neki orožnik in neki fašistovski tenente, ki je bi! takrat v čepovanu navzoč. Kemperle je odločno trdil, da nI rabil ne takih in ne drugih besed, aH vse to ni nK pomagalo, ker na sodnfjj verjamejo samo orožnikom, Slovencem pa ne, pa Če govore le tako čisto resnico. Kemperle Je obsojen na 8 dni zapora in 35 Ur globe »radi šaJJtve uradne osebe« Prosveta. Repertoar Narodnega gledališča v Ljubljani, LJUBLJANSKA DRAMA. Začetek ob S. Ponedeljek, 7. aprila: Zaprto. Torek 8. aprila: Othello. Red C. Sreda 9. aprila: Cezar in Kleopatra Red A Četrtek 10. aprila: Zaprto. Petek 11. aprila: Kamela skozi uho 5!van- ke. Red B. Sobota 12. ar^ila: Ana Karen:na. Izven Nedelja 13. aprila: Ana Karenina. Izv. Ponedeljek 14. aprila: Zaprto. LJUBLJANSKA OPERA. Začetek ob pol 8. Ponede'iek. 7 fl^r",-*: Zaprto. Torek 8. apri'a: Pattst Red F. Sreda 9. aprila: Možlček Red C. Začetek ob 8. zvečer. Četrtek 10. aprila: M »dna revija. Izv. Petek 11. apri^: Travlata, gostovanje ge. Vese!-Po::a fz Zi^-:1^ in tenorista Alfonza VValsarja iz Prn^e. Red D. Sobota 12. aprila: Mnnon Lescaut Red A. Nedelja 13. aprila: Briv:c Sevuskf, gostovanje ge. Vesel-Polle iz Zagreba in tenorista Aifonza Waisar|a Iz Prage, Izv. Pcn*de!;ek 14. aprila: MrJrn revija. I*v. ★ * * — V pojasnilo. Glede p'esne godbe v »Faunu* sem dobil dodatno nastopno informacijo, katera res, da razbremenjuje godben'ke: Imeli so le dva izvoda not, enega za klavir, eneza za oboji gosli Note so bile v naglic! napisane «; tinto in že zato težje či-tljive. Igrali so pa skoro v temi In Je ja5no, da se po no'ah v temi ne da svirati. Edina žarnica }e nad železnimi vrati oderskega dohoda. Niso se pa mogli razvrstiti blizu te edint Inči Neki go«r>od je goslarjema i»>T z notami dr?a! pred lice m igrala sta takorekoC z nosom v iislu. da sta sploh kaj videla. — Sedeč v parketu ni nihče do!5an iskati si ra preprosto Mvar tako izrednih vzrokov in sme soditi in obsoditi, če ;? godb* slaba. Odgovornost pa pada na prireditelje večera, ki nio v Ljubljani (Narodni dom) poziva svoje članstvo, ki hoče nastopiti pri druStveni javni telovadbi 29. maja ti. ali pri poznejših prireditvah, zlasti na pokrajinskem zletu. v Zagrebu, da nemudoma začne redno posečati telovadbo, kajti obvezne vaje so razmeroma težke in rok zelo kratek. — Zdravo! Pravni vestnik Dr. Henrik Steska, član upravnega sodišča. O NABAVI UPRAVNIH PRIPOMOČKOV. V drugem članku se je povdarjalo, d& sta upravno varstvo in upravno skrbstvo glavna načina uprave. Vse upravno varstvo na eni in upravno skrbstvo na drugi strani pa brez pripomočkov ne more obstojati. Treba je še fizičnih oseb, ki vr§e vse te posle in treba je stvarnih pripomočkov pri vršenju teh funkcij, a seveda tudi za oskrbovanje teh oseb samih ali za njih plačilo je treba stvarnih pripomočkov in pridobivanje stvarnih pripomočkov zopet ni možna brez fizičnih oseb. Nabava upravnih pripomočkov se tedaj nanaša ali na osebne ali na stvarne pripomočke. Personalne pripomočke dobiva uprava na dvojen način ali po predpisih javnega prava ali na zasebno-pravni način, t j. ali s sredstvi, ki so na razpolago le javni oblasti (z oblastvenimi odredbami) ali pa s sredstvi, s katerimi razpolaga tudi zasebnik. Pridobi-tvanje oseb potrebnih za upravo po zasebnem pravu je prosta njih pridobivanje po javnem pravu pa ali prisilnega ali prostovoljnega pridobivanja ^osebja po javnem pravu, sprejem delavcev za javne gradnje zgled prostega pridobivanja po zasebnem pravu. Pri Javnopravnem pridobivanju personalnih pripomočkov upotrebljava uprava konstitutivne naredbe, kakoršne so podelitve posebnih sposobnosti in obremenitve, ter dispozitivne naredbe, ka-korSna so povelja in upravna sila. Materijalni pripomočki se istotako pridobivajo ali prisilno ali prostovoljno, ali po javnem ali po zasebnem pravu. Materijalne pripomočke delimo v troje glavnih vrst, v finančno imovina tedaj le indirektno, a vendar služeče obči uporabi. Finančna imovina so one stvari, ki služijo rgolj v dosego finančnih sredstev javne uprave. Javni upravi služi finančna Jmovina sedaj le indirektno, a vendar-Je, s Člmur se razlikuje od imovine zasebnikov, ki ni vezana na tak javen namen. Gospodarski uspeh te imovine se sme uporabljati le v namene javne uprave. Semkaj spada n. pr. naložena gotovina, vrednostni papirji, plodonosna zemljišča, v zakup dana poslopja, obrtne naprave Itd. Upravnaimovi-n a so one stvari, k} služijo neposredno Javni upravi in se brez njih javna uprava ne bi mogla vršiti, bodisi da so potrošne t. j. da se z redno uporabo ali takoj in popolnoma ali vsaj vidljivo njih j substanca zmanjša odnosno odsvoji (n. pr. denar), bodisi da so nepotrošne. K upravni imovini štejemo n. pr. obratni kapital, uradna poslopja, poslopja raznih zavodov, kakor šclska poslopja, muzeje, bolnice, pokopališča itd. Stvari služeče obči uporabi (javne dobrine) so one stvari, ki jih sme vsakdo uporabljati, bodisi vsled njihove prirode, bodisi da pravni red določa in dovoljuje tako uporabo. Ta obča uporaba Jo omejena ali vsled občnosti uporabe, ki tedaj ne sme izključevati uporabo s strani drugih oseb, ali vsled določitve načina obče uporabe. Semkaj prištevamo n. pr. javne ceste in peta in javne vode. Vse te stvari (finančna in upravna imovina in javne dobrine) so ali vže ▼ posesti države in samouprave, ali pa se morejo šele pridobiti. To pridobivanje Je kakor omenjeno na dvojen način mogoče, zasebnopravno ali javnopravno. Zasebnopravno si država ali samouprava pridobiva materijalna sredstva na isti način kakor zasebnik. V ta nate* poslužujeta istih pravnih insti- tutov kakor zasebnik in ustanavljata slična dobičkanosna podjetja kakor zasebnik. Javnopravna pridobitev je možna ali z zakonom samim, ki lastnino določenih stvari ali služnost na njih od-kazuje državi odnosno samoupravi, ali pa v okvirju zakona s posebnim oblastvenim aktom in sicer s konstitutivnimi uaredbami (n. pr. s finančnimi obreme- nitvami, z razlastitvami s proglasitvami stvari za stvari obče uporabe) ali z dispozitivnimi naredbami (n. pr. finančnimi povelji, finančno kaznijo, finančno silo) ali s posluževanjem kakega zakonito določenega upravnega monopola in sosebno finančnega monopola, ki služi pred vsem pridobivanju finančnih pripomočkov za upravo. Ustanovitev zveze jugoslovenskih pevskih društev. Sijajna manifestacija jugoslovenske kulturne skupnosti. — Zanimiva debata o Savezu. — Predlog za sklicanje kongresa vse-slovanskih pevskih zborov. — »Hrvatje smo nesrečni v tej državL« V nedeljo dne 6. t. m. ob devetih dopoldne je bilo zborovanje vseh v Zvezi slovenskih pevskih zborov udru* ženih pevskih društev. Zborovanje, ki je trajalo od 9. dopoldne do 12.30 po* poldne v dvorani »Glasbene Matice«, je bila sijajna manifestacija vseh na* vzočih delegatov za kulturno skupnost kljub neosnovanim protestom od strani delegata, ki je zastopal hrvatsko pev« sko zvezo, izvzemši Lisinskega. Po prezenčni listi so se zborovanja udeležila ta=le slovenska pevska dru* štva: »L ir a« Kamnik; G rum Josip in Fr. Marine, pevsko društvo »V e 1 k a« v Podveliki, Koroško: Ivan Zapečnik in Bruno Ahlfeld; »N arodna Či* t a I n i c a« Kranj: Viktor Rus in Rud. Rus; »Glasbena Matica« Mari« bor: Janko .Arnuš in Fran Topič; »Dra« v a« Maribor: Fr. Jarh in Mencinger; »Glasbeno društvo« Zagorje: Korošec in Hladnik; »Lipa« Litija: Ivan Bezeljak; »Glasbeno dru* štvo« Hrastnik: Drago Logar in Dav. Čander; »Pevski zbor ZJ 2«: Leon SchuHert in Drago Kralj; »Zvon« Tr* bovlje: inž. Vrbič; »V ranskaVila« Vransko: Ant. Lokar, Ig. Vehar in Ivan Stravs; »Pevski zbor bralnega društva« Tržič: Karel Bccak. gospa Heda Uršičeva; »Ljubljanski Zvon«: Drenovec in Matul; »Sla v e c« Ljubljana: Dražil in Fratina; »Zvon« Šmartno pri Litiji; Ferdo To* mazin, Fincinger Ognjeslav, »G 1 a s be« no društvo« Kočevje: dr. Sajovic, Fran Katner in Mirko Trost; »G I a s* bena Matica« Ljubljana: dr. V. Vovk in Josip Skalar; »Šentjakob* ski pevski zbor« Ljubljana: Lud* vik Stih in A- Grobming; »G lasbena Mat i c a« Krško: Vekoslav Cander in Leopold Levstik; »Ljubljana«: dr. Logar in inž. Rueh. V imenu predsedstva Zveze sloven* skih pevskih zborov je otvoril in po* zdravil občni zbor ravnatelj Matej H u b a d. Pozdravil je pred vsemi naj* iskreneje došle delegate iz Beograda in Zagreba, in sicer: delegata M a n o j* 1 o v i ć a iz Beograd kot zastopnika Saveza srbskih pevski zborov, ki repre* zentira 64 pevskih društev, univ. prof. dr. Viktorja Novaka, predsednika pevskega društva »Lisinskega« iz Za* greba in zastopnika hrvtaskih pevskih društev, ki so izven hrvatske pevske zveze ter R. M a t z a kot delegata Sa* veza hrvatskih pevskih društev iz Za* greba. Pozdravil je dalje zastopnika pokrajinske vlade vlad. sv. dr. Vidica. Med zborovanjem je prišel v dvo* rano zastopnik ministra prosvete načel* nik umetniškega oddelka v ministrstvu prosvete Risto O d a v i č, ki je bil od navzočih viharno pozdravljen. Po nekaterih formalnostih, ko je obenem predsednik Hubad naglašal idealnost pevskih društev, ki streme za tem, da po vojni vzbude v človeku ide* jalna stremljenja, so sledila poročila funkcijonarjev odbora Zveze. Tajnik Zorko Prelovec je podal kratico, toda želo pregledno poročilo o delo« vartju Zveze. Navajal je nastope Zveze pri vseh «vc5anih prilikah In tudi tedaj, ko ao prišla v Ljubljano pevska društva iz Juge* siavije. Zveza je sodelovala po svojih dele* garih tudi pri ustanovitvi Zveze jugosloven* »kih pevskih društev, oziroma pri redakciji pravil. Zveza je posvetila posebno pozor* r.ost pevskim zborom na deželi. ZaloiHla je ve5 muzikalij, izdajanju slednjih jc bila na* klonjena posebna pozornost. Popolne sta*!* stike pevskih zborov ne more podatL Včla* njenih jc pri Zvezi 36 pevskih društev, Sko« raj tri četrtine druitev prav lepo deluje in nagrađuje. Deloven j s drušiev pa ovira pred vit t: njih s t ah o gmotno stan je. Premalo je POđponitkov. DruSfi'a so navezana na* ss. Koncertne prireditve na n&jbelj otsikoča državni veselični dsvek, v Ljubi j sni pa le poleg tega občinski veselični č&tek. fako da so skoraj koncertf vsđno deficitni. Koncerti Imajo res moralni uspeh, toda gmotni ;c vedno negativen. Koncerti na eicčeti pa so asi je se onemogočeni radi predraga vožnfe. Tajnik jo dalje v svojem poročilu naglasa! glavne smernice za bodoče d-lo. Društva naj resno sh?žijo umetnosti, skrbe naj za naraščaj, ustanove naj v svojih društvih pevske gole. Treba je nam tudi rednega zveznega glasila itd. Vsak pevski zbor naj se zaveda svoje kulturne misije. Zveza jih ho podpirala in prihodnje leto bomo lahko poročali še o večjih uspehih Poročilo je sprejel občni zbor s iskrenim odobravanjem na znanje. Blagajnik Zveze, Dražil, Je poročal o blagajniškem položaju Zveze. Celokupni promet je znašal 26.812.76 Din, čisti prebitek 2419.46 Din. Svoje poročilo je zaključil konstatcijo, da nekatera društva neredno •j j a ne more vršiti dane ji naloge, kajti »brez denarja nič not, brez not nič petja«. G. P e r d an je podal kratko poročilo o stanju Z ve zine ga arhiva. V imenu predsednika Hubada je dr. Š v i g e 1 j otvoril za tem zanimivo in ze!o živahno debato o ustanovitvi Zveze jugoslovenskih pevskih društev Razprava je bila kratka, a zelo pod* učna, kajti pokazala je. da nekateri Še ne umejo ločiti kulturne misije od poli* tičnih in strankarskih tendenc. Pod« predsednik dr. švigelj je kratko nagla« šal, kakšne so bile težkoČe pri u stan a v* ljanju Zveze jugoslovenskih pevskih društev. O tem sta razmotrivala že dva kongresa, tako v Zagrebu in v Beogra* du. Vselej brez rezultata. V Ljubljani je šele danes mogoče, da se sprejmejo pravila te Zveze. Naprosil je nato, da je delegat Saveza srbskih pevskih dni« štev, Manojlović podal zgodovino o ustanovitvi jugoslovenskih pevskih društev. Delegat Manojlovič je v lepem govoru očrtal vse neprilike in težkoče, ki so se pojavile pri ustanavljanju Zve« ze jugoslovenskih pevskih društev. Po» zdravlja zbor in naglasa, da kongresa v Zagrebu in Beogradu nista mogla končati tega dela in prihaja baš Ljub« Ijana na vrsto, da uredi to vprašanje. Beograd bo srečen in zadovoljen, če se posreči, da se ustanovi ta Zveza. (Živahno odobravanje!) Za proslavo Mokranjčeve smo definitivno sklenili, da se mora ustanoviti ta Zveza. Pri akciji je bilo opažati dvoje struj. Ena je bila za samo kolaboracijo, to je da bi ostale sedanje pevske organizacije samostojne in da bi se medsebojno podpirale. Nekateri Hrvatje so bili sa* mo za kolaboracijo, a drugi za to, da se ustanovi skupna Zveza in da na« stopamo kot JugoslovenL Mi smo ho« teli pošteno umetniško organizacijo, predlagano je tudi bilo, da bodi cen« trala Zvezi Zagreb. Savez hrvatskih pevskih društev ni bil za to kombina« eijo. Srbi, Slovenci in Hrvatje izven Zveze so bili vsi za to ustanovitev. Ljubljana je pozneje prevzela nalogo, da izvede akcijo in izdela pravila. Ta« ka je kratka predzgodovina Zvese in v imenu vseh srbskih pevskih društev, od katerih sem v imenu Saveza poob* laščen, da se danes definitivno reši vprašanje Saveza jugoslovenskih pev* skih društev, da se izvrši likvidacija dosedanjih pevskih zvez in da se danes proglasi edinstvenost pevskih društev. Predlagam obenem, da novi Savez po* krene akcijo, da se čimpreje skliče v Prago kongres slovanskih pevskih dru* 3fršujemo to kulturno nalogo, opravljamo samo od naših idealnih prvoboriteljev započeto delo. Nova generacija po ujedinjenju ima vršiti veliko kulturno misijo na našem jugu. Je za sklicanje velikega kongresa slovanskih pevskih društev v Pragi. Rudolf Mati, delegat Zveze hr« vatskih pevskih društev je nato med splošno napetostjo in pazljivostjo za* čel zelo obširno utemeljevati razloge proti ustanovitvi. Navajal je edinole politčne momente. Zbor je ta izvajanja mestoma ogorčeno odklonil. Culi so se klici: »Čimpreje, tembolje! Čemu od* lagti z ustanovitvijo!« Rudolf Matz je med drugim dejal: Pozdravljam zbor v imenu SHPD pajfctieja JUaarfep in d*. Zveza hrt« ri tem še za nekaj več. Obč. svet g. dr. Jezovšek se čuti žaljenega, ker je g. župan njegovo izdajanje označV z izrazom »blebetanje«. Dr. Jezovšek Je zahteval zadoščenje, župan ga noče dati in ga ne bo dal. Ako dr. Jezovšek vztraja pri svoji grožnji, Je bila to zadnja seja pod dosedanjim režimom, kar bo tem bolj kuriozno, ker bi v tem slučaju dala povod za preuranjen konec baš one stranke (SLS), ki le dala povod za začetek sedanjega režima. Kaj poreko k temu občmarji? — Dve zgodovinski kulturni prireditvi. V petek in soboto se Je Maribor privošči' dve izredni kulturni prireditvi, na katerih so prireditelji s ozirom na desolatne razmere nezanimanja za take prireditve Ir.hko ponosni. Znani glasbeni publicist g. prof. Dru-zovič je po d'Igem trudu v peiek zvečer v slavnostni dvorani moškega učiteljišča aranžiral večer z »Glasbeno-zgodovinsko Besedo« Po češkem vzorcu. Spored je bU bogat, skoro prebogat Za neprimerno udeležbo. Otvoritven! govor je Imel predsednik Zgodovinskega društva g. prof. dr. Fr. KoVačič, spominjajoč na veliki nacijo* nalni pomen »Besede« za mariborske Slovence v preteklosti. G. prof. D r u z b v i ć je predava* o glasbenem življenju v Mariboru v preporodni In romantični dob:. Predavanjem je sledil zan'miv glasbeni del sporeda, kjer je nastopil med drugim tudi g. notar Ašič sloveč pevec tenorist in sicer je pel tudi nekatere doslej neobjavljene sk'adbe (Benjamin Ipavic: »Prisega«, dvospev ga. Druzovič in g. Ašič. Prireditve se Je udeležil tudi škof dr. Karlm. Da ni bflo ta večer gledališča z gostovanjem dunajske operne pevke ge. Debicke in poleg tega še občinske seje, bi bila udeležba gotovo 'epša. — Po tem vzgledu smo se naravnost bali za drugo kulturno prireditev v soboto zvečer v Narodnem domu: Proslava 100-letnice rojstva Branka Radičevi-ča. Slov. Čitalnica in Sokolsko društvo sta s to prireditvijo v veliki dvorani Narodnega doma mnogo riskirala. Vendar lep uspeh n! izostal, čeprav bi bil lahko Se lepši, osobito od srbske In hrvatske strani. Po dolženi času smo imeli zopet priliko pozdraviti naše srbske častnike ozir. zastopnike naše vojne v zelo častnem Stev1*ju. Po ou-verturi slovenskih melodij Je podal g. urednik Borko obširno zanimivo sliko o Br. PadlČeviču in njegovi dobi, v kateri se z Radičevičem srečujejo tudi naši duhovni vtkani Prešeren itd. G. predavatelj Je žel za svoje temeljito In posebno za nas S'o-vence pončho predavanje burno odobravanje. Istotako tud! gg. M. Jovanovič, Dušan Karadiič ter g. V. Petrovič za res originalne reci tate iz najlepših Brankovfčevfh pesnitev. Glasbene točke le izvajal orkester Sokolskega društva, katerega javni nastop je odmeval v splošnem priznanju, na katerega sme biti naš Sokol ponosen. — N n-rodnp gt'edaliSČe. Tudi gostovanje v operi »Bohem« v petek zvečer Je g. De-bicka žela sijajen uspeh; gledališče je bilo skoro še bolj polno kot prvi večer. V soboto se je ponovila opereta »Umetniška kri«, v nedeljo pa se je vTšila premijera FlnžgaTjevega »Divjega Vrvca*. _ Ptujske vesti. Nov ždTavnik. Zdravnik dr. M. Mrgole se je naselil v Ptuju, Ljutomerska cesta 5t. 3, nasproti gostilne Zu»PanHČ. — Smrtna kosa. Te dni Je umrl tukaj g. I. Kraker. brat tuk. veletrgovca z manufakturo Alojzija Krakerja. — Svinjski sejem se vrSi dne 9. trn. kakor običajno. — Tržne cene v Ptuju. Govedina za kg od 20—25 D teletina 2250—25, svinjetina 25—36.25, jajca za komad 125 Din domača mast za kg 40—42.50 Din krompir za kg 1.25—2, krma od 75—150 D za 100 kg, premog za 100 kg 50 Din. Premog drveni za 100 kg 34 Din. — Smrtna kosa. V Kranjski gori jo umrl ▼ nedeljo g. Joško Pečar, slušatelj filo* zpfske fakultete na univerzi v Ljubljani, v najlepši mladenlški dobi. Blag mu spomin! — Iz Beograda. Na Adi Cigani; i i pri Beogradu so našli trupo nekega neznanca, za katerega se Je ugotovilo, da je ponesrečeni Identičen z LajoSem Hripjem. ki Je izginil pred dvema mesecema — V Beogradu je bil prijet seljak Stanko Jovanovič Iz MiriJeva, ki je prodajal psa fine pasme. Jovanovič Je priznal, da mu pse dobavna beogradski koniač, ki Jih polovi po ulicah. Podjetnega konjača, ki Je na tako »radikalen« način spravljal pse s sveta. Je policija aretirala. te Pijanca Bog varje! Iz NaSic na Hrvatskem javljajo zagrebški listi Čudovit slučaj kako si je ohranil življenje neki kmet Pri tamoSnjI železniški postaji so bile zaprte zapornice, ker je prihajal vlak. Malo pred prihodom se je čez zapornice prekotalil neki pijan seljak ter Je padel s svojim težkim telesom med tračnice tako, da nrn Je glava obvisela na eni tračnic. Na postaji stoječi ljudje so ga opazili, zaman pa je bila vsaka pomoč, kajti tovorni vlak z dvema lokomovttama in 24 vozovi je bil že v seljakovi bližini. Kaj bo? Ljudje so trepetali, zakrivali so ši obraze, da ne vidijo grozne nesreče. To glej čudo! Ko je vlak prevozil,* je za njim vstajal pijani seljak in v pozdrav mahal s klobukom. Kaj se je bilo zgodilo? Lokomotiva je vozila počasi m ko se je prvo kolo dotaknilo pl-jančeve giave. Jo Je tako odmaknilo v sredino tračnic, da ie potem viak vozil, a pijanec je ležal nepoškodovan r\d vozovi. Velikanski ln nenadni ropot pa j« pijanca streznil mahoma in ko je vlak prevozil. Je bil pijanec v polni svoji zavesti. Res pravi pregovor: Pijanca Bog čuva samo dotlej* dokler se v jamo ne zvrne! — Težke nesreče. Anton Haonn. 58 letni d:lavec v Kemični tovarnt v iV^stnh. ie porre\lial verigo, ki visi nad kotlom. Veriga se je nenadoma u:rga!a in Mab an je padei v kotel, kjer je debli težke opekline. — Mari;o Dovjak, ž:r.o kre.nka južne žel. iz Reke pri Kočevju, je napadel na cest! neki neznnnec In jo udari! s kolom pi gin v*. Bila ie težko poš'-.odcvana. — Marija MartinčiČ, 44 letna posestnica Iž Gorenje vasi pri Stari Loki, Je neabirala v gezdu drva, pri čemur jI ie zdrsnilo in :'e zdrčala s hriba Dobila je težke poškodbe po vsem životu. Vsi poškodovanci so bili prepeljani v ljubljansko bolnico. — Velik vlom v Novem Sadu. V Novem Sadu je bilo vlomljeno v trgovino ee Piskera. Tatovi so odnesli raznega blaga v vrednosti 70.000 Din. — Drzen vlom v trgovino. Poročajo nam: V noči dne 3.—4. tm. je bil Izvršen drzen vlom v trgovino g. Draga Cokla v Sv. Jeme u pri Ločah. Vlomilci so vdrli skozi stransko okno v trgovino izruvaii z debelim drogom močno železno okensko omrežie in si na ta način napravili pot v prođa'r.lno. Izbrali so si samo najboljša sukna. svil. batiste platno, konfekcijo, plete in rute. Izropali so tudi vse predalčke s kavo,, grozdiči, rozinami in sladkorjem, odnesli slanino, sir, žgsnje in izpili okoli 30 jajc. Izginili so brez sledu. §koda znaša Čez 30.000 Din. Orožniki so pridno na delu. Ljubljanski dvor predvaja še danes 7. in torek 8«, t m. Hrosen, eleganten, moderen Velika cirkuška atrakcija v 6. dejanjih Režija slavnega Om Bli€howetzky* režiser filma „PETER VELIKI" Predstave vsak dan ob 3.v pol 5., četrt na 8. In 9. »NA ROBU PREPADA«. Kino »Ljubljanski dvor«« Vrtiljak življenja... S to sliko pričenja film »Na robu propada«. Uprav simbolično in karakteristično je izražen s tem sujet filma. Vrste se prizori iz veletoka življenja: ljubav, poezija, zakonolom, koristoiovstvo, špekulacije, panika na borzi, senzacije v cirkusu itd. Zares je bil vsak gledalec in katerih »Ljubljanski dvor« včeraj ni imel malo, naravnost vzhičen nad eksotičnimi krasotami tega filma. V glavni vlogi sta apartna Aud Fgede Nissen in priljubljeni Alfonz Frvland. Že dejstvo, da je film režisiran od Buhoretzke^a (režiser Petra Velikega) daje jasno spričevalo o njega kakovostL Film se predvaja do četrtka. DRZEN VLOM V IZLOŽBENO OKNO TVRDKE J. MAČEK. Ljubljana postaja res velemestna. Vlomi, ropi, tatvine In umori so na dnevnem redu in skoraj ne mine dan brez senzacij. Policija je sicer v zadnjem času z vlomilci radikalno pomedla, vendar se zdi, da imamo zopet opraviti z dobro organizirano, spretno v'omilsko družbo, kar dokazuje drzen vlom v Izložbeno okno tvrdke J. Maček na Aleksandrovi cesti. KAKO IN KDAJ JE BIL IZVRŠEN VLOM? Trgovina tvrdke Maček se nahaja na eni najprometnejših ulic našega mesta, na kateri je tudi cb vsakem nočnem času opažati številne pasante. — Vlom je bil Izvršen v noči od sobote na nedeljo. Gospa J. Maček se Je nahajala v soboto zvečer do 22. ure v trgovini in je prirejala s pomočjo g. Antona Sirce Izložbeno razstavo. Izjemoma je ostala izložba topet razsvetljena tudi preko noči In kot običajno Je bfla zavarovana z močnim m modernim železnim omrežjem. V bližini trgovine je gorela tudi plinova poulična svetiljka. Ko Je nato g. Sirca naslednje jutro, t. j. v nedeljo okoli 6. zjutraj prišel pred trgovino v namenu, da pogasi luči, Je srečal na Aleksandrovi cesti službujočega stražnika, ki mu je izjavi!: -»Kaj pa ste delali z vašo Izložbo, da ste ubili Šipo?« Presenečen ;e g. Sirca obstal In Je res takoj opazil, da Je Izložbeno okno res ubito, opazil pa Je tudi, da Je !z!o?ba vsa Izro-pnnn. Listki, ki so bili pntrjen? na ukradenih predmetih, kakor tudj šopki umetnih vijolic, so ležali razstreseni okcll Izložbe In sled Je kazala, da so Jo vlomili mahnil po Gledališki ulici. Vlcm ie bil zvr^en na naravnost neverjeten način, šipa izložbe Je bra na desni strani razbita in v njej se Je nahajala majhna odprtina. Železno omrežje, ki je zelo gosto spleteno, Je ostalo nepoškodovano. Naravnost neverjetno pa Je, kako so mogli vlomilci potegniti skozi odprtino šipe in omrežja šest kompletnih moških oblek In en površnik, čudno le tudi. da so mogli Izložbo Izprazniti na levi strani. Brez dvoma so morali vlomilci imeti s seboj zakrivljeno palico, s katero so potegnili predmete k sebi. Za td de*© so rabili najmanj dobre pol nt« In le rea zagonetka, da jih ni nihče opazil. Vlom je moral biti Izvršen med i in 4 uro zlutral, IKIMmrN! PREDMETI. tUrtidenlh »e ;v!o vsega sk :pal Š st i dblek i?! en plaSč. Ukradeog W &w# slrt-j deče obbke: 1 temnorujava koverkot ob-| !cka, 1 siva ttl&leška o!ii~ka. 1 zelena verkot obleka. 1 rdjavluta a I iverk<>t obleka. 2 sportn: oBfekl in l koverkot r!s*č. drap barve. &kuptta škoda ukradenih predmetov rtaŠa okoli 12.000 D !n Skrd.i na razbiti SiPi ttobj okoli 12.f>oo D. Vscknkor Je to eden nr-jd^znejslh v! - . kar stri"> jih Imeli zadnje čase v Ljvb ™1. — Nobenih novih momentov v preiskav? proti Je-ančiču. Zločin na Vodovodni cesti je £e vedno zavit v mistično temo. Kakor smo poročali v sobrto. je policija prijela trgovskega podočnika Karla C. ki je baje izpovedal z^ Ie» rančiča zelo ob remeni! no brtsetle. Fflkft* miniranih besed pa pri za^liiairl!!\u -a policiji in pri kasnejši knnfroiaz Jerančičem ni držal v polnem obsegu in dotični očitki le deloma odgovarjalo resnici. Govorica, ki sc je razširila po Ljubljani, da je ha je Jerančič kupil revolver v kavami »Ler»ru r»d nekega Primorca, je brez podlaga« Jerančič. ki je bil v soboto oddan sodiŠČrj in ie bH tudi že od pitllfcovalftefta sodnika zaslišan, dosedaj ni priznal zločina in 6W. sledno zaniktne svoje dejanje. Všekat-kor pa govore indicije zoper n)e£a Znano je, da ie bil Jerančie svoiočasn -t radi vloma v trgovino Angeloslava Hrastnika na Karlovski cesti obsojen na 1 leto ječe. Tudi takrat *e, kljub temu. da bi ga bili kmalu zasačili pri vlomu, skoraj tri dni zamka val vsako krivdo. Po-fidja ima torej opraviti s skrajno ciničnim človekom, — Najcenejše ?n najnovejše obleke se dobe samo £elenbnrgova ulica JL 3 pri firičar & Mi h č — Kar V| potrebo lete, to Je Hzafluld. To pravo domaČe sredstvo, katero prežene Vaše bolečine I Pol zk usna pošiljka D 27. — Lekarnar Cug. V. Teller, Stublca Donja, El-zatrg St. 239. Hrvatska. TMstfto In sport. DOMAČE NOGOMETNE TEKME. — Zagreb, 7. aprila. (Tzv.) Orad-janski: Sparta v tekmi za pokaj 4:L Hašk : Concordla 4:0. — Beograd, 7. aprila. CTzv.) Beogradski športrri klub je porazil prvaka Beojrrada Jugoslavijo 2:0. Hermes: Primorje 3:0. Lask:Ilirija (rez.) 6:0. S. K. Primorje prvak Slovenije v cross conDfryjn za L 1924. Včeraj popoldne sc je vršil cross cotin* try za prvenstvo Slovenije 1924, pri katerem je zmagalo mlado moštvo S. K. Primorje ▼ postavi Ra-mikar, GlavaSlci in Stolfa. V cr* lem so nastopili štiri moStva: Primorje, Ilirija, Jadran in Laska. Prvo Je doseglo nai» manj, t. j. 12 točk in s tem zmago. Ilirija se je postavila na drugo mesto s 16 točkami, sledil je Jadran s 23 točkami in Lask s 31 točkami. Tekači so dospeli na cilj v slede* čem vrs*r»em redu: 1. HribovSek (Ilirija) ▼ 25* 16"; 2. Ravnihar (Primorje); 3. Podnae (Ilirija>; 4. Kovačević (Primorje); 5. Kristan (Jadran); 6. Stolfa (Primorje): 7. Mateja« (Jadran); 8. Gnmtar (Lask); 9. Clava'kl (Primorje); 10. Grontar D. (Lask); 11. Cuk (Jadran); 12. HI* InA (Ilirija); 13. Slapničar (Lask); 14. Weibi ^Ilirija). INOZEMSKE NOGOMETNE TEKME. — Budimpešta, 7. aprila (Tzv.) Nepričakovano senzacionalen je bil rezu i tat včerajšnje nogometne tekme med reprezentancama Madžarska : Italija. Izid Je vse presenetfl. Tekmi je prisostvovalo okro* 15.000 oseb. Rezultat tekme je bil za Italijane naravnost porazen v razmerju 7:1. Italijansko moštvo je bilo zelo slabo organizirano In bi se bilo lahko ubranilo treh goalov. Vzrok, da Je Italija bila tako poražena, tiči v tem, ker Je na?bolj$e italijansko moštvo Genove in Dolo-rne zadnji moment odreklo udeležbo in je bila reprezentanca sestavljena tz manj kvalificiranega milanskega moštva. — Dunaj. 7. aprila. Rezultat včerajšnjih prvenstvenih tekem je prinesel jasnejšo sliko v stanje prvenstva. AmateurH In Vienna Izkazujejo sfcer enako š:evi?o točk, vendar Imajo Amnteurji bo'jSo diferenco golov. Rezultati včerajšnjih tek en: Amater?! : Slovan 2:0, Admlra : Makoah 1:0, Sportkmb : Ostmark 3:0, VVacker : Wf 2:2, Herta « Simerins 0 i 0, Viona : Rapid 5:1. — Praga, 7. aprila (Izv.) Prva mednarodna tekma češkoslovaškega nogometnega reprezentančnega moStva ie prinese! Čcho-slovakom zmago. Rezultat tekme Praga : Berl'n le b;| za Berlin naravnost porazen. Razmerje 4:0 Ilirija : Jadran 7:0. (1:0.) Poročilo o tekmi še priobčimo. — Prvi tov* k i zabavni večer, ki sc Je vršil dne 5. t. m. v »Kacini«, je bil r»rav dobro obiskan. Poleg lovcev je bilo navzoa Čih mnogo drugih, ki sicer niso lovci, a so kot prijatelji vesele lovske družbe prišli med zelene suknje in se prav dobro in po domače zabavali ob raznih, po članih »Slov. lovskega dfuštva« izvajanih komičnih pri« zorfh. Godba je prav pridno svirala, zato tudi animirani ples ni izostal. Tudi pct;a ni manjkalo. Imeli smo tudi priliko, prvil slišati lepo novo lovsko pes-m. — Naš nogometu' team na olimpijadi. Beogrndski športnik KnjundžiJ predlaga v »Politiki«, da savezni kapetan ne sestavi dveh moštev H doslej nominiranih Igralcev na način, kakor Je bil objavljen, to Je brez vsake notranje sorodnosti med po edinimi Igralci, marveč, da izvrši poizkusno tekmo na ta način, da izpopoTni Haška e Igralci beogfa;ške Jugoslavije. Gradnjanske-ga pa z igralci ostalih podsavezov. * stev: St. ^SLOVENSKI NAROD" dne 8. aprila 1924. », «v Stran 5. Gospodarstvo. ttfcJNOVljSA DAVČNA i O zlasti ZAKONA ZA LETO 1924/1925.1 primeri i leto« 1922. »Službene Novino« a dne 1. aprila t L br. 75—XIV. objavljajo finančni sakon za L 1924-25, ki vsebuje za Slovenijo sledeče važne davčne odredbe: 1. ) S ČL 149 je doba zastaranja frravice za odmero neposrednih davkov v pokrajinah Izvun Srbije in Crne gore podaljšana od 8 na 10 let 2. ) Člen 115. finančnega zakona te jpopolnjen nastopno: »od domačih, pa tudi drugih družb, zavezanih javnemu polaganju računov, pri katerih presežek dohodka za L 1920. ne presega 10.000 D, se ne bo pobral davek na vojne dobičke za L 1920. 3. ) S členom 151. je Dopolnjen člen 11. zakona o davku na poslovni promet, Id zadeva poslovanje pri preso-jevanju pravilnosti vloženih prijav v obliki ČX 116. finančnega zakona za L 1322-23. brez bistvenih izprememb. 4. ) Člen 157. ureja obdačevanje družbenih prejemkov državnih nameščencev izza dne 1. maja 1924 in sicer sa uradnike in oficirje izvun kategorij S 5 %; za uradnike in oficirje v kategorijah s 4 %; za poduradnike, podoficiri e in sluge s 3 % od službenih pre-femkov brez draginjskih doklad. 5. ) Glede obdačevanja službenih prejemkov zasebnih nameščencev določa ČL 158., da se izloči iz odmeme podlage iz naslova davka prostih draginjskih doklad znesek, ki ustreza višini draginjskih doklad po zakonu z dne 17. februarja 1922. Na ta način se obdači rudi državne pogodbene uradnike, ki dobivajo honorarje. 6. ) 5 čl. 159. se obresti hranilnih ^feg tn tekočih računov, ki ne presegajo na leto 5000 dinarjev, oproščajo vseh državnih davkov, avtonomnih doklad hi invalidskega davka od L aprile 1924. dalje. 7. ) Davčne zamudne otireafl so po ftl 161. povišane od 6 na 8 %. 8. ) Davčni minimum za dohodnino v Sloveniji je s čl. 201. izjemoma povišan od 2500 na 5000 Din. 9. ) Člen 210. daje finančnim delegatom pravico, da odpišejo posamea-nfm davkoplačevalcem predpisano pla-Čarmo, ako se overijo, da bi prisilno iztirjanje ogrofalo eksistenco davkoplačevalca, oziroma njegova družino. 10. ) S Členom 288. je priznana taksa proetost trgovskim sklepnim pismom, ki so bila zavezana do konca meseca marca i L 2 % taksi Ta Člen se glasi: »PripomBi 5. rar. p osi 12 taksne tarife zakona o taksah se dodaja: Tej taksi nfso zavezane pogodbe o nakupu in prodaji stvari ali blaga, ki je namenjeno neposrednemu konzumu ali za preprodajo (trgovska sklepna pisma.)« S tem |e ustreženo pnr! potrebi neoviranega trgovskega prometa v smislu ponovnih zahtev Trgovske In obrtniške zbornice za Slovenijo, ki se |e zadnjega pol leta večkrat pečala s taksno dolžnostjo trgovskih sk1epnih pisem m dosledno zahtevala, da se oprosti ta pisma vsake takse. 11. ) Člen 289. ukinja odredbe fin. smkona o proračunskih dvanajstinah za mesece julij, avgust in september 1923 o kuluku. Oblastvont, okrožjem, župani jam, okrajem in občinam se prepušča, da za pota, ki so jim izročena v npravo in vzdrževanje, vzdržujejo ali % dokladami ali z uporabo ljudskega dela na način, ki ga določi minister grmdjevin s posebnim pravilnikom. ★ ★ ★ OBČNI ZBOR LJUBLJANSKE KREDITNE BANKE. Vearal (dna 5. aprila 1924.) ob 16. se je vršil t bančni dvorani Ljubljanske kred. banke v Ljubljani ob številni udeležbi delničarjev XXIV. redni občni zbor. Zastopanjih je bilo nad 210.000 delnic, tedaj skoro dve trttjini delniške glavnice. — Predsednik dr. Karel TrlHar je po kratkem pozdravu navzočih očrt al splošni gospodarski položaj v nali drŽavi, opozarjal na težko de-swro krizo, v kateri st je nahajalo nast celokupno gospodarstvo, na kreditno politiko Narodne banke, ki ni zadosti izdatno podpirala trgovine In industrije, ki Jim tudi ostali zavodi niso bili zadostna opora radi pomanjkanja sredstev. Denarna kriza je povzročila boj za vlogami, dvig kreditnih obrtstf do nemožne viSine 15 m le več odstotkov, vi led česar so tudi debctnt objesti morala porasti na 20%, a so porasle tudi na 25 In več odstotkov. Jasno pa je, da tudi najkrepkejša industrija tega na zmore, ker Je Izpostavljena s tvojimi dragimi Investicijam! v Inozemstvu, ki mu je kapital na razpolago. Naravna posledica Je brezposelnost. A rudi poStena trgovina na prenese takih bremen, prisiljena Je, prtva-mi jih na konsumente. Splošna draginja meeto nje ublaženja sledi. Neznosnih posledic, v katerih živino niso krive banke, ki se gibljejo po večini v mejah dopustnosti. Ako plačujejo sama okrog 14% obrtati, morajo Pri današnjih visokih davkih m re-JiJtkfh Izdatkih zahtevati vtaj 20% od svojih dolžnikov. Tt nezdrava razmere »o posledica denarne fn kreditne krize, katero jt treba odpraviti« da padejo t j>p aja po- Na občnem zbor« dtluRafJtTv pređh> ieno tiskano poročilo t« lete 1022 vtebujt celo zanimiv orle splošne«* gospodarskega položaja v naH držav« ta zlasti v Sloveniji. Nadalje ocrtava v kratkni potezah delovanje našega najstarejšega, slovenskega bančnega zavoda, ki Jt kot vet prejšnja leta od svoje ustanovitve v leto 1P00 nadalje, podpiral tudi v letu 1923. najizdatnejt domačo trgovino, industrijo ia obrt, zadosti! radi svoje likvidnosti v okvira dovoljenih kreditov vsem zahtevam tvojih starih poslovnih prijateljev, ugodil pa t dovolitvijo novih kreditov tudi številnim novim stran, kam. Letno poročilo navaja Imenoma številna industrij, podjetja pri katerih Jt banka udeležena ln jih financira, ki večinoma, kar izpričujejo Izplačane ozir. pričakovane dividende, dobro uspevajo. Poslovanje podružnic zavoda, katerih število st Jt Pomnožilo z ustanovitvijo podružnica v Črnomlju na 12, Jt bilo povsem zadovoljivo ter so podružnice primerno prispevale k doseženemu uspehu zavoda. Banka jt v poročil ne m letu zvišala trikrat svojo delniško glavnico tn sicer poleti od 20,000.000 na 25,000.000 dinarjev z izdajo 50.000 novih delnic, v decembru 1923 od 25 mHIjonov na 37,500.000 dinarjev z zvišanjem nonrlnala vseh do tedaj izdanih delnic od 100 na 150 Din !z nabranih rezerv in nato od 37 500.000 na 50 milijonov dinarjev z izdajo 83 333 novih delnic a Drn 150 nom. Vse tt transakcije so bila zaključene ob sodelovanju prijateljskih zavodov In skupin s popolnim uspehom. Celokupni promet banke v minulem letu je presegel znesek 28 milijard, blagajniški promet pa 12 milijard Dtn. Vloge na knjižice in vezane vloge v tekočem računu presegajo Iznos 100 milijonov, ostali upnfkl 231 milijonov dinarjev; rezerve banke so Izkazane z zneskom skoro 10 milijonov. Pokojninski fond presega 2 milijona, celokupna p«*iva všteval čisti dobiček 8.210.756.14 Din. 42f mtHjonov dinarjev. Kot glavna aktiva Jhn stoje nasproti dolžniki z nad 300 milijoni, menice z nad 41 milijoni, blagajna z 1134 mflij.. vrednotiti papirji x 19 milijoni, koniorcijalil računi t 9 mlllj., realitete z 18 mlllj. dinarjev v katero postavko so vpoštcvane tančna palača v LJubljani ter bančne hiše v Celjo, Črnomlju, Maribora, Novem Sad« hi Splrrn. Račun zjru*>e In dob'9ra tskantrie napredovanje prejemkov h obresti H znašalo nad 30 milijonov in izdatno napredovanje iznosa ottalfh bančnik poslov, ki presega 11 milijonov dinarjev. Izplačane obresti so se radi naraščajoče obrestne mere za vloze zvišale na skoro 21 milijonov dinarjev. Upravni stroSki so ostali neinsremenj*ni. Naraščajoča dragima je zahtevala večkratno rs-ardacifo službeafk prejemkov, teko da se je postevVa s« pfače zvišala nad 10 dinarjev. Več kot potrosit pa ss Jt postavka m davke, kt dosega skoro 3 K milj. Din. Na predlog nadzorstva so se odobrfli delničarjem predloženi računski zaključki, upravnemu svetu se je podelil absolutorij, ravnateljstvu ia uradnf?tvu pa je bila Izrečena sahvata za uspešno m požrtvovalno vodstvo In delo. Občni zbor jt na to sprejel soglasno predlog upravnega sveta glede razdelitve čistega dobička za leto 1923 v znesku 8,210.756.14 dinarjev ter poltg statutarnih tantiem upravnemu svetu in nadzorstvu določil Din 4 H milj. za izplačilo 12% dividende po 18 dinarjev (lani 17 Din) na delnico, dodelil 2.4C9.228 dinarjev kot dotacijo rezervam, 250.000 Di« kot dotacijo pokojninskemu fondu določil 200.000 Din za Izplačilo bilančne nagrade uredništvu ter sklenil, prenesti ostanek 111.458.14 Din na račun zgube in dobička za leto 1924. 12% dividendo v znesku 18 Din na delnico izplačujejo proti vročitvi kuponov po-čenši s 7. aprilom 1924 centrala Ljubljanske kreditne banke v Ljubljani in njene podružnice v Brežicah, Celju, Črnomlju, Gorici, Kranju, Mariboru, Metkoviču, Novem Sadu, Ptuju, Sarajevu, Splitu in Trstu. Slavenska banka d. d. v Zagrebu m njene podružnice, rirvstsko-tiavonska zemaljika hipotekama banka v Zagrebu in češka ko-merčni banka v Pragi. Na občnem zboru so bili soglasno ponovno Izvoljeni Članom upravnega, sveta g.: Dr Karti Trilltr, Pran Bonač, Ivo J 11 a Č i n, Iva« KoranČan, Lad. P a -Čanka, dr. Alojzi] Kokelj, dr. Cdo Šlajmir, Urban Z u p a n t c. Potrjena jt bila kooptacija Članov uprave, gg.: Makso Antiča, Vladimir Arka In Avgust Praprotnika ter sta bila končno na novo Izvoljena kot člana uprava gg. dr. Fr. Č t r n t in Prane \Voschnagg. V nadzorstvo banke so bili izvoljeni dotedanji člani gg. dr. Peter Defranceschi, Avgust Jenko in Anton škof m kot nova člana gg. Ciril Pire in Btla Milic. Iz upravnega sveta izstopi emu članu g. Viktor baronu von der Lippe in iz nadzorstva izstopi Ima članoma gg. Evgee Legatu in Pran Pretnarju, je bila Izrečena zahvala st njihovo sodelovanje Pri zavod«. Občnemu zboru |t sledila seja upravnega sveta, ne kateri it bil soglasno izvoljen predsednikom banke dosedanji predsednik, g. dr. Karel Trilltr, podpredsednikom pa poleg g. Alojzij Vodnike g. Avg. PriProtnlk ★ ★ ★ Sodelovanje finneaatsta ktpftafta v Jugoslaviji. V finančnih krogih ta Dunaj« vzbuja pozornost vest, da is bilt med »Slavensko banko« v Zagreb« odronat v LJubljani ia med »Banqut det Pava de V Europe Centrale« v Parizu podpisana pogodba, glasom katere te ta banka z znatnim zneskom udeleži predstojećeg* zvišanj« glsv-nict »Stavsnske banke«. »Banqus oss Pav* ds 1* Europe Csstr«je prejšnja »Lander-bank«, ki je po prevrata prešit v francoska roke. Njen kapital znala 100 milijonov frankov. Od teh Jt 80% v francoskih rokah. Se- sfrUa dovoliti 1 tklm m % sajasBBssjBBi anusoDuen, Med francoskim a\ Jugottovenskim gospodarstvom Jt s tem netvarisna modna zveza, M bo gotovo v korist našem« gospodarstvu. —g PosoJDo Hipotek trni banki se lata i« dni zekUnčHi v Svfci nt sicer v znesku M milijonov Sv. frankov, ki tt M izplačajo t kursom 89%, v obrestmi T%. Posojilo se srna vrnit! ▼ It lttih. Glede vporabt tega kolikor toliko lagodnega in potrebnega posodila st ima it sklepati. Ootovo pa is, da st vporabt za železniške zvsce * pristaniška deta mi Sušaku nt v DoJmactH. Akt ss pri Železniških spojih n« misli prav nič vpoštevati naša, toliko razlagana nujna ln neodvisna slovenska zveza z morjem? Ootovo spadajo ts našo žeTfe nt potrebe tudi med prve točke su&askeea spoja! —g O eeskofJovašld udeležbi na vzorčnem sejmu v LIptkem. Dvesto češkoslovaških rvrdk se je udeležilo vzorčnega sejma v Lipskem. Obiskovalci so občudovali češkoslovaško steklo In porcelan, za katere Izdelke so si prisvojili Cttioslovaki razpe-čevalisce na italijanskih, belgijskih ?n angleških kolonialnih tržiščih. Borzna poročila« ZAGREBŠKA BORZA. Dne 7. aprila. Sprejeto ob 1$. Devize: Curih 14.1^—14^3. Pariz 472.50-^177.50, London 351—334, Dunaj 0.1138-0.1158, Praga 240.90—243.90, Trst 357.75—360.75, Newyork 80.15— 81.15. Budimpešta 0.1075—0.1375. Valute : dolar 79.375—80.375. Ef ektir 7% tov. pot, 1921 65.50—66.50 2 Vi % dri. renta za ratnu štetu 145—150, Centralna banka 65—68, Hrv. esk. banka 144—145, Kreditna banka, Zgb 144—145, Hipotekama banka 75—76, Jngobanka 125— 126, PraStediona 9275—935, Slavenska banka 135—130, Eksploatacija 140—151, Drava d. FTodka. T predsedstvn vlado je danes vse dopoldne rrririistrskt predsednik Nikola Pašić konforiral s posajnulmi mhuztfi o položaju m o tem, kaj naj vlada ukrene za razplet sedanje parlamentarne krize. Danes prevladule v političnih kronik spk>»no prepričanje, da se je vfcida odločila, da se seja narodno skuščlne ne sknče več pred vcHkonoc^^ praz-nlltl. Ta odlok pa se ni defmrfrvon. Jutri se situacijn gotovo razbistri. Đrolsii. " ♦ Inftoenea na Angleškem. V Londonu fn v vsej provinciji okoli razsaja Influenca, kl se ie nenavadno razširila po vseh okrajni. Listi poročajo, da so cele družine obolele. V neki družini si niso znali drugače pomagati nego da so poslali iz hiše psa z velikim napisom na vratu, da je vsa družina bolna hi da naj pride kdo na pomoč. sV Na vratih stanovanj to napisi, da m trebn nič trkati, marveč kdor pride, naj kar vstos pi in videl bo, da so vsi stanovalci v po* steljah ln bolni na influencL Žrtev ledaajti influenca zahteva le malo, leta 1918. pa sj bilo polno amrtnih slučajev. 0 Nova zračna bomba. ing. dr. vVee-ner V Budrmpeiti je nmale4 bcrmfco, katera se da na zrakoplovu regulirati tako, da s« j k naperi s lahkoto na določeni erlS, katt-j rega zadene precizno. Inženir je ponudi svofo Iznajdbo Angiezeen, na so io pa od-1 klonili. Potem se mu je te raznih strani svetovalo, naj se obrne s svojo iznajdbo na, sov>etsko Rusijo. Poslal te toaadevno pit* mo na sovjetskega posraiilka na Duna)q. Cenrura v Budimpešti pa je pfsmo zaplat nlla in politična oblast Je dala inženirja^ aretirati. Kot inozemca ni nevarnega izt^t mltelfa ga vrnejo državi, kateri pripada, n*j ta je češkoslovaška. 4 2upnlk, ki strelja na rasista. V Lizzaw-nu, provinca Lecce, se le vrnil te dni žup» ■ik c^n Brjno Ricca, ki je imel mnogo na*: sprotnikov m je bil moral vsled tega za* Pustiti svojo Župnijo. Sedaj so ga njegova prfv.a*! zvabili nazaj. Skupina župnikovfiji pr\'ntei.'ev je napadla fnšistovskega taJmV' ka fn ga ranTa To jt f^JIatovsko organft ; racijo razsrdilo fn nekateri so 511 takoj sij župnišče do župnika, ki je pričel, ko jfh Ml znjrled.il, s svojega okna streljati. StreHa-H so tudi faglsti. Zndet ni bil nihče, pnč pej. so knrab-njerji aretirali nekoliko fašistov1 m žuipnikovih prijateljev, pa tudi župnika1 sa^esra. Potem ;e b' v vnsi mtr. Podpirajte obupane slepe in darujte »P6dr*ornemu društvu slepih«^ j Darila. — Dražba sv. Cirila io Metoda v Lfnp« tfanj je prejela meseca marca 1934 sled^e prispevke: i. Podružnica: KrsTro m. 435 Din; Tn bovi je m. 600; Cerknica 810; Slovenigradeo ž. 145; Slov Bistrica 8S9.95; Ribnica na Pohorju 2.893 25; Novo mesto ž. 80; Ribnica m. 131.50; Ribnica ženska 152.50; ffcj Pavel pri Preboldu Ž. 730.25 Sevnica 400; Tolsti vrh pri Guštanju 66; Žuženberk 10O; LJubljana: šcntPeterska ž. 5020; šentpster-ska m. 65; šentjakobsko-trnovakA ž, 5*>: skapal 12.538.45 Din. H. Nabiralniki: Podruž. Ribnica na Pet horjn 49.80 Dfn. V. Vončina nabral v nabl^ ralniklh v Ljubljani 125 Din; Alelcs. Lukenj Ljubljana 143.25 Dtn (ln 1 Fr. 50 cant) skn> paj 218.05 Din. m. Obrambni sklad. Evgen Lah s !?o-progo, Ljubljana mesto venca pok. gdcV ioslrfnl Tavčarjevi 50 Din. IV. Dr. Ivan Tarčaria skia4^ Rfcgttj Arko, Zagreb 500 Din, V. Razni prispevki: JosiPtna Brtirm^ueij Ljubljana 50 Din; volilo pest. kontrolorjih Wlzjana 450 Din; Antontja Kadrvec, Uub-^ Ijana, mesto venca pok. Iv. Šubiču 100 Din. Milka v počaščenje spomina pok. Janke* V/irfanove 250 Din; Dr. Ivo Dimnik, KrSkov iz kaz. poravnave 50 Din, 1. Bratina, Skoin. ja Loka 3 Din skupa! 903 Din, Vsota vsefe prispevkov 14.309.50 Din. Glavni urednik: RASTO PUSTOSLEMŠEK. Odgovorni urednik: VALENTIN KOPITAR.* BIH ta ^ar*». ER 4 gumijaste pete in gumilaste podplate Je> pofreba. da Yam pribile Yai čevljar na čevlje, kajti s tena ne prihranita samo denar, ampak si ohranita noge ia čevlje. i itc3*t*»e proti porđe&n, !&7iXi~i*^tim pohani Jkoši* aat Jflsto gazrfumirano. . tjfat: sat«« mm pr^epradajaloe ISIS D. IK, oddelek 1749 Stran 6. »SLOVENSKI NAROD«, alt S. aprila 1324. štev 81 Gladki valjar 240 X 80° mm ali 300 X 800 mm, že rabljenega toda dobro ohranjenega išče Moster, tvornica laka d. d., Zagreb, Na Kanalu 41. °,483 Obleke: za gcspcczct dečke kupil najceneje pri tV7CSkl kolari Bszis k LJUBLJANA, Sv. Petra c 20 2442 02»3ek« tudi po mera in najnoveJU snodl THE Telefon 265. DCV KCA utr»jboHži in naj-primernejša pti-saSni stroj sa potovanje- L UU6URIU. GRADIŠČE 10. Telefon 268. Opatoge»arfa v vseh velikostih in opaiogrcrfečne pev&r*ehšccne večino u zaS3g5. B PRAVKAR JE IZŠLA NOVA KNJIGA | KSAVER ME S K O: = Naše = življenje Cena broširani knjigi Din 18*—, po pošti Din 21*—k Cena vezani knjigi Din 25*—, po pošti Din 28-—. ^Tacrocl. faamjigaa-»a, L>jijit>lj£iri£L Prešernova tilica 7. gaa■ » « ii g « h im y iqnnaDr^.iiX!rjuuLlLJ^^ Zahvala. Vsem, ki so se naše ljube Eniinsf v boleztri in ob smrti v liubavi in prijateljstvu spominjali, bodi tem potom sporočena topla in vdam hvala. Še posebej pa se zahvaljujeva ožjim škofjeloškim prijateljicam pokojnice, ki so jej v njeni dolgi in težki bolezni stale v vzorni zvestobi ob strani, gg. dr. Hubadu in dr. Jamarju za skrbno nego, prečast. duhovščini, bratskemu Sokolu in gg. pevcem, vsem darovalcem cvetja in spremljevalcem na zadnji poti. LjnMj—i. Šefe Mi siroti. pMSk mehftarifsaa (po.nravllaloiea) L. BARAGA, IfvMfaaMt a* BnlntaieMi ILIIIDD mm BOterlava nitca 5. Popravljam in uglaeujem klavirje in harmonije strokovno in ceno ! Zo Mllkor.oi! Ravaokar došli damski in dekliški slamniki po najnižjih cenah. Prevzemam tudi vsa popravila. 2044 Mlnka Horvat, modfsflca Ljubljana, Stari trg 21 Našcenefo — 9BVA -- trda in mehka, žagana in cepljena, večje in male množine, od 25 kg dalje dostavffa na doni. Naročila sprejema: H* PMrtC9 Gosposvetsfca cesta 16/1 Telefon 343 2244 Prva piiteiiia damskih slamnikov in moških klobukov Bntorii - Ztt9isaii Ljubljana - Mestni trg 7 izdeluje po najnovejših modelih. Istotara velika zaloga damskih slamnikov, nekitenih in praznih in raznovrstne««! nakita. DAMA se najhitreje moderno in okusno počeše z uporabo 13536 Vedno velika izbira vpletle ("kit). Priporočam se za vsa lasna dela, kakor rudi za barvanje srvrh tesa z .L' Oieal Hene*, tudi v mod-nfh barvah, M. POBKRAJSEK, frizer za dame in gospode, Sv. Petra cesfa 32 Dalmatinski S3 Poseli s n d svetovne znamke JM H nudi po najnižji dnevni ceni Dr. Kari Triller — Marija C v akte. ■ tvonko „SPLIT V Ljubljani, dne 7. aprila 1924. d. d. za cement Portland iz sklati**« v LjuMfani Aleksandro v m centa 12. Objaua. Po sklepu XXIV. rednega občnega zbora dne 5. aprffa 1924 plačuje Lj«*Jjanska krecRtna banka v Ljribfjani za 1. W23 H po dloidetido i X za kupone štev. 28, ki se vnoi Kupotae vnca/GajeJo kreditna banki t a. d. v m ice, Mivatsfco-slavonflini zemaljska m Če*a Pragi. mm**** DGLnSI Cena matih ogiaeov SO para. — KarmatnJ« pa Otn 5 - za staro ki novo perilo se priporoča za na dom. — Ponudbe pod »Perilo 2439« na upravo »Slov. Naroda*. 2439 Iščem službo kot pomočnice v trgovini, najraje v mestu; grem takti na deželo. — Ponudbe pod »Po* močnica 2436-t na upravo »Slov. Naroda«. Uradniško moč (uradnika ali uradnico na zaupnem mostu) sprejme ljubljanska odvetniška pi» sama. Pogoji jako u<*ođs ni. Začetniki izključeni. — Naslov in zahteve po* ve uprava »Slov. Nar.«. Okrajne zastopnike za Kranj, Kamnik, Loga* tec, Kočevje m Črnomelj sprejme pod zelo ugod* ni mi pogoji — L* Union, francoska zavarovalna družba, Ljubljana. Kolo* dvorska ulica 34/11. 2365 Trg, pomočnik manufakturne stroke, 6 prav lepo pisavo, zmožen knjigovodstva in stroje* pisja, se sprejme v več* io trgovino. — Lastno« ročno pisane ponudbe naj se vjaoSJefe na opra* vo »SI. Nar.« pod »Ma* nu f akturi**' 2432«. Obratovodja (samoatojen) absolvent rudarske šole, se išče za premogovnik v Sloveniji. Pl?ča po dogovoru; sta« novanje, kurjava in luč Prosta. — Ponudbe ood r-Slovenski premogovnik 2431« na upravo »Slove n« skega Naroda«. FrovizJjskega potnika dobro uvndenega v vsej Sloveniji pri trgovcih in zlasti kmetovalcih spre j * me prvovrstna tvornioa za žganje in likerje. — Ozira se samo na osebe s strokovnim znanjem in ki' raspolagajo z referen* cami prve vrste. — Po* nvdbe pod »Agoleti*2430* rxi tmravo »Slovenskega Naroda«. 2430 Dva zavarovalna akviziierja se sprejmeta proti stalni plači in visoki proviziji. Predpogoj praksa m do* bro poznanstvo. Pisme« ne ponudbe na »L' Uni« ona, francoska zavaroval« na družba, Ljubljana, Kolodvorska ulica 34/11. 2366 Klavir, dobro ohranjen, tvrdke »Schnabcl«, prodam radi pomanjkanja prostora po jako ugodni ceni. — Na; slov pove uprava »Slov. Naroda«. 244S Drva od rezki od parket in ža= ge, bukova in hrastova, dolga, po Din 25.— za 100 kg; kratka po Dfn 30 za 100 kg m žaganje od trdega lesa oddaja po ugodni ceni, dokler traja zaloga — Ivan Šiška, to s rama parket in parna žaga. Ljubljana, Metel* kova ulica 4. 2317 Kabinet v sredini mest s se talc-oi odda. — Naslov pete uprava »SL Nar.«. 2433 Opremljeno sobo išče goepodična. — Cen j. ponudbe na upravo Nar.«c ood >>>1irnaf3455c. Trjjovina z vsem inventarjem, v prometnem kraju Slove* nije — se odda. Stanova« nje v hiši takoj na raz* pol ago. — Naslov pove uprava »SI. Nar.«. 3421 Jedhsca* mahagoni. velika, zelo le* pa, se z usnjato klubovo garnituro vred — ugodno proda. — Pismene por u d« be pod »Jedilnica f235B« na upravo »Slov. Nar.«. Proda se benešn-lokornobila 35 HP, prevozna — in nolnojarmenik pr. 750 mm. vse v dob^era stan in. Cena 60.000 Din. — Fr. Dolinar, Vače pri Litiji. 243S Več voz konfs* f***ofc prodam po dogovoru. — Zamenjam tudi za seno, slamo aH oves. — Plan^ tarič, Rimska cesta 23. 2334 Rsdi preselitve! Trgovina Marija Rogelj, Ljubljana, Lingarjeva uli« ca št. 4 vljndno naznanja, da radi preselitve prodaja po znsđno znižanih cenah zimsko blmfto pod las i no ceno. — V zalogi imam blago (stof), oaig. sifon, botenino, cefir, oksford, cvilh za odeje (kovtre). modroce, belo ia rjavo za rjnhe, moiko in žensko perilo, kravate m drobnarijo — Nobe* den nai ne zamudi! Samo do 30 aprila! 2370 Jezice kupi tvrdk i Josip Renko, Sevnica ob Savi. — Po* vzorjene ponudbe opre* mite z množino in ceno. 23S2 Žagan les (mehak:, I.. II. in ITT.), sortiran trd les (suh), svode bukove hlode, oglje, drva, cepuuoe m okrogiioo, kupuje — Jo* zo Čuček, Ljubljana, 2:50 Fosor! Pozor! Plačujem po visokih ce* nah stare obleke, čevlje, pohištvo Dopisnica zadostuje: pridem tudi na dom. — Drame Martin, Ljubljana, Sv. J:ikcv= ba nabrežje 2 \ 2447 POZOR! POZOR! Plačam dobro stare obleke (vsakovrstne), perilo, čevlje, pohištvo itd. Dopis« nrca zadostuje, da pridem na dom. — M. Golob. Sv. Jakoba nabrežje štev. 29, Ljubljana. 2359 r Lokal za manjšo trgovino se išče za takoj aH za rw>» zneisi Sas. — Ponudbe pod »Lokal/2434« na upr. »Slov. Naroda«. 2 skupna lokala, vsak s posebnim ra sktrps nim vhodom, pripravna za vsako podjetje, v cen* tramu Ljubljane, 9e od= dasta takoj — ah* se za* menja za stanovanje, — Pom'dbe pod »Velik pro* met/2398« na upravo »SI. Naroda«. Modna krciačnica J. Sušnik se jo pr - ' 'j 1 s.len* burgovo uUoo st. 4, dvo* r.-le. leve, in ;>e priporoča. 2>52S NesKaBčnie i Rcalitetnn i>osrcdovalnica Josip Saje LJUBLJANA. Sv. Jako« ba nabrežje štev. 29 — SE PRIPOROČA V NAKUP IN PRODAJO NEPREMIČNIN. 2126 SLIKE za !c£itimac!]e t: d luje r.ijhitrejo fotograf Huf^on Hibšer, Ljub. ljana, Valvazorjev trg 1S52 VSa i itirimi sobarai. naan* sardo, dvema kabinetoma, kopalnico. vrtom, in gospodarskim poslor>= jem, se prod.T. Stanova* nje takoj prosto. — Naslov pove uprava »Slov. NaToda«. 2449 Lepa prilika ! rliša v Mariboru, z vodo ic električno ra-zsvetlj^a-vo, sc proda po nizki oe> n«. Zamenja se tudi proti dobavi lesa. Stanovanje takoj aa raffpolsjfo. — Intormacije daje nisarna dr. Vladislava Pogana, ottvetnika v Ljubljani. Vfla »Straža« na Bledo obstoječa fz 14 opremljenih sob, s krasnim sadnim parkom, je pod ugodnimi pogoji — na= prodaj, event. se za« menja za posestvo aH stavbni prostor v Ljub* ljani. Inventar le kom« pleten za event. u sta no* vite v penslona. — krasna, v sredfsči! Bleda; vsi nrostori takoj ns razpolago. — Dopisi na: E. Navin?ek. Ljubljana. 2272 Vizitke priporoča KsrodnatHkarna Na dobro domačo Lrano sc sprejmete dva gosno-dični. — btotan se sprejme šivilja za na dom. — Naslov pove uprava SI. Naroda«. 2302 v^ir pol emendolski kilogr- ^ Din 42.-—; grovor, polno« masten Din 40.—; trapi* stevski, polnomssten, dinarjev 35.—: trapist, v. ski II Din 32.50. Po pošti od 5 kg naprej; v Ljubljani dostava na dom. — Ivan Ros, mle* karna, Ljubljana, Boho« riževa 36. 233S Naznanilo 5 Wrrjim rnaznanjam občinstvn in političnim oblastL-rn, da danes dne 7. t. m. ob 24. od poti u jara v »Združene drf.ive Ameriko«, kar objavljam, da nc bo aopet povoda ?a nepo-trobno poisvedoc vanje glede moje osebe. rovratek v domovino zopet svojeoaano ob i a-vim. Anton Luiar, Karlovska cesta št. 22. 1AA i £ l 1 * Znižane cene za otroške vozfčke- Novi modeli. Poslužujte se izdelkov domače to« varne otrofikik voričkov ln cfvokoles — »Tribuna« F. B. L.. Ljubljana, Kar* lo«ka cesta *t. 4. — Tsto-tam se dobijo po sniiani c rt vi nova dvokolesa. mali pomočmi motorftki, šivalni stroji In pneu m stika ter sc sprejemajo v popolno opravo sa emajliranje z ognjenim po* mklianjem dvokolesa. otroški vo*icki, šivalni in razni drugi stroji. Prodaja se rodi na obroka. — Ceniki franko. 2217 4 J{a-ha-ha! Odkril sem skrivnss* moatce eS«f snes ! Raj« finejte parilo, naram-nlc^ssp krerrie, sofavioe afl. po konScssrc-rsoriSfi cenah pri v I. lin! rMz nasL K. Sos? Nove nakupne in prodajne možnosti Vam »udi 3440 Hi taki sili ? MM od 23./V1H. do 2./IX. 1924. — Prgave do 1. maja 1924 mn Kacin, Gorica 1 Tvornica klavirjev in harinonfjer. 2445 Prodaja piatssiaso I vrata z garancijo za ceno Din 16.000 Harmonije 4 oktave 2 feg. eaa vrsta glaeev . 3.500 , 5.6, dve . . . 6 000 u 5 9 W , . kolcncTca . 7.500 VeHka zaloga starih vioHnov, mandoline,. kitare, s4rune za klavirje, tamburice, violine, itd Pošilja pO pošti! Zastevajte cenik ! Oddaja tudi na obroke ! Parni stroj 351- BeMbete, niskog i visokog sanka, koaaansaiorno siabfl u aavrsnorn saai|e, prodale te ibog povećanja radnje sa jedaton Corawal lokoracrtrvorn od 38*50 sa pokrovom, n radenje od 1-oe maja. Isao-tam jedan Benz-motor 9 HP saaao uporabite« sata. Obe mašioe u svofhne ruRnara PAVLE PFEIFERU, Bajmok, katara žete S!so no derao siBrnaSke^ Belf Sf. 0£l*£3fO a BACKA, flde ne nsole pofledati. 244^ 181 lil 1 L]Kbi!ft«a£i; Aleksandrova cesta št, 12 Preoblikovanja in popravila se točno izvršujejo. Žalni klobuki vedno v zalogi. So?v5n£ cana! Solidne can«! b Značajno inozemsko veSepodjetjo sanitetne stroke IHe ye§če, representatirns gospode kot vodje podružnic, ki se satanove v Beogradu, Novem Sada, Zagrebu a« Ljubljani, Sarajeva, Dubrovniku ali Splitu, za rarneiSvanie Mrurgičiiih instrumentov, elektrornedreinskih aparatov, pohištva za bolnice in laboratorije, kirurgljske io. c od true in mehke aunte, instrumente iz siekia, parimna, daoae, k etnika**, veta, in zevofev. Prvaajstvo kaa|o zdravnski, ma^atri aj| gospodje, M stroko poaaajo, z eventnalnani prostori za psaanao in skladišč« (n* naobhoano potrebno). Pogoji: ae srnefo tati kepod tO let ai aaiaajp bseanugiijao faeno^ageti s kavcije, jaaajajjaj na- stavljenje nt Hfd^teaoo. DopieM f 9Mso .Vodje KKste u Jagosftnv**" je poanti ne Dr. Ileksander Licht Zagreb,