Bržavns tožilstvo v uubua* Leto XI., št. 130 Poštnina plačana t gotovini. Ljubliana, petek 6. junija 1930 5ošit> Cena 2 Din _prilog« krat Naročnina znaša mesečno 25.— Din, za inozemstvo 40— Din. Uredništvo: Ljubljana: Knafljeva ulica 5. Telefon fit 3122, 3123. 3124, 3125 in 3126. Maribor: Aleksandrova cesta 13. Telefon št. 2440 (ponoči 2582). Celjs: Kocenova ul. 3. Telefon št. 190. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. Upravništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. — Telefon št. 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Inseratni oddelek: Ljubljana, Prešernova ulica 4. — Telefon št 2492. Podružnica Maribor: Aleksandrova cesta št 13. — Telefon št. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica št 2. — Telefon št. 190 Računi pri pošt. ček zavodih: Ljubljana št 11.842; Praha čislo 78.180; Wien št. 105.241. et Triatlona Pomemben članek češkoslovaškega zunanjega ministra dr. Beneša cb 10-letnici podpisa trianonske mirovne l Praga, 5. lunina wehra. • Zaradi te^a- w*tennega konflikta so se ©la na Dunaj« že več dni posvetovanja in ■pogajanja med Hetarvvehrom iin zastopstvom jkrščansko-socialne stranke rn šele sinoči pozno zvečer je prišlo do sporazuma. Kot •posredovalec med Heinrveferom in stranko He furagiral prelat dir. Seiipel, ki mu je nspe-flo najti tako formulacijo prisege, da se •mandatarji krščansko-socialne stranke na mjo pristali. Doseženi sporazum je bil tortami i raci v posebni resofuciJi, k! naglasa med tfrugiim, da je bojni cilj Heimwehra lahko Hudi cilj krščansko socialnega mandatarja. Zato ni mogoče govoriti o nasprotstvn kued članstvom pri Heimwehru hi med čhro- *stvom r stranM. T sporo* primerih !» ^sklepalo posebno raasodišče. koma .se bo •treba pokoriti, V politi anifh fcmgifh sodijo, da znači ta tezMltat jTogajanl kapitulacijo krščansko-Socialne stranke pred Heanwehrom, k! je 'postal na ta način absoluten gospodar v stranki Po porazu, ki ga je doživel predat dr. SešipeJ s heimrwefaro-vskim ultimatom na Zveznega kancelarja dr. Schobra smatrajo V poKtoonilh krogih ta uspeh Heimvvelhra •obenem tadi za uspeh preteta Seitpda, kg se ;ie tateo mdirektno zasigural glavni vpliv v stranki, ne da bi bdi na aonaj njen od'go-'vonni mandatar. ' Dunaj, 5. jtsnjra d. Vodstvo avstrijskega 'Bauermvehra se je bavfro na svoaean 9<-Vioanjem posvetovanju z najnovejšo akcSjo Heiimwehra ter je sprejeilo med drugim resolucijo, v kateri svari pred heimweh-'rovsko akcijo, Id izraža skomine po fašistični diktaturi. Baiirenwehr smatra nagla-sanje fašističnih tendenc za pro« ustavi naperjeno revofai etiona rno gibanje In sv ar! pred tako borbo, ki bi naletela na najhujši odpor pri vseh treznih elementih. OKRAJNI CESTNI ODBORI BODO IMENOVANI šE TA MESEC Važna novela k zakonu o samoupravnih cestah — Nove določbe o odkupnini za kuluk - Funkcijonarji cestnih odborov Beograd, 5. junija, AA. Nj. Vel. kralj je, kakor smo že kratko poroč ik na predlog ministra za gradbe in do žssli-šamju predsednika ministrskega sveta predpisal in proglasil zakon o izore-mebah in dopolnitvah v zakonu o samoupravnih cestah. Glavne dioiočbe te zakonske novele so: V vseh členih, v katerih je beseda »■oblast« za samoupravno področje ali beseda »oblastni«, naj se nadomestita ta izraza z besedami »banovina« in »ba-tiiovinski«. Kadar se beseda »samouprava« nanaša na ceste, naj se nadomesti z besedo »pristojnost*, »oblastvna. samoupravna in gradbena direkcija« pa z besedama »bans-ka uprava«. Namesto »pristojni organ oblastne samouprave« ie treba postaviti »ban«, namesto »pristojnost samoupravnega oblastva« pa »pristojnost bana«. Namesru besede »samoupravna telesa« je treba postaviti »banovine, občine« itd. § 3 se glasa: V čl. 38 se vstavi nov odstavek, ki slove: »Banke, delniške družbe, koncerni. podjetja in vse druge ustanove, ki delajo za dolbiček, kakoc tudi njihovo osobje, plačujejo odkupnino za osebno delo po čl. 40 v zvezi s čl. 41 tega zakoma. Odkupnino za osebno delo plačajo po določbah tega zakona nadalje vsi uradniki in uslužbenci teh podjetij v inozemstvu. Prispevke pofoiiraliio njihovi urad); in dostavljajo denar Državni hipotekami banki v Beogradu za fond, ki je piretdtviden za posle po čl. 36 tega zakona. S tem fondom razpolaga minister za graidbe. Odkupnine uradnikov m uslužbencev civilnega in vojaškega reda, ki se pobi- rajo od njihovih prejemkov, zaračunavajo izplačevalne blagajne. 50 odst. pobranih prispevkov morajo dostaviti občinskim odborom svojega področja, drugih 50 odst. pa banski upravi, oziroma občinam Beograd^, Zemuna m Pančeva za banovinske ceste. Prevzete vsote se vpisujejo in vknjižujejo posebej za banovkiske in posebej za občinske ceste. Obvezanci, ki gredo sami na delo. ne spadajo po zakonu v zavarovanje delavcev, pač pa je treba Drba-viti uradu za zavarovanje delavcev namestnike, ki jih pošljejo obvezanci mesto sebe. Prijavo mora izvršiti oseba, ki je najela namestnika.* V 51. 39 je treba dostaviti nov odstavek, ki se glasi: »... vojni invalidi, katerim je invalidnina edini dohodek nadalje redovniki, ki ne prejemajo plače in ki ne razpolagajo s posestvom ali drugimi dohodki, kakor tudi kulturne in humane ustanove, ki jih minister za gradbe oorosti s svojim odokon« i Nadaljnje določbe tega zakona se nanašajo na področje občin Beograda, Zemuna in Pančeva. Važne so naslednje nove določbe: Načelnike in člane sreskih cestnih odborov postavlja in razrešuje ban na predlog sreskih načelnikov. Načeinik sreskega cestnega odbora je praviloma predsednik občine, kjer je sedež sreskega načelnika. Za namestnika načelnika sreskega ccstnega odbora je postaviti v prvi vrsti osebo, M se spozna na gradnjo m vizdrž-iv.inje cest. člani sreskih cestnih &dix>rov opravljajo praviloma svoje delo brezplačno. Odlbornikom, katerih stanovanja so oddaljena nad 4 km od sedeža cestne- Obramba dr. Mačka Danes bo kot zadnji govoril dr. Trumbič, nakar bo repliciral še državni tožilec, s čimer bo razprava zaključena Beograd, 5. JttnJja P- Za današnjo razpravo pred državnim sodiščem je -vJadalo pre-teijšnje zanimanje, ker se je pričakovali o, da bodo zagovomOki dr. Mačka, ki' so danes pričela svoje obrambne govore, zajeli predvsem politično stran tega procesa. Raz prava se je vršila dopoldne iin popoldne ter fce bo nadaljevala še jutri, ker še niso prišli na vrsto visi prijavljeni govorniki. Zaključno besedo bo imel jutri dr. Trumbič, •nakar bo podal drž. tožilec repliko na govore obrambe, za njim pa bo nalbrže še poaovno govoril dr. Trumbič. Vsekakor bo razprava še ta teden definitivno končana, tako da bo moglo sodišče že prihodnji teden razglasi^ sodbo. Prvi je danes govora odvetnik dr. Bariša Smoljan, ki je uvodoma pred vsem dokazoval, da je obtožnica zgrešena že po tem, ker se opira ita zakon o zaščiti države. Ta zakon je bM naperjen proti komunistom, a ta proces nima ničesar opraviti s komunizmom. Bisitvena osnova obtožnice ie obstoj teroristične organizacije, iz česar izvaja državni tožilec krivdo vseh 24 obtožencev. NitS obtožnica, niti glavna razprava pa mi doprinesla dokaza, da je taka organizacija zares obstojala 5n že s tem dejstvom ie obtožba propadla. Zato tudi ne more biti govora o kaki krivdi dr. Mačka, o katerem so tudi oni obtoženci, ki so ga najbolj obtoževali, izpovedaili samo to, da je dajal denaT za podporo siromašnih dijakov, torej v plemenite sivrhe, ne da bi sploh •vedeJ, da bi se ta denar uporabljaj ▼ kake druge namene. Vse drugo, kar mu očita ofi>-tožnica, je ovržemo s potekom razprave. Zelo dote govor je imel naslednji govorice dr. Milan Kostič, bivši narodni poslanec 4a se je zdastti bavifl s socfjalnim m političnim položajem dr. Mačka. V svoj govor je 'vpletad reminiscence te zagrebškega veleaz-•dajtmšikega procesa in poudarjal, da je tudil obtoženi dr. Maček voditelj naroda, vseskozi resen človek, 'ki se ni nikdar spuščal •v kafke avanture. Obtožnica ga dolži, da je ■hujskad om3adino in da je duševafi oče •domnevne zarote. Dr. KostSč je dokazujoč nedolžnost dr. Mačka zlasti navajal izjave •obtoženega Betgnča, ki ie bil prav za prav •glavna obrememjevabia priča proti dr. Mačku. Begič je ponovno in nedvoumno izjavil, da dr. Maček sploh rti vedel o ničemer •im da je dašal denar ▼ dobri veri, da gre ■za podporo siromašnih »mladincev. Sv olje prvotne obremenjevale izjave je Begič po 'izvršenem poskusu samomora takorekoč na smrtni postelji preklical in v takem po-Aožajn se čHovelku gotovo laihko verjame. To je najboljši dokaz, da je dr. Maček po nedolžnem obtožen in govornik je zaito prepričan, da ga bo sodišče oprostilo. Naslednji govornik dr. Slavko Dokanac je pričel svoj govor z ugotovitvijo, da ie pse iskrene patriote presenetite Test » aretaciji dr. Mačka. Ko se je govorilo o odkritju zarote, so vsi pričakovali, da bodo prišli na zatožno klop zreli in resni možje. Nasprotno pa sede na zatožni klopi mladoletniki, še napol otroci, ki f h ni vzeti resno. Ne da bi dvomil v objektivnost sodišča opozarja .govornik na važnost tega procesa, ki ga spremlja z največjo pozornostjo ne samo vsa jtugoslovenska, marveč tudi vsa inozemska javnost. Se predno se je vršila razprava, n6 nihče verjel, da bi bil dr. -Maček dajal denar za peklenske stroje in •revolverje, tem manj se zdi to verjetno sedaj, ko je razprava pokazala, da dT. Maček o vsem tem ni ničesar vedel. Zato je *budii prepričan, da bo sodišče dr. Mačka Oprostilo. Ob 12.30 je bila dopoldanska razprava prekinjena _ • Popoldne je prvi govoril dr. Anders, kff je 'obširno govoril o dr. Mačku, podčrtava! oC 'niiegovo vlogo v političnem jn sploh v iav-•nem življenju m naglašajoč da pozna vsa javnost dr. Mačka le kot poštenjaka. Predajajoč na obtožnico samo, se je sMiceval *na izpovedi obtoženega Jelaš&ča in Begiča. ki sta odtočno potrdila, da dr. Maček ni ve-'deil, da bi se uporabil denar za druge namene, kakor pa ga ie dal on, to je za podano sfromašnib dijakov. Obširno je* govoril o pravnem položaju tega procesa tn zaključil svoj govor z ugotovitvijo, da se dr. *Mačku ne more sploh rfčesar očitati. Nato ie govoril pet- braniteB dr. Mačka dT. Dušan Boškovič. Že takoj spočetka ie povzročil incident. teT ga je predsednik dr. Subotič moral ocomimati. Dr. Boškovič ie nadalieval svod govor in uporabljal iste izraze kakor pred. tako da ga ie moral nredsednik ponovno opomniti Ker kliub vsem opominom ni prenehal govoriti v takem tonu. te predsednik prekinil razpravo ter se ie ves senat podal k sklepanju o tem incidentu. Ob 7. zvečer je objavil predsednik sklep senata, da te šel braniteli v svoiem govoru predaleč, da ie žalil sodišče, da ie delal nedopustne aluzije glede ooložaia sodišča. Ker soada ta slučai dr. Bvškoviča v vrsto težiih disciplinskih twe-jrrešdcov. ie senat sklenil, izročiti to zadevo po paragrafu 231. pristojnemu oblastvu. ki utegne kaznovati dr. Boškoviča z odvzemom advokature do šest mesecev. Dr. Boškovič ni dobil več besede, nakar le prišel na vrsto zagovvrnik dr. Sutei. Izrazil ie svoie obžalovanje, da je prišlo dr, incidenta, v nadaMmiem Pa se ie trudil v dovoljenih meuah dokazat; nedolžnost obtožencev V velikem političnem govoru ie dokazoval, da ne odgovarja deistvu trditev. da bi bili obtoženci nehali biti pristaši ideje Stiepana Radiča in da ie najmanj točno to. da bi bili delovali za odcepitev kakršnegakoli dela naše države. Zagovornik ugotavlja, da nima dr. Maček nobene krivde in orosi. da ga sodišče oorosti z drugima obtoženci vred. Razrorava ie bila ob 8. zvečer raiciitrpma. .Urtci Ka «worfl dr. Tstmttf \j ga odbora in ki prisostvujejo celodnevni seji tega odbora, se sme izplačati najnujnejša dnevnica, katere višino določi 'ban. Ban določi tudi nagrado blagajniku oestnega odbora, vendar pa nagrada ne sme presegati 100 Din mesečno. Načelniki sreskih cestnih odborov prejemajo za svoje delo nagrado v višini 15 do 30 Din, člani cestnih odborov pa nagrado 5 do 10 Din letno za vsak kilometer banovinske ceste, bi ga upravljajo. Višino te nagrade določi ban. Noben Člun sreskega cestnega odbora ne sme v svojem srezu prevzeti cestno-gradbenega dela ali dobav za cestne gradnje v srezu iin to dotlej, dokler traja njegovo službovanje. V nujnih primerih sme ban odrediti drugače. Cim je izvršeno imenovanje novega cestnega odbora ali odrejena njegova razrešitev, mora odstopivši načelnik izročiti svojemu nasledniku vse spise itd. najdlje v roku 8 dni. Sreski cestni odbori morajo biti imenovani po tem zakonu najdalje do konca tega meseca. Beograd, 5. junija. AA Nj. Vel kralj je na predlog ministra za zgradbe in po zaslišanju predsednika ministrskega sveta na podlagi § 26. zakona o državnih cestah z dne 8. maja 1929 predpisal in proglasil zakon o dopolnitvi uredbe o zaščiti javnih cest in o varnosti prometa na teh cestah z dne 6. junija 1929. Zakon se glasi: § 1. Na koncu tretjega odstavka cL 30 uredbe o zaščiti javnih cest in varnosti ina teh cestah naj se doda nov stavek ki se glasi: Ta rok ne velja za motorna vozila vojske. § 2. Ta zakon stopi v veljavo in dobf obvezno moč z dnem razglasitve v. »Službenih novinah«. Sokolske svečanosti Beograd, 5. junija. AA. V sporazumu s zletnim odborm bo beograjska radio _ postaja za časa *ec>.okolskih prireditev oddajala poročila o poteku teh prireditev. Prvi prenosi bodo 7. in 8. junija o nastopih srednješolske omladine. V soboto 7. junija bo beograjska radio _ postaja od 10. do 10.30 razglasila rezultate sokolskih tekem; v nedrfio 8. t. m. dopoldne ua bo oddajala poročilo o povorki sokolske dijaike omladine po beograjskih ulicah. Vrh tega bo beograjska radio - postaja v soboto in nedeljo oddajala poročila zletnega odbora jn to oba dni od 12. do 13.30 in ob 19.30. V dneh glavnih sokolskih prireditev bo beograjska radio - postaja poleg poročil v našam jeziku oddajala tudi emisije v če-sčini za češke radio - postaje v Brnu, Pragi, Bratislavi, Moravski Ostrovi in Kožicah. Sokol v Nemčiji Beograd, 5. junija. AA. Med prvimi sokol-ekimi odposlanci iz inozemstva je prispel včeraj v Beograd delegat Jugcslovenskega sokolskega društva v Gladbecku v Porenju gosp. Berislav Deželic. Društvo bo odposlalo še štiri odposlance, ki prispejo v Beograd na glavne zletne prireditve. Scfeolsko društvo v Gladbecku šteje 250 članov. Društvo nameravaa razširiti svojo organizacijo na druge kraje Porenja. Naiši rojaki so večinoma iz Slovenije, Hrvatski in Bosne. Dograditev sušaske Inke Beograd, 5. junija, p. Finančno ministra stvo je odobrilo kredit v znesku 900.000 di« narjev za dovršitev obalnih naprav na Brajdici pri Sušaku, s čimer bo razbreme* njena glavna sušaška luka in s tem olajšan promet preko Sušaka. Gradbena dela bos do dokončana še tekom letošnjega leta, tako da bo lahko sušaška luka že prihod* nje leto obavila mnogo večji promet kakor doslej. Napredovanja sodnikov Beograd, 5. junija, p. »Službene Novi* ne« objavljajo večji ukaz o napredovanju v sodni službi. Med drugim so napredco vali: V 1=3 dr. Milko Gaber, sodnik okrožs nega sodišča v Ljubljani; v I -A Ivan Trink* aus, starešina sreskega sodišča v L juto« meru, Emil Kramer, sodnik okrož. sodišča v Mariboru, Mirko Deželak, sodnik sre= skega sodišča v Šmarju pri Jelšah in Fran Kompare, sodnik okrož. sodišča v Celiu; v h5 Ferdinand Kvas, sodnik sreskega so* dišča v Logatcu. Imenovanje v državni službi Beograd, 5. junija, p. Za asistenta na filozofski fakulteta liufo!jamske u.niverz« je imenovan dr. Ivan Rakovec. — Pri dravski finančni direkciji je imenovan v odseku za carine za viš. carinskega rnspektoria Ferdinand Kladnik, dosedaij upravnik glavne carinarnice v Ljubljani. Za upravnika glavne carinarnice v Ljubljani Je imenovan dosedanji cairinsiki inšpektor dravske finančne direkcije Anton Cigof. Dež se |e preselH v Dalmacijo SpM, 5. farnia. č. Včerai ie znašala temperatura v senca prvič v letošnji sezoni 30 stopinj Geteija. Danes pa ▼ Split n ves dan dežu je. Briandove akcije Časopisni komentarji o Briandovi vprašalni pahi, ki jo je poslal vsem evropskim vladam, da naj razlože svoje stališče glede organizacije združene Evrope, vzbujajo misel, da marsikdo njegovega koraka ni razumel. Zlasti se vedno znova čita, da ie francoski zunanji minister velik, dobrohoteč idealist, da pa spričo sedanjih razmer z njegovo Panevropo ne bo nič, da je vse skupaj le prelestna glasba bodočnosti Iz takih mnenj bi se dalo sklepat;, da Briand ni resen, odgovoren državnik prve evropske kontinentalne sile. marveč da je zašel v družbo navdušenih, le sebi in kvečjemu zgodovini odgovornih ideologov in propagaradistov. To mnenje pa je vsekakor zmotno. Ni to prva zadeva mednarodnega obsega, ki jo je sprožil gospod Briand. Spomnimo se samo par takih. Locarno n. pr. je v precejšnji meri delo Brian-dovih rok in njegovega uma. Če ra Locarno tak. kakor si ga je Briand želel, ni to njegova krivda. Vsekakor pa locarnske pogodbe obstoje. Z njimi je zajamčen mir ob Renu. Jamči ga s svojim podpisom predvsem Velika Britanija, podpisala pa se je na pogodbe tudi Italija. Nepremakfi.jivost vzhodnih nemških meja ni garantirana na enak način. Vendar pa se je Nemčija zavezala, da ne bo skušala svojih vzhodnih meja izpreminjati z nasilnimi sredstvi, z vojno. Locarnske pogodbe so navzlic vsem nedostatkom važen instrument miru. Briand se pri celi tej akciji ni iizkazal samo kot dobrodušen pacifist, marveč ie dejansko poslužil r rane i ji in vsem onim državam, ki resnično hočejo n-iT iti konsolidacijo Evrope. Druga večja akcija, ki jo je sprožil Briand, je nenapadalna pogodba, dokončno krščena kot Keilogg-Briandov pakt. Francoski zunanji minister je pred leti predlagal Ameriki, naj Fran-c:ja in Zediniene države sklenejo pogodbo, ki jih bo vezala, da se ne smejo nikdar napasti in da bo med njimi vladal večen mir. Ameriško posebno stališče v svetu brani washingtonslw vladi, da bi se angažirala z eno samo evropsko državo, zlasti pa s kako kontinentalno silo, s katero je ne vežejo in je od nje ne ločijo življenski interesi Navzlic vsem tem oviram, ki so brle Briandu bolj znane kot časopisnim kritikom, ni bila njegova inicijativa brezplodna. Sklenil se je pariški pakt, po katerem se vse države podpisnice odrekajo napadalni vojni kot orodju na-cijonalne politike. Koliko je ta pakt v praksi vreden, bo pokazala bodočnost. Gotovo pa ni Briand ž njim škodil Franciji in pravilnemu razume vanju njene mirovne politike. Zdaj je prišel Briand na dan z združeno Evropo. Njegov memorandum z vprašalno polo pa ni morda kaka presenetljiva pobuda najnovejšega časa. saj je bi'! Briand lani na sepcember-skem zasedanju Društva narodov od zastopnikov ogromne večine evropskih držav pooblaščen, da tako spomenico izdela in predloži. Seveda pa je inicijativa njegova. G. Briand je sicer častni član Coudenhoveove vseevropske organizacije, ni pa učenec g. Couden-hovea. Njegova spomenica je v popolnem skladu s francosko zunanjo politiko. Pred leti so skušali slikati Francijo kot steber militarizma in celo impe-rijalizma. Tista propaganda je zajela tudi kiroge. ki sicer Franciji po dobri presoji lastnih koristi ne bi trebali biti neprijazni. Večletno mirovno prizadevanje Briandovo pa je sedaj iz temena izpremenilo položaj. Tisto tedaj »militarističnos »invperi-jalistično« Francijo opisujejo zaaj — a presenečenje isti bogi — kot fantastično pacifistko. Nič ne moii, da tudi danes sumijo o iskrenosti Briandovega dela in zro za njim sebično francosko politiko. Dejstvo je, da se je Briandu posrečilo obrniti paiiico krinke. To kratko premišV-vanje pa naj nikakor ne pomen;, da naj bi Briandov pred'og o ustvaritvi -'dike Evrope ne bii iskren. Nasprotno! Briand je znal ■njivo osnažiti plevela. Fiancija in njene prijateljice so za združeno Evropo. To oznanjajo celemu svetu, zlasti pa vsem sosedom. Ti naj zdaj povedo. kako je ž njimi. Hinavskega obrekovana mora biti konec. Če drugega Briand ne doseže, kakor da se položaj v Evropi ookaže v pravilni toči, je zaslužen za svojo deželo in za vse tiste evropske države, ki resničo delajo in tudi kaj tvegajo za mir. Malteški konflikt med Anglijo in Vatikanom Anglija odločno odklanja vmešavanje Vatikana v politične zadeve primerih je stališče cerkve nepravilno in London, 5. junija. AA. Angleški listi obzirno komentirajo korespondenco o konfliktu med cerkvijo in državo na Malti. »Dailv Telegraph« naglasa, da je jedro afere v tem, da je katoliška duhovščina na Malti aktivno in vehementno vodila opozi-cijonalno politiko proti vladi lorda Stripk-landa, ki se opira v zbornici na večino ustavne stranke. Vatikan si je prldržal pravico diktirati državljanom, kako naj volijo, dv^čim se noče porajati, dokler ostane lord Strickland na krmilu. Te zahteve je angleška vlada odločno odklonila. V tem primeru ni govora o verskih razlikah, ker je vse prebivalstvo Malte katoliško. List zaključuje, da je to vprašanje izključno zadeva civilne svobode in da o volitvah na Malti ne more biti govora, dokler bo vztrajal Va. tikan na svojem stališču. »Times« pravijo, da korespondenca v glavnem govori o strankarskem vmešavanju duhovnikov v civilne zadeve, ki eo an-aiešike kompetence. Zadeva se ne more rešiti dTugače kakor z jasno definicijo cerkvenih pravic na Malti. Ne more se dovoliti, da bi inozemski vplivi diktirali, kdo bodi načelnik angleške kolonije. Ko bodo razmere boli ugodne, zaključuje »Times«, se bodo pogajanja za sklenitev konkordata s sveto stolico lahko obnovila. ^Manchester Guardian« pravi: Nastajata dva glavna momenta pri tej zadevi, vatikanska obtožba proti lordu Stricklandu in njegova odklonitev svobodnih volitev. V obeh ostri protest angleške vlade Je popolnoma upravičen, ker ©tališče Vatikana pomenja vmešavanje v notranje razmere prijateljske države. Ker je prebivalstvo na Malti .. v ogromni večini katoliško in vdano cerkvi, je možno, da nastane neprijeten položaj, če se ne sklene konkordat, ki bj reguliral od-nošaje med obema strankama. Ta sporazum je v interesu cerkve in države na Malti nuj. no potreben. Upati je, da bo Vatikan v kratkem spremenil svoje mnenje in obnovil pogajanja na temelju pogojev, ki re-špektirajo neodvisnost držav v svojih upravnih področjih. London, 5. Junija, s. Kakor javlja Reuter-jev urad z Malte, je tamkaj prišlo do dogodka, kj je značPen za n&i>etost med cerK-vijo in vlado. Nadškof Camano ;e odklonil dovoljenje za »Te deum« v katedrali sv. Ivana, ki je bil nameravan v zalivalo za rešitev ministrskega predsednika lorda Stncklanda prj nedavno proti nJemu izvršenem atentatu. Obenem s to Reuterjevo vestjo je angleška vlada objavila modro knjigo o dosedanji korespondenci med njo in Vatikanom. Iz te modre knjige je razvidno, da Vatikan slej ko prej odklanja ureditev diferenc, dokler bo lord Strick-land ministrski predsednik. Zadnja angleška nota, ki je datirana od 30. maja, veli, da onemogoča vmešavanje Vatikana v notranjo politiko angleške kolonije vsaka pogajanja. Rekonstrukcija angleške vlade izvršena London, 5. junija, d. Ze napovedana rekonstrukcija vlade je bila danes izvršena s kraljevim podpisom imenovanja novih ministrov. Thomas je postal minister za dominijone, Christopher Addison minister za poljedelstvo, earl De la Warz za parlamentarnega tajnika, lord Marley za podtajniiika v vojnem ministrstvu in Emanue! Shinwell za rudarskega podltainika. Minister za kolonije je ostal lord PassfieM. Atentat na bolgarskega metropolita? Sofija, 5. junija. AA. Metropolitu Ste* fanu se je primeril neprijeten incident, ki še ni pojasnjen. V mestu Trnu je nežna« na oseba streljala nanj. List »Pladne« pi« še, da se metropolitov avto ni ustavil na vogalu in da je orožnik streljal, ne vedoč, da se vozi v avtomobilu metropolit. List »Zarja« piše, da je na metropolita strelja« Ia neznana oseba v Trnu, pozneje pa, da se je to ponovilo. Zato sodi »Zarja«, da gre za atentat. Protesti oroti ameriškim carinam Washington, 5. junija, č. Proti novemu carinskemu zakonu je prispelo okrog 160 protestov z vseh strani sveta. Protestiralo ie 32 držav. Najostrejša je nota Italije. Nemški protest pravi, da je s temi pred« pisi zabranjen uvoz domala vsega blaga. Vročina v Ameriki Newyork, 5. junija, s. Val vročine, ki traja tule ai že dva dni, je zahteval 4 StoveSke žrtve. Veliko število oseb je zadela solnčarica ter 90 Jih mo-raili prepeljati v bolnico. Tisoče in tisoče Hudi išče na obali pri Con«y Islandu olajšave pred neznosno vročino. »Zeppelin" v Sevili Sevila, 5. junija, g. Zrakoplov »Grof Zeppelin« je prispel nad mesto Ob 16.20 ter je pristal olb 17. Pristanek se je izvršil kljub slabemu vremenu brezhibno in hitro. Ob 1.20 minut srednjeevropskega časa je »Zeppelin« preletel Fayal (Azori) lin talko dosegel nov svetovni rekord, ker je rabili iz Amerike samo 34 ur. Ko se je pokazal 2300 m visoiki gorski vrh na otoku iznad morja Oblakov, so bili vsi potniki očarani od krasnega prizora. Angleška vlada proti Rokavskemu tunela London, 5. junija, d. Macdonald jte sporočil današnji seji parlamenta, da jje vlada odklonila načrt tunela pod Ro-kavskim prelivom in da bo svoje razloge objavila v posebni beli knjigi. Parlament bo o zadevi še razpravljal. Bodoči kardinali Rim, 5. junija. AA. »Osservatore Roma« no« priobčuje imena petih prelatov, ki bo« do povišani v kardinale na bližnji seji kon« zistorija 30. junija. Trije kardinali bodo vzeti iz kurije, dva bosta od zunaj. Sem« kaj spada msgr. Sebastiano Leme da Sil« vira, sedaj koadjutor v Riu de Janeiru. Med kandidati iz kurije so navedeni: se« danji tajnik kongregacije za propagando msgr. Marchetti Selvaggiani, nadalje taj« nik kongregacije za koncile msgr. Giulio Serafini in msgr. Raffaello Carlo Rossi, akcesor konzistorijalne kongregacije. Peti kardinal bo škof Achilles Lienard, škof v Lillu v Franciji. Včeraj je bilo v vatikan« skih krogih imenovano ime šestega kardi« nala, ki naj bi bil msgr. Federico Tede« schini, sedanji papežev nuncij v Madridu. »Osservatore Romano«: ne navaja tega imena. Banovinski podporni Sond za brezposelne Anketa zastopnikov socijalnih Institucij, sklicana za posvetovanje o rudarski krizi, se je pridružila Inlcija-tlvl podbana Pirkmajerja o ustanovitvi brezposelnega Sonda za dravsko banovino Ljubljana, 5. junija. Ljubljanska ekspozitura agencije »Avale« poroča: V torek dne 3. t. m. ob 11. uri se je vršila pri kraljevski banski upravi ožja anketa, ki se je baviila s položaiem v naših rudnikih in s pretečo brezposelnostjo. Anketo je vodil podban g. dr. Oton Birkmajer. Na anketo so bili pozvani zastopniki infceresiranih uradov in socijalno-političnth ustanov. Rudarsko glavarstvo je zastopal rudarskli glavar g. Virako Strgar, oddelek banske uprave za socijalno politiko in narodno zdravje načelnik g. dr. Franc Dolšak in banski tajnik g. dr. Ivan Kar-Hn. Delavsko zbornico tajnik Filip Urat-nik in delegat zbornice Jurij Arh, Okrožni urad za zavarovanje delavcev ravnatelj g. dr. Joža Bohinjec. Borzo dela pa njen šef g. Franc Žužek. Po izčrpnem posvetu o težkem položaju v revirjih se je anketa pridružila pobudi g. podbana, da se ustanovi za dravsko banovino poseben Podporni fond za brezposelne z nalogo, zbirati iz naklonil interesranih krogov industri- je in drugih podpornikov sredstva, ka bodo namenjena za omiUenje sedanje in sličnih kriz v bodočnosti. Priprave za ustanovitev te institucije bodo kar moči pospešene, tako da bi mogel podporni fond po možnosti že v sedanji krizi deliti podpore v naših rudnikih. Vzporedno s tem se bo delalo z vsem poudarkom, da se uvede za rudarje zi-kenito zbiranje prispevkov za primer brezposelnosti, bodisi v zvezi z Borzo dela, ali pa v zvezi s posebnimi rudarskimi soeijalnimi zavodi. Banovinski podporni fond za brezposelne bo razširil svoj delokrog tudi na druge podobne primere obratnih kriz in z njimi zvezanih pojav _>v brezposelnosti. Banska uprava bo sestavila v naj-krajšs-n č*su osnutek pravil za fond :n bo poslala pravila z vabilom na sodelovaje vsem gospodarskim in soci-jalno-političnim korporacijam, na katerih soJe^vanje more pri ake ji računat. Silno neurje nad Sarajevom V sredo zvečer se je vlila ploha, ki je povzročila v mestu pravo poplavo in napravila obilo škode Sarajevo, 5. junija, p. Sinoči je divjala nad Sarajevom in okolico silna nevihta. Že ves popoldne je razsajal močan vihar, ki je lomil direvje in odnašal s streh opeiko. okrog 7. zvečer pa se je vlila ploha s točo. Liilo je kakor iz škafa. V par minutah so se ulice spremenile v deroče hudournike. Kanali niso mogli požirati vodnih mas. ki so vedno hujše drvele po strminaib v nižine, kier so se tvorila cela jezera. Po strmih ulicah je voda odmešla vse, kar jo je oviralo. Odplavila je v nekaitenih ulicah celo kameniiti tlalk, talko da so sedai podobne bolj gorskemu potoku, kaikor pa mestnim ulicam. Ko je začela voda zlasti' v nižjih ležečih krajih mesta vdirati v hiše dn odnašati z dvorišč razne predmete, pohištvo, orodje itd., se je polastila prebivalstva prava panika V najhujšem nalivu so iskali ljudje zavetia v višje ležečih delih mesta. Alarmirana je bila vsa policija, gasilci, a na pomoč je moralo priti še vojaštvo, ki je nese- m Zastopniki grških gospodarskih in kulturnih krogov v Sloveniji LiubUana. 5. hrniia Z nocojšnjim brzovlakom ie prispela v Ljubljano skupina 37 odličnih Grkov, ki so oa nadaljevali takoi svotu not na Bled. kieir ostanetio iutri ves dan in čez noč. Izletniki so po večini član; Grško-iugoslo-venske lige v Atenah in Solunu. Med nitmi so številni gospodarski strokovniaki. trgovci in industrijci. člani Trgovske in industrijske zbornice v Solunu, univerzitetni profesorji, bančni direktorji, odvetniki in en zdravnik. Spremlja iih sedem zastopnikov grškega časopisja iz Aten in Soluna te dr. M&hailovič. tajnik naše Trgovske in industrijske zbornice v Solunu, in dr. Mitrovič. tajnik iugoslovenske svobodne cone v Solunu. Vod; iih dr. Mihailovič. . To študijsko in informativno Potovanje, ki ie velikega pomena za oolitično in gospodarsko zbližamo Gičiie z Jugoslavijo, ie organizirala naša Trgovka in industrijska zbornica v Solunu, tehnični del programa Pa ie izdelalo društvo »Putnik«. Grški ?ostie se bodo vrnili v Liubliano v soboto 7. t m. z brzovla&om ob 9.05. Na kolodvoru iih bodo pozdravili zastopniki mesta Ljubljane, nadalje zastopniki naših trgovcev in industrijcev ter kulturnih institucij. Takoi nato se odoelieio v avtobusih v Vevče, kier s; ogledalo znamenito papirnico. Iz Vevč orideio direktno na Ljubljanski velesejem. kier iih br. veleselm-ska uorava pogostila, nakar si bodo ogledali to našo važno gospodarsko prireditev. Po ogledr velesejma bodo napravili kratek sprehod po mestu in nosetili našr, Zbornico za TOI V soboto zvečer bo mestna občina ljubljanska priredila gostom slavnostno večerjo. V nedelio zjutraj ob 1. ponoči bodo nadaljevali izletniki potovanje v Maribor ln Rozaško Slatmo__ Borba s strupenim plinom pri Zagrebu Zagreb, 5. junija, rj. V Gračanlh pri Zagrebu so včeraj kopali globok vonjak; pri tem se je nenadoma pojavil pljn metan, ki je onesvestil delavca Stjepana Kobeščaka. Ker drugi delavci niso mogli zaradi nevarnega plina v vodnjak, so poklicali na pomoč gasilce iz Zagreba, ki pa sprva tudi niso mogli uspešno intervenirati, ker eo bile njihove protiplinske maske neprimerne za ta nevaren plin. Enako je bilo z uslužbenci reševalnega društva. Dva usluž. benca, ki sta se spustila brez zadostne maske v vodnjak, sta se sama onesvestila 'n so ju komaj izvlekli z vrvmi. Ko eo naposled prinesli iz Zagreba nalašč za metan preurejene maske, so izvlekli Iz vodnjaka tudi Kobeščaka, ki pa je bil že mrtev. Razglasitev sodbe v Predavčevem procesu Zagreb, 5. junija, n. TnkajSnie okrožno sodišče je izdalo danes obvestilo, da bodo prinu5čewi k razglasitvi sodbe v procesu proifi Jositm Predavcu v sodno dvorano samo oni, to se bodo izkazali s posebnimi leptimadjaml, katere bo »dajal Jurtrl od 11. do 13. preiskovalna sodnik tejpa procesa. bič no pomagalo pri reševanju ljudi, živine in imetja. Neki policijski stražnik je, boreč se s smrtjo, rešnl štiriletnega afiroka, ki je bil sam doma in ga je zajel tok vode, ko je skušal pobegniti k sosedu. Ker je metal vihar s streh opeko, razbijal šipe po oknih in prevračal brzojavne drogove in ruvail drevje, je bilo tudi na prostem zelo nevarno. Šele čez dve uri je naliv pojenjal in se spremenil v pohleven dež. Na več krajih je udarila tudi strela. Po dosedanjih ugotovitvah je bila od strele ubita samo 12 letna Ivka Gjurovic, dočim drugih človeških žrtev mi bilo. Pač pa je poginilo mnogo drobnice, kS je niso mogli pravočasno rešiti. Materijalna škoda je zelo vel ka. Najhujše je prizadeta tako zvana Baščaršija. kjer je povzročil naHiiv najhujše razdejanje. Po ugotovitvah metereološkega zavoda je padlo na kvadartni centimeter 31.5 litrov vode. Važna načelna razsodba beograjske kasacije Beoerad. 5. iuniia d. Beograjsko kasacfl-sko sodišče ie izdalo včeraj zanimivo In načelno razsodbo, ki bo zanimala tudi širše kroge. Po voin- se ie tako zvanl civilni zakon zelo raziširil in tako cerkvene kakor posvetne oblasti morajo često razpravljati o zelo zapletenih zadevah, ki v doslej veljavnih zakonih niso točno predvidene. O sličnem primeru ie ra-zroravljalo nedavno beograjsko prvostopno sodišče. Sedai že pokoin: inšpektor davne kontrole Žlvolin Aleksid ie sklenil kot begunec v Alžiru civilni zakon z Margareto Gatimel. Po končani voini se le vrnil s svoio ženo v Beograd. kier se mu ie rodil deček. Po nekai letih ie Aleksič umri. a vdova ie uveljavljala dedne oravice svoiega sina. Prvostopna sodišče le to zahtevo odklonilo z motivaciio. da državljanski zakonik predvojne Srbije ne priznava civilnega, marveč samo cerkveni zakon. Razsodbo prvostopnega sodišča le Potrdilo tud; aoelacij-sko sodišče. Na pritožbo vdove se ie z zadevo baviilo sedai še kasaciisfco sodišče, ki je razsodbo obeh nižirh sodnih instanc razvellavilo in priznalo dedno pravo v civilnem zakonu rojenega otroka. S tem Je načelno rešeno vprašanje dedne pravice tz civilnih zakonov izviraiočih otrok. V Genovi ranjeni tudi trije Jugosloveni Zagreb, 5. junija, n. Kljub včerajšnjemu sporočilu zastopstev Navigazione Genera« le Italiana in Lloyda Sabaudo, da ni bil prizadet pri katastrofi izseljeniškega do« ma v Genovi noben Jugosloven, javlja da« nes zagrebški izseljeniški komisarijat, da je bilo pri tej nesreči ranjenih troje naših ljudi, in sicer ena žena in dvoje otrok, ki so se vračali iz inozemstva v domovino. Samomor obupane mladenke Zagreb, 5. junija, n. Danes se je posku« šala zatrupiti 201etna Viktorija Kučko iz Začretja. Obupanka je bila delavka v tvornici gumbov na Savski cesti. Ker nima roditeljev, je najbrže poskušala izvršiti sa« momor zaradi osamljenosti. Prepelja'« so jo v bolnico. Kako bo z njenim zdravstve« nim stanjem, trenutno še ni znano. Turško veleposlaništvo v Varšavi Varšava, 5. jnuija. AA. TurSko poslaništvo v Varšavi ie bik) 1. junija izpremenjeno v veleposlaništvo. V zvezi s tem }e poljska vlada sklenila, da pretvori v kratkem svoje poslaništvo v An-gori v -veleposlaništvo. Italija bo zvišala uvozno carino na koruzo Rim, 5. (mila. AA. MussoHni }e po včerajšnji seli žHneza odbora izjavil, da bo bres odlašanja objavil dekret, ka sc t nfrhn znižuje uvozna carina m koruzo od 14 lir na 16JO % v zflatu. Deževje v Španiji Madrid, 5. Jtmija. s. Zaradi neurja so se zrušile 4 hiše v pred-mesrtju. Pri tem so bili ubiti 3 mošto in 1 ženska. Deževje v provinciji je napravilo velite škodo. Napačna vest o imenovanju generala Hadžiča Beograd, 5. junija. AA Pooblaščeni smo z merodajne strani demantrati vesti nekaterih inozemskih listov in »Slovenca« o baje nameravanem imenovanju generala g. Stevana Hadžiča, ministra vojske in mornar.ee, za kraljevega poslanika v Bukarešti. Osmi dan velesejma Danes poteče teden dni od otvoritve ju« bilejnega velesejma in vendar se zanima« nje za to prireditev ni nič poleglo. Ljub« Ijanča.ni, ki običajno radi zdržijo do kon« ca. romajo dnevno na sejmišče, kamor jih poleg razstave same vleče zlasti oni del sejmišča, ki je namenjen razvedrilu. Pa tudi zunanji poset je nadalje prav zadovoljiv. Včeraj je prispelo na velese« jem večje število trgovcev iz notranjosti Srbije, iz Bosne, Vojvodine in Hrvatske. Poleg obiskovalcev iz vseh krajev Slove« nije pa moramo posebno omeniti naše ameriške rojake, udeležnike skupnega iz« leta »Slovenske narodne podporne jedno« te«, ki so zjutraj prispeli v Ljubljano in so že dopoldne posetili naš velesejem. Kupčije se nadalje prav lepo razvijajo. Dobro gredo zadnje dni zlasti elektroteh« niški predmeti, kuhalniki m svetiljke, za« nimanje pa je tudi za praktične priprave za vezanje zabojev in mehanično embali« ranje, za damske klobuke, za puh in per« je iz Vojvodine, za češki porcelan in emajlirano kuhinjsko posodo in nič manj za domačo keramiko, za umetno galante« rijsko košarstvo itd. Mnogo interesentov je nadalje za velike češke štedilnike tvrd« ke Kaliba & sin, ki je pred leti opremila tudi dvorsko kuhinjo na Bledu. Prodanih je bilo večje število strojev za predelavo mesa, kar priča, da se tudi naša napredu« joča mesarska obrt ne boji stroškov za modernizacijo svojih obratov. Velesejmska uprava je zadnje dni pre« jela nove pismene čestitke, med drugim od ministra dvora g. Jeftiča, od ministra za šume in rudnike dr. Korošca in od Udru« ženja lesnih industrijcev v Sarajevu. V ilustracijo velikega uspeha našega ju« bilejnega velesejma naj omenimo še, da je prireditev doslej posetilo okrog 70.000 ljudi. Naše trgovstvo pa moramo ponov« no opozoriti na krasno opremljen vele« sejmski katalog, ki ga je založila in izdala Aloma Comp. v Ljubljani. Ta katalog ne nudi samo pregledne slike vseh razstav« Ijalcev na velesejmu, temveč lahko služi vsakemu trgovcu in industrijcu kot poseb« no praktičen adresar za nabavne vire. Na« slovi posameznih tvrdk so razvrščeni tako po abecednem redu kakor tudi po posa« meznih strokah. Finska razstava Veliko pozornost ie na letošnji prireditvi vzbudila razstava, ki io ie odredila izvozna ziveza finske republike v posebnem velikem pavilionu ob cesti, ki vod; od davnega vhoda do češkoslovaškega paviljona. Ko ogledujemo to razstavo, se šele zavedamo, kako malo vemo o tei prekrasni deželi tisočerih iezer in nepreglednih šum tam visoko na severu in kako malo Doznamo njeno razvito industrijo in obrt. Razstavo ie okusn^ priredil z. Rihard Ra-peii» ki na veleseimu ljubeznivo :n neumorno daie oosetniikom informaciie o Finski. o ni en cm gospodarstvu in kulturnem napredku. Na tei razstav; se občinstvo zlasti zanima za krasne izdelke finske industrije čevliev. snežnih čevljev in galoš. nadalie za dovršene in okusne proizvode finske keramične industriie. za izdelke papirne industrije, dočim naši športniki z zanimanjem pričakujejo oošiliatev finskih snortnih predmetov', ki se i e na dolsri poti zakasnila. Trdno oricakuiiemo. da pričujoča razstava ne b.-) ostala brez trainih uspehov v pogledu Poglobitve trgovinskih odnošaiev med našo državo in republiko Finsko. 2e danes beleži ta razstava številne kupčij-ske uspehe, zlasti v separatoriih in drugih strojih za mlekarne, ki kažeio dovršeno konstrukcijo in Posebno solidno izdelavo. Gotovo Da ie tudi. da bomo v jesen; lahko kupovali v naših trgovinah cenene in solidno izdelane finske ealoše in snežne čevlje. Za poglobitev medsebojnega kulturnega spoznavanja so finski ra-zstavl.ialci prinesli s seboj tudi številne propagandne brošure in krasne albume s slikami v bakro-tisku. ki so bili v nekai dneh razdeljeni med interesirano publiko. Francoski muzikalni in literarni večer v Ljubljani Francoski institut v Ljubljani ie_ priredil snoči v dramskem sriedališču Sorree musl-cale et litteraire. ki ie privabila ne baš številno, vendar pa izbrano družbo trti a-teliev francoskega iezika in kulture. Ob navzočnosti konzula g. Neuvilleia in raznih prominentnih osebnosti intsisJvtualne L.rub-llane ie otvoril nrireditev lektor francoščine na naš; univerzi g. Vev s toolim govorom. v katerem ie označil delovanje Francoskega istituta m velik pomen kulturnih stiikfrv med Francozi in Slovenci, stikov, ki so prožeti s čuvstv-; iskrenega priiatelistva. Zatem se ie izvršil proeram. na katerem so bile muzikalne točke, netie in de-klamaoiie. Posebno simpatično so bile sore-iete pesmi »La peau de bete (A. Sama"'n). »Nos rires« (E. Rostand) in »La shanson de Marie-des-Anzes« (I. Richemn). ki iih ie recitirala Slanica naše drame ga. Šari-čeva. Takisto je ooieg druseea ogrela pesem »Le vent«. ki io ie zapel konsorvato-rst z. Drago Žagar. Drugi del večera ie obsegal dve kratki enodeianki: »L' oeil de verre« in »Nous ablons oasser uiie bonne soiree«. lahka komada brez večjih literarnih pretenzii, ki pa nudita sodeluiooim dovoli Prilike, da pokažejo svoio ?ez'kovno veščino. Nastopile so gdčne. Ravnihar. No-vy in Zidar ter gg Lipovec in J. Bleiweis. Vsi sodelujoči so Dokazali, da so v liub-lianskem Francoskem mstitutu intimno oroniknili ne samo v francoski lezik. marveč tudi v francosko duševnost Večer ie kliub svojemu boli skromnemu programu notekel v obče zadovoljstvo in občinstvo ie sodeluioče Ponovno nagradilo z iskrenim aplavzom. VPFMENSKA NAPOVED Dunajska vremenska napoved za petek; Jasno m topleje. Naši 1 Blagemu tovarišu v spomin Ljubljana. 5. Itmfla Pokojni Rado Kooič ie bii že kot diiiak med tovariši zelo priljubljen zaradi svoje zmačainosti. ljubeznivosti in šegavosti. Odločni narodniak se kot učitelj ni vdai pri- tisku merodainih krogov, ki so raje videli hudobca nego odločnega narodnjaka. Delaj ie z vnemo v šoli m javnosti, vzbujal ljubezen do rodne grude in do materinega jezika. Spoštovanie in priljubljenost t>ri ljudstvu. pri inteligenci in zlasti pri tovariših. to mu 5e bila tolažba in to mu ie daialo moč. da ie lažje praznil obile čaše pelkta. ki so mu iih točili zloglasni birokrati in razni renegati. zlasti oni pri Sv. LenaTtu. k; so ga tudi 1. 1914. spravili v graške zat>oaHšče. v katerem so vse kopaKSčne nai>rav« nad izvirki 37—38° C topline. ezniška postaja Straža - TopBce. Zahtevajte ospekte. Cene znižane, posebno v pred in po sezoni. 119 Društvo za proučevanje in zatiranje raka v Ljubljani Vprašanje raka postaja od dne do dn® akutnejše, ker javljajo iz vseh držav statistike velikansko porast te bolezni. Tako je na primer že leta 1927. presegla v Nemčiji umrljivost na raku bolnih umrljivost jetičnih in stanje v drugih državah ni ▼ tem oziru nič boljše. To vprašanje Je postalo problem, kateremu morajo posvečati vse oblasti, javne institucije in vsa privatna javnost največjo pozornost, to pa posebno zato, da se organizira kolikor mogoče enoten m intenziven boj proti tej strašni bolezni. Kakor je vsakomur znano, Je še dandanes vkl.tub velikajnskemu napredku tako na operativnem kakor tudi na polju zdravljenja z radijem in r5ntgenovtmi žarlri največje važnosti, da se rak pravočasno spozna. Moremo pa trditi, da je še danes komaj 20% bolnikov, ki iščejo pravočasno zdravniško pomoč. Pri nas je bilo ustanovljeno ie leta 1927. v Beogradu društvo za proočavanje in zatiranje raka, katerega velikanska važnost ee dokumentira že v tem. da je izvolil prevzeti pokroviteljstvo nad društvom Njegovo Veličanstvo kralj Aleksander I. Društvo hoče raztegniti svoje ploden nosno delovanje na vse kraje države, zato se je vršila tudi v Ljubljani pred par dne« vi enketa merodajpib zdravstvenih čmi« teliev, ki je sklenila ustanoviti pododbor tega društva. V pododbor so se volili sle« deči gospodje: predsednik prof. dr. Zalo* kar Alojz, podpredsednik primarij di. Cholewa Josip, tajnik dr. Savnik Leo m blagajnik docent dr. Košir Alija. Pododbor si je nadel kot eno prvih nalog zbiranje prispevkov za nakup za* dostne količine radija. Zato poziva pod« odbor vso javnost, da pristopi vsak kot član po svojih premoženjskih razmerah k društvu. Izredni Sani plačajo letno 12 Din, redni 36 Din, ustanovni 120 Din, do* brotniki enkratno svoto 1000 Din in ve* liki dobrotniki vsaj enkratno svoto od naj* manj 5000 Din. V drugi vrsti bo pododbor skrbel zato, da se javnost čim točnejše informira o po* četnih znakih raka in da se vsakemu orno* goči zdravniški pregled po posebnih v ta namen potrebnih zavodih in napravah. Naslov društva je: Pododbor »Jugoslovanskega društva ea proučevanje ln zatiranje raka« v Ljub* ljani, Bolnica za ženske bolezni, Stara pot št. 3. Rumunsld avtomobilisti v Ljubljani ▼ sredo 11. t m med 10. In f l. dopoldne piride v Lhrbli ano rumunsld avtomobilski klub in so določene naslednje ulice, po katerih vozilo avtomobilisti v mesto: Čez Kariovski most zaviie.io desno ob Gruberjevem prekopu v Streliško trilco. mimo Mestnega doma na Mestni trg. Stari trg. čez Sv. Jakoba most na Coizovo cesto. mimo spomenika Ilirije po Vegovi uboj čez Kongresni trg pred Kazino, kier se nahaiiaio prostori Avtomobilskega kluba kraljevine Jugoslavije. sekcija Liubliana. Tu iih pozdravi župan mesta Ljubljane z. dr. Dinko Puc in iim priredi mestna občina zakusko v vrtrri restavraciji »Zvezda«. Za časa zafcuske bo igrala vodaška godba. Pri pomanjkanju teka, kislem vzpeha-vanju, slabem želodcu, leni prebavi, črevesnem zagatenju, napihnjenosti, motnjah presnavljanja, oprišču, srbečici, osvobodi naravna »Franz Josefova« voda telo vseh nabranih strupov gnilobe. Že stari mojstri vede o zdravilnih sredstvih so priznali, da se »Franz Josefova« voda obnese kot povsem zanesljivo sredstvo za iztrebljenje črevesa. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. najdejavnejši je Rothmuller, ki se je bavfl tudi z raziskavanjem vpliva slovensk. jezika na jidiški jezik. »Hanoarc, ki je tiskan ▼ srbohrvaščini (latinica), zastopa odločno duhovno in versko-pozdiivno orientacijo eio-n is Učne mladine v Jugoslaviji. V junijski številki, ki je pred nami, »ie izšel prevod pesmi Simona Gregorčiča »Pri zibelki<. Pra-vod je sicer bolj svoboden, vendar se prijetno čita: Snivaj mirno, angjei mali, još ne poznaš ovaj svijet. Toplu su ti zapku daB ko pupoljak, ružin cvijet. Ob tej priliki naj omenimo tudi lepo oprenA ljeno publikacijo »Za šumu kralja Petra Oslobodiocac, ki jo je izdal centralni odbor »Dobrotvornega bazara Ker en Kajemeta< t Zagrebu v korist gozdu kralja Petra v Palestini. V tej publikaciji eo natisnjeni razni članki, ki se tičejo odnosa Židov do Jugoslavije, obnove Palestine itd. Iz nje izvemo, da Židje najbolj čislajo tri evropske državnike: kralja Petra, Balfourja in Masaryka. v spomin vsakega teh zasaiujejo v Palestini gozdove. In vsak nov gozd je v opuetošeni Sveti deželi veliko kulturno dejanje! Članki o kulturnem razvoju cionistične Palestine so zelo zanimivi tudi za nežida. Knjiga »Za šumu kralja Petra OslobxTioca< je (Obilno ilustrirana in se dobiva tudi v zagrebških knjigarnah po 20__oziroma 50.— Din izvod. Darujte za slepce! Danes samo ob pol 8. In 9. zvečer Vaje za srečen zakon Sijajna filmska šaloigra smeha tn zabave! — Film, ki ga mora videti vsak moški, ki hoče postati dober zakonski mož! Samo še danes ZVOČNI FILM ▼ glavnih vlogah Joan Crawford William Halnes Elitni kino Matica Tel. 2124. Po ndm v Ljubil ari se odpeljejo ru- munski avtomobilisti do Šelenburgovi Ulici. Prešernov ulici. mimo Prešernovega spomenika, do Miklošičevi oesti, Tavčarjevi ulici mimo kavarne -Evropa« dalje do Celovški cesta proti Bledu. Ob Dol 2. popoldne priredi ljubljanska sekctia Avtomobilskega kluba gostom na Čast v hotelu »Toplice« slavnostni banket Tekom Dopoldneva bodo prirejali rumunski gostije v soremstvu naših avtomobili stav krajše iziete oo bleiski okolici. Na čast visokih gostov bo na večer slavnostna razsvetljava iezera in blejske ga gradu Kolikor nam le znano iz dolHh poročil, so Mi rumunski zostie deležni povsod najprisrčnejšega sprejema in viharnih ova-cij. Posebno velike slavnost- so se vršile v Beogradu, kier ie Ni. Vel. kralj sam Prisostvoval raznim prireditvam in Dokazal v osebnih razgovorih z udeleženci ka kor tudi s predstavniki našega kluba naJ-veoie zaraimanrie za ta prijateljski obisk zavezniške Rumamiie. Med udeleženci se nahajajo odlične osebnosti rumunske države. predvsem predsednik romunskega avtomobilskega kluba g. MitHineu. bivši zunanji minister Rumtmiie. podpredsednik rumunskeza avtokluba z. Camarašesco. oba znana romunska športnika, princa Ghika ter mnoeo drugih visokih osebnosti. Drugi dan t 1. 12. t. m. ob 8. zjutraj se odpeliaio rumunski zostie z Bleda skozi Ljubljano preko Trojan v Celje in nadalje v Rogaško Slatino, kier iim priredi Mariborska sekcija Avtomobilskega kluba soreiem in banket in kier bodo eosti tudi prenočili ter nadaliujeu na sledmi dan pot v svoio domovino Dijak strelja na profesorja Iz Huševca poročajo o obžalovanja vrednem dogodku, ki se ie v torek dopoldne primeril v tamošnji gimnaziji. Sunlent Perovič je pr- dijakih višjih razredov pre-ced nepriliublien. 2e v ponedeljek zvečer so ga v neki samotni ulici pričakali osmo-šolci in ga hoteli Dretepsti. kar pa ie pravočasno preprečila policija. V torek dopoldne ie Perovič v sedmem razredu izpra-ševai diiake v francoščini in to v navzočnosti razrednika prof. Jevtiča. Nenadoma je vstail didak Jovanovič in prosil, nai sup-lent izroraša tudi njega. Ko ga je suolent ostro zavrnil in mu velel sesti, je študent razsrien zrl v surolenta. da ga ie ta osor-no nadd: »Kaj stnmiš vame?« Tisti hip ie mladi Jovanovič stopil Iz klopi, potegnil samokres in pomeril proti .suplentu Peroviču. Ta se je urno skril za kateder, raza katerega je gledala samo njegova leva roka. Jovanovič ie tedaj sprožil in zadel suPlenta v mišico. V razredu je nastala panika, v kateri ie Jovanoviču uspelo pobegniti iz zavoda nekam v okolico. kier si ie z nožem prereza! žile na levici. Policija ga ie kmalu našla in ga pripeliala v bolnioo. kier so med tem nudili pomoč tudi ranjenemu suplentu Peroviču. Po sanjah strašna resnica Trgovski pomočnik Jevrem Munitiak v Caoku se ie pred meseci strastno zaljubil v Miljo, hčerka dokaj premožnega posestnika Mečanina v okolici. Ker pa ni bilo mnoigo izgledov, da bi se Jevrem mogel osamosvojiti kot trgovec in da bi posestnik Mečanin privolil k poroki, je zaljubljenca Jevrema venomer trla bolest. Nedavno je prišel na obisk k svoii materi na periferiji Čačka in ie popoldne zadremal na dvorišču. Sanjalo se mu ie. da se mu ie približal zagoneten starec, ga pozval k sebi in mu tiho dej al: »V ponedeliek bo tvoje življenje končal samo/kres z dinamitnim na-boiem. Prei pa boš ti ustrelil Miljo. Dobro se naspi!« Od liubezni razgretega mladeniča so sanje silno mrevzele. Takoj se ie zbudi ln glasno začel klicati mater. Ves bled in utrujen ii ie povedal, kaj mu je bilo rečeno v snu Pobožna mati ie sinu svetovala. nai takoi stopi k popu. da ga blagoslovi. Storjeno. Ko ie Poljubil evangelij, ce. Jevrem je začel ljubljenko nagovar-nil iz cerkve k materi V ponedeljek sta se Jevrem in MiMa zopet sestala na livadi, kier ie ona pasla ovce. Jevrem ie začel liubljensko nagovarjati. da bi pobegnila z raiim. Rotil jo je in prosil. a ona ni pristala. Tedaj ie Jevrem v navalu strasti potegnil samokres in ustrelil. Mili a ie samo vzkliknila njegovo ime in se zgrudila mrtva. On pa ie preskočil bližnie grmičie. se vlegel tam na travo, naperil samokres proti srcu in sprožil... Seliaki. ki so čuli oba strela, so prihiteli na livado. Kmalu pa je bila na mestu tudi policijska komisija iz Cačka. Močno krvavega so Jevrema preipeliaM v bolnico. Ifier so ugotovili, da fe strel šel tik nad srcem in da bo nesrečni zaljubljenec morda okreval. Truplo Milje pa so odpravili v mrtvašnico. Strela uzgala zidanico Poličane, 5. junSa * Precej zgodaj le v ponedeliek popoldne oddaljeno grmenje naizmaiialo prihod nevihte. Vročina ie bila poletna in ozracSe nasičeno z elektriko, tako da smo s strahom motriii vedno hitreie se bližajoče črne oliake. ki so hiteli semkaj izza Pohorja m zatemneli kmalu vso okolico. Nekako proti 18. so se nato odprle nebeške zatvornice in hipoma se je vlilo kakor iz škafa. Vsola se ie rosta toča. strele so udairiale in švigale sem tčr ti a in nedoteo nato ie presekal neprestano grmenje zategli glas gasilske troimbe naznamaioč požar. In ko je še kod nato bil plat zvona, ie bilo že mnogim znano, da ie udarilo v Prešernovo zidanico. leo vinsfc hram v naselju Ceriu. oddaljenem kakih 20 minut od Poljčan na bregu. Lastnik poličanski župan z. Prešeren sprva kar ni mogel verjeti kaj takeea. a kaj kmalL ie bridko tožil, ko ie že od daleč zagledal svod hram v damenu. Naižalostnejše pri vse! nesreči pa Je to. da ie nezgoga zahtevlaa tudi človeško živ-lienie. V hramu, fc ie imel razen kleti in preše še dve sobi ter kuhinjo, ie bilo Prt svoiem očetu viničariu tudi 37-letna hčerka. mutasta sirota Mima. Bila je v času nesreče sama doma in ker je bilo v hiši tod; mnoao slame »škooov«. pripravljene za vezanje, se ie oceni razširil neverjetno hitro in reva se je zadušila, preden se le mogla rešiti. Zgorela ie daJie krasna preša. mnog^ pohištva in baje tudi nekaj vtaičarjevega denarja. Rešili so le kozo in nekaii malenkosti. Vneto so pri reševanju pomagali tukajšnji gasilci, ki so prihiteli do vznožja s svodim avtobusom. Predvsem se ie izkazal Junaškega gasilec z. Wirth. ki ie odnesel iz obdema plamena omenien^ siroto Mimo. ki pa je navzlic temu kmalu nato izdihnila v hudih bolečinah, vsa opečena. Od hirama. ležečega na najlepši m najvišji točk- goric, je ostalo le golo zidovfle. Le obokana klet in vino v nnei ie ostalo nedotaknjeno. Ker je tik za hramom vinograd. ima eospodar tudi na ožganem trsu mnogo škode. Dve žrtvi enega noža Na dvorišču orožniške postaše v Bielini v Bosni se ie v torek odigTal strahovito krvav dogodek. David Cerkez kmečki sin fz banlaluške-ga sreza ie prišel oced nekaii leti v bielin-sko okolico in dobil službo kot hlapec pri nekem trgovcu v Bačkoviču. Pred dvema mesecema se ie skregal z gospodarjem in zapustil službo. Pred odhodom pa ie zahteval. da mu gospodar vrne denar, katerega ie ob nastopu službe shranil ori niem. Ker gospodar teza iz neznanega vzroka ni hotel, ga ie Cerkez prijavil orožništvu. ki ie v torek pozvalo oba k zaslišaniu. Med tem Pa. ko sta čakala na dvorišču, da ju pozovedo v Pisarno, ie prišlo do prepira. Trgovec se ie tako razburil, da ie potegnil nož in Čerkezu preklal trebuh. Navzlic strašni bolečini ie Cerkez imel še toliko moči. da ie izvlekel nož iz rane in pogodil svoiega nasprotnika naravnost v vrat Prereza! mu ie žilo in trgovec se ie na mestu zgrudil mrtev. Držeč se z obema rokama za trebuh, ie Cerkez pohitel k bližnjemu zdravniku dr. Miličiču. ki ga je obvezal in nat~ naročil voz. da ranjenca prepelje v bolnico. Toda spotoma je Cerkez izkrvavel in izdihnil. Izpred senata trojice »Jaz bom že financarjem pokazal!« Mar'bor. 5. junija 27. februarja t. 1. ie finančni podore-glednik Anton Logar patruljiral službeno med Sv. Lenartom v Slov. goricah in Zg. Ročico. Naletel ie na neznanca z vrečo, ki se mu le videl sumljiv. Bil ie prepričan. da nosi tihotapsko blago in zato ga le ustavil. Mož ie navidezno pokorno položil vrečo na tla: ko pa ie začel Logar vre-čn pregledovati. se ie nenadoma vrgel nanii. ga treščil ob tla in davil tolika časa. da Je bil financair nesposoben za odpor. Poleg tega ie kričal: »Čakaj, financarski hudič! Da nisi tako star in reven, bi te zaklal kakor hudiča. Jaz bom že financarjem pokazal, da bo vsak imel zadosti. Meni ni nič na tem. če enega financarskega hudiča zakoliem.« Ko se Logar rrf mogel več braniti. Je neznanec vzel vreičo in odšel proti Krern-bergu. Finančni podpreglednik Logar ie W1 prepričan, da fe bil neznanec znani tihotapec Ruoert Senakovič. Izkazalo pa se !e. da ie bil Senekovič tisti čas v zaporih okrožnega sodišča v Mariboru. Sum je padel nato na 22-de+nega samskega delavca Josipa Paueria iz Konjišča pri Apačah, ki ie Senekovidu zelo podoben. Aretirali so ga in konfrontirali z Logarjem, ki ie takoj spoznal v neznancu napadalca od 27. februarja. Tudi nadalima preiskava ie pokazala, da ie Pauer res storilec. Danes se ie zagovarjal pred senatom troiice. Deian/ie ie tako kakor med preiskavo tudi danes tajil in trdil, da le tistega dne delal Dri Mariji Probstovi v Lutmercih. Toda vsi dokazi so bili za njegovo krivdo in obsojen je bil zaradi zločinstva zoper državna obiastva in prestopka zoper čast na pet mesecev strogega zapora in 420 Din globe, v primeru neizterljivosti pa na teden dni zapora. Pride! Smeh! 24 karatna nevesta Pilštanjske novice PilštanJ, 1. Junija. Redko ee oglašamo mi iz »pragozda«, ka. kor narod v šali imenuje tukajšnje kraje. Tihi smo, ali moti »e, kdor misli, da spimo. Par novic o napredku teh krajev, zlasti še zgodovinsko slavnega Pilštanja. Z novo cesto Lesično . Sv. Urban, ki je bila otvorjena lansko jesen, se Je tudi nam odprla pot v svet. Dočim si prej potreboval za pot v Celje 5 do 6 ur, se prepelješ danes z avtobusom mestne občine celjske v dveh urah. To je vsekakor lep« pridobitev. Kakor čujemo, nameravajo v najbližji bodočnosti graditi tudi cesto Lesično-Vir-štanj . Golobinjek. Ta cesta bo za ve« okraj neprecenljive gospodarske vrednosti, kajti vsi kraji ob tej progi so bogati na sadju in vinu, česar pa ne morejo vnovčrti zaradi preslabih iprometnih zvez, ali pa se to zgodi le z velikanskim trudom ln visokimi stroški. Nova cesta pa bo tudi velike važnosti za splošni promet, ker bo speljana po ravnini in bo vezala dve glavni progi: Mestinje - 9v. Peter pod Sv. gorami ia Sv. Jurij ob juž. želez. - Podsreda. Lansko pomlad smo ustanovili na PIKU. nju podružnico Sadjarskega in vrtoarakega društva, ki šteje danes 56 članov in se ponaša z lepo drevesnico, ki utegne biti v bodoče okras in ponos nele Pilštanja, ampak vse fare. Ker je podružnični odbor v lanfiki dobri sadni letini opazil, kako nami!« se izrablja nerodnost ljudstva t sadni kupčiji, si je nadel nalogo, ščititi ▼ bodoče svoje članstvo pri iprodaji sadja, kolikor mu bo največ mogoče, in mu pripomoči do čim lepših cen Letos je poslala podružnica na sadjarski tečaj v Maribor tudi enega svojih članov, da se izvežba v v»e*i mv-d j ar skih opravilih in bo članstvu vedno v pouk. Poleg drugega potrebnega sadjarskega orodja poseduje podružnica tudi dve škropilnici za sadno drevje, ki sta članom na razpolago. Lansko jesen )« bflo ustanovljeno tudi prepotrebno gasilno druitvo. Saj j® bil doslej vsak, Id ga je zadela požarna nesreča, izročen na milost in nemilost usode. Kmalu pa bodo farani in tudi sos«Hn» občine zavarovani pred tem besnim elementom, kajti društvo je naročilo motorno brizgalno, ki jo bo mogoče prevažati po Maki peipofl in dovesti vodo na vsak breg. Blagoslovitev motorke se bo vršila dne 6. julija pri podružnici sv. Urha v Lesičnem. V avgustu pa bo društvo priredilo za nakup motorne brizgalne veliko tombolo, na kar vsa sosedna društva in prijatelje gasilstva že sedaj opozarjamo s prošnjo, da nam prepustijo ta dan in se naše slavnoetl udeleže v častnem številu. Žalostno pa je, da obstojajo Se iz časov politične gonje med trgom Pilštanjem in sosedno vasjo Lesičnim nasprotja, ki eo pri nekaterih zagrizencih vkoreninjena tako, da možje pozabljajo pri človekoljubnem pokret u na splošni dobrobit, samo da ustrezajo svojim strastem. So pa v fari tudi častne izjeme, ki gredo preko vsega, žrtvujejo svoj čas in po svojih močeh prispevajo tudi gmotno, samo da bi se prepotrebno gasilsko društvo ohranilo pri življenju. Njim bodi na tem mestu izrečena zahvala. SOKOL Izleti za goste vsesokolskih slavnosti Za dneve po vseeokolskem zletu je zletni odbor organiziral skupno s >Putnikom< niz izletov po naši državi in na morje, ki so namenjeni predvsem inozemskim gostom vsesokolskega zleta, a dostopni tudi našim državljanom. S tem bo dana inozemskim udeležencem vsesokolskega zleta prilika, da si po končanem zletu poceni ogledajo razne kraje naše prostrane domovine. Predvideni so zaenkrat naslednji izleti: 1.) enodnevni izlet iz Beograda v Topo-lo, Oplenac in nazaj z avtomobili; 2.) enodnevni izlet iz Beograda v Aran-gjelovac, Arangjelsko banjo in nazaj; 3.) enodnevni izlet z ladjo iz Beograda v Novi Sad in nazaj; 4.) tridnevni izlet z ladjo iz Beograda v Smederevo, Golubac, Don ji Milanovac, Džerdap in otok Adakale; 5.) izlet do Prahove z ladjo in nato po železnici do Zaječara, Borskega rudnika in Pa račina; 6.) izlet v Južno Srbijo preko VrnjaBke Banje, Skoplja, Prištine, Kosovske Mitro-vice, Mataruške Banje, Kraljeva; 7.) izlet v Južno Srbijo do Skoplja Struge, Ohrida, Bitolja. Prilepa in nazaj; 8.) izlet v Južno Srbijo in na Jadransko morje preko Skoplja, Prištine, Visokih De-čan, Peci, Cetinja, Dubrovnika, Splita, Vr-hovine, Plitvičkih jezer, Zagreba in odtod v Ljubljano, na Bled in do BohinjsJkega ze-zera; 9.) izlet iz Beograda do Sarajeva, Dubrovnika, Splita in Crikvenice; 10) izlet preko Zagreba in Ljubljane na Bledi Popusti po železnicah za vsesokolski zlet Z odlokom ministra saobračala M. s. br. 9331-30 velja za vse udeležence vsesokolskega zleta četrtinska vožnja ln sicer po določilih kakor sledi: za članstvo SKJ za dohod v Beograd od 1. do 29. Junija in povratek od 219. Junija do 8. julija ln samo na osnovi zletne legitimacije. Za šolsko mladino velja znižana vožnja od 4. do 11. junija, za ciaraščaj od 19. do 24. junija, za vse ostale posetnike .pa za dijaške dni, od 4. do 11. Junija; za vojaške dni od 12. do 17. junija; za naraščajske dni od 19. do 24. junija in za glavni zlet od 24. Junija do 3. julija, seveda tudi aa osnovi zletne legitimacije. Za Sokole iz inozemstva Je veljav na znižana vožnja od 1. junija do 21. julija. Za povratek pa Je vozovnica veljavna le tedaj, ako si pridobi posetnik zleta tozadevno potrdilo zletnega odbora, da se Je udeležil zleta dejanski. 2upni zlet sokolske Supe Ljubljana. Bratskim sokolskim društvom mesta Ljub» ljane in okolice naročam, da vsako dru» št v o vse one člane, ki pri društvenih pri« reditvah običajno opravljajo posle redi« teljev, odnosno blagajnikov, pozove, naj vsi vstopijo v župni rediteljski zbor in se v ta namen udeleže sestanka župnih redi« teljev, ki bo v petek dne 6. junija ob 8. zvečer v mali dvorani na Taboru — I. nadstropje. Vhod iz Vrhovčeve ulice, ma» la vrata Na sestanku dobe reditelji navo. dila za župni zlet, dalje vsak svoj reditelj« ski znak in rediteljsko legitimacijo, s ka« tero ima prost vstop k vsem zletnim prire« ditvam. Župni rediteljski zbor vodijo bratje: Žigon, Jeglič, Krapež in Mlakar st., zbor blagajnikov pa br. Slana Zdravo! Dr. Pipenbacher, župni starešina. Zlet sokolske župe Ljubljana se vrši, kakor smo že poročali, v soboto in ne« deljo 7. in 8. t. m. na letnem telovadišču Ljubljanskega Sokola v Tivoliju. V sobo« to bodo tekme moškega in ženskega nara« ščaja ter članic višjega oddelka, v nedeljo zjutraj pa začnejo že ob 6. tekme članic in članov, ki bodo trajale do 10M nakar se bodo vršile skušnje za popoldanski javni nastop. Popoldne se zbere vse članstvo in naraščaj na letnem telovadišču Sokola L na Taboru ob 13. m 45 minut, nakar se bo vršil obhod po mestu in nato javna telo« vadba ob 16., ki bo obsegala nastop dece obojega spola v igrah, proste vaje nara« ščaja m članstva, orodno telovadbo vseh oddelkov, nastop vojaštva 40. m 52. pehot« nega polka ter končno posebno točko, • katero bo nastopila žup a oa vsesokolskem zletu v Beogradu. K javnemu nastopu je vabljeno vse napredno in Sokolstvu na« klonjeno občinstvo ter so cene tako nizke, da se je lahko vsak udeleži. Sedeži so po 10, stojišča pa po 5 Din. V ponedeljek, 9. junija pa se bodo nadaljevale tekme, kakor je bilo društvom že sporočeno v po« sebni okrožnici Izšel Je Sokolski glasnik St 12, ki ima popolnoma zletno K ca. Takoj oa prvi hi na-daljmh straneh kar mrgoli samih raznih zletnfh aotic tn so tema posvečene tudi slike v ttstu. Predvsem bo zanimala vse čfta-tei}e slika ministrskega predsednika generala 2tvkovida v spremstvu min. Uztmoviča iu podstarešlne Paunkoviča na vrhu ene Izmed tribun na zletiščn. Tudi slike, kakor beograjska posadka izvršuje obtežilno poskušajo tribun Je interesantne. Ob tej priliki so bil vsi vojaki poučeni o efljfh hi smotrih vsesokolskega zleta v Beogradu. Oprostitev Sokolov od vizuma za potni Ust Je dovolilo finančno ministrstvo za poljske, Iužiško srbske in ameriške Sokole. Američani se odpeljejo iz Newyorka AL jo- nfja, prideta v Cherbourg K, janfja ter nadaljujejo nato pot ca Beograd. Udeležnikov bo okrog 150. Zletne razglednice In dopisnice Je založil zletni odbor v veliki nakladi in jih bo razposlal na vsa društva, da se s tem okrepi zletni fond. Inozemski novinarji na zletu. Dosedaj Je prejel zletni odbor obvestilo iz oele vrste držav, odkoder bodo prišli za zlet poročevalci največjih novin. Med drugimi so priglašeni novinarji Iz Francije, Anglije, Amerike, Češkoslovaške, Poljske, Švice, Rumu-nije, Nemčije, Avstrije in Italije. Za boljši prenos godbe in povelj bo montirala tvrdka Philips močne zvočnike, ki so v tem oziru .novost za večja telovadišča in se jih dosedaj še ni preizkusilo drugje. Znak velikih priprav sokolstva za zlet so tudi velika množica Javnih nastopov posameznih sokolskih društev in žup ter okrožij. Med drugimi so že nastopile zadmie nedelje župe Novi Sad, Niš v Leskovcu, Kragujevac v Paračinu itd. v Dravski banovini bodo župni zleti 8. t. m. v Ljubljani, 15. v Celju, župa Kranj pa je že imeba svoj nastop 1. junija na Jesenicah. Mariborska župa ima dva delna župna zleta, eden je bil v Rušah drugi pa bo v Murski Soboti. Sokolsko društvo v Beltincih je pri« redilo v svojih društvenih prostorih do* bro uspelo akademijo. Program, ki je bil zelo pester, je bil podan dobro, kljub te« mu, da je oder majhen in neprikladen za telovadne nastope. Presenetili so gledalce najmlajši Sokoliči in Sokoličice, z lepimi vajami in samozavestno podanimi dekla« macijami. Lepo so igrali otroško enode« janko: »O veseli nalogi«. Vaje članov in članic so bile dobro izvajane. Posebno je ugajala »Polka v dvoje«, ki so jo prevadile članice brezhibno. Pevski zbor je zapel pod vodstvom s. Čolnarjeve prav lepo tri narodne pesmi. Vsa prireditev je bila le« pa, posebno so bili zadovoljni starši, ki so videli nastop svojih otrok in so se pre« pričali, da je deca v spretnih rokah vadi« teljic. Ves program, ki je vseboval 13 točk so navadile izvzemši ene točke vse sestre same. Vsa čast jim! Nizozemski glmnastičiH savez združuje skupno 293 društev s skupno okrog 36 tisoč članstva. Telovadcev Je izmed njih 4592, telovadk pa 4336. Važno ie, da so se vrste telovadk zadnja leta zopet zvečale, pa tudi pri naraščaju Je opažati napredovanje. Dosedaj imajo 7645 dečkov ter 9991 deklic. Cela zveza Je razdeljena na 28 okrožij; največje izmed njih Je Haag, kjer Je 17 društev s 3106 članstva. I Pride! Smeh! 24 karatna nevesta I Dopisi §T VID NAD LJUBLJANO. Pred dvema letoma ustanovljena meščanska šola v St Vidu nad Ljubljano je imela veliko srečo, da so imenovali za njenesia ravnatelja g. Rudolfa Pečjaka, dotedanjega strokovnega učitelja na deški in dekliški meščamsks šoli v Tržiču. Novoustanovljena šola se prav lepo razvija in šteje med domačini že veliko štervflo pravih prijateljev. T« izredno naklonjenost si ie šola pridobila še prav Posebno z intenzivnim izven šolskim prosvetnim delom. Letos ie nastopila navdušena mladina z drugoroiencem svoiesra ravnatelja s pravljično igTo »Drvar Izidor in čio-karica Anušlka«. Pisatelj i e zajel svojo snov naravnost iz otroških sanj in ii vdahnil leno obliko ki krepko dejanje. Pečjak ie spisal že pravljično i aro »KTaliična z mrtvim srcem«, k! Jo ie založil tržiški Podmladek Rdečega križa. Mladina meščanske šole. pomešana z obrtnimi vaienci. s svojimi učitelji in Prijatelji Je svodo nelahdu nalogo izvršila ood spretnim režiranjem gdč. Alfonze Lindtnerjeve prav dobro. Režiserka gdč. Lindtnerjeva zasluži vso pohvalo za svoje ogromno delo. k; ga le imela z iKrioo. Prireditev so počastili med drugimi gg. dekan Zaibret šolski nadzornk Štrukelj in Vider, ravnatelja Laiovic iz TTžiča In Fakin z Viča teir več oddaljenih pri/iateLiev mladinskega pisatelja. Šentviški šoli iskreno čestitamo k uspeli prireditvi in ii kličemo: Le z lastnim delom si boste ustvarili boljšo bodočnost Cisti dobiček igre gre za nabavo posode za šolarsko kuhinio. ki se ustanovi na šoli s prihodnjim šolskim letom. BREŽICE. Prosvetni odsek Sokola priredi v petek 6. t m. ob 20. v risalnici tukajšnje meščanske šole predavanje o Luži-Skih Sibih. Predaval h« br. Bučar Ve-koslav Iz Ljubljane ob predvajani n lenih diapozitivov. Zaradi nad vse zanimive snovi Predavanja le ždeti obHne odeIes9>e. KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU. V zlet. ni dobi smo. Pred nami velika sokolska olimpijada in za njo se vrše sirom naše države ter v sami prestolnici Velike pri« prave. Tudi naše sokolsko društvo hoče položiti skromen dar na oltar naše olimpi« jade. Na binkoStni ponedeljek, 9. junija tega leta priredi ob priliki 10 letnice drn« štva svojo javno telovadbo ob 3. uri po« poldne na travniku g. Ostetca v Krifer« cih. Poleg ostalih beograjkih vaj vseh oddelkov, bo nastopila moš. m že a. deca \mm 4 «e a? V mu s posebnimi skupnimi vajami celjske so« kolske župe. Prvič pa nastopi tudi osnov« no»šolska mladina — viš. odd. učenci s svojimi sokolskimi vajami. Glavne skuš« nje bodo od 9. ure zjutraj, ob 11. uri pa se vrši na glavnem trgu ljudski kon« cert godbe. Igra mestna ljutomerska godba. Po nastopu velika javna veselica s plesom. Tudi za dobro pijačo m jedačo vse preskrbljeno. Vabimo tem potom na sodelovanje vsa bratska sokolska društva in enako na čim večji poset ter vse pri« jatelje Sokolstva. Se enkrat: pridite — po« setite nas! Zdravo! _ar. Repertoarji LJUBLJANSKA OPERA, Začetek ob 20 Petek, 6.: Lohengrin. Ljudska pivdutAvi po znižanih cenah. Izven. Sobota, 7.: Gorenjska slavSefc. —. MoBSek, Izven. Izredno znižane cene. Nedelja, 8.: Nikola Šubic Zrinjekl lama. Izredno znižane cene. Ponedeljek, 9.: Hasanasinlea. laven. Izredno znižane cene. MARIBORSKO 6LEDALI9CB. Začetek ob 20. Petek, 6.: Zaprto. Sobota, 7.: Pravljica o rajski ptfcL B. Ku. poni. Zadnjič. Nedelja, 8.: Netopir. Znižane eena. Kuponi. Zadnjič. Ponedeljek, 9.: ob 15. Herman Celjski, Kmečka predstava po najnižjih cenah. Zadnjič. Ob 20. Bobrov kožuh. Kupom. PTUJSKO GLEDALIŠČ®. Začetek ob 20. zvečer Petek, 6.: Koncertni večer ge. Zaarae$3-R#~ vičeve in g. Neraliča. Sreda, 11.: Bobrov kožuh. Goetovanfa mariborskega gledališča. CELJSKO GLEDALISCS. Začetek ob 20. Petek, 13.: Rigoletto. Gostovanje marfbo®. skega gledališča in ge. Tinke Weaai-Polla. >. r«!f VrSSKHHT!.!.. • Izjava Podpisana Franc Goloeramc, stavljenja v Gaberiu pri Celin. oziroma v Konficah, iu Anton Stražnik, gostilničar v Konjicah, obžalujeva vse žalitve, ki sva fSi v zvezd z dopisom v »Jutru« z dne 2. 3. 1930 izmesla zoper gospoda F. Tovornika, arhidijakona v Konjicah, ker so vsi iznešeni očitki brez vsake podlage in popolnoma neutemeljeni. Obžalujeva to tem bolj. ker vsebujejo ti očitki netakten in nedostojen napad ne samo na osebo prizadetega, ampak toda za udegov Položaj in stan. Gospodu F. Tovorniku Pa se zahvaBuJe-va. da fe umaknil predlog na kaznovanje. Anton Stražnik L r. Frane Gologranc L r. 768 ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■a PROMETNEGA URADNIKA IŠČE privatna železnica. — Prednost imajo penzionisti državne železnice. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Št. 756«. 7697 MIKUŠ Mestni trg 15 Tvornica dežnikov, zaloga sprehajalidb --palic-- GUMASTE CEVI spiralne, vsesa vajo če in pritiskajoče z Jekleno žico; navadne s platnenimi vložki; MEHKE CEVI za vodo, vino in vse ostale potrebe izdeluje y vseh dimenzijah, v garantirani prvovrstni kvaliteti PRVA JUG. TVR. GUMA »REKORD« 7506 LESKOVAO CENOVNIK NA ZAHTEVO. Naročajte »Našo dobo"! Srečke drž. razr. loterije za 20. kolo so dospele Naše srečke bo od jutri dalje dobiti ▼ sledečih uradih: V Mariboru, v Celju, sta Jesenicah in v Novem mestu pa v podružnicah „Jutra". V Ljubljani: V oglasnem oddelku »Jutra« v Prešernovi uHci št. 4. — V Ekspozituri »Jutra« v Šiški na Celovški eeetL srečk. L žrebanje se bo TrSflo dne 8. juHja t. L Bodite do tja vsi v posesti naših k. Zunanjim naročnikom bomo pravočasno priložili naročilnice. Zadruina hranilnica, LJubljana, r. z. z o. z^ Sv. Petra cesta ifev. 19. Bomačc Testi Najnovejša številka »Življenja in sveta" Pravkar je izšla štev. 23. (knjiga 7) ilu« strovane tedenske revije »Življenje in svet« z naslednjo vsebino: Naši zvesti služabniki in zagrizeni so« vražniki (s petimi slikami). Infanterist Škodlar (Ivan Podržaj). Politična razmejitev današnje Rusije (s tiiko). Lokomotiva bodočnosti (s tremi slikami). Kdo ne sme piti kave (dr. H. Schlesinger). Najboljši odjemalec. Stoletnica francoskega Alžira (dr. VL Travner — s štirimi slikami). Krotilec kač (H. Hichens — ilustrira Fran Škodlar). »In vendar se vrti!« (s sliko). Lov na pumo (I. F. Milaešk — z lesore« zom slikarja E. Justina). Osamosvojitev indske žene (s sliko). Ahimsa. Nesrečni zakoni (dr. Olga Knopf). Kako ostanemo zdravi in mladi? »Odtisi prstov« na ukradenih diaman* tih (s sliko). Naslovno sliko »Potepuh na pomladni poti« je narisal kipar Nikolaj Pirnat. »Življenje in svet« izhaja tedensko in stane mesečno samo 8 Din. Naroča se pri upravi: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. I * Diplomirala sta včeraj na jurkfični fakulteti ljubljanske univerze gg. Zdravko iKalan jz Stare Loke in Joža Logar iz Kranja. Čestitamo! * Sistemizacija poštnega osebja. Minister za gradbe je odredil pri poštah, telegrafih in telefonih v področju dravskega poštnega ravnateljstva tole število službencev: Apače 3, Beltinci 5, Bled 1 8, Bled 2 2, Bohinjska Bistrica 4, Brezno 2, Brežice 13, Can-kova 3, Celje 69 (2 rezervo), Cerknica 5, Čabar 2, Črna pri Prevaljah 5, Devica Marija v Polju 3, Dobrna 2, Dolenji Logatec 5, Dolnja Lendava 10, Domžale 6, Gorenji Logatec 3, Gornja Radgona 10, Gornji Grad 14, Grobelno 3, Grosuplje 4, Guštanj 3, Hrast-ta:k 4, Javor nik na Gor. 2, Jesemice-Fuzine 4, Jesenice na Gorenjskem 20, Kamnik 8, Kočevje 12, Konjice 7, Kostanjevica cia Kito 3, Kram 19 (z rezervo), Kranjska gora 4, Križevci pri Ljutomeru 4, Križevci v Prekmurju 2, Krško 8, Laško 7, Lesce 4, Litija 6, Ljubljana 1 271 (z rezervo), Ljufb-3-jana 2 112 (z rezewo), Ljubljana 3 8, Ljubljana 4 6, Ljubljana 5 3, Ljubljana 6 8, Ljutomer 10, Lož 2, Marenberg 4, Maribor 1 1.32 (z rezerva), Maribor 2 160 (z rezervo), Maribor 3 3, Medvode 3, Mengeš 2, Meža 4, Mežica 2, Mojstrana 2, Mokronog 4, Moste pri L julbljaui 4, Moškairjci 3, Mozirje 4, Murska Sobota 18, Mirta 3, Novo mesto 21 (z rezervo), Ormož 8, Planina pri Rakeku 2, Podčetrtek 4, Poljčane 5, Pragersko 6, PrevaLje 6, Ptuj 30 (z rezervo), Radeče pri Zidanem mostu 5, Radovljica 7, Rajhenburg 4, Rakek 8, Riti niča na Dolenjskem 6, Rimske toplice 2, Rogaševci 5, RogaSka Slatina 10, Rogatec 6, Ruše 4, Sevnica 5, Slatina Radenci 5, Slovenjgradec 8. Slovenska Bistrica 7, Sodražica 4, Središče ob Dravi 4, Stari trg pri Rakeku 4, Sv. Jurij ob jtrž. žel. 5, Sv. Lenart v Slovenskih goricah 8, Šent II j v Slov. gor. 4, Šerat Vid nad Ljubljano 4, Škofja Loka 13, Šmarje pri Jelšah 5, Šmartno ob Paikfi 4, Šoštanj 6, Trbovlje 1 10, Trbovlje 2 3, Trebnje 4, Tržič 9, Velenje 5, Velike Lašče 4, Vač 4, Vojnik 3, Vransko 3, Vrhnika 7, Zagorje ob Savi 5, Zidani most 18 (z rezervo), Žalec 6, Ziri 7, Žužemberk 3, rezerva za sezono in razne odsotnosti (540 uslužbencev) 42. — Poštnemu uradu v Grahovem pri Cerknici ministrstvo še ni določilo števila uslužbencev. * Za Xiv. mednarodno konferenco dela v Ženevi je določen kot prvi vladni delegat šef delegacije dr. Ufja Širmenkovič, na§ poslanik v Berau. Kot delegat delodajalcev odide dr. Cvetko Gregorič, tajnik cen-itrale industrijskih korporacij iz Beograda, kot ekspert pa je prideljen dr. Adolf Gol i a, tajnik Zveze industrijcev iz Ljubljane. * Prirodoznanstvena sekcija Muzejskega društva za Slovenijo bo imela svoj sestanek v petek 6. t. m. ob 18. v zoološkem institutu ljubljanske univerze. Na sestanku bo poročal dr. Kemik o temperaturnih razmerah v Podpeški jami iu dr. Škerlj o antropoloških preiskavah učencev I. r. vad-nice v Ljubljani. Na dnevnem redu bo tudi razgovor o organizaciji jugoslovenskih prirodoslovcev. Osebnih vabil ni bilo mogoče poslati onim članom, ki še niso javiti svoje opredelitve k prirodoznanstveni sekciji. 1 * Poroka. V Sarajevu sta se poročila člana tamošnjega Slovenskega kluba profesor na sarajevski gimnaziji g. Milan Jaklič iz Maribora mi gdč. Amr.» Resma. •nova iz Ljubljane. — Včeraj se je poročil •na Brezjah g. Bogomir D e u, komisar ipri (sreskem načelsivu v Kranju, z gdč. Marico CrObathovo, hčerko vele trgovca iz Kranja Vremensko poročilo meteorološkega zavoda v Liubliani (Številk« za označbo kraj« pomeotlo*. 1* £** opazovanja, 2. stanje barometra, 3. temperaturo. i. relativno vlago v %, 5. smer in brzino vetra. 6 oblačnost 1—10, 7. padavine r mm. S. vr»ta P»-lavin. "r* v 5. maja 1930. Ljubljana: 7. 769.2, 16, 88, SW2, 10, dež, toča, 15.8. Maribor: 7. 768.7, 14, 75, NW6, 10, dež, 12. Mostar: 7. 763.4, 23, 65, N 4, 9, —, —. Zagreb: 7. 769.2, 16, 90, ENE 6, 10, dež, 3.2. Beograd: 7. 768.6, 14, 75, N 2, 8, dež, 11. Sarajevo: 7. 766.7, 15, 99, mirno, 10, dež, 16. Skoplje: 7. 765.6, 20, 75, S4, 7, dež, 0.6. Kumbor: 7. 762, 21, 65, mirno, 9, —, —. Split: 7. 763.5, 22, 65, NE 10, 9, —, —. Rab: 7, 703.8, 24. 85, SSW2, 10, —, —. Vis: 763.9, 20, 65, SE 4, 9, —, —. Najvišja temperatura danes v Ljubljani 19, najnižja 14.4; v Mariboru 13; v Mosta* ru 20; v Zagrebu 15; v Beogradu 13; v Sa* rajevu 14; v Skoplju 16; v Splitu 22. Solnce vzhaja ob 4.14, zahaja ob 19.42, Juna vzhaja ob 14.45, zahaja ob 1.37. to aigilno odbomico kranjskega Kola. — Čestitamo! ii * -■ * Društvo zobotehnikov za Slovenijo v Ljubljani vabi včlanjene in nevčlanjene zobotehnike Dravske banovine na svoj občni zbor, ki bo 14. t. m. ob pol 8. v Ljubljani v restavraciji »Novi svet«, Prešernova soba. Udeležba obvezna! * Erjavčeva koča na Vršiču se otvori na binkoštno soboto tn bo od tega dne stalno oskrbovana. Planinci, izrabite binkoštne praznike za poset te naše divne planinske postojanke! * Otvoritev planinskih koč. Otvori ene in ■oskrbovane so v Kamniških planinah vse (koče razen Češke koče; dalje so otvorjene fcn oskrbovane: Spodnja koča in Kadlniko. *va koča na Golici, Aljažev dom v Vratih, (Erjavčeva koča na Vršiču, Triglavski dom •na Kredarici, koča pri Triglavskih jezerih, iMaberieva koča pod Črno prstjo in Krekoma koča na Ratitovcu; Staničeva koča je •otvorjena, ni Pa oskrbovana. Vozovnice (kupljene za izletniški vlak, ki odhaja na bin-tpoštno nedeljo ob 5.28 zjutraj, veljajo za povratek v nedeljo ali ponedeljek zvečer z (izletniškim vlakom. * Smrtna kosa. V Zagrebu je umrl 2. t. ■m. g. Josip V o u k, tast g. Josipa Šmuca, •železniškega konzuilenta Zbornice za TOI v (Zagrebu. — V Spodnji Šiški je preminila •ga. Marija Ščurkova, zasebnica. Pogreb pokojnice bo v soboto ob 16. — V ljubljanski bolnici je usmrla gdč. Franja Š e g o v a, kr. poštarica v pokoju. Pogreb pokojnice (se bo vršili izpred mrtvaške veže. Stara pot št. 2 v soboto ob 14. — V LJubljani ie preminila Dora Lavričeva. Truplo blago-•pokome prepeljejo 1z LJubljane na Rakek, kjer bo pogreb y soboto ob pol 18. iz cerkve sv. Urha na domače pokopališče. — Pokojnikom blag spomin, žalujočim naše soža-lie! Ob 4., pol 8. in 9. zvečer Golgota življenja Pretresljiva drama iz vsakdanjega življenja. Znižane eene: 4, 6, 8 in 10 Din. Premiera! KINO IDEAL * Trojčki 50-letne matere. Iz Strumice poročajo, da je 50-letma Marija Kiji videva, žena 60-letnega posestnika iiz vasi Turno-va, povilla trojčke. Ima pa že oženjenega sina in več vnukov. Trojčki in mati so zdravi. ' * Nezgoda prvega direktnega letala od Beograda do Pariza. Prvo letalo, ki je z beograjskega letališča poletelo direktno v Pariz, je moralo zaradi silovite nevihte pristati na letališču v Strasbourgu. Med bliskom in gromom te Ifl dež kakor iz škafa io strasboursko letališče je bilo v par minutah pretvori eno v pravcato jezero. Po potnike je prihiteli avtomobil ter so s pošto vred nadaljevali pot z vlakom v Pariz, letalo pa se je lahko dvignilo šele naslednje jutro. * Strela povzročila požar. Iz Stične nam pišejo: V sredo popoldne ie med nevihto udarila strela v hišo Aloizija Medveda, krojača in sodavičarja pod Studenškim klancem pri Stični. Ker je bila hiša s slamo krita, je bila takoj vsa v plamenih. Vžgal "se je tudi pod, ki je pogorel do tal. Na podu je zgorela slamoreznica in drugo orod-Če. Rešili so le malo pohištva, večij del pohištva, ki je bil pod streho, je nost al žrtev plamenov. Prav tako tudi žito. Živino je pravočasno reSl gospodar sam. Na pomoč so prišli najprej sosedje, zatem pa gasilci iz Stične in Št. Vida, ki so v nekaj minutah stopili v akcijo, a žal v. dotičnem kraju ni vode ter so vodnjak takoj izpraznili. Nato so brizgalno odpeljali na va» Studenec in od tam začeli ponovno gasiti. Zaradi pomanjkanje vode je bilo gašenje sploh zelo otežkoceno. Značilno je, da le hiša pogorela že tretjič. Komaj si ie gospodar nekoliko uredil jn popravil hišo, že ga de zopet doletela nesreča. Vrhu tega je bit Medved zavarovan le za neznatno vsoto. tPogorelec ima ženo in več nepreskrbljenih "otrok, ki nimajo kam pod streho. Usmiljena srca se naprošajo, da priskočijo na pomoč s kakim prostovoljnim darom, ki na) se pošlje na naslov: Lojze Medved, Vjr-Stična. Birmanska darila © v veliki izbiri po znižani ceni L Vilhar, nrar, £jnbliana Sv. Petra cesta 36 * Smrtna obsodba zaradi umora tašče. Pred velikim senatom v Smederevskj Pa-lantoi sta v torek stala Bogdan Radosav-Hevič in Branisfev čosič, oba te A-zanje. Obtožnica ra je dolžila, da sta umorila •svojo 604etao taščo Perso, da bi se polastila njene precejšnje zapuščine. Senat je Bogdana obsodil na smrt. Branisflava pa zaradi pomanjkanja dokazov sokrivde oprostil. * Konec Snvorinove prakse. Ministrstvo za socialno ipolitiko in narodno zdravstvo je preko beograjske policaje zabranilo zna. nemu apostolu giadovanja Alekseju Suvo-rinu vsako nadaljno propagando svojih metod. Rešenje ministrstva pravi, da Suvo-riin tnpi na fiksni .ideji, da bo postal pre-porodiitelj človeštva. Kakor že ime kaže, je Suvorin Rus. Doma ie iz Moskve in star 68 let. Je absoJviran filozof. V Beograd je prišel pred 10 l-etfi, gladovanje kot zdravstveno metodo pa je začel propagirati pred štirimi leti. Ze tekom prvega pol leta je baje knei -bliizu 2 tisoč pacijeirtov, katerih število pa je stalno rastlo. Samo tekom zadnjega poldrugega leta je mož priredil ▼ Beogradu 70 predavanj. Njegova Ž /i sattv praksa je zdaj končno zaključena, a kakor smo poročali, bo apostol gladovanja moral v kratkem zagovarjati svoje metode tudi pred sodiščem. * Izredni občni zbor SPD sklicuje osred-(nji odbor SPD za 20. t. m. ob 20. v Mesti*; dom v Ljubljani. Dnevnj red: volitev predsednika in dopolnitev odbora. * Krvna osveta v Bosni. Na neki gozdni poti v okolici Banjaluke so našli 27-Ietnega Taira Osmana, ustreljenega z dvema stre. loma iz puške. Tair je bil miren in pošten mladenič. Preiskovalno oblastvo, ki doslej še ni izsledilo zločinca, ugotavlja samo, da je nesrečni mladenič padel kot žrtev krvne osvete. * Obledele obleke barva v različnih barvah in pllslra tovarna Jos. Reicbu * Motocikli Harley Davidson so zaradi pomanjkanja prostora na letošnjem velesejmu razstavljeni v lastnih prostorih •generalnega zastopstva na Miklošičevi ce. sti 17. Iz Ljubljane o— Krstna slava pri našem artilerijskem polku se je vršila včeraj 5. t. m. po običajnem sporedu. Po službi božji in rezanju kolača je nagovoril moštvo polkovnik komandant g. Radovan P. Jovanovič. Nato je bila defilaciija polka in potem za-kuska v okrašeni jahalnicj .in sicer za goste, oficirje in moštvo skupno, kar je dalo lepo sliko. Nad častno mizo je visela slika Nj. Vel. kralja. Gamrzijska godba je marljivo svirala in se je parkrat plesalo tudi kolo. Komandant polka domačin ie med splošnim navdušenjem prečita! pozdravno brzojavko Nj. Vel. kralja, nakar ie godba zaigrala himno. V imenu gostov se je zahvalil jn polku nazdravil zastopnik bana banski svetnik g. dr. Leon Stare. Med gosti so bili tudi ljubljanski župan dr. Dinfco Puc, rektor univerze g. prof. dr. Dolenc, zastopnik policije nadsvetnik g. dr. Mle-kuš, Okoliški sreski načelnik g. dr. Andrej-ka s soprogo, zastopnik Sokolskega saveza g. KajzeH, zastopnik sodišča in drugI. Kasneje je došel tudi škof g. dr. Rozman. Omeniti bi še bilo, da je neki narednik prednašal domorodno deklamacijo ob topu, lastno pesniško delo. Drug vojak, oblečen ■in maskiran za srbskega seljaka, je imel izvrstno humoristično predavanje. Veliko pozornost je vzbudil tudi pevski zbor mla-tdih oficirjev, podoficirjev in redovov, ki je (zapel več priljubljenih slovenskih ki srbskih pesmi. Po zakuski je bila na prostranem dvorišču »bitka« s streli iz topov ia ipušk. Tudi mi častitamo iz vsega sr;a do-(mačemu topniškemu polku! n— Že drugI srečni sejtnar. Srečo je Imel na Ljubljanskem veieseiumu Josip Šle-teak, irodom Čeh, kuharski vajenec v restavraciji »■Zvezda« v Ljubljani, ki je včeraj kupil vstopnico samo za 10 Din, s katero je zadel zavarovalno polico banke 31avije in je zavarovan za 1 leto za 25.000 Din tea primer smrti ta za 50.000 Din za primer popolne invalidnosti. NJfci pare mu ni bilo treba plačati za to polico. Še dva gosta velesejma čaka slična sreča, katerih poslednjemu bo izplačala banka Slavija živ- PEGE odprav hitro tn brez sledu „CREME ORIZOL" Dobiva se v lekarnah, drogerijah in parfumerijah. Depot: Cosmoehemia, Zagreb, Smičiklasova 23. Telefon 49—99. in potrebJEn« najceneje r drogerijah KUG, UUBUMA in KMC CVTolfram), MARIBOR CENIK GRATIS! Irafetajemo ™ amaterska Ma. Uporabljajte samo originalni Zacberlin" nenadkriljiv mrčesni prašek 113 M- čv: V A Ob vročih dneh osvežuje ln krepi telo. Ijensko polico za 10.000 Din čez dvajset let; ako pa imetnik te police prej umrje, se izplača dedičem takoj cela vsota. Katera bosta ta dva srečnika, pokaže bin-•kostma nedelja. Pridite torej vsi po srečo na binkoštno nedeljo na velesejeml u— Razstava narodne ornamentike. V dvorani Kazine je nameščena te dnj izredno zanimiva razstava jugoslovenske narodne ornamentike, zlasti vaz, krožnikov in še na stotine drugih predmetov. Vsa ta dela so izvršili akademski umetniki. Te vrste razstave še ni bilo v Ljubl jani. Obiščite jo I Vstopnina 5 Din; za dijake 3 Din. u— »Sestra Marija«. Lepi film, kj v pretresljivih prizorih predstavlja tragično ljubezen lepe opatice, se bo predvajal danes in jutri ob 4., pol 8. in 9. zvečer v ljudskem kinu »Ljubljanskem dvoru*. Cene pn vseh predstavah najnižje: od 2 Din dalje. H krasnemu sporedu vabimo vse občinstvo. u— Iz gledališča. Drevi se ponovi Wag-nerieva opera »■Lohengrin« pod vodstvom ravnatelja Poliča. Nastopijo med drugimi Marčec, VVilfan-Kunčeva, Thienryjeva, Primožič in Betetto. Izven abonmaja. Znižane cene. V soboto bo prva predstava tedna domačih opernih del. Uprizorita se Foer-sterjev »Gorenjski slavček« in Ipavčev »Možiček«. Izven abonmaja. Izredno znižane cene. u— Redni letni občni zbor pevskega zbora Glasbene Matice ljubljanske bo 16. t. m. ob 6. zvečer v dvorani Glasbene Matice v Vegovi ulici z običajnim dnevnim redom. u— Mestni kopališči na Ljubljanici in ▼ Mednem se otvorita v soboto 7. t m. Cene običajne. ' u— Sokol II ▼ Ljubljani prtredi danes 'ob 20. v telovadnici na realki akademijo dece in naraščaja obojega spola s pestrim sporedom. Vabimo članstvo, starše 5n vse prijatelje sokolstva, da akademijo posetijo in s tem izkažejo mladini svojo •naklonjenost in priznanje. Vstopnine ni. u— Pevski zbor Glasbene Matice. Danes v petek vaie ne bo. Prihodnja vaja v torek 10. L m. ob 20. u— Okradena v tramvaja. Zasebnfca Frančiška Glavičeva je prijavila, da j? je predvčerajšnjim okrog 8., ko je stopila na Krekovem trgu v tramvajski voz, ukradel neznan tat iz žepa predpasnika rjavo usnja-to listnico s 140 Din in raznimi beležkami. Glavičeva je tatvino kmalu opazila, vendar storilca ni mogla izslediti. Tatvino je izvršil po njem sodbi okrog 40-1 eten moSki, oblečen v rjavo obleko, ki je pri vstopu v voz umetno povzročil gnečo m tipal po tujih žepih. Za čas velesejma se je priteplo v Ljubljano več izredno spretnih žeparjev, zato opozarjamo občinstvo, da pazi na dolgoprstnike. čfe čvljša in cenejša je PALMA zdravilna grenka u-o-da. DOBIVA SE POVSOD/ Tatvine koles. Tatovi koles zope* pridno poslujejo. Predvčerajšnjim okrog 8.30 se je nekdo polasti® celo kolesa orožnika Ivana Čebularja iz Zagor ja. Čebul ar ■je pustil kolo v veži hiše zavarovalnice j»Anker« na Kralja Petra trgu in ga Je neznani t art odpeljal, ne da bi ga kdo opazil. Čebularjevo kolo je vredno 700 Din in ie črno pleskano. — Dalje je bilo ukradeno kolo Josipu Avsecu iz Senožeti, in sicer izpred poslopja Delavske zbornice na Miklošičevi cesti. — Tretje kolo je ukradel neznan tat izpred Poštne hranilnice na Škodo Franca Starina. Starinovo kolo je črno pleskano rn ie vredno 1200 Din. t!— Gramofon so mu skrili. Trgovski potnik Jositp V. je prišel predvčerajšnjim popoldne v neko gostilno na Cankarjevem nabrežju, kjer se je pomudil do večera. V. je iniei s seboj tri gramofone, ki jih je spravil v gostilniški veži. V teku večera je postalo ▼ gostilni precej žiivahno, zato se V. ni nič kaj brigal za svoje gramofone. Dvignil se je šele okrog 23., odšel v vežo in ugotovil, da je eden izmed gramofonov zmanjkal. Razburjeni V. je takoj odhitel po stražnika, ki je na njegovo prijavo aretiral kot storilca enega izmed preceij veselih gostov. Slednjič pa se je izkazalo, da aretiranec ni pravi, kajti našli so tudi gramofon, ki ga je skril nekdo med kamenje ob Ljubljanici nasproti omenjene gostilne. u— Vlom v skladišče. V skladišče veletrgovine Grego ne & Co. v Vošnjakovi ulici je ba izvršen v četrtek ponoči vlom. Storilec Je ponoči preplezal ograao ob Blei-wešsovi cesti, nakar je prekopal tenki zid m se splajil skozi nastalo odprtino v skladišče. Odnesel je okrog 75 Skatel sardin, neikaj drugih malenkosrti ter prazno aktovko, v skupni vrednosti 600 Din. Kdo bi W1 drzni storilec, policaja doslej še ni mogla ugotovili - n— Črna torbica s telovadnimi čeveljčki in flanelasto krpo je bila najdena te dnL Kdor io je tegnbft, jo dobi v nredw- Stvu »Jutra<. t n— Opozarjamo za birmo na fotografski »atelje Stant v Kol-udvor&kj ulici 18, k; dela precizno io poceni. Iz Celja ' e— Tujsko-prometno gibanje v Celja. Celjska tujsko-prometna statistika izkazuje V letošnjem maju skupno 1651 tujcev. Po •narodnosti je bilo: 1363 Jugoslovenov, 223 Avstrijcev, 23 Italijanov, 15 Nemcev, 12 ČehosJovakov, 10 Madžarov, 3 Bolgari in Po 1 Poljak in Holandec. Po poklicu pa je bilo: 591 trgovskih potnikov, 405 delavcev, 101 obrtnik, 43 uradnikov. 12 odvetnikov. 9 dijakov, 8 jndustriicev. 7 zdravnikov, dočim je bilo 475 oseb brez poklica. e— Zadnje operno gostovanje v Cefjn. V petek 13. t. m. ob 20. nameravajo gostovati Mariborčani v celjskem mestnem gledališču izven abonmaja z opero »Riigo-•letto«. Mariborski ansambel bi nastopil s •tremi gosti, in sicer z go. Tinko WeseV-iPollbvo iz Gradca, z go. Vido Zamenič-Ko. •vičevo in g. Franiom Neraftčem iz Maribora. Celjsko gledališko občinstvo naj si •nabavi vstopnice najpozneje do prihodnje srede opoldne, ker bi se sicer v prime« slabega odziva uprizoritev morala opusted. 0 čemer pa mora biti pravočasno obveščena ga. Wesel-PoIlova v Gradcu. Pričakovati je, da Celjani ne bodo izpustili te redke prilike. ' e— Žigosanje debelinskih mer. Celjsko mestno načeftništvo razglatša: Na podlagi Odloka kraljeve banske uprave v Ljubljani Se pozivajo va lastniki debelinskih mer, tia predložijo v času od 1. do 15. t m. od B. do 12. dopoldne vse pred letom 1938. žigosane debelinske mere pristojni kontroM •mer in dragocenih kovin v Ce®}: i v uradnf preizkus in žigosanje. e— Smrtna kosa. V celjski javnt bobnet sta umrli 28-letna Frančiška Leskovškova, delavčeva žena iz Spodnje Hudrnje, in 46-ietna Frančiška Vovkova, žena upokojenega preglednika finančne kontrole iz Dobrf-še vasi. občina Pefrrovče. Blag jima spomin! e— Izstop Iz našega državljanstva. Za Izbris iz državljanstva kraljevine Jugoslavije je zaprosil 44-letni Josip Tonko, noje« V Malih Braslovčah, pristojen v občin« Braslovče, bivajoč stalno v Nemčiji, ker želi sprejet; državljanstvo nemške republike. e— Pobegel vajenec. Policaji je prijavil pekovski mojster Josip Kiibisch, da mu je 2. t. m. zjutraj neznano kam pobegnil njegov vajenec, 16-letni Anton Muzek, rodom iz Teržca, občina Jurovec v ptuaskern 'okraju. Mojster meni, da se je fant vraK domov, ker ga je v zadnjem času močno morilo domotožje. e— Posledice nočnega veselja. Naše po-Točilo, objavljeno v štev. 116 od 21. maja t. !., da je v noči od sobote na nedefio razgrajajoče 33-letno M. I. iz Celja v mestnem parku snel stražnik, popravljamo jn izjavljamo, da navedene gospodične tk snel ali aretiral stražtik, ker ni ime! z* to nikakega povoda. 1 e— K poročila o roparskem napada na £ospo Zamparuttiievo, kS je bi! poskušea V noči od 22. na 23. maia v Aškerčev} Idici, naknadno sporočamo, da je bfl od 'obeh aretiranih osumljencev F. P. in J. B. V policijski preiskavi spoznan J. B. za nedolžnega jn je bil taketj izpuščen, dočim je bil njegov tovariš izročen sodišču. Iz Maribora a— Slava 32. artilerijskega polka. Včeraj je proslavil tukajšnji artilerijski polk svojo slavo v spomin zmagovitega prodora njegovih baterij pred desetimi leti ra Gospo-svetsko polje. V vojašnici vojvode Pučnika se je ob pol 11. zbralo lepo število občinstva, ki je prisostvovalo cerkvenim obredom, ki sta jih opravila katoliški duhovnik g. Zavadlov in pa pravoslavni prota g. Trbojevič. Med drugimi so svečanosti prisostvovali tudi pomožni škof g. dr. Toma-žič, sreska načelnika gg. dr. Ipavac in Ha-cin, podžupan g. dr. Lipodd, policijski svetnik g. Pestevšek, zastopnik Društva rezervnih oficirjev g. Perhavec m mnogo drugih odličnih oseb. Domačin polkovnik g. Milan Radovaoi. je v slavnostnem govoru orisal pomen letošnje proslave polka. Po zakuski so se zahvalili domačinu polkovniku škof g. dr. Toma žic, sreski načelnik g. Hacm ifi podžupan g. dr. Lipoki, poudarjajoč velike zasluge 32. polka za pri-kfjučenfe Maribora k Jugoslaviji Popoldne je vladalo v prostorih vojašnice prijetno vojnišiko razpoloženje. Zabave se je udeležilo tudi mnogo drugega občinstva. a— Someščani! Na binkoštno nedeljo 8. t. m. obiščejo naš Maribor odlični švicarski in grški gostje. Z vlakom ob 6.53 prispe v Maribor skupina 40 grških izletnikov. večinoma industrijcev in trgovcev, k» ostanejo v Mariboru do odhoda brzovla-ka ob 14.28, s katerim se odpeljejo v Rogaško Slatino. Ob 14.17 pa pride v Maribor s posebnim vlakom največje švicarsko pevsko društvo »Harmonie«, okoli 400 pevcev po številu,, ki ostanejo do poj 18. r Mariboru. Ob ugodnem vremena zapoje jo pevci okot 16. pred magistratom mestu in prebivalstvu na čast nekaj svojih pesms. Podžupan g. dr. Lipoid vRudno vabi vs« di m ta dan m bst drstfn ros»om razobesijo zastave in da se odele-te t kofckor mogoče velikem Jtevita ci|-bovega sprejema. ' ir- Btokoš« t etedafišča. Na btnlko$$oo ■edefjo se uprizori po daljšem presledku Stranssova klasična opereta "Netopir« zadnrč v sezoni in po zarianih cenah. Na binkoštai ponedeljek: se uprizori znamenita domača drama kz preteklosti celjskih grofov »Herman Celjski« kot kmečka predstava po nakrižjšh cenah z začetkom ob 15 Zvečer ob 20. pa se vrši prva reprtea ta-frneSce komedije slavnega nemškega dramatika G. Hauptmanina »Bobrov kožuh«. a— Nove pristojbine v mariborski mestni klavnici. Banska urprava je odobrili a mariborski mestni občini, da sme pobirati v mestni klavnici nastopne nove pristojbine-ktavnmo za govedo po 75 Din, za teleta po 18, za ovce, koze, jasnie-ta im kozličke po 9 Din, za svinje do 50 kg in oddoije-ne prasce po 20 Din, za svinje nad 50 kg po 30, za koe m žrebeta po 60 Din. Ogledamo je plačati za zaklano uvažano govedo, teleta, svinje itd. toliko, kolikor z-na-5a tozadevna klavni na. Enake pristojbine je plačati za uvoz polovico živali. Za uvoe mesa v kosih pa se plača za kg govedine 05, t«1 etiki e 18 itn svinjine .30 par. Ostale •pristojbine so nespremenjene. Nove pristojbine veljajo od 1. t. m. naprej. I a— Mladeniče za pograrrično službo od E2. do 25. leta, ki so že odslužiti kadrski rok, spre-jema komanda po gr a nične trupe V Skpplju. Mladeniči h Maribora in oko-fšce, ki bi se za to zanimali, dobe podrobne fciifonmacžje o sprejemnih pogojih v mest-toeitn vojaškem uradu na Slomškovem trgu II ▼ uradnih trrah._ NOVI DAMSK1 FRIZERSKI SALON )e otvorfl gosp. Drago Jnratlč na Glavnem trgu 1, pod Veliko kavarno. 8634 l a_ Smrtna kosa. V sredo zvečer je temrta v visoki starosti 80 let gospa Marje. ta Jaklič roj. Černe, mati carinskega posrednika g. Josipa Černeta. Pogreb se bo »vršil danes ob 17. url na pokopališče v Studencih. i— Odprava vstopnine za pohorske ko- Ce. Mariborska, roška fln konjiška podružnica SPD so sporazumno sklenile, da se bd pravi pobiranje vstopnine za člane m nečlane v Mariborski in R irski koči, Hle-bovem domu na Smolniku, Koči na Klopnem vrhu in zavetišču ipm Sv. Pankiracu. Pobirala pa se bo vstopnina m rešita' prispevek še nadalje v Koči na Pesku. Obenem je za vse koče določena enotna pre-toočnma m sicer: za eno postelj v sobafe I. kategorije za Slame 15, za nečlane 25 Dia; v sobah H. kat. za člane 10, za ne-Saape 20 Din: na skupnem ležišču z odejo fca Slane 5, za nečlane 10 Dn. i a— i7 pol cijske kronike. V sredo popoldne se je z glasil na policijskem komasa-Hjattt Mirko Budč iz Ljubljane, ki je bi! pred leti do jesem 1031 izgnani te Maribora. (Zanimal se Je. če je njegov tegon že potekel m t nebi!, da je bil seda? dve leti v Francriji in Švici in da je prišel pravkar te Bssla. Na policiji pa so med nij&govhn go-st--. «ub priredi ob binkoštih dvednevni izlet v Avstrijo. Njegovi čla« ni si bodo ogledali več znamenitih krajev, med njimi Celovec, Gospo Sveto, Vrbsko jezero. Avstrijski motociklisti pripravljajo novomeškim tovariš lep sprejem. Iz Trbovelj t— Odlikovanje. V petek dopoldne je iz« ročil g. Pavlič, svetnik pri poštni direkciji ▼ Ljubljani tukajšnji poštni upravnici go« spej Mariji Tori zlato kolajno za zasluge. Odlikovanki, ki to odlikovanje ▼ polni meri zasluži, najiskreneje čestitamo. t— Krajevni odbor R. K. je sklenil, da pošlje leto« na enomesečno zdravljenje ob morju 6 najsiromašnejših bolehnih otrok, in sicer 4 iz Trbovelj in 2 iz Hrastnika. Tozadevne prošnje je predložiti »Krajev« nemu odboru Rdečega križa r Trbovljah do 20. junija t. 1. t— Poučni izlet priredita kmetijska h» gospodinjska nadaljevalna šola v Trbov« ijah 12. in 13. t. m. na kr. srednjo polje« privredno školo v Križevcih in Zagrebu. t— Rezervne oficirje, ki so pozvani, da se zglasijo 14. t. m. pri naborni komisiji glede pregleda uniforme, obveščamo, da se pregled uniform ne bo vršil 14. t. m., pač pa 13. t. m., to je v petek ob istem času in na istem kraju. Zveza rez. oficirjev, sek« cija Trbovlje. t— Tržne razmere. Ob plačilnih dneh je naš trg kljub slabemu zaslužku konzumen« tov, ki so ▼ glavnem rudarji, dobro zalo« žen. Razen Savinjčanov s celimi vozovi krompirja (mernik po 20 do 22.50 Din) je r izobilju južnega sočivja, kateremu je ce« na tudi pri nas že padla na polovico. Ta« ko stanejo črešnje 12 do 16 Din kg, ko« lerabce 1 Din komad, ohrovt 8 Din kg, ku« mare 10 Din kg, grah 6 do 7 Din kg in no« vi krompir 4.50 do 5 Din kg. Slanina do« mačih prašičev je po 23 Din. hrvatskih pa po 24 do 25 Din: jajca po 1 Din komad, pa tudi 11 komadov za 10 Din. Obisk na trgu je dober, pa tudi kupčija gre dobro. Življenje in promet na našem trgu se lepo razvijata, le marsikaj bo treba še ukre« niti, da se res ves živilski trg osredotoči na tržnem prostoru. t— Prah. Že večkrat smo na tem mestu izrazili željo vsega prebivalstva, naj se vendar nekaj ukrene proti neznosni prašni nadlogi, ki ogroža zdravje prebivalstva. Razumemo vse težave, ki jih ima občinska uprava v tem pogledu zaradi nezadostne količine vode v občinskem vodovodu, ven« dar se bo moral najti kak način, da se tej nadlogi odpomore. Mogoče bi se našla re« šitev s pomočjo gasilskih društev. Imamo 2 gasilski dru Stri, ki sta izborno ia naj. modernejše opremljeni. Ako bi se ceste vsaj enkrat na dan temeljito oblile, bi to zadostovalo. Moštvo gasilcev, ki bi sode« lovalo, bi se lahko skrčilo na minimum, da bi ne bilo prevelikih stroškov. Da'te, ukre« nite nekaj! Iz Laškega 1— Pozor, Celjani! Ne spuščajte v Sa« vinjo nesnage, ki se oprijemlje kopalcev v Laškem, da jo morajo strgati s kože Bodite obzirni! 1— Poskus samomora. V ponedeljek zve« čer je izpil v samomorilnem namenu 24« letni, brezposelni ključavničarski pomoč« nik Karel Bezgovšek, doma v Laškem, več« jo količino lizola. Nezavestnega so od* peljali v celjsko bolnico, kjer je na potu okrevanja. Bezgovšek je imel do pred 2 mesecema kot ključavničar dobro službo v Gradcu, odkoder pa so ga kot inozemca odgnali. Nato je zaprosil za sprejem pri naši mornarici. Ko mu je bila prošnja od« bita, je v obupu iskal smrt. 1— Huda telesna poškodba. Pod tem na« slovom smo poročali o pretepu v Marija« gradcu. Kakor poročajo, je hudo ranjeni Karel Gaberšek v bolnici v Celju podlegel poškodbam. 1— Preprečen požar. V nedeljo zvečer so v gostilni Bart sedeči gostje zapazili dvi« gati se gost dim z dvorišča sosednje hiše in trgovine g. Herlaha. Hiteli so tja in našli v drvarnici na kup složene treske in drva, ki so tlela. Očividno je bil ogenj podtaknjen. Požar so pravočasno pogasili. Iz Šoštanja št— Nove občinske davščine. Z rešenjem banske uprave je bilo dovoljeno mestni občini šoštanjski pobirati v letu 1930. v svrho kritja občinskih potrebščin nasled« nje davščine: 1. 142 odst. občinske dokla« de k vsem direktnim davkom, 2. občinske trošarine od 1. januarja dalje, m sicer: na 1 liter vina 1 Din, na 1 liter mošta 25 par, na liter piva 25 par, od hektolitrske stop« ie alkohola, špirita, žganja, ruma, konja« ka in likerja 10 Din, 3. občinsko takso 25 dinarjev od psa. Proti novim davščinam je že protestirala Gostilničarska zadruga, po« sebno zaradi določbe, da velja trošarina že od novega leta dalje. št— Telovadna akademija Sokolskega društva v Šoštanju v nedeljo 1. t. m. je prav dobro uspela. Vzlic lepemu vremenu je bila dvorana Sokolskega doma precej polna. Deklamacije so bile dobro podane. Izmed telovadnih točk je pa najbolj uga« jala Prednjačka sedmorica članov in žup« ne proste vaje dece. V vsakem pogledu zadovoljivo prireditev je zaključil s po« membnim nagovorom starosta brat Rejec. št— Člani Sokola, ki so se prijavili za vesokolski zlet v Beogradu, se obveščajo, da_ dvignejo zletne znake pri br. Nateku. št— Požar. V torek zjutraj je zgorela v Skalah stanovanjska hiša po domače pri Jevšniku. Kako je ogenj nastal, je nežna« no, govori se, da zaradi vnetja saj v dim« niku. Na pomoč prihiteli gasilci iz Druž« mirja m Velenja niso mogli dosti opraviti, ker je primanjkovalo vode. Po požaru je hudo prizadet lastnik hiše, prejšnji cer« kovnik pri Sv. Križu, ki je hišo nedavno kupiL št— Ukraden vol. V no« od 29. na 30. maja je bil iz zaprtega hleva posestnikn Kotniku, p. d. Grešovniku v Podgorju ukraden tri leta star vol, vreden okoli 4000 Din. Dva dni nato je prignal neki moški v Zavodnjo k posestniku Navšaku vola, ter ga ponujal v nakup. Ker pa ni mogel po« kazati živinskega potnega lista do kupčije ni prišlo, pač pa je prodajalec vola pustil pri Navšaku in se napotil v svojo občino po potni list. Preko nekega šoštanjskega mesarja je za shranjenega vola izvedela žandarmerija in ga vzela v svoje varstvo. Ko se je prodajalec vrnil s prisleparjenim potnim listom ga je prijela roka pravice. Pri zaslišanju je trdil, da je Završnik Lud« vik iz Št. Ilja pri Mislinju. Zadevo preiz« uje sedaj sodišče. Iz Ptuja J— Nabor za mesto Ptuj ne bo 28., tem« več 30. t. m. v prostorih in ob uri, kakor je v prvotnem pozivu navedeno. j— Pred prihodom rumunskih avtomobi« listov. V petek 13. t. m. zjutraj bo na svo« jem izletu pasiral mesto Rumunski avto« mobilski klub. Izleta se udeležujejo visoke romunske osebnosti. V interesu dobirh vtisov, ki jih naj izletniki poneso iz naše države, poziva mestni načelnik prebival« stvo, da razobesi ta dan zastave in da gre izletnikom v primeru potrebe z vso vljud« nostjo na roka Iz Slov, Bistrice »b— Nova spominska knjiga na Tin ju. Podružnica SPD je izročila gostilničarki Pristovnikovi na Tinju novo spominsko knjigo, v katero naj se izletniki brez izje« me vpisujejo. Markacije potov na Veliki vrh. Sv. Martin, Sv. Areh in preko Vele. nika na Polskavo so deloma že obnovlje« ne, tako da so vsakomur, zlasti pa tujccm, omogočeni izleti na vse strani po najkraj« ših in najlepših potih. sb— Olepševalno dru Str« v Makolah je v nedeljo 1. t. m. priredilo veselico na zgodovinskem gradu Štatenbergu, ki je po zaslugi gg. nadzornika Černeja, ravnatelja Horvata iz Zagreba in grajskega upravnika inž. Haokla izvrstno uspela, številni oo-stje, ki so dospeli iz vse Dravinjske doline, zlasti pa iz P^ljčan in Slov. Bistrice, so ei z zadovoljstvom ogledali prekrasne grajske^ prostore, lri so brez dvoma iamed najlepših baročnih umetnin v Sloveniji. Iz Gornjega grada gg— Ekskarentna šola v šokatu je zdaj izpremenjena v ambulantno šolo, kf. pa še ni otvorjena; to se bo zgodilo najbrž šele prihodnje leto, čeprav je bil učitelj že imenovan. gg— Dražba gramoza za gornjegrajski srez se je vršila v soboto 31. maia ob veliki udeležbi. Nekaj izdražb za posamezne oddelke, kjer ni bilo treh ponudnikov, najbrž ne bo potrjenih. Sploh ima cestni odbor silno težavno stališče, ker mora biti vsaka malenkost (ne samo proračuni, nakazila za izvršitev poedinih objektov Itd.) odobrena prt banski upravi v Ljubljani. Tudi denar se zelo kasno nakazuje. gg— Lov na divje peteline je že končan. Nekaj naših lovcev je postreglo le po ene« ga petelina, ker jih ne marajo po več. saj to ni lovsko. Morda bo res treba še zako« na za zaščito divjih petelinov. Iz Gor« Radgone gr— Licitacija za nabavo in vožnjo gra« moza. Okrajni cestni odbor je razpisal javno ustno licitacijo za nabavo gramoza za ieto 1930.«31., in sicer za vse banovin« ske ceste I. II. reda ter za bivše okrajne, sedaj občinske ceste I. reda po naslednjem dnevnem redu: na binkoštni ponedeljek, dne 9. junija t. 1. ob 9. v Gornji Radgoni v prostorih restavracije Karbaš za vse ceste Murskega polja ter drugi dan ob 9. pri Sv. Jurju ob Ščavnici, v prostorih go« stilne pri Posojilnici za vse banovinske ceste ščavniške doline. Reflektanti se mo« rajo pred začetkom dražbe izkazati s po« trdilom od strani svoje občine, da pose« dujejo neobremenjeno posestvo ali pa v nasprotnem primeru položiti vadij v iz« nosu 10 odst. od proračunske vsote. gr— Sprememba posesti. G. Stanko Se« menič, trgovec z živino in mesar v Gor« nji Radgoni, je kupil od avstrijskih držav« Ijanov Plahtarič stavbno parcelo s sked« njem na Spodnjem grisu ter namerava tamkaj preurediti potrebne prostore za svojo obrt in eventuelno tudi stanovanje. S tem je zopet prešla v last našega držav« Ijana posest inozemcev, ki imajo v na« šem okolišu še precej posestev. gr— Utopljenec v Muri. Zaradi hudih neviht, ki so v zadnjem času razsajale na Gornjem Štajerskem in Avstrijskem, je Mura precej narasla. Valovi so minulo ne« deljo okrog pol 16. nesli s seboj mrtvo truplo, ki ga zaradi hitrega toka v tem de« lu reke ni bilo mogoče spraviti na suho. Kolikor se je doslej dalo ugotoviti, gre a utopljenca iz Avstrije. Oblečen je imel lahek športni suknjič, na glavi pa je bil plešast Iz Murske Sobote mr— Sokolska akademija. Na veder pred slavnostnim dnem, ko je Sokol ofici« elno otvoril svoj novi dom, se je vršila istotam intimna akademija, ki naj bi pri« jateljem pokazala nekaj sadov enoletnega dela. Ker živi ves sokolski svet v mrzlic« nih pripravah za vsesokolski zlet v Beo« gradu, seveda ni moči misliti na intenziv« no delo izven onih mej, ki jih imperativno določa program za Beograd. Vseeno pa so soboški Sokoji podali nov dokaz svoje vztrajnosti in pa svojih naravnih in pri« dobljenih talentov. Zadivile so naa med telovadnimi točkami predvsem dve. Na« stop Ptujčanov v Murnikovem turškem maršu in nastop petih mariborskih uči« teljišnikov, še lani gojencev soboške gim« nazije, s prostimi vajami (Mačus«Matje» jevec), ki so jih po frenetičnem aplavzu morali ponoviti. Glasbeni del sporeda nas je dodobra uveril, da bomo imeli v enem letu orkester, ki bo kos prav vsaki zahte« vi. Kar je napravil vodja g. Nadai v enem samem mesecu, je tako presenetilo muzi« kalno zelo kultivirano publiko Sobote, da je glasno dajala duška radosti Prvi dve točki sta bili sicer izvajani pred prazno »rano, ker je publika računala z običaj« no netočnostjo in je seveda šele proti 21. uri napolnila dvorano, toda prvi korak je storjen, parkrat bodo zamere in neprili« ke, po dveh ali treh prireditvah pa boste imeli ravno tako disciplinirano občinstvo kakor ga imajo v Ljubljani. mr— Literarni večer, ki so ga priredili slušatelji«fiIozofi ljubljanske univerze ob priliki svoje ekskurzije po Prekmurju, je zelo dobro uspeL Bil je to prvi tak poiz« kus, a mala dvorana Sokolskega doma je bila popolnoma zasedena, predvsem se je natrpalo vanjo dijaštvo, kateremu je pri« reditev bila dobrodošla, ker ono najbolj pogreša stikov s sodobno kulturo Sloven« cev. Uvodno, dobro premišljeno in tehtno besedo je govoril g. Anton Ocvirk. Nad vse posrečene so bile recitacije iz Cankar« ja (g. Fran Petre) in Kosovela (g. I. Seško). Trajno bo ostal navzočim v spominu mla« di nadarjeni avtor Ludvik MrzeLFrigid. Čital je zadnjo svojo stvar, objavljeno v »Ljubljanskem Zvonu«, tako da smo mu nastežaj odprli duri naših najskrivnejših kamric srca. Ce se nam bodo fantje od« dolževali s takimi prireditvami, nam bo« do vsikdar nad vse dobrodošli gosti. Telefonski promet ■ Trstom In Re» ko. Po odloku ministrstva za gradbe je od 5. t. m. naprej preko Ljubljane in Trsta otvorjen telefonski promet med centralo Murska Sobota in centralami Reka, Trst, Bolzano in Milano. Pristojbina za navad« no govorilno enoto v relacijah Murska So« bota—Reka in Murska Sobota—Trst je 24 Din 45 par, v relacijah Murska Sobota— Bolzano in Murska Sobota—Milano pa 39 dinarjev 60 par. ms— Odhod dijakov v Beograd. Pod vodstvom obeh nastavnikov za telovadbo se je odpeljala v četrtek zjutraj skupina dvajsetih telovadcev«dijakov na beograj« ski zlet. Vrnejo se v sredo po binkoštnih praznikih. ms— Smola izletnikov. Vlak, ki je v ne« deljo pripeljal izletnike na župni zlet v Mursko Soboto, je izgubil na progi tri va« oa t oo o> CO NJ srCno ljubljena mati, Potrti globoke žalosti naznanjamo, da Je stara mati, sestra, teta in tašča, gospa MARIJA ŠČURK naetmlea dne 5. t. m. po kratld, mučni bolezni, previdena s tolažOl sv. vere, mirno v Gospodu zaspala. Pogreb nepozabne pokojni« bo t soboto, dne 7. junija 1930, ob 4. url popoldne od doma žalosti, Lepodvorska ulica št. 35 (Sp. šiška), na pokopališče k Sv. Križu. 8632 LJubljana, dne S. junija 1980. IVAN, ALOJZ, FRANJO, sinovi — NEŽKA, F ANI, IVANA, hčerke, in vse ostalo sorodstvo. , .. V • „■• -V, • ".•»•*' ' A-f .v;, --isr. Občin« Ljublj°M» ■s*UU (lUgretHU MTOd 4« Potrti globoke žalosti naznanjamo, da Je naSa srCno ljubljena DORA LAVRIč dne 5. t m. po mučni bolezni, previdena s tolažili sv. vere, mirno ▼ Gospodu zaspala. Truplo blagopokojne prepeljemo lz Ljubljane na Rakek, kjer se bo vršil pogreb v soboto 7. Junija 1930 ob url popoldne iz cerkve Sv. Urha na pokopališče istotam, kjer jo položimo v rodbinsko grobnico k večnemu počitku. Rakek — Ljubljana, dne 5. junija 1930. Žalujoči ostali. GOSPODARSTVO Insolvenena statistika za maj 65 konkurzov in 22 poravnav. Statistika o insolvencah v naši državi, ki jo ve ki mesec izdaja Jugoslovenske društvo za zaščito upnikov v Zagrebu, je za maj predvsem zanimiva zaradi tega, ker sta s početkom tega meseca dobila obvezno moč sakon o "konkurzu in zakon o prisilni poravnavi izven konkuraa. Z uvedbo prisilne poravnave je statistika dobila novo obe-težie. Kakor je bilo pričakovati, je število konkurzov nazadovalo. Vsega je bilo v tem mesecu zabeleženih 65 konkurzov (lani v maju 98), nasproti 76 v aprilu (104) b 94 v marcu (115). Nasproti lanskemu maju je število konkurzov nazadovalo za eno tretjino. To nazadovanje odpade v prvi vrsti na Srbijo s Črno goro, kjer je bilo letos v maju registriranih 46 konkurzov nasproti 70 v maju pret. leta. V Sloveniji in Dalmaciji je bilo 8 konkurzov (lani 5), v Hrvatski in Slavoniji 5 (lani 12), v Vojvodini 5 <9) in v Bosni in Hercegovini 1 (2) Za prvih 5 mesecev tekočega leta nam daie statistika naslednjo sliko v primeri s podatki za prvih 5 mesecev 1. 1929. in leta 1928. 1930 238 51 37 33 1929 417 23 35 26 4 505 1923 314 45 45 32 5 441 Srbija in Črna gora Slovenija in Dalm. Hrvatska in Slavonija Vojvodina Bosna in Hercegovina 9 skupaj 368 Skupno število konkurzov je torej letos mamo manjše nego lani in tudi manjše nego predlanskim. Nasproti lanskemu letu se je to število v prvih petih mesecih zmanjšalo za 137 ali 37 %■ To nazadovanje skupnega števila konkurzov pa je edino posledica močnega zmanjšanja insolvenc v Srb; ji in Črni gori, dočim se je v vseh ostalih pokrajinah položaj poslabšal. V Sloveniji in Dalmaciji vidimo celo, da se je gtevilo otrorjenih konkurzov letos več nego podToijlo. Bojazen, da bo zopetna uvedba prisuno-poravnalnega postopanja povzročila nov insolvenčni val v poravnavah, kakor so to napovedovali nasprotniki poravnalnega postopanja, se v nobenem pogledu ni uresničila, kar priča, da so določbe zakona o prisilni poravnavi dovolj ostre, da onemogoča io izkoriščanje možnosti prisilne poravnave po nepoštenih trgovcih. Vsega je zagrebško društvo za zaščito upnikov v maju "zabeležilo 22 poravnalnih postopanj, in sicer 7 v Hrvatski in Slavoniji, 5 v Sloveniji in Dalmaciji, 5 Vojvodini, 3 v Srbiji in Črni gori in 2 v Bosni in Hercegovini. = K sporazumu med Trboveljsko pre-mogokopno družbo ln državnimi železnicami. Sporazum, ki je bil pred dnevi dosežen med Trboveljsko premogokopno družbo in državnimi železnicami, bo imel za oosledico. manjšo oddajo premoga držav-nim železnicam. Doslej je Trboveljska od-železnicam mesečno 60 do 70.000 ton. v rosamezmih zimskih mesecih celo še več, po novem sporazumu pa se je država obvezala, odvzeti pri Trboveljski mesečno 50 tisoč ton premoga, dočim bodo od ostale potrebe dobavljali železnicam državni rudniki 57.000 ton in ostali privatni rudniki okrog 50 000 ton. To zmanjšanje naTočil za približno letnih 200 000 ton, predstavlja pri produkciji Trboveljske premogokopne družbe v lanski višini 1,957-000 ton, nekaj nad 10% skupne produkcije. Če torej Trboveljska premogokopna družba sedaj odpušča rudarje v velikem številu, more to biti le deloma posledica manjših naročil od železnic in smo mnenja, da igra tu večjo ulogo sezonsko nazadovanje oddaje premoga, ki an bo trajalo po izkušnjah prejšnjih letale do avgusta. V sporazumu z državnimi železnicami so bile cene znižane za 6 %. Želeti bi bilo. da bi družba izpadek oddaje zaradi manjših naročil železnic skušala nadomestiti z večjo oddajo premoga drusim konsumentom. zlasti ker se bodo drugi rudniki zaradi večjih naročil od strani železnic lahko zadovoljili z manjšo oddajo ostalim konsumeatocm. K prodaji Beograjske tekstilne industrije d. d. Ker se je v poslovnih krogih v zadnjem času mnogo razpravljalo o prodaji Beograjske tekstilne industrije d. d., smo se v stvari informirali in dobili naslednje informacije. Po polomu tržaških tvrdk Brun. ner in sSicmak ter dunajske Bodenkredit-anstalt, se je dunajska kreditanstalt, kot naslednica Bodenkreditanstalt odločila izne-fciti se vseh onih podjetij Mautnerjevega koncema v Jugoslaviji, ki so izkazavala stalne in trajne izgube. V to vrsto je spadala predvsem Beograjska tekstilna industrija. Sprva so se za prevzem tega podjetja zanimale predvsem inozemske tvrdke, ki so pa vSf> svoje namere opustile, čim so spoznale ogromne težave, ki jih čakajo, zaradi nujne potrebe popolne reorganizacije podjetja, ki je imelo vsa zadnja leta samo neusephe. Šele v zadnjem času 6e je za beograjsko Mautn-erjevo podjetje začela zanimati naša domača »Jusočeškac iz Kranja. Težavna in dolgotrajna pogajanja so se uspešno zaključila šele v zadnjih dnevih in je »Jugočeška« beogradsko tvornico pridobila sama brez vsake pomoči svojih inozemskih poslovnih prijateljev. »Jugočeška« bo prevzela vse delnice Beograjske tekstilne industrije in s tem pa tudi težavno nalogo, da poskusi izvesti reorganizacijo vsega podjetja izvze niši pletilnice, ki ostane še nadalje v dosedanjih rokah. — Spremembe pri ravnateljstvu Kranjske industrijske družbe. Te dni je zapustil svoje službeno mesto tehnični ravnatelj Kranjske industrijske družbe na Jesenicah in v Javorniku g. inž. Kurt Hoffmann, ki je pred 20 leti prišel k podjetju kot mlad inženjer in je bil pred dvema letoma Imenovan za tehničnega ravnatelja. Ravnatel jelke posle je prevzel inž. Lev Dostal, bivši ravnatelj Praške železarske dTužbe in pozneje ravnatelj neke železarne v Šleziji. = Svetovna vinska letina. Po pravkar sestavljenih podatkih mednarodnega trrada za kmetijstvo v Rimu je lani znašala vinska letina (v milijonih hektolitrov): Fran-ciia 62.9. ItaliSa 41.2. Španija 33.5. Portugalska 6.6. Rumuniia 5.1. Madžarska 2.2. Nem-člia 2. Grčija 1.9. Avstriia 0.48. Češkoslovaška 0.28. nadalie v izvenevrop^kih državah: Alžir 12.8. Argentina 8.2. Tunis 1.1. Brazilija 0.76. Južna Afrika 0.66 im Urugvaj 0.40. V tei statistik: nekatere države niso upoštevane, ker urad za preteklo leto še ni dobil potrebnih podatkov. Navedeni so podatki !e za leto 1928. in sicer za nasled-nie države (v milijonih hO: Jugoslavija 4.3. Švica 0.66. Čile 3.5. Avstralija 0.79. = Industrijske investicije in davki. Centrala industrijskih korporacij v Beogradu je predložila finančnemu ministru pred-stavko, v kateri prosi, da se izdajo dav&d olajšave za nove investicije v naši industriji, in sicer v tej obliki, da se omogoči dav-ko prosto amortiziranje izdatkov za nove investicije, za racionalizacijo obratov in moderniziranje naprav. Take izdatke naj bi bilo mogoče brez davčne obremenitve amortizirati iz dobička tekom 5 let, kar bi znatno pospešila moderniziranje in_ racionalizacijo obratov in bi naši domaČi industriji olajšalo konkurenčno borbo z Inozemsko industrijo. . _ . ... = 35 odstotno ivišanje eann v Bolgariji. Kakor je bilo že pred meseci napovedano je bolgarska vlada v torek občutno povišala carinski ažijo. Doslej so se v zlatih levih določene carine preračunale v papirnate leve v relaciji 1 zlati lev enako 20 papirnatih sedaj pa je ta relacija povišana na 27 levov, kar pomeni 35 odstotno povišanje skoro vseh carinskih dajatev, kajti od povišanja so izvzeti le nekateri za prehrano važni uvozni predmeti. Zadnje povišanje aži-ja je bilo izvedeno v juliju 1928. = IX. redni občni zbor družbe »Slograd«, slov. gradbene in industrijske d. d. v Ljubljani je odobril zaključno bilanco za leto 1929 ter je sklenil, da se ima iz dobička izplačati 6 odstotna dividenda. = Trgovinski register. Vpisali sta se nastopni tvrdki: Anton Kobi, lesna trgovina in industrija. Borovnica: Martin Briški, trgovina s kožami. Vas pri Farl. — Iz tvrdke Dolničar & Richter, tovarna voščenih izdelkov v Ljubljani, sta izstopila Dolničar Martin in Ravnihar Franc; tvrdko bo vodil dalje kot trgovec poedinec Richter Hinko. — Iz tvrdke Reieher & Turk, Ljubljana, je izstopila Reieher Ela in je edini imetnik tvrdke sedaj Turk Josip. = Zadružni register. Vpisala se je Ljudska posojilnica v Kočevju, reg. z. z n. z.; izbrisana pa je Zadružna elektrarna v Raz-vanju pri Mariboru zaradi končane likvida- cije. BORZE 5. junija. Na ljubljanski borzi je bil dane« devizni promet srednji. Tečaji deviz so v splošnem nekoliko popustili. Tako je deviza Dunaj na. zadovala od 7.9891 na 7.9830, deviza New-york pa od 5653 na 56.51. Na zagrebškem efektnem tržišču ie danes Voina škoda obdržala včerajšnje višje tečaie ter se ie za aranžma trgovala po 433 do 433.50. za kaso po 434 in za december no 434 do 435. Večji promet je bi! tudi v investicijskem nosoiilu po 87.75 do 88.50. dočim v Blai.rovih posojilih ni prišlo do zakliučkov. Med bančnimi vrednotami ie bil zabeležen promet v Jueobanki po 79 do 79.50. v Kreditni (Zagreb) po 96 in v Poliodelski 00 58. Med industrijskimi oaoirii ie bila ori nekoliko čvrsteiši tendenci zaključena edino Trboveljska, in sicer 00 438 do 440. Devize in valute. Ljubljana. Amsterd. 22.77, Berlin 13.4975 —13.5275 (13.5125), Bruselj 7.9008, Budimpešta 9.899S, Curib 1094.4—1097.4 (1095.9), Dunaj 796.S6_799.86 (798.36). London 274.70—275.50 (275.10). Newyork 56.41—56.61 (56.51), Pariz 222. Praga 167.55—168.35 (167.95), Trst 296.61. Zagreb. Amsterdam 22.74—22.80, Dunaj 796.86—799.86. Berlin 13.4975-13.5275. Bruselj 788.08—792.08, Budimpešta 989.98, Milan 295 552—297-552, London 274.70—275.50, Newyork 56.41—56.61. Pariz 221— do 223.—, Praga 167.55—168.35, Zurih 1094.40 do 1097 40, Madrid 700,— bi. Curih. Zagreb 9.1250, Pariz 20.26, London 516.60. Bruselj 72.09, Milan 27.07. Madrid 62.75. Amsterdam 207-70. Berlin 123.28, Dunaj 72.85, Sofija 3.7450, Praga 15.3225, Varšava 58—, Budimpešta 90.3250, Bukarešta 8.07. Efekti. Liublians. 8% Blair 97.75 bi.. 7% Blair 86 bi.. Celiska 160 den.. Ljubljanska kreditna 120 den.. Praštediona 905 den.. Kreditni zavod 170 den.. Stavbna 40 den.. Vevče 117 den.. Ruše 270—280. Zagreb. Drž. vrednote: Voina škoda aranžma 433—434. kasa 433—434. za december 434—434.50. investicijsko 87.50—88, agrarne 54.50—55, 8 odst Blair 97—97.50, 7 odst. Blair 85.25—85.625; bančne vrednote: Praštediona 900—905. Kreditna 96—100. Juso 79—80, Narodna 8270—8325, Srp-ska 180—185. Zemeljska 130—135; industrijske-Nar. š umska 24 den.; On t mami 160—170. Sla-veks 72—75. Slavonija 200 den., Šečerana 733.50 do 380, Brod vagon 113 den., Vevče 120 den.. Dubro-vačka 400—410. Trbovlje 438-440 Beograd, Vojna škoda 441—442 za.klj., Narodna 8280—'8350. in ves t'čilsko S8.25 zakl;., agrarne 55 od 55.50, 7 odst. Blair 86.75 do 87.50. Blagovna tržišča Les + Ljubljanska borza. (5. t. m.). Tendenca za les nespremenjeno mlačna. Zaključeni so bili 3 vagoni, in sicer 1 vag. hrastovih pragov, 1 vag. oglja in 1 vagon bukovih okroglic. Povpraševanje za hrastove obrobljene plohe (deb. 25, 50 in 75 mm, dolžina od 65 odnosno 80 cm navzgor), dalje za surovo neobrobl jeno bukovi no (tom-bante, od 2 m dolž. navzgor do 4.50 m, od 18 cm širine navzgor, debelina 103 171 108 mm), za smrekove in jelove dedce (v raznih dimenzijah), za madrijerie, za več vagonov bukovih metlišč (27X27) in za 1 vag. javorjevih hlodov (54 cm prednjega premera, samo 1.75 m dolžine). Nudijo se škure-te (13mm, I., II., III.), nadalje tramovi (200 m«) in hrastovi Modi (30—70 cm srednjega premera). — Stagnacija na lesnem trgu traja dalje. Kupčije so slabe in se kupuje le blago, ki se nuino rabi in vrhu tega le točno po naročilih. Naš slab izvoz v Italijo je deloma posledica okolnosti, da je v Italiji letošnja stavbna sezona slaba, da primanjkuje denarja za investicije (navzlic likvidnosti denarnega trga) in da še niso razpisane dobave za železnice. lito. -f Ljubljanska borza. (5. t. m.). Tendenca za žito mlačnejša. Zaključkov ni bilo. — Nudi se pšenica slov. postaja mlevska tarifa, plač. 30 dni); baška. 80 kg po 257.5 - 260 ; 78 kg po 250—252.5; 77 kg po 242.5 — 245; rž: baška, 72/73 kg po 197.5; kornza: popolnoma suha. prompt-na po 137.5 — 140, za junij po 142.5—145; ječmen: baški, 62/63 kg po 162.5 - 165; oves: baški, navadna tarifa po 180 — 185. moka: »Og« fco Ljubljana, plač. po prejemu blaga po 400 — 405. -f Novosadska blagovna bor««. (5. L m.). Tendenca nespremenjena. Promet: 6 vago- \ nov pšenice, 8 vagonov moke, 7 vagonov otrobov, 47 vagonov koruze In 1 vagon pšenice. Pšenica: baška, 77 kg 202.50 do 205 ; 78 kg 205—207.50; gomjebaška. 78 kg 207.50—210; banaška, Tisa šlep, 78 kg 210 do 212.50; sremska, 77 kg 187-50—190. Oves: baški in sremski 125—130. Ječmen: baški, 63/64 kg 107.5—112.5. Koruia: baška in sremska 94—96; ladja Dunav 94 do 96; banaška in sremska, za junij 97.5—100; Sombor 95—97.5. Moka: baška »Ogg< 335 do 345; >0g< 330—340; >2« 295—305; >5< 235—245; >6< 165—175; »7< 115—125; »8« 80—90. Otrobi: 65—75. + Bndimpeštanska terminska borza. (5. t. m.). Tendenca slaba; promet srednji. Pšcnica: za junij 22.86—22.87 (obračunski mo par založnikov umi umi umi umlbw tečaj 22.80), za oktober 20.63—20.64 (20-70), rž: za junij 11.50-11-52 (11.60), za oktober 12.57—i2.60 (12 60); koruza: za julij 12.34 do 12.36 (12.40), za avgust — (12.70), tranzitna za julij — (11.80). ŠPORT Častni večer dveh vzornih športnikov Naš JZSS in naši zimski športniki so se v sredo zvečer na izredno lep način oddolžili dvema slovenskima zimsko-sportnima delavcema, generalnemu tajniku JZSS gosp. Josu Gorcu in državnemu smučarskemu prvaku Jošku Janši. V beli dvorani hotela Uniona, kjer se je zbralo veliko število ljubiteljev smučarskega športa in funkcionarjev naših športnih organizacij, je predsednik JZSS dr. Pire izročil g. J. Gorcu in g. J. Janši najvišji odlikovanji, zlati znak za zasluge na smučarskem polju. Kdo izmed naših športnikov, zlasti smučarjev ne pozna g. Gorca? Kdo ne pozna njegovega neumornega delovanja v zimskem športu? Lahko rečemo, da ima g. Goreč največje zasluge na tem, da se je Iz majhnih začetkov zgradila mogočna organizacija najvišje jugoslovenske zimskosportne organizacije, našega JZSS. Ta naš športni savez pa je tudi eden naših najboljših. Danes imamo v vseh krajih naše države navdušene smučarje. Ako omenimo, da imamo samo v Sloveniji približno 5000 aktivnih smučarjev, storimo le svojo dolžnost, da e tem ocenimo ogromno propagandno delo naše zimsko športne organizacije. In duša te organizacije in tega propagandnega dela je bil g. Joso Goreč. Od prevrata sem je g. Goreč posvetil velik del svojega prostega časa, svoje energije in svojih zmožnosti razvoju slovenskega športa. Udejstvoval se je tudi v drugih panogah športa, toda svoje glavne sile je položil v to. da dvigne naš smučarski šport na ono višino, Ki mu gre po vseh pogojih, ki jih nudijo naše pokrajine. To mu je tudi uspelo in JZSS je storil le svojo dolžnost, da je g. Gorcu podelil viden znak priznanja. Joško Janša! Ime, ki ga čitag dkoraj v vseh poročilih o naših smučarskih tekmah. Ni ga treba dolgo iskati. Vedno je med prvi. mi. Že šestkrat si je priboril^ državno prvenstvo v smučanju, toda največja njegova zasluga je, da je proslavil naš smučarski šport tudi v tujini. Njegovi nasTopi v Rumuniji, Franciji, Poljski, na Češkoslovaškem in na Norveškem s-o bili vedno uspehi jugo. slovenskega smučarskega športa. Tudi Joško Janša bo lahko s ponosom kot naš najbližji aktivni smučar nosil visoko odlikovanje ' JZSS. Kako priljubljena, spoštovana m upoštevana sta med našimi športniki oba edliko-vanca, se jasno vidi iz vseh govorov, ki so bili na častnem večeru naslovljeni na gsr. Gorca in J. Janšo. Najprej je govoril predsednik JZSS dr. Pire, nato v imenu Ilirije, čije člana sta oba slavljenca, dr. Lapajne, kot delegat mariborskega zimskosportnega podsaveza g. Parma, predsednik Smučarskega kluba Ljubljana g. Gnidovec. za LSK dr. Pavlin, v imenu vojske pa polkovnik Ože-govjč, ki je poudar jal zlasti velike zasluge g. Gorca za razvoj smučarstva v naši narodni vojski. Tudi mi se pridružujemo iskrenim čestitkam ter izražamo željo, naj bi oba odli-kovanca še dolgo vrsto let uspešno delovala na zimskosportnem polju. 10-Ietnica športnega kluba Svobode v LJubljani O binkoštnih praznikih bo proslavil športni klub Svoboda 10 letnico svojega obstoja ter bo priredil ob tej priliki dva nogometna turnirja, ki se bosta vršila v nedeljo in ponedeljek dne 8. in 9. t. m. dopoldne in popoldne na igrišču A. S. K. Primorja ob Dunajski cesti. Za svojo proslavo je športni klub Svo* boda angažiral več prvorazrednih klubov ter priredi za binkoštne praznike zanimive nogometne tekme. Na dopoldanskem tur= nirju se bodo borili na zelenem polju naj' boljši delavski športni klubi Slovenije, in sicer: SK. Grafika in SK Svoboda II. iz Ljub. ljane, SK Olimp iz Celja in SK Amater iz Trbovelj. Na glavnem turnirju bodo sodelovali nastopni prvorazredni klubi: ASK Primorje in SK Svoboda iz Ljub!ja> ne. SK Hajduk iz Sarajeva in Sportklub Red Star iz Knitteifelda. Ljubljanska športna publika bo tako imela priliko o binkoštnih praznikih videti lepe nogometne tekme in zlasti igro med SK Hajdukom iz Sarajeva, ki je bil dve leti prvak sarajevskega podsaveza in je sedaj na drugem mestu prvenstvene tabele in ASK Primorjem. Tekme se prično do» poldne ob 9., popoldne pa ob 16. ter je prireditelj, da omogoči prisostvovanje vsakomur, določil najnižjo vstopnino. Budapesti m. Keruleti F. C. : Ilirija Zopet bomo videl; v Ljubljani budimoe-štansfte profesiionalce. Prvi madžarski profesionalni klub. ki ie gostoval v Liubliani. Kispesti. ie zanustil prav dober vtis. V sredo 11. t m. bo igra' z Ilirijo še boliš; in močnejši zastopnik madžarskega orofesiio-nalizma. Budapesti III. Ker. F. C. ie na 4. mestu I. nrof. lige. takoi za najznamenitejšimi. evropsk' sloves uživajoči klub; Ui-pesti. FTC in Hungario. Madžarski nogomet se smatra danes kot najboljši na kontinentu. kar so potrdile zadmie zmage nad Avstrlio. Moštvo III. okraja prištevajo med najboljša kontinentalna, kar potriuieir, nie-eovi rezultati doma in na tujem. Proti prvaku Uiuesti so dosegli rezultat 2:2 in 1:2, znamenito Hungario so porazili z 2:0. Nam znan; K: 'sti ie bil premagan s 5:1. Omenimo še ostale rezultate v prvenstvu: Sa-baria 3:1 in 2:1. Vasas 6:0 in 3:1. Nemzeti 5:2 in 2:0. Bastva 2:0 in 3:2. Srečami z dunajskim Rapidpm in Vienno sta končali 3:3 oziroma 0:0. Subotiška Bačka ie bila poražena naravnost katastrofalno z 8:1. Ob prilik; letošnje turneje po Italiji in Švici ie moštvo od igranih 6 tekem 4 dobilo in 1 izralo neodločno omenimo samo rezultate Proti naimooneašim: AS Roma 2:1. Genova 1893 0:0. Ti rezultat; povedo dovolj Iti pričajo o velikanskem znaniu moštva, od katerega je 6 igralcev že večkrat nastanilo reprezentativno za Madžarsko ali Budimpešto. Upamo. da bodo prišli prijatelji športa na svoj račun, kaiti usodna prilika, videti tako re-nomirano moštvo, se nudi le malokrat. IH-rila se ni ustrašila velike materiialne žrtve ln ie porabila ugodno priliko, računa oa tudi. da se bodo naši sportriki temu primerno oddolžili. Ljubljanski bazenski podsavez razpuščen Zagreb, 5. junija, n. Jugo slo venski bazenski savez je izdal danes naslednje službeno obvestilo: Zaradi opctovan.ih in grobih prekršitev discipline in zaradi skrajne neposlušnosti ter ne izvrševanja sklepov upravnega odbora, ter zlasti z ozirom ita dopis ljubljanskega kazenskega podsaveza z dne 25. majnika 1930 in v njem jasno izjavljene neposlušnosti. z ozirom na odpošiljanje sejmih zapisnikov in s tem ustvarjene nemožnostn kontrole delovanja, je sklenil JHS v Zagrebu, da na temelju § 33. točka 8 razpušča ljubljanski bazenski podsavez ®arad; nepokoravanja saveznim odredbam. Poziva se ipredsedništvo razpuščenega pod-savetta ,da izrodi vse agende, imovino, arhiv itd. g. Savu Sancimi v Ljubljani, ki je imenovan z gg. Scfonellerjem, Keresztunryem m B5s-k*m za komisarja. Opozarjajo se vsi klubi, da se imajo brezpogojno pokoravati vsem odredbam navedenega konrsarijata. Predsednik dr. Veliko Prelog. Službene objave LNP (Seja o. o. z dne 4. 6. 1930.) Prisotni gg.; Rybar. Stanko. Kuret. Kovač, Šetina. Kralj. Logar. Novak. Malovrh. Bu-Ijevič .in iDorčec. 1. SK Svoboda. Maribor se odgovori na dopis št. 143/30 z dne 28. 5. 30. pismeno. 2. Na zinaniie se vzamejo brzooavne čestitke k 10-letnici LNP: MoLNP v Mariboru. SK Rapid. Maribor. SK Železničar. Zagreb, in pismene čestitke SK Železničar. Maribor, za kar se iim u. o. zahvaliuie. 3. Na znanje se vzame dopis JNS štev. 933.. 1221.. 1283 od 27. 5. 30. 4. Prepis dopisa Sub. NP št. 997/30 z dne 23. 5. 30. v zadevi pok. igralca Paviina se odDošlie SK Železničarju. Maribor. 5. Na znanie se vzame novi odbor SK Ran. Novo mesto (preds. z. Jos. Medic, tainik e. Franc Lakner) 6. Na dopis SK Rapid. Maribor, v zadevi igralca Kurzmana, se sporoča SK Rapidu. da ie JNS v zvezi z dopisom LNP z dne 17. 5. 30. sporočil (dopis JNS od 27. 5. 30.). da se črta imenovanemu igralcu kazenska S 1. junijem so se na gradu PTUJ zopet začela točiti znana izvrstna graščinska vina po izredno nizkih cenah Telefon 2059 Premog suha drva Pogačnik, Bohoričeva 5. Urarska popravila izvršuj« najceneje in Mj-preciineje Franc WoIfing nrar, GoapoavcUka e. 12. doba Dreko dveh mesecev, tako da ima i«r. Kurziman pravico takojšnieza igranja. 7. Dopis SK Slovana v zadevi orotesta proti določenemu terminu za prvenstveno tekmo Slovan : Grafika se zavrne s pripombo. da ie P. o. zadevo v smislu obstoječih oravii obravnaval in do-nesei re-šenie. 8. Na znanje se vzamejo naslednje tekme: 8. 6. 30 v Ljubljani: SK Svoboda rez. (Lj.) : SK Amater. Trbovlje, ob 9.: Grafika : Olimo. Celje, ob 10.30; Svoboda Lj. : Red Star. Knjltenfeld, ob 16: ASK Primorje : Hajduk. Sarajevo, ob 17.45. Dne 9. 6. 30. ob 9.. 10.30. 16.. 17.45 ieraio premagane' in zmagovalci iz preišniega dne ter ob 14.30 SK Svoboda. Vič: SK Dobrna. Trbovlje. V Trbovljah: ASK Primorje : SK Trbovlje. V Maribonn SK Železničar iun. : SK Raoid iun.. SK Železničar rez. : SK Svoboda komb (Maribor). V Litiji: SK Krakovo Li. : SK Litiia. V Gradcu (Graz) : Athletik SK : Akademischer SV 8. in 9. 5. .30. Dne 8.. 9.. 12. in 14. 6. v Brodu. Beogradu in Novem Sadu: SK Železničar : Marsoniia. SK Železničar (BeogTad). Rad-nički in SK Vojvodina. Dne 15. 6. 30. v Be-liaku (Villach) : SK Ilirija U. : Villacher SV. 9. Na znanie se vzame preklic prijave igr. Arturia Koseria za SK Ilirijo. ker ostane še nadalie član SK Svobode Li. 10. Poziva se klube LNP. da v teku 5 dni. računajoč od 6. 6. 30.. pošl.ieio LNP podatke: 1. ali ima klub lastno igrišče. 2 število klubovega članstva. 3. točen naslov kluba 4 koliko in kake sekcije ima klub. 5. ali ima klub lastni plavalni bazen, odnosno prostor. Te Podatke nuino potrebuje JNS. zato klube opozarjamo na no-sledice paragrafa 52 k. p. JNS. če ne bodo vposlall do določenega roka zahtevanih podatkov. Tainik I. _ Iz LNP (službeno). Danes v petek ob 18. seja kazenskega odbora v prostorih Delavske zbornice, Miklošičeva cesta (glavni vhod). Na sejo se vabijo gg.: Volkar Franc, Grobelnik Žane (Slovan), VVohlfart, Jelnakar (Natakar), Pelican (Grafika), Svetic Vili (Hermes), Uršič, Erroan Adolf, Pišek Matija (Primorje). — Tainik H. ASK Primorje (centralni odbor).Seia centralnega odbora danes oh 20JO v damski sob; kavarne Emone. Iz SK lliriie. Labkoatletska sekoija. Danes morajo bibi ob 15.30 na igrišču naslednji atleti: Banko, Dobovšek, Habič, Javornik, O me: za. Orel, Outrata, Pavšič. Rak, Schiffrer, Stegu, Stepišnik, Soukal, Vrečko, Wi!dmatin, Zupančič Lado, Zupančič Nelly. Prinesite s sebod opre-mo za trening. — Plavalna sekcija ima ob 16.30 v kopališču važen sestanek vsega članstva. Na dnevnem redu so predstoječe prireditve in tekmovanja in je najstrožja dolžnost vsakega člana, da se sestanka sigurno m točno udeleži. — Obenem se opozarja vse članstvo na razpis tekmovanja za prvenstvo kluba, objavljen v kopališču. SK Svoboda. Danes, v petek ob 19. sestanek I. moštva in rezerve v Delavski zbornic-i. Polno-številno in točno! Za »Jutrovo« štafeto raproš-amo za sodekmje vse gg. savezme sodnike ter gg- kap. Vrniaka, prof. Čopa, georn. Černeta m g. Luina ter zastopnika »Jutra«. Časomeršlci in sodniki na cilju so isti. Vsi navedeni gospodje naj bodo pol we pred pričetkom «a ciliiu. Reditelji naj se javijo pol ure pred pričetkom sodniškemu zbora. Vrhovni sodnik g. Slam.ič. TKD Atena (bazena sekcija). Danes ob 16. trening »a vse igratoce. Prinesti je s se boš članarino in vso opremo. MotokolesarsM klub IHrHa poziva vse src-člane, ki so se prijavili za zlet na Koroško, da se zaradi važnih podatkov javijo danes do 11. dopoldne pri podpredsedniku g. Fr. Ogrinoi, Go-sposvetSka cesta št. 14, zadostuje tudi poklicati telefonsko štev. 2662. Sporočiti je treba tudi točno številko motorja. Kdar se ne javi, se ne bo mogel zleta udeležiti. — Upravni odbor Koča v Planici 1108 m. V soboto se bo otvo-rila koča smučarskega kluba Ljubljana v Planici, loi bo stalno oskrbovana. V koči ?e 25 udobnih ležišč ter ie zadostno preskrbljena z mrzlimi in topliimi jedili kot tudi z dobro pijačo. — Izhodišče za tnre: Jalovec, Ponce, Sleme, Grlo. Mojstrovka, Vtštč. Za začetnike prav le»p izprehod (izvir Save). Ugrabljena milijardarka Mister O' Kirk, edini sin pravljično bogatega lastnika mnogih tovarn za izdelovanje zgoščenega mleka, se je učil na washangtonski univerzi. Pred mesecem dni se je poročil z neko šolsko tovariši«). Takoj po svatbi je odrinil mladi par na poročno potovanje z avtomobilom po Pensilvaniji. Zadnjo soboto zjutraj sta se odpeljala mlada poročenca iz PittsbuTga preko gorovja proti Tiho-oceanskii obali. Spotoma se je motor ustavil. Kirk ga je brezuspešno poskušal popraviti, naposled je odkorakal peš v najbližje mestece, dapoišče mehanika. Uno pozneje se je vrnil, a ni našel več ne žene ne avtomobila. Vse iskanje je bilo zaman. Oblasti domnevajo, da so odvedli mistress Kirkovo razbojniki, ki bodo zahtevali zanjo visoko odkupnino. Vsakovrstno manulakturno blago v veliki izberi in po izredno nizkih cenah prodaja Tekstilbazar. Krekov trg Proti ognju in vlomu varne BLAGAJNE vseh vrst dobite pri tvrdki MENJALNICA JteSeher & VurG Ljubljana, Prešernova ulica štev. 46. Zastopstvo tovarn za PANZER - BLAGAJNE: CLM — SOFLINGEN, P E A G A, MARIBOR Na velesejma paviljon »H«, koja 579—80. — Oglejte si izdelke! Br« posebnega n&zn&nila 't' Tužnim srcem javljamo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, da je naša srčno ljubljena sestra, teta in svakinja, gospodična F ran j a Šega kr. poštari ca v pokoju v četrtek, dne 5. t. m., zjutraj, previdena s svetotajstvi, bogu vdano preminula. Pogreb predrage pokojnice bo v soboto, dne 7. junija 1930, ob 2. uri popoldne izpred mrtvaške veže, Stara pot štev. 2, na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana — Jesenice, dne 5. junija 1930. 8617 Globoko žalujoči ostali. ObCln. Ljubljana M**tni pogrebni tir ori Iz življenja m sveta utruja in slabi živoe. Pozornost učenca je razceplejna, da se ne more osredotočiti na šolske predmete. Ta nazor velja seveda za francoske šole, ki so znane po tem, kako obširno snov morajo predelati dijaki v krajšem času nego pri nas. Vendar bo v bistvu nastopila sčasoma tudi pri nas potreba po razbremenitvi in pametni obremenitvi učeče se mladine. Zaandamskega zaklada ne bodo več iskali Pridobitve primitivcev v sodobnem športu Ogromen kanadski čoln, ld hna prostora za 13 mož, na Tegalskem Jezeru pri Berlinu. Čoln spominja po obliki ta množici moštva na čolne domačinov v Južnem morju. Sledovi po veletoku preko Sahare Potovale! po Sahari nalete pogosto ma pojave, ki jih je težko razlagati na temelju sedanjega dejanskega stanja, marveč se dado pojasniti samo z domnevami o stanju današnje puščave pred davnimi stoletji. Čedalje bolj se kopičijo dokazi, da je današnja peščena in kamenita puščava nekdaj imela daleko vabljivejši značaj. Obilni dokazi izpričujejo, da Sahara v davnini ni bila tako brezvodna, marveč je preko nje tekel od ravnika ogromen veletok, ki se je zlival v Sredozemsko morje. V srednji Sahari so potovalci odkrili nova jezera in v njih živeče živali so predmet temeljitega raziskovanja. Jezera leže sredi puščave med golimi skalami in v peščenem prostranstvu, preko katerega ne more nobena živa stvar razen ptic, pa imajo vendar živalstvo, kakršno se najde samo v rekah osrednje Afrike. Najbolj čudovito pa je, da žive v teh jezerih krokodili, pri čemer je največja zagonetka, kako so prišli tja. Prva poročila o teh saharskih krokodilih je podal nemški raziskovalec Bary, ki jih je opazil v jezeru Mikero v južnem Tri-polisu dva dni od oaze Ghat. Enega teh krokodilov je 1. 1912. ustrelil neki francoski častnik in ga poslal v Pariz. Ta eksemplar je uničil požar, še predno so ga mogli učenjaki dodobra proučiti. Ne- jezeru Galula v Mavretaniji. Jezero leži med visokimi skalami in je popolnoma oddeljeno od ostalega afriškega vo- dovja. V njem živeči krokodili so podobni nilskim, niso pa prav nič nevarni niti ljudem niti živini. V jezeru Galula je napajališče živine iz vse okolice, pa domačini ne pomnijo, da bi bil kak krokodil kdaj napadel človeka ali žival. Ti skalni krokodili so dolgi po dva in četrt metra. Enega izmed njih ima berlinski zoološki muzej. Po vseh teh in sličnih odkritjih bo kmalu do najmanjših podrobnosti ugotovljen tek nekdanjega veletoka čegar izginotje je pretvorilo prej cvetočo pokrajino v brezupno puščavo. Preobremenjena šolska mladež Starejši ljudje imajo navado, da na eni strani hvalijo dobre stare čase, na drugi strani pa zopet maglašajo, koliko težav so oni morali prestati v svojih mladih letih, kar vsega današnji mladini ni treba. Stalna je zlasti pritožba, da se je mladež prej učila daleko več, nego se uči dandanašnji. Zato se smejejo modernim pedagogom in njih trditvam, da je današnja šolska mladež preobremenjena z učno snovjo. Francoska akademija in zdravniška zveza sta sestavili posebno komisijo, ki naj bi proučila to vprašanje in podala o stvari svoje mnenje. Nedavno je član akademije Lau-det podal svoje poročilo, iz katerega Pred nekoliko dnevi smo poročali obširneje o senzacionalnem iskanju ogromnega zaklada, ki je bil nekoč last nekega morskega roparja, v Zaandamu na Holandskem. Po daljšem kopalnem delu so menili, da so že skoraj dosegli smoter, ker so našli starinsko skrinjico in v njej droben košček zlata. A kakor se je sedaj izkazalo, gre za potegavščino. Neki Zaandamec se je hotel iz modernih iskalcev zakladov malo ponor-čevati in je na skrivaj zakopal skrinjico na kraj, kjer je vedel, da jo bodo našli. Menda so pa tudi nekateri policijski uradniki, ki nadzorujejo kopanje, vedeli o tej šali. Očarani kopalci so šele čez nekoliko dni opazili, da je na starinski skrinjici popolnoma moderna ključavnica. Ta ugotovitev je učinkovala nanje tako porazno, da so nadaljnje delo krat-komalo ustavili, a ravnatelj družbe, ki se je osnovala, da bi izkoristila zaklad, jo je pobrisal na Nemško, Prej je še delavcem naročil, naj izkopana mesta zasujejo. Športne obleke za kolesarje, turiste, lovce ter Bajaco preobleke v največji izberi pri tvrdki Drago Schwab, Ljubljana. Mednarodna razstava kožuhovine v Lipskem Izložba bwH zgodovinski pregled lovstva, s posebnim ozirom na Jcožohovino prireditvi }e zastopana tudi naša država. Ma sledi, da so dijaki srednjih šol res pre-davno pa so -slrčnega'-krokodite ubili v-f-ebren^jeni-z^iče^ dva-,. krat toliko počitnic, kakor so jih imeli dijaki v minulih časih, vendar jih že moderni promet in njegov mrzlični šum Kraljeva galerija v Londonu odklanja Mussolinijevo sliko Desno: Slikar H. Mecfina s sliko MassoHniJevo. Angleška kraljeva galerija le odklonila trfočbo portreta, češ da irima dovolj prostora. Javnost pa Je mnenja, da se Je to izvršilo ti po&tHMh razlogov. Ameriška carinska špijonaža Pariški list »Oeuvre« je nedavno priobčil vest o samomoru starega knjigovodje neke znane pariške modne vele-trvrdke. Mož je nedolžna žrtev ameriških carinskih agentov poslujočih v Parizu. Kakor znano, prihaja v Pariz vsako leto na tisoče bogatih Američanov, ki nakupijo na Francoskem raznih dragocenosti, toalet itd. ter jih odnesejo s seboj v Ameriko. Pred ameriškimi carinskimi uradi pa se branijo plačati carino, češ, da so stvari imeli že ob odhodu iz Amerike. Podobno se je izgovarjala mlada dama, ki je prošli teden pripotovala iz Pariza in je imela cele kovčege najizbraroejših toalet Dama pa ni pomislila, da je v Parizu par sto agentov, ki slede korak za korakom ameriškim izletnikom ter beležijo njih nakupe in jih javljajo carinski oblasti v Ameriko. Zato je bila silno presenečena, ko so ji cariniki pokazali dvojnike njenih računov, ki jim jih je preskrbel do-tičrci agent Seveda je morala plačati carino 4n se je obenem pritožila pri pariški tvrdki, češ da je v zvezi s temi poslovnimi špijoni. Tvrdka je uvedla strogo preiskavo, koje edina posledica je bila ta, da se je ustrelil višji knjigovodja, ker ni mogel prenesti suma, ki je padel nanj. Kasneje se je izkazalo, da je bil mož popolnoma nedolžen na stvari in je končal tako nesrečno zavoljo sramote, ki je padla na tvrdka Metulji v višini 5000 metrov Angleška odprava na Himalajo je naletela na neki ravnica v višini 5000 m nad morjem cel roj visoko gorskih metuljev ki so veselo frfotali po zraku ne zmeneč se za siloviti mraz. Udeleženci odprave so ujefi nekoliko teh metuljev. Metulji imajo mesto pralni na krilih zelo gosto dlako, ki Jh varuje pred mrazom. Dlaka je tako gosta da naliknje skoro umetno napravljeni klo-bučevini. Strela vžgala potok Na čuden način se je skoro do smrti opekel angleški gostilničar James Longhton iz Essexa. Med nevihto je šel čez most preko sosednjega večjega potoka. V tem hipu je precej daleč od njega treščilo v vodo, ki se je hipoma vnela ter z visokim plamenom oblizni-la moža na brvi, da mu je vžgala obleko. Ko je ponesrečenec pripovedoval sosedom, da gori potok, so mislili, da se mu je zblelo od bolečin. Kasneje pa so se uverili, da je potok res v plamenih. Seveda ni gorela voda, marveč bencin, ki je tekel iz nekega poškodovanega bencinskega tanka, ki je puščal svojo vsebino v potok. Nansenova dežela Iz Moskve poročajo, da je tamošnja Akademija znanosti na svojem občnem zboru postavila predlog, naj bi sovjetska vlada Deželo Franca Jožefa preimenovala v Nansenovo deželo. Ta predlog se bo po vsej priliki uresničil. Kakor znano, je Sovjetska unija Deželo Franca Jožefa, ki je prav za prav skupina otokov v severnem Ledenem oceanu, proglasila za svojo last in ji služi posebno za oporišče znanstvenih odprav. Darilo Maksu Reinhardtu Memšld Igralci so poklonili Reinhardtu o pritoki Jubileja umetniško Izdelan prstan z masko kot simbol gledališke umetnosti. 10 prekooceanskih poletov Ker se prične ta mesec primerni čas za prekooceanske polete, jih pripravljajo že na desetih mestih. Trije poleti se bodo vršili od vzhoda proti zapadu, enega med njimi bo vodil slavni letalec preko Tihega oceana kapitan Smith z letalom »Južni križ«, ki bo startalo v Dublinu. Večina letalcev je Američanov. J. Ribičič: Po velesejmski noči Kavarna. Ura jutranja. Ženska s po-direcanim krilom pometa in suvatz metlo v noge. Mjsli na moža, ki ga še ni blo domov z otvoritve velesejma, kier je pomagal kot natakar za silo. Misri z jezo nanj in suva še močneje v meča zgodnjih gostov. In pride ženska tudi do gospoda Filiberta v zadnjem kotu kavarne in sune še vanj, da se zbudi. Gospod Filibert je bil prekrokal noč napol na velesejmu napol drugod in je naslonjen na dežnik v kavarni zaspai. Krmežljavo pogleda okrog sebe in se čudi, ko spravna, da je v kavarni. V gia-vi mu šumi, brenči, v ustih nosi gren-kost in jezik mu je otekel od kajenja. Napenja možgane, da bi se domislil, kod je hodil — kje je 'bil in kako in kaj! Pa mu je zatemnel spomin: kakor bi bila zadnja noč črtana iz njegovega življenja. Le od daleč, kakor v sanjah se mu zdi. da vidii v spominu kopico ljudi in luči in sliši daljno šumenje jeznih glasov. sredi vsega pa črn dežnik, sedaj tu, sedaj tam. »Kaj je .neki bilo z marelo? Da m;sem koga kresni! z njo po buči! Menda ne! Ce bi, ne bi sedel mirno tu v kotu. Spal bi na deskah! Sanjalo se m£ je!« In je gospod Filibert naroči turško. Ali ko je dvignil oči, ga je. pretreslo v dno duše, kakor črna slutnja. Nedaleč je sedel črno opravljen gospod z naočniki na nosru in je ves čas strmel vanj. Na slepo srečo je gospod Filibert vzel z mize časopis in si zakril z njim obraz. A je čutil skoizi papir, da ga neznanec gleda in opazuje ves čas. Počasi pomakne gospod Filibert časopis navzdoi in 'pokuka čez rob. Res ima neznanec oči vanj uprte! »Detektiv!« se zdrzne .gospod Filibert in roka se mu strese razburjenja. »Policaj! Da nisem kake neumne bleknil ali storil? Morda je pa le kaj bilo z marelo! Da le nisem detektiva z marelo?« Nemirno se je zganil gospod Filibert na mehkem sedežu. Pri tem je začutil nedoločno bolečino v ramenu. »Ah! Po ramenu so me! S pendrekom so me. A zakaj me je? In če me je. ali nisva bat? Jaz njega z marelo, on mene s pendrekom. Zakaj me še gleda! Ali je Mo še kaj hujšega?« In je gospod1 Filibert naglo poškilil proti neznancu. »Še me gleda. Kakor kača žabo. Bože moj, kaj bo?« Mrzel pot je stopi nesrečniku na čelo ta pred njegovo vest so stopile strašne slike. Zapor, porotniki, posebne bdaje časnikov in nevesta in sorodniki in šefi. »Da bi vsaj vedel, za kaj gre!« ga je pretreslo in razburjen je SJgel po jutranjem listu, da ga prelista od začetka do konca, če ni kje zabeležen kak uboj ali pretep s smrtnim izidom. Ko ni našel ni-!ker svojega imena, mu je nekoliko odleglo. »Plačam!« je priklical plačilnega in si mislil: »Zakaj je že nisem prej pobrisal?« Ali ko je vstali, da odide, ga je pretresla nova zona. Tudi neznanec je vstal in se mu pričel približevati. Vedno bliže in bliže — in že je bilo gospodu Filibertu, da sliši stavek: »V imenu postave.«_ Pa se neznanec sladko prijazno oglasi: »Oprostite, gospod, aili niste bi® vi sinoči na velesejmu?« Zajectljal je gospod Filibert: »Na velesejmu — da — to se pravi ne — veste, bil sem trd, da komaj vem. kod sem hodil — za svoje dejanje, veste —« »Zato, veste,« ga prekine gospod, »ker se mi zdi, da ste se pomotoma —« »Da, da, pomotoma, tako je: pomotoma, če sem 'kaj zagrešil, — veste: pomotoma.« — zgrabi Filibert za rešilno miseli »Človek zamahne* veste — tudi s kozarcem ali vrčkom, aH z marelo. vse pomotoma —* »Da, dia, za marelo gre. ca marek>!c dč veselo neznanec. »No da, vidite,« si briše gospod FHt-beirt potno čelo.« Marela! Kar sama zamahne v pijančevi roki — pomotoma!« »Za marelo,« nadaljuje neznanec, »ki ste jo vi pomotoma zamenjali Ta je namreč moja. Vaša je najbrž tista, ki je ostala na velesejmu — tako, slabše vrste.« In je neznani gospod vzel gospodu FiiMbertu marelo iz rok, pozdravil in odšel. Gospod Filibert pa je gledal za n#m in .pozabil zapreti usta. Pa si je kmahi opomogel in jo veselo mahnil na velesejem iskat svoj dežnik. Planinski dom Kof ce 1500 m NaJviSje planinsko letovišče V Jugosla-viji. Solnčne, mlečne in debelilne kure. — Gozdni izprehodi ln ture na pogorje Košute. Penzija 50 do 60 Din. — Vsa vprašanja na: Fanl K veder, Planinski dom Kofce, poŠta Tržič. 7292 Tožba zavoljo zlorabe imena Budimpeštanska primadona Roza Fel-ho je tožila nekega posestnika žrebčar-ne, ker je dal svoji kobili ime primado-ne. Res da je bdla kobila krasna žival, ki je na dirkah vedno dobila prvo darilo, vendar se je primadona čutila užaljeno, da se njeno ime daje živalim. Stvar je šla skozi vse instance in končno je najvišje sodišče razsodilo, da j» človekoljubno ime absolutno last vsakega posameznika in se ne more nikogar siliti, da bi dopustil komu drugemu uporabo istega imena. Toženec je moral prekrstiti svojo kobilico. Kaj bi šele rekli pokojni junaki Neron, Hektor ia drugi, po katerih se imenujejo cele armade psov! Badio IZVLEČEK CZ PROGRAMOV Petek, 6. LJUBLJANA 12.30: Reproducirana glasba. —« 13: Napoved časa, borza, reproducirana. glasba* — 13.30: Poročila o. dnevnikov. — 16: Koncert radio-orkestra. — 19: Predavanje o šolstva. —-19-50: Italijanščina. — 20: Riharjev več«, izvaja cerkveni pevski rf»r z Viča. — 21: Koncert radio-orkestra. — 22: Napoved časa ia poročila. Sobota, 7. ftmija LJUBLJANA 12.30: Reprodiuctrana glasba. —» 13: Napoved časa, horza, reprodudran-a gfcasba. — 13-30: Poročila iz dnevnikov. — IS: Koncert radio-orkestra. — 19: O zavarovanju. — 19.30; Nemščina. — 20: Prenos iz Beograda. — 22: Napoved časa .jn poročila. — Lahka godba. BEOGRAD 10-30: Reproducirana glasba. — 12.45: Koncert radio-kvarteta. — 18: Jazz. — 20: Arije in duet i iz modernih oper. — 21: Violinski koncert — 22: Poročila. — 22.15: Orkester balalajk. — ZAGREB 12JO: Opoldanski koncert. — 17-30: Prenos tonfilmske glasbe. — 20: Prenos iz Beograda. — 22.10: Oodiba za ples. — PRAGA 17: Koncert tairaburaškega zbora. — 20: Koncert ruske glasbe. — 21: Pesmi. — 21-30: Reproducirana glasba. — 22.23: Prenos iz Brn-a. — Lahka glasba. — BRNO 1830: Komorna glasba. — 19.35: Koncert orkestra. — 21: Godba za ples. — 22.23: Vojaška godba. — VARŠAVA 20.30: Zabaven večer. — 23: Godba za ples. — DUNAJ lil: Reproducir. glasba. — 12: Opoldanski koncert. — 15-30: Koncert orkestra. — 18.30: Petje in klavir. — 20: Prenos slavnostnega programa iz Salzburga. — Lahka godba orkestra. — BERLIN 18: Koncert orkestra- — 19.30: Petje. — 20: Spevoigra. — 31: Zabaven program. — Godba za ples. — FRANKFURT 19.30: Pester program. — 20.30: Shrhoigra. — 21-10: Prenos iz Stnttgarta. — LANGENBERO 17.30: Reproducirana glasba. — 20: Zabaven večer. — Nočni koncert jn ples. — STUTTGART 19-30: Prenos iz Frankifivta. — 21.10: Vojaška godba. — BUDIMPEŠTA 9-15: Dopoldanski koncert. — 18* Koncert orkestra. — 19.30: Prenos iz opei*. — Cdgamska .godba. — RIM 17-30: Popoldanski koi*-. cert. — 21.02: Mešan glasbeni program. Zračni rekord Ameriški letalec Bert WMte se je spustil s padalom fa višine 8000 metrov. Dosedanji rekord v spuščanja s padalom Je znašal 5000 metrov; Wbtte ga Je tedaj znatno zboBša! Jn je verjetno, da ga oe bo nihče prekosil. vTUTPO* Sf. T30 9 Pete*, 6. VI. 1930 CENE MALIM OGLASOM: Za oglase, ki služijo v posredovalne in socialne namene občinstva vsaka beseda 50 par. Ce naj pove naslov Oglasni oddelek »Jutra*., je plačati posebno pristojbino 2 Din. Ce pa je oglas priobčen pod šifro je plačati pristojbino za šifro 3 Din. Telefonske številke: 2492, 3492 aR GaGo druge informacijo tičočo mo matih ogtamov nai prito&i v mnamGah a • t £# KLM f 1 tteer ne ho prejet odgovora lit CENE MAUM OGLASOM: Zenitve in dopisovanja ter oglasi trgovskega in reklamnega značaja: vsa-km beseda / Din. Najmanjši znesek 10 Din. Pristojbina za šifro 5 Din. Vse pristojbine je uposla-ti obenem z naročilom, sicer se oglasi ne priob-čujejo. St. Ček. rač. pri Pošt. hranilnici v Ljubljani, 11842. tlabtevi maCift ogCa&ev In druge informacije tičoče se oglasov, se dobijo tudi v podružnicah »JUTRAc v Tlevem mestu Ljubljanska cesta št. 42 in na pri kolodvoru št. 100 Male oglase in inserate naročajte v naših podružnicah. 3 dobre črkoslikar. pomočnike in ličaria sprejme takoj t trajno de ln tvrdka Pri6teu & Bricelj r Ljubljani. 31803 Prodajalko ag:!no. upremo, dobro ra-eunarioo. verzirano t ma- nula-kturi in galanteriji, sprejmem. Prepis« spričeval z navedbo višin« plačanih zahtevkov in priloge slik« poslati na P Koren prej Sterk. Črnomelj. 21400 Učenca in učenko oot.ro vzgojena, katera ab-e-''. v rata letos šolo z do-h-tm uapph>--m, sprejmem. Hran* in staDCvanje v hiši P. Rn-en preje Sterk. trg. i blagom. Črnomelj. 21309 Medičarskega pomočnika riohro izurjenega sprejme takoi Ljubomir "Domitrovič, Celje. 22068 Nadzornico za hotelsko kuhinjo popolnoma veščo te otroke, • sče hotel Kova! v Zagrebu risrnene ponudbe. 22058 Kuharja ali kuharico išče hot.el Rova! v Zagreba Reflektira se samo na prvovrstne moči. 22067 Brivskega pomočnika m a;šega. ra kopališče na Ježici sprejmem takoj z vso oskrbo v hiši. Plača po dogovora. Kare! Doiežal, bri. vpc. Jezica 87 22^52 Plačilni natakar srednjih let dobi službo v kolodvorski rest-avmciji v Mariboru. 2203S Služkinjo T-i r^vo, močno. pridu« tn Tvvit-en-o sprejmem takoj ta vsa gospodinjska dela. Dopise na naslov: Vinko .Hi ir Poljane nad Škof jo Liso. 21032 Slaščičarja dobro izurjenega sprejmem takoj. Naslov pove oclasni oddelek »Jutra« 21980 Služkinjo pridno in pošteno. ki zna nekoliko šivata (lahko tudi začetnica) sprejmem. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Ljubljana«. 22078 Več presvečevalcev jajc iščem. Ponudbe na oglasni odde!«k »Jutra« pod Sfro »EksporU. 22071 Solicitatorja s prakso v vseh pisarniških delih sprejme odvetnik na deželi aa Štajerskem Ponudbe t navedbo osebnih podatkov in dosedanje prakse, na oglasni oddelek »Jutra« pod »Solicitatori. 2207-4 Vojnemu Invalidu preskrbim službo nočnega čuvaja. Ponudbe na ogias. oddelek »Jutri« pod šifro »Čuvaj«. 22113 Strojepisko z nekaj prakss sprejmem. Ponudbe z izčrpnimi podatki na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Staliva služba«. 32137 Šoferja z daljšo prakso, po mogočnosti mehanika sprejme Pačnik. Laško. 22132 Zgovornega gospoda za poset privatnih strank išče koncem velikih tovarn. Ponudbe ped Šifro »Mesečna plača« na oglas, oddelek »Jutra«. 21446 1. oblastv. Koeeesljonlrana šoferska šola Camerraik, Ljubljana uunajsEj eesta Štev. M (Jugoavto). let. 2236. Pouk in praktične vožnje. 261 Klavir in nemščino poučuje gospodična po uspešni metodi. Klavir za vajo na razpolago. Ure po 15 Din Naslov pove oglas, oddelek »Jutra« 22141 Mlad šofer zanesljiv « trezen, išče službo proti majhni začetni plači. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 21875 Pek. vajenca sprejme takoj Anton Gale, Grosuplje št. 51. 22112 Trg. vajenca sprejme takoj O. Cerpinio. trgovina špecerijskega in kolonijalnega biaga v Mariboru, Pobreška cesta 46, 23153 Stalno službo inkasanta im uradotka dobi kdor proti popolni varno sti posodi 10.000 Din. Po nudbe na oglasni oddelek ».Jutrac -pod »Osignrana bo dočnosU. 231-46 Pek. »čenča i obleko, h-ano in sts^rva- retn v hiši, na 3 ^ sprejme pekarna V«čko. Pi.-poe pr! Brežicah. 21SJJ8 Trg. učenko Ta trgovino mešanega blaga na deželi sprejmem tako'. Lastnoročno pisarn" ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »PoStena in pridna«. 21976 Natakarico, sobarico. kuharico, točaja (Schankburse.h) ki bi znal tudi jagnj-eta peči, prašiče klati Ter delati klobase — sprejmem s 1. julijem. Polhe na gostilno Kaifež. Liibljana. 22072 2 ključavničarska vajenca erreTnerm. Naslov v ogla<. oddelku »Jutrac. 22080 Točaja (K-bankbvrsch) sp-ejmem. Na=lov v oglasnem oddelku »Jurra«. 23095 Blagajničarko s perfektnim znanjem nemške korespondence in strojepisja. samo zanesljive, s*a-ejšo moč, sprejme taka Snja trgovina. Cenjene ponudbe z navedbo službo-van:a zadnjih 10 l>et je poslati pol »Najbolje reference« na oglasni oddelek »Jutra« 22151 Dva potnika ki sta dobro vpeljana pri privatnih strankah na Gorenjskem. sprejmem stalno službo Manufaktu-rist.i imajo prednost. Po nudbe na podružnico Jutra na Jesenicah pod »Takojšen nastope. 21937 Vhiskl potnik za Slovenijo, prav dobro vpeljan, ki zastopa večje ljubljansko vetetrgovino vina. bi spremenil mesto. Re-flektira le na renomirano tvrdko — Štajerske imajo prednost. Ponudbe na ogl. oddelek »Jubrac pod šifro »Popolnoma vpeljane. 21923 ,4 i 4 ir+ d^ Angleško In nemško korespondenco prevzame perfektna kore- spondentka, proti primernemu honorarju. Stroj ima na razpolago. Ponudbe na og'as. od-if-'«); »Jutra« pod »Delo na dom«. 22142 Zgovorne razpečevalce za objsk privatnih strank iščem za izvanredno praktičen predmet, ki ga kupi vsaka gospodinja. Visok zaslužek. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 22092 Zastopnika uvedenega v trgovinah s kuhinjskim1' potrebščinami in drogerijaJi. iščem za Ljubljano proti dobri proviziji, za nov aparat Dogovor na velesejmu H 234, med 3. in 6. uro popoldne. 22114 G. Th Rotman: Potovanja in Čudovite nr!?©cle Tomi?a Poukinsa 83. Ker pokrajina ni prav priklanda za pristanek, je poveljnik velel leteti prav nizko, s Tako.« je de jal, »kdor hoče skočiti na tla, nai lp škofi!« — Toda kai takega je lažje refi kakor storiti. Nesrečni gospod profesor je naravnost elegantno priletel i obra-Km med bodljikave kakteje. Začetna natakarica s 5000 Din kavcije, išče službo za takoj. Gre tudi kot sobarica, hišna ali kuharica. Dopise aa oglasni od-delek »Jutra« ped šifro »Milka«. 21966 Sobarica z letnimi spričevali, išče stalno službo, ali za čez dan. Cenjene dopise na oglas, c-ddelek »Jutra« pod šifro »Sobarica«. 22079 Prodajalka mešane stroke, t dežele, poštena in BanesljUva, i večletno prakso in zmožna kavcije, želi kjerkoli mesto. Gre tudi za blagajni-čarko ali poslovodinjo kako podružnico. Cenjeme ponudbe na oglas, oddeiek »Jutra« pod šifro »V bli žini LjobFa.ne«. 22131 Otroško posteljico belo, železno, diobro ohranjeno kupiim. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Posteljica*. 23082 Ponucfbo za 200 stolov želi Sokolsko društvo Hercegovcu za svoj dom. 22145 Novo moško kolo ogiodno prodam. Naslov oglasnem oddelku »Jutrac. 22107 Novozidana stavba v Lescah ob cesti proti Bledo, pri merna za skladišče, delavnico ali trgovino, ugodno prodam Naslov pore oglas oddelek »Jutrac. 31864 Trgovska hiša prometna, blizu mesta Din 250.000 in trgovska hiša t centru trga ta 150.000 Din naprodaj. Pojasnila daje Karol Bremii v Celju. 21953 Stavbno parcelo v mestu, »a dvo- ali tri-nadstropno hišo, pod ugodnimi pogoji kupim takoj Ponudbe na ogl^s. oddelek »Jutrac pod značko »Pri-lične 300 m«c na oglasni oddelelk »Jutra«. 22093 Prodajalka mešane stroke želi spreme-niti službo kjerkoli v mestu ali na deželi. Naslov pove oglasnj oddelek »Jutrac. 21631 Šofer - mehanik star 28 leit, pošten in trezen, vešč vseh popravil tn dober vozač, ršče službo v kateremkoli kraju. — Po-nudlbe na podružnico Jutra v Celju pod šifro »Vesten«. 22121 Prodajalka mešane stroke, mlajša moč. išče kjerkoli mesta Gre tudi kot blagajmičarka. — Nastopi takoj ali pozneje. Cen-j. penudbe na oglasni oddelek »Jutrac pod šifro »Prodajallka mešane strokec 22150 Vs+otUim Vrtne stole za.klopne prodaja gospodarska pisarna Tribuč na Glincah. 21745 Puhasto perje kg po 38 Din razpošiljam po povzetju najmanj 5 kg Potem čisto belo fjosj« kg po 130 Din in čisti puh kg po 250 Din. L. Brozo-vič. Zagreb Ilica 82, Ke-miska čistilnica perja. 242 Dve izložbi naprodaj na Celovški cesti št. 42 23103 Motorno kolo Harlev-Davidson. 750 cm*, skoraj novo po nizki ceni naprodaj v mehanični delavnici V»ibl, Mikloiičeva cesta. 21887 Avtomobili in motocikli Največj» izbira rabljenih osebnih In tovornih avtobusnih avtomobilov in mo-bociklov oo naimžjSh cenah žužek. Ljubljana, Tavčarjeva tflie« 11. 31527 Avto raMjen. dobro ohranja kupim takoj. Na«!ov v ogl. oddelku »Jutra«. 22il0e Avtomobile »Chevrolet«. pcHto-voni! n 16.000 Din; »Mathec«. dtvoeedeSn.! m 22.000 Dim: »Fiat« 508, breiMbem, 8tl-risedežm «s 28.000 Din proda Posredovalnica na Dunajski cesti itev. 7. 23136 Regjstrir. blagajno kupim. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutrac pod šifro »Blagajna«. 88115 Cevi H" do 2" s-vet.Iobe. kupim večjo množino. — Ponudbe na naslov: Sa.ša Star«, Mengefi. 20067 Primorci, pozor! Srednjeveliko posestvo Savinjski dolini prodam. — Ravna lega, 20 minut od železniške postaje, hiša t novim gospodarskim poslopjem in več johov zemlje. — Pismena -vprašanja pod »Ugodno 33c na oglasni oddelek »Jutrac. 10733 Gostilno tik ob mestu, s 4 orali zemlje, v prometnem kraju, radi starosti prodam za 175.000 Din. Zraven tudi več »*>sesteT v raznih kraiih. Ponnrfbe: Gostilna »Jeien«, O?je. 21950 Enonadstropno hišo enodružinsko, v eemtru mesta, sa 190.000 Din protta Posredovalnica Da Dnna'-ski cesti 7 82137 Posestvo 39 oralov, arondirano, v bližini Celj» iin gostilno s posestvom t Savinjski dolini ugodna predam. Po nudbe na gostilno »Jelen-v CeTiu, Kralja PetTa r. 37 S21:1S 2 kompletni postelji iz trdega lesa prodam. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutrac. 22096 Trgovski lokal inventarjem, na prometnem kraju, kjer je bila že več let dobro idoča trgovina, oddam za več let v najemi. Stanovanje v hiši. Jcs. Zupančič, čevljarski mojster in titg. z usnjem. Dol. Logatec. 2131" Brivski lokal iščem na prometni točki. Ponudbe ne. oglas, oddelek »Jutrac pod »Lokal 4«. 22000 Trgovske lokale na veleprometnem kraju v centru mesta odda Posredovalnica na Dunajski cesti št. 7 22135 Tesan les popolnoma suh, za takojšnjo uporabo pri stavbah, ima stalno v zalogi Ilirija tir. z o. Ljubljana, Du najska e. 46, telefon 2820 * 21197 Dvosobno stanovanje modeme, t kuhinjo i!6e s 1. avgustom miren zakonski par. Ponudlbe pod značko »Zakonski par« na oglasni oddelek »Jutra« 21890 Stanovanje 2 eob, kuhinje in prrttfklin išče mirna stranka za takoj ali pezneje. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Plačam točno« 22037 Stanovanje r rili podobni hiši v Tacnu oddam v najem. Leži t lepi legi ob Šmarni gori, v neposredni bližini Save In avto postaje. Odda se stalno ali tudi letoviščarju. — Poizve ee r Tacnu štev. 42. 22010 2 stanovanji oddam v vidi v Tivoliju, ano pritličju * dvema Teiikima sobama in poselsko sobico takoj, dmgo v manza-di z eno sobo in dvema kabinetoma e 1. julijem. Obe solnčni, a kuhinjama io pritiktroami. Kopalnice, io pralnica, plin, elektrika, vodovod, parketi. Naslov t oglasnem oddelku Jutra 31939 Točen plačnik išče sračn« stanovanje sob, kuhinj« in pritiklin, po možnosti parketiirano. z elektriko rn n«ftaj -vrta ali dvorišča, m mesec o-kto-ber-n Mirna oseba iSRe izven Ljubljane mri« STANOVANJE lahko tudi podstrešno — event. prazno sobo. kamer ee -lahko pestavi Štedilnik. Prijazne ponudbe n«a ogl. oddelek »Jutra« pod Šifro »SolnSnato«. 23085 Stanovanje 2 eob, kujbinje tn prit.ikTtn, t suteremu nove hi&e ta-r ogl. 21843 ko j oddam. Naekrr oddelku »Jutra«. Stanovanje 2 eob in kuhinj« oddam takoj za trajno ali le čez pol raje na Črnučah št. 68. poleg železniške postaje. 21519 Stanovanje solnčno, trieobno, kabtnet, kuhinja, takoj prosto, v mest.u oddam proti predplačilu enoletne najemnine, ^sredovalnica Dunajska c. št. 7. 22133 Sobo in kuhinjo loleg kolodvora, za 400 i)i.n mesečno odda Posredovalnica, Dunalska cesta 7 23134 Stanovanje 2 sob in pritiklin išče mirna stranka t mestu ali bližini. Ponudbo prosim na oglas, oddelek »Jutrac pod »Bližina Tržaške cestec. 23128 Stanovanje 2 sob ui pritiklin, e rrfnm takoj oddamo v naših hi šah na Brinju Podrobne informacije daje Pokojninski zavod za nameščence v L'u>bljami. Gledališka ul. 8. 22113 STROJNE TOVARNE IN LIVARNE LJUBLJANA D D Najnovejši Izum Najnovejši izum STRANSKI JARME Oglejte si na velesejmu ta stroj, ki vsled nizke cene in visokega dejstva prekaša vse dosedanje podobne stroje. Opremljeno sobo noro, t vik, separirano oddam takoj gospodu. Istotam oddam gospodični prazno sobo s štedilnikom voitorcdom, parketi rano in separirano. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 21900 Sobo ncvoopremljeno. s parketom in elektriko ter strogo separiranim vhodom oddam takoj ali s 15. juni-iera na Polianski c. 13/1, levo. 22081 zdravnika dr, H. Scfolesm- ferja »Kdo n« sme piti avec, ki ga priobčuje zadnja številka ilustrirane tedenske Tevije »Življenje in svet. Posamezna številka stane samo 2 Din. 21066 Sobo z 2 posteljama sredin-i mesta oddam s 15. junijem gospodu ali gospodični. — Naslov j>ove oglasni oddelek »Jutrac. 22100 Sobo v vfli lepo opremljeno, z elektriko in kopalnico, v centru mesta oddam takoj. Naslor v oglasnem oddelku »Jutrac. 22099 Trgovski mlin na valjčke, najmodernejH, vodni pogon, tedenska kapaciteta 5 vagonov, ugodno oddam začasno ▼ najem Dopise na oglasni oddelek »Jutrac pod »Trgomlin«. 21779 Parno žago edino te vrste, v centru gozdatega kraja, 26 km od železnice, radi pomanjkanja kapitala dam zelo ugodno v najem ali sprejmem družabnika z večjim kapitalom. — Podjete že eno leto obratuje z novimi stroji. Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Redka prilika«. 21891 Mlajšega dijaka eamo is fine družine sprejmem t lepo stanovanj« in dobro hrane. Na. elor pore oglasni oddelek »Jntnac. 82060 Dijaka sprejmem v oskrbo. Solnčno stanovanje, pomoč pri učenju in klavir Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 82182 Prazno sobo In opremljeno sobico blizu kolodvora ob Dunajski cesti oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 21896 Opremljeno sobo skromno, solnčno in prostorno. « pečjo, elektriko in posebnim vhodom, kjerkoli tik mesta išče stalen starejši gospod. Ponudbe prosi na oglasni oddelek »Jutra« pod »Miren kovček« do 10. t. m. 21867 Opremljeno sobo lepo, z v*eni komfortom in strogo separiranim vhodom, v centru mesta oddam s 15. junijem. Naslcv pore ogl. oddelek »Jutra«. 2E022 Sobo « posebnim vhodom, v sredini mesta oddam takoj solidnemu gospodu. Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 22091 Sobo pri operi e seipariranim vhodom in souporabo kopalnice oddam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 22066 Rimske Toplice Radio-aktivno termalno ko. pališče, sezona maj—oktober. Odlično proti revma^ tizmu, ženskim boleznim, nervozemu živčnemu stanju (penzija pred in po sezoni 60 Din). V glavni sezoni 80 Din dnevno. Pojasnila daje brezplačno kopališčno ravnateljstvo, Rimske Toplic«. 117 Bvpifi M. Nesrečna — ker TeM ne znam ustreči. Tvoj« ravnanje — neza*l*ifteno. žali Kaj storiti? Go^firi, nisem »Fregoli«. 29077 zanesljiv plačnik, Sorodna duša 10180, Snažna obrt, S&lidna gospodična, Spre ten in podjeten 7151, Simpatija 211:18, Suho, Škropilnica, Takoj sezi'ja, Trgovski inventar, Trgiovec vdovec. Temperament, Ta koj. Tiha roža, Tehnično naobražen, Točen plačnik, Trg na podsavju. Ugodna prilika. Ugodno, Ugodna iega. Uradnica 35. Lgoana prilika 730, Valjčni mlin, V. L., Veverica, Vzajemnost, Zaslužek, Zelo soliden in pošten. Zaslužek, Zelo soKden in pošten 25. Zor.ka. Zlata jama. Zrak in Zavarovanje 18856, Zanesljiva moč. 350 m*, 3 mesece, 1600.—, 1000, 6000 litrov, 4, 800. Sobo ,epo opremljeno. T razgledom na ulico in s posebnim vhodom, sredi mesta iščem. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Zastopnik«. 23135 Sobo oddam 2 gospodom« ali EOspodičnama. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 22138 Sobico Samostojen trgovec ve« dan odsoten, išče lepo opremljeno sobo • strogo separiranim vhodom, v sredini Ponudbe ped šifro »Samostojen trgovec« na oglasni oddelek »Jutra« 21985 Prazno sobo oddam ves d4n odsotni gospodični na Poljanski cesti _ St. 33/0. 22141' vo, prečit« zanimiv članek ori norozgradbd gostilne Turk, Streliška ul. 22105 IZVANREPNA PRILIKA! Železna »lužinska patent postelja zložljiva. • ta« peciraflom madracora, re« lo praktična za vsako hiio. hotele, nočne alui-be in poiujuče " osobs stan« lino Din 390—, Razpošiljam po poStne« nom povzetju. tako IZGLEDA S|jQ?EN OTVOOtN Lesena paUat postelj«, zložljiva. • tapeciranim madracom, zelo praktična. stane »am- P 2St« Letalka M aunčan!« (Liegestuhll »ajnoviie vrsti, stase »amo Di» iSi« Madraet p«nieoi * volno m stanejo samo D 751. L. BROZOVIČ, ZAGREB ILICA 02. "A" ES Dieslov motor izdelek »Grazer Wagyon-fiibrrk«. štev. 444, učinek 100—130 k. s.. 225 obr. na min., g kompresorjem, posoda na napuščanje. 3 rezervoarji za olje. vodni rezervoar z električno gnano črpalko, z atias jermenom prav poceni naprodaj. Razen omenjenejra motorja se more oddati t tu ti generator za vrtilni tok. izdelek tvjdke »Blinc, 3^100 volit, 85 KV Amp., 750 obr. na min., kakor tudi kompletna stikalna plošč«. Cenj. pismene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Električna centTaia«. ^3109 T O X Y D N T O X Y D j n g o si o ve n s k e ga izvora Neuničljiva Nestrupena pri uporabi štirikrat izdatnejša dvakrat cenejša kakor minij. Najboljša Najekonomičnejša j ZAŠČITNA BARVA PROTI RJI RUDARSKA DRUŽBA TROJANA Dunajska cesta I,IV, Ljubljana je v prodaji: A. Keber, Marijin trg 2, Ljubljana; Franc Berjak, Kranj; Udovič & Lampe, Novo mesto; Edvard Povalej, Meljska 29, Maribor; Ivan Šega, agentura. Murska Sobota. 7561 I C. Oglar: Moja prva kravata Ker je dandanes prišlo tako rekoč ▼ modo pisanje spominov, vzamem še jaz pero v svojo desno roko, da vam opišem začetek svojega dejanja in ne« hanja. Ne mišjim vam praviti junaških dogodivščin s krvavih poljan, temveč naj vam čisto nedolžno in skromno povem, kako sem se začel likati. Ker je bila za mojih mladih let kra= vata, ali kakor smo jo po domače ime« novali »pinta«, prva stopinja k popol= nosti, naj vam povem, kako sem prišel do tega znamenja svoje olike, ali do marke, kakor jo je imenoval pokojni profesor Anton, ki nas je v prvi gim* naziji postrašil, češ, da bo tistega vzel konjederec kakor pinča, ki leta brez marke okoli, ali na nas preneseno, ki pride brez kravate v šalo. Mene je neke nedelje jeseni, ko so zorela po vrtovih jabolka in orehi, pri« peljal stric Janez na lojterskem vozu z gorenjskih gmajn v Ljubljano. Ali naj vam pripovedujem, kako težko je bilo slovo od pastirskih ognjev in iger, od tovarišev in od prve mile prijatelji« ce, Manice? Stric me je torej pustil pri svojem znancu, ki je bil nekakšen mojster za vse. Največkrat je bil mizar, a ni imel patenta, zato so ga bolj srečni tekme« ci zaradi nadležne konkurence večkrat ovadili, in potem je plačeval kazen ali >a so ga zaprli. Prav tiste dni je mo« ral za nekaj časa pustiti svojo glavno obrtnijo in je žagal drva v Blatni vasi, kakor so takrat še imenovali sedanjo Kolodvorsko ulico. Ko je bila drvar« niča polna, mu je naročil gospod, ka« teremu je žagal drva, naj mu popravi še streho na hiši in dimnik in ga rdeče pobarva. Moj gospodar in mojster je bil seve» da takoj pripravljen, in ker tisto po« poldne nisem imel šole, me je vzel s seboj, da mu nosim opeko z dvorišča. Ni mi bilo sicer prav, ker sem že raj« ši stal pred komedijami ali pa kostanj tresel v Tibolah, pa kako naj se zapu« ščen siromak ustavljam višji volji! Na dvorišču so stale cele skladovnice ope« ki šem jo nosil v naročju po stop« nicah pod streho Boječe in nerodno sem se mata sprva po hodnikih, a sčasoma sem se privadil in zazdel sem se sam sebi imeniten, ko sem ropotal po hiši. Vse se mi je zdelo strašno gospo« sko, strmel sem kmečki fant v odprte sobe in se čudil preprogam in zrcalom in vsej malomestni bahariji Blatne vasi. Na dvorišču sem zasledil velik za» boj, kamor so spravljali vsake vrste odpadke, pisane papirje, cunje, otroč« je igrače, smeti, vso drobnjav in šaro, kar so zavrgli in pometli po hiši, ter je čakalo smetarja. Z navdušenjem sem začel brskati in mešati to bera« čijo, oh, s kakšno radovednostjo in pričakovanjem sem pregledoval in vla« čil na dan te razbite in raztrgane ostan« ke! Bilo mi je, ko da sem našel nena* doma dragocen rudokop ali velik za* klad, ki ga je treba sedaj hitro in skri« vaj opleniti. Privlekel sem na dan le« senega konja brez nog in brez repa, porcelanasto punčko brez glave, našel sem stekleno kroglico, ki se je spre« minjala kakor mavrica, celo pest pa« pirnatih ustnikov za smotke, in prav na dnu v pepelu so zagledale moje ra* dostne in otroško neumne oči staro, ponošeno kravato. Še zdaj se spominjam po tolikih letih na te, moja prva kravata! Bila si po modi tistiK dni široka, navzkriž sešita, imela si srebrne križe všite v modro blago, bila si obdrgnjena, povaljana; ali nič za to! Meni si se zdela čudovi« ta in si bila največji zaklad, ki sem ga izkopal tisto popoldne. Kar sapa mi je zastala, ko sem dr« žal, ali ne, ko sem objemal to prekras* no, to dragoceno in čudovito stvar v svojih drhtečih rokah. Še nikoli nisem bil tako bogat, še nikoli ni bila taka neizmerna dragotina moja last, in pre« vidno in skrivaj in hitro, da bi me kdo ne oropal mojega bogastva, sem jo spravil za srajco. Tako se mi je nepri« čakovano izpolnilo moje vroče hrepe« nenje, da bi mogel zavezati na prsi ta« ko prelepo, imenitno stvar, ki so jo nosili samo visoki gospodje. Srce mi je igralo in predstavljal sem si, kako me bodo občudovali doma in povsod, kako se bom postavljal s svojo prvo kravato. Naložil sem zvrhano naročje opeke in jo nesel pod streho. Oprezno sem potegnil kravato izpod srajce ter si jo zavezal okoli vratu. S solzami v očeh, ki so mi rosile od veselja nad to ne« r.adno srečo, z otroško samozavestjo sem se ozrl okoli sebe po mračnem podstrešju, ali videl me žal ni nihče. Streha je bila že odkrita, in gospodar moj je čakal, da mu podam opeko. Vzdignil sem se skozi odprtino, in nič čudnega bi se mi ne zdelo, ako bi se bil krovec pri tisti priči prekopicnil z visoke strehe na tla od samega pre* senečenja nad mojo neizmerno lepo* tijo, nad mojo prvo kravato, ki mi je krasila prsi. Ali on se niti zmenil ni zanjo. Zlezel sem na streho ter se ogle« dal moško po ljubljanskih ulicah. In glej, globoko pod menoj za ograjo na vrtu se je igral kup otrok. Zagledali so me. »Poglej no barabo na strehi!«... Te zaničljive besede, ki sem iih zaslišal od otrok, so mi razparale srce. Za trenutek nisem vedel, kako naj ma* ščujem svojo kruto razžaljeno čast in sebe, ki me je lepšala prva kravata. A potem sem zgrabil kos zdrobljene ope* ke ter jo vrgel med nje. To je bil torej moj prvi korak % kulturo. Pristooafte k Vodnikovi družbi! Nevarnost - zdravju otrok! StraSna golazen najde mnogo žrtev med malimi otroci. Slabeč odpornost, okužujoč hrano, noseč bolezen nežnemu nespretnemu telesu — mrčes je največja kuga za vsakega otroka, škropi s Fli- tOECL Flit Je smrtonosen muham, komarjem, bolham, moljem, mravljam, ščurkom .stenicam in njihovim jajcem. Tebi ne škodi. Ne pusti madežev. Ne zamenjaj Flita z drugimi različnimi sredstvi. Pazi na vojaka na rumeni ročki s črnim robom. LIT usmrti ftaj/o Kupimo eilinderNok rabljen, v dobrem stanju, za 4—5 tonski tovorni avto »Laurin-Kle-ment«. Ponudbe z navedbo cene na — Tovarno cementa — Mojstrana. Koncesionirano ELEKTROTEHNIČNO PODJETJE HAVLIČEK FRAN Ljubljana, Sv. Petra cesta 5 — Tel. 3421 inštalacije električnih naprav v mestu in na deželi ter priznani oddelek za hišne telefone in zvonila — strokovna poprava elektrotehničnih aparatov. Proračuni brezplačno. Cene zmerne. DNEVN O PRAŽENA KAVA L.3LJE3L-ZD A. Ni a »vodnikov trg st. s.— 1. Večji pregled, 2. Prihranek na času, 3. Večja sigurnost, 4. Boljša kontrola, ACR|PP£ 5. Se rabi le malo prostora, 6. Vedno popolno, 7. Mali stroški, 8. Najboljši opominje-valni sistem i. t. d. kartoteka t obliki knjige epohalni preobrat v knjigovodstvu Zastopstvo za Jugoslavijo M. Tičar, Ljubljana Šelenburgova ulica 1 Velesejem paviljon >Kartoteka< družba z o. z. 7492 Velesejem paviljon 99HS" ZASTOPNIKA i? č e tovarna za steklene okraske za božična drevesca na Češkem za Slovenijo. Prednost imajo oni, ki bi imefr primeren lokal za eventirelroo zalogo. — Ponudbe ▼ nemškem jeziku je poslati na: A. Rozen-čvajk, Glas - Christbaumschmuckfabrik, Vsetki, ČSR. 8616 1 Birmanska darila ovratne verižice, obeski, zapestnice, ure 140 F. ČUDEN LJUBLJANA, Prešernova ulica štev. 1 mrnim Najlepše in najcenejše bivališče na Jadrana je v hotela VE LE BIT MAUNSKA — otok Krk Na sami morski obali, v bližini pristanišča in kopališča. —» Izvrstna domača in dunajska kuhinja. — Dobra vina, — Cela oskrba a sobo od 55 do 60 Din dnevno. 8631 VIKTOR VRTACNIK. Jtttrovi mali oglasi imajo siguren uspeh! Zakaj se poslužujete, kadar pripravljate jedi, različnih nadomestkov, ko dobite v vsaki boljši trgovini naravni špiritov kis ki je izredno okusen. Zahtevajte torej vedno naravni 8601 špiritov kis In vinski kis VOZ ZA VSO RODBINO KOPALNE OBLEKE vseh vrst po meri ALEKSANDROVA CESTA 3 prtličje. 7651 OGLEJTE SI OTOMANE različnih vzorcih in najmodernejših oblikah. Divan e (patent), fotelje, salonske garniture, peresnice, žimnice (modroce) in vsa popravila izdeluje točno in najceneje le S A J O VI C, > Ljubljana, Stari trg štev. 6. 7704 Prostovoljna javna dražba. Dne 7. junija 1930 ob 3. url popoldne se vrši v Javnih skladiščih tvrdke Javna skladišta družba z o. z. v Ljubljani, Dunajska c. št 33, prostovoljna javna dražba sledečih avtomobilov: SPA 26 k. s. Supersport. odprt, 4 sedežem, malo vožen, v brezhibnem stanju; SPA 34 k. s. Coupe, zaprt, 7 sedežen, ▼ brezhibnem stanju; LANCIA 21 k. s. Torpedo, limuzina, 4 se* dežen, v brezhibnem stanju; PEGEOT 5/12 k. k„ tipa Ouadrllette, 4 d-linderski, 4 sedežen, malo vožen. Avtomobile si interesenti lahko ogledali o med poslovnim časom od 8. do 12. im od 2. do 6. ure. 8626 Skladiščna uprava. Novi Essex Challenger je izvanredno prostoren, uprav pravi voz za vašo rodbino. On je daljši, širši in udobnejši. Široka vrata omogočajo komodno vstopanje. Imate dosti prostora in sedite udobno. Essex je izredno lahek za vožnjo. Vsi vzvodi so lahko dosegljivi in reagirajo na najrah-lejši pritisk. Niti trenotek vas ne zapusti zavest lahkote, udobnosti in miru. Za isto ceno nekaj povsem novega. Vsaka rodbina, ki je v posesti Essexa, je ponosna na njegovo elegantno zunanjost. Umetnice so pripo- mogle pri njegovi izdelavi, 'da je razkošen in lep. Radi tega za* more Essex z ozirom na svojo ustreznost svrham in lepoto tekmovati z najdražjimi vozovi Videči, ga želimo tudi posedovati — poizkušnja vožnja znači nakup Cenost Essexa je postala pri-slovična, ker je njegova premoč med 6 cilinderskimi vozmi tako velika. Vsak lastnik vam bo to potrdil. ESSEX SUPER 6 MODEL 1930 Club Saloon Coupe Standard Sedan Touring Sedan Broughain Roadster Phaeton Sun Sedan CEN Coach E: 84.000 82.000 90.000 94.000 94.000 90.000 90.000 96.000 PREDNOSTI Susper šest cilindrična vzdržljivost. Eleganten vzgled otmene karoserije po originalnih projektih. Povišana jakoet, štirje obojestranski amortizerji. Vse vzvode je možno hitro doseči in se jih lahko poslu-žiti. širša sedala, daljši koloeek. Vedno več prostora, starter na blatniku. Glavno zastopstvo za Slovenijo: O. ŽUŽEK, Ljubljana Tavčarjeva ulica 11 Tavčarjeva ulica U Pošljite Se danes ta kupon. Prosim za dobrohotno poslatev novega Ime: prospekta v barvi za Hudson Super 8 te Es6ex the Challenger. Kra!: Urejuje Davorin Ravljen. Izdaja za konzorcij »Jutra« AdoJf Ribnika?, Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Franc Jezeršek. Za inseratnd de' je odgovoren AJoizij Novak. Vsi v Ljubljani,