St««, 20. V TNta, v soboto, 20. Januari« 117 Letnik XIII. Izhafa vsak dan, tudi ob nedeljah in praznikih, ob 5 zjutraj. L - . »; Llica Sv. Franih« Asiikega St 20. 1. njdstr. — Vsi d* st ure^r :*tvu lista. Nefrankirana pisal w ne 4pr«'t-rajo :n ro!-copisi se ne vrača]«, i, , • ; ;n odgovorni urediik štciaii Godina. Lastnik fconsorc!) i V, 0cf — Tisk tiskar;ic .Edinosti*, vpisan« zadruge« v frV.n poeoStvorn v Trsta, nlica Sv. Frančiška AtiStceja št. 20. Te-tion uredolStva in uprave itev. 11-67. Naročnina z a a i a : Za celo le*o.......K 24.— Za poi leta .....................• /a tri ineseee.....................• za nedeljsko Izdajo ta celo leto ...... • ca pol leta . .....................» Posan;ezne Številke .Cdkiosti* se prodajajo po 6 vhu'jtv. zastarele številke po 10 vinarjev. Oglasi se računajo na milimetre v Sirokosli ene kolone Cene: Oglasi trgovcev in o rtnikov.....mm po 10 vin Osmrtnice, zahvale, poslanice, og!asl denarnih zavodov ...............mm po 20 vin. Oglasi v tekstu lista do pet vrst........K 20.— vsaka nadaljna vrsta................, 2.— Maii oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev. Oglase sprejema inseratn! oddelek .Edinosti*, tfaroinlna reklamacije ?e pošiljajo upravi lista. Plačuje se Izključno le upravi .Edinosti* — Plača in toži se v Trstu. Uprava in inseratn! oddelek se nalnjata v ulici Sv. Frančiška AiiSkega št. 20. — PoŠtnohranllnlčnl račun št. 811.652 Pregled najnovejših dogodkov. Romunska bojišča. — Rusko-romunski v dolini Sušite odbiti. Sicer položaj neizpremenjen. Na ruskem, italijanskem in zapadnem b iišču v splošnem topovski boji. siccr mirno. ..... Razno. — Grof Clam Martinic in groi /a v Berolinu. — Baliourjcva pojasni-!a k odgovoru entente na \Vilsonovo noto. p.,il>ko vprašanje v pruski zbornici. Poklonkev inomosta cesarski dvojici. Austrijsko uradno poročilo. DL>« \J. 19. (Kor.) Uradno se razglaša: 19. iaoaaria 1917. V z b c ti n o bojišče. — Sovražnik ie izvršil včeraj popoldne srdite napade na n-^č postojanke med dolinama Sušite in Casina. ki so se vsi brez izjeme izjalovili v našem ognju. V Voltnlji je bojno delovanje z«>pet ponehalo. Italijansko bojišče. — V se-\ erneie odseku kraške planote so privedle na>e čete s posrečenih akcij proti so-\ raznim preuposto-ankam 4 oficirje in 120 ujetnikov in eno strojno puško. Jugovzhodno bojišče. — Nič važnega. Nc-fiiCMtiik načelnika generalnega štaba: pl. Hoter, imL Kemlko uradno poročilo. BERO LIN, 19. (Kor.) Veliki glavni Man. 19. januarja 1917. Zapadno bojišče. — Naše patrulje r*> izvršil« na več točkah uspešue . kcije. Vzhodno bojišče. — Fronta princa Leopcida Bav.: V zadnjih dneh živahnejše bojno delovanje je zopet ponehalo. Fronta nadvojvode Jožef-: Severno uoline Su^te, v ozemlju Marasti, so se rapsdi na nr^e višinske postojanke izjalovili ob težkih izgubah za sovražnika. Mackensenova armada. Položaj je ne-i/oremenjCii. — Macedonska fronta: Su-iu:*k ang!ekovtkov in Korice. PODI ISTEK. Ne sodite/...!" Roman. — Sonja____Sonja.___no. in potem, ko je umrla mati? Vzela me je k sebi kneginja, ker, kakor je rekla, uoraščajoče dekle ne spada v stanovanje elegantnega vdovca. Tudi ona «c bita nekoliko zaljubljena v mojega paputia. poleg tega pa mu je bila dolžna največjo hvaležnost, ker ji je z imenitno izvedeno pravdo rešil vse njeno imetje. Papa je potem užival življenje____ jaz sem mu privoščila to prav iz srca____ mer f. si je pokvaril svoje drugače krepko toda ker ie nekoliko prekoračal pcavo zdravje in je preživel mamo samo za tri leta. Meni ie zapustil veliko imetje. — In ti s: ostala vedno v palači? Rusko uradno poročilo. 17. januarja 1917. — Zapadna fronta: Sovražnik je živahno obstreljeval ozemlje ob progi Zborov-Zloczow in južno Av-gusto\vke kakor tudi južno Jamnika. Ob Bistrici so bile naše stotnije pri delu obstreljevane. Granate so padale daleč za njimi in niso napravile nobene škode. Sovražni ogenj ie kmalu utihnil. — Romunska fronta: V ozemlju proge Bistrica—Kimpolung je izvršil sovražnik ofenzivo proti našim postojankam severno višine i?H5, a ga je naš ogenj pognal nazaj. Sovražnik je napadel Romune jugozapadno Pralea. se je mora! vsled protinapada umakniti v neredu. Tekom ponoč-! nega napada so naše čete pregnale Nemce iz Garleasce in uplenile dve strojni puški, toda protinapad močnejših sil nas je prisilil, da smo vas zopet izpraznili. Naše čete so po topovski pripravi zavzele vas Vadeni (10 vrst jugozapadno Gala-ca) z naskokom. Potem ko je dobil sovražnik cjačenja, je, podpiran po bobneče! n ognju, poizkušal vas zopet osvojiti. Njegove sklenjene formacije smo koncentrično obstreljevali in itm prizadejali velike izgube; biie so ustavljene, še pred-no so se približale našim jarkom. Državni tajnik dr. Ztmmermanii o mirovnem vprašanju. AMSTERDAM, 18. (Kor.) Glasom »Al!-gemeen Handelsblad-. poroča »Mornmg-i>ost i iz Washingtona. da je nemški državni tajnik dr. Zimmermann tekom razgovora s poročevalcem ^Associated Pres-sa« izjavil, da je odgovor entente popolnoma onemogočil Nemčiji, da bi napravila še kake nadaljne korake v svrho dosege miru. ____ __ Batfourjeva, pojasnila k odgovoru \VI!sonu. LONDON, 18. (Kor.) Državni tajnik za v nanje stvari, lord Balfour, je poslal angleškemu veleposlaniku v \Vashingtonu depešo s pripombami k noti aliirancev. V teli pripombah i ravi lord Balfour, da se angleška vlada popolnoma strinja z žeijo predsednika po skorajšnjem miru in po dosegi trajnega miru. Vendar pa je mnenja, da mora biti trpežnost miru odvisna od njegovega značaja. Balfour opozarja na glavne okoliščine, ki omogočujejo sedanjo vojno vsled pohlepnosti neke velevlasti sredi mrežice narodov, ki so bili slabo pripravljeni za obrambo in še oslabljeni vsled dejstva, da niso niti meje raznih držav niti njihove notranje ustave soglašale s prizadevanji posameznih plemen, s katerimi se tudi ni postopalo pravično in pošteno. To slednje zlo bo nedvomno lahko mogoče znatno omiliti, ako bi aliiranci zamogli izvesti v svoji neti zasnovane izpremembe zemljevida Evrope. Ohranitev turške države se je dolgo dobo smatrala kot bistvena potreba za vzdrža-nje evropskega miru. Sedaj so se okoliščine izpremenile. V rokah Nemčije je Turčija prenehala biti branik miru in zahteve narodnosti zahtevajo istotako, da se preneha turško gospodstvo nad tujimi plemeni, ako mogoče. Izgon Turčije iz Evrope bi ravnotoliko pripomogel mirovni stvari v Evropi kakor povrnitev Alzaško-Lota-rinške Franciji, izročitev italijanske iredente Italiji ali kaka druga v noti aliirancev navedena teritorijalna izprememba. Take teritorijalne vzpostavitve bi nedvomno zmanjšale prilike za vojno, vendar pa bi nikakor ne nudile zadostnih garancij proti vojni, ako bi stremela Nemčija po svetovni vladi. Ako Evropa po tej vojni ne bo bolj varna kakor pred izbruhom sedanje vojne, potem bodo nade, ki jih goji predsednik za bodočnost, še bolj oddaljene od izpolnitve kakor kedaj prej. Mednarodne pogodbe in zakoni niso zadostni. To dokazuje barbarski nastop Nemčije proti Belgiji, ki ni bila samo žrtev, ampak tudi vzgled. Ako obstoječe pogodbe niso več kakor kos papirja, ali nam zamo-rejo potem pomagati nove pogodbe? Radi tega je angleški narod kljub temu, da se popolnoma strinja s predsednikom v želji po miru, mnenja, da trajnega miru ni mogoče doseči drugače, kakor na podlagi uspeha načrtov aliirancev. Kajti na trajni mir ni mogoče misliti, ako niso izpolnjeni — Dokler se ni Olga iz stanovskih ozi-rov poročila s svojim starim, grdim grofom in me vzela s seboj, da bi ne obupala. 2iveli sve vedno kot sestri, nihče ni delal razločka med nama in imenovali so naju vlepi princesinji Vorončevic. Po sreči je grof kmalu umrl. Olga je bila zopet prosta vrnili sve se k materi in uživali življenje kar najlepše----O----moj Petro- grad____moji dragi tamošnji prijatelji! Lahna bolestna poteza se ji je pojavila okoli lepih ust. — Otrok moj, Sonja, — je dejala gospa tajna svetnica, ljubeznivo se sklonivši k njej, — prosim te, da mi odkrito in po pravici odgovoriš na eno samo vprašanje: povej mi, kaj je bilo vzrok, da si kar nenadoma, sama ob sebi, ravno sedaj sprejela naše vabilo, na katero se nisi ozirala toliko časa? Po življenju, ki si ga vajena, se ti mora zdeti tu naravnost grozno. trije pogoji: prvič, da se obsioječi vzroki mednarodnega vznemirjanja kolikor mogoče oddaljijo ali oslabe, drugič, da se veselje osrednjih vlasti za napadanje in njihove metode pri lastnih narodih diskre-d i ti rajo, tretjič, da se poleg vseh pogodb v svrho preprtčenja ali omejitve sovraž-| nosti določi kaka mednarodna poravnava,! ki bi za mogla preprečiti tudi najdrznejše načrte napadalcev. Te pogoje jc sicer težko izpolniti, toda mi menimo, da so v splošnem v soglasju z ideali predsednika in smo preprič; ni. da nobenega izmed niih ni mogoče izpvlniti. ako ne bo mir, vsaj kolikor se ti "t ,l:vro*>e, za siguran na velikih temeljih, zraženih v pridodani uoti. Radi tega ie A tglija tako na imetju kakor v krvi doprines a žrtve, ki so brez primere v zgodovini, ie pripravljena še za nadaljne žrtve in prenaša ta težka bremena ne samo, da tako izpolni svoje pogodbene obveznosti, ampak ker je trdno prepričana, da so od uspeha aliirancev odvisni civilizacija in one mednarodne reforme, ki bodo, kakor zatrjujejo največji misleci starega in novega sveta, sledile končanju sedanje nesreče.__ Poljsko vprašanje v pruski zbornici. BEROLIN, 19. (Kor.) Pruska zbornica jc danes nadaljevala prvo čitanje državnega proračuna za 1. 1917. Posl. Korfanty (Poljak) je izvajal: O vprašanju ustanovitve poljske države danes ne mislim razpravljati. Opozarjam le na to, da je bil narod, kakor poljski, ki je bil stoletja branik krščanstva in zapadne kulture proti azijatskemu barbarstvu, kaznovan na Pruskem s celo vrsto legislaioričnih cd-redb veksatoričnega značaja. Mi smo mislili, da bo vlada po izkušnjah te vojne revidirala svoje dosedanje stališče proti Poljakom. Toda ta nada se ni uresničila. Vlada se je zadovoljila le z izjavo, da hoče premišljevati o novi orijentaciji po vojni. Toda to obljubo so vlada in večinske stranke zaklavzuliralo s tolikimi »če< in »akoc, da poljski narod faktično za to ne more imeti nobenega smisla. Glavni vzrok tega je pač pruska politika proti Poljakom. Mi zahtevamo narodno in kulturno enakopravnost in razvoj. (Odobravanje pri Poljakih). .Minister za notranje stvari Lo&beu je Ougu/aijaL jilCu drtigtm, da sc je vlada že 2(1 novembra 1916 izjavila in morala izjaviti, da se morajo brez predsodka in brezpogojno pruski podaniki, ki govore poljski, postaviti na stališče pruskega državnega podaništva in se čutiti pruske državljane, ker bi vlada in večinske stranke našle potem tem lažje pot k miru. Današnji govor g. Korfantega je izjava jako ostrega značaja. Ako Poljaki ne zaupajo vladi, ali zamoreio potem zameriti vladi, ako je napram r.jim bolj previdna? Vi, g. Korfantv in člani Vaše irak-cije. ste Prusi in Nemci iu za Nemčijo se bojujemo vsi, tadi Vi in Vaši v oiaki. Delati razliko med poljskimi in nemškimi interesi na znotraj je nedopustno in nemogoče. Obžalujem izredno, da sem bil prisiljen k tej ostri zavrnitvi; ne morem namreč privoliti, da bi prišel tak govor v javnost, ne da bi se pokazalo, da bi vlada izvajala iz tega posledice, da je dalje na mestu in da bo ukrenila one odredbe, ki sc ji bodo zdele primerne. (Odobravanje.) Posl. Hirsch (soc.) je izjavil, da miru za vsako ccno tudi socijalisti nočejo. Nemčiji gre faktično sedaj le še za obrambeno vojno. Kljub temu se moramo izogniti vsemu, kar bi vojno podaljševalo po nepotrebnem. Govornik zahteva na polju poljske politike popolen preobrat. Nato je bil osnutek proračuna izročen proračunski komisiji.___ Naše ia sovražne okupacije. DUNAJ, 18. (Kor.) Začetkom I. 1917 so iineli zavezniki zasedenega: v Belgiji 29.000. v Franciji 22.310 km2, dočim imajo Francozi v rokah le 900 km" nemškega ozemlja. V Rusiji je zasedenih 280.450, v Romuniji 100.000, v Srbiji 85.867, v Cr-nigori 14.180, v Albaniji 20.040 knr, dočim je v ruskih rokah le 28.231 km- avstrijskega ozemlja. Angleška banka znižala diskont. LONDON, 18. (Kor.) Angleška banka je znižala diskont na 51 ://o. NADVOJVODA EVO EN ODLIKOVAN! opoldne prispeli semkaj. Na kolodvoru iih Z REDOM MARIJE TEREZIJE. je prisrčno pozdravil predsednik držav-DUNAJ, 19. (Kor.) Cesar ie feldmarša-1nega zbora. Kiimpf, ki je izražal željo, da Iu, nadvojvodi Evgenu. s posebnim last- [ naJ ti sestanek nredsedmkov pokazal vsemu svetu, da je četverozveza čvrsta in edina proti vsem sovražnim vlasliin. Predsedniki parlamentov so tekom bivanja v Berolinu gostje vnaajega urada. aoročnim pismom naznanil podelitev velikega križca reda Marije Terezije v priznanje njegovih velikih zaslug v boju proti nezvest! Italijff._________ Clam Martinic in grof Tisza v Berolinu. BEROLIN. 18. (Kor.) Po zajutrku pri državnem kancelarju sta sc ministrska predsednika grof Clam Martinic in grof Tisza vrnila v hotel, kjer sta konferirala z avstrijskim veleposlanikom princem Hohenlohom. Ob F25 popoldne so se podali zastopniki avstrijskega in ogrskega prehranjevalnega urada v palačo državnega kancelarja, kjer so se pod predsedstvom državnega kancelarja pričela pogajanja z vodilnimi nemškimi državniki o vprašanjih vojnega gospodarstva. Zvečer je priredil veleposlanik Hohenlohe na čast gostom diner. ki so se ga med drugimi tudi udeležili: državni kancelar Beth-tnann Holivveg, državni tajniki Helfferich, Ziranermann in Rocdern, gospodarski minister Schorlerner in predsednik vojnega prehranjevalnega urada Batocki. Jutri se bodo pogajanja nadaljevala. BEROLIN. 19. (Kor.) Ministrska predsednika grof Clam Martinic in grof Tisza sta ostala dopoldne v hotelu, kjer sta sprejela razne sprejeme. Avstrijski in ogr- Novo angleško posojilo v Ameriki. NEWYORK, 19. (Kor.) Tvrdka Morgan & Comp. napoveduje izdajo angleškega posojila v znesku 250 milijonov dolarjev v obliki konvertirajočih obligacij z datom 1. februarja 1917. Norveška zbornica. KRISTIJANI J A, 18. (Kor.) Pri včerajšnji pojedini povodom sestanka štor tinga ie imel kralj govor, v katerem je izjavil, da lahko brez vsakega pretiravanja prizna, da najresnejša doba šele prihaja. Čeprav se odgovorni možje pošteno trudijo, da ohranijo strogo nevtralnost, sc vendar zdi, kakor da zahteve vedno bolj naraščajo.__ Indijsko vojno posojilo. LONDON, 18. (Kor.) Indijski kabinet jc izdal sledečo izjavo: Indijska vlada je od pričetka vojne razpravljala v državnim tajnikom za Indijo o vprašanju, ali bi bil priporočljiv razpis posebnega indijskega vojnega posojila. Za enkrat je bilo SSSihaL-stiu sat &sysr =- predsednik vojnega prehranjevalnega u rada Batocki na čast gostom zajutrk. Popoldne se bodo pogajanja nadaljevala, nakar se bo po čaju pri dr. Helfferich« vršila skupna sklepčna seja, ki se je udeležita tudi ministrska predsednika grof Clam Martinic in grof Tisza. Ob 7 zvečer se vrneta oba ministrska predsednika z ministri na Dunaj. BEROLIN, 19. (Kor.) Ministrska predsednika Clam Martinic in Tisza sta se zvečer vrnila na Dunaj. Kakor poroča »Norddeutscbe A!!g. Zeitungvc. se je pri jena. Ruska duma. PETROGRAD, 18. (Kor.) S carskim ukazom je bila zopetna otvoritev dume iti državnega sveta od 25. t. m. odgodena na 27. t. m. in to radi tega. da ima vlada dovolj časa. ua preštudira, katera vprašanja so potrebna najnujnejše rešitve. Pogreb člana gosposke zbornice barona Skene. DUNAJ. 19. (Kor.) Popoldne se je vršilo v cerkvi sv. Štefana slovesno hlago- temeljitih posvetovanjih med obema mi- slovljenie trupla člana gosposke zbornice, nistrskima predsednikoma in nemškimi merodajnimi mesti o raznih visečih vprašanjih, zlasti o vojno-gospouarskih vprašanjih, doseglo popolno soglasje v nazi-ranju. ____ Pcktoniiei Inomosta cesarski d^Jici, INOMOST, 19. (Kor.) Včeraj zjutraj gospela cesarica Žita je porabila včerajšnji dan, da jc obiskala ranjenec v bolnicah, jiii tolažila ter jim naklonite bogata darila. Danes zjutraj je dospel v Inomost cesar Karel, nakar ste imeli Veličanstvi barona Skene. Navzoči so bili: drugi nnj-višji dvorni mojster grci B^rchtold, gen. polk. baron Rolfras. ministrski predsednik iz. si. baron Bienerth s soprogo in hčerko, notranji minister baron Handel, trgovinski minister dr. Urban, namestnik baron BJevleben. predsednik LIoyda dr. Derschatta, guverner poštne hranilnice baron Schuster, župan dr. VVeisskirchncr, številni člani gosposke zbornice i. dr. Po blagoslovitvi je bilo prepeljano truplo na severni kolodvor, odkoder odpeljejo krsto v Pavlovice ua Moravsko, kjer ix>-Iože truplo pokojnika k zadnjemu počitku slovesen vhod v mesto. Na kolodvor so došli namestnik, vojaški poveljnik in žu-iv rodbinsko grobnico, p a a. Poslednji je imel na cesarsko dvo- Imenovanje, iico poklonit veni nagovor. Nato se je ce- nUNAJ, 19. (Kor.) Cesar jc imenoval: sarska dvojica ob nepopisnem naruše- ^ Fcrdinanda viteza Martcrcrja za mu v masah zbranega prebivatstva od- sy(>] generalnega adjutanta in načelnl- Sonja ni odgovorila takoj. Pogledala jc v tla____čez nekaj časa pa jc dvignila pogled in rekla: — Povem po pravici.... prisiljena sem, da kakega pol leta bivam izven Petrograda. da. izven Rusije. — Za božjo voljo! — Prosim, ni se ti treba prestrašiti tako zelo. Zakrivila nisem ničesar, dasiravno je vse to nekako pregnanstvo. — Povei vendar hitro; vsa se tresem! — Grofica Olga Golovčinova. rojena princesinja Vorončeva, je vzela v službo kot zasebnega tajnika nekega mladega človeka, Belgijca po rodu. Mercier p .. tako se je imenoval.... je bil zelo lep, zelo strasten. Zaljubila se je vanj in on v njo. Toda neka dijakinja, ki je bita že dolgo časa zaradi nlhilističnih rovarjenj pod policijskim nadzorstvom« je imela starejše pravice do njega. Ker pa jo je zapustil zaradi vrofice. sra ie iz sovraštva ovadila peljala v saneh v cesarski dvorec, kjer ste Veličanstvi sprejeli poklonitveni pozdrav dvornih dostojanstvenikov, civilnih in vojaških fukcijonarjev ter duhovščine. Preden ste zapustili dvorec, ste stopili Veličanstvi na balkon, da sprejmete po-kkmitev pred dvorcem zbrane množice. Nato se ie cesarska dvojica ob neprestanem vzklikanju prebivalstva odpeljala na goro Isel, kjer je ob vznožju Andrej Ho-ferjevega spomenika opat preinonstatan-skega samostana v Wiltnu iinel nanjo nagovor, v katerem jc izražal globoko hvaležnost tirolskega ljudstva, da ste Veličanstvi počastili z obiskom \o mesto, kojega spomini prav posebej predočujejo nerazdružnost ljudstva z vladarsko hišo. Ko je bila cesarska dvojica obiskala Še spomenik padlih cesarskih lovcev iu muzej polkov cesarskih lovcev, sc je odpe- ka Najvišje vojaške pisarne, polkovnika generalnega štaba, Egona barona Zeidler-Daubleskega, za namestnika načelnika Najvišje vojaške pisarne,-korvetnega kapitana Sciionto pl. Seedauka pa za bočnega adjutanta. Odlikovanja povodom kromivetiih slovesnosti na Ogrskem. BUDIMPEŠTA. 19. (Kor.) Cesar je v spomin na kronanje podelil kardinalu dr. Czernochu lastno in ccsaričino sliko, izrekel ministru dr. ftalogiui priznanje in podelil več magnatom bareustvo ali gro-fovstvo. ______________ Potopljeni psniiki. LONDON, 18. (Kor.) Angleški parnik »Gariicldv (38.1K ton) je bil potopljen. Istotako sla bila jiotopljena angleška par- Ijala zopet na kolodvor med ponovnim njka »Auchenae (3916) in »Kimpurney« iu viharnim vzklikanjem množice. Ko se je cesarska dvojica poslovila od iunkcijo-narjev. došlih 11a kolodvor, je dvorni vlak ob zvokih cesarske himne ob 10 in pol zapustil kolodvor._ Sestanek med zastopniki parlamentov četvero/veze v Berctinu. BEROLIN. 19. (Kor.) Picdscdniki parlamentov z Nemčijo zvezanih držav so danski parnik »Omsk<-. Angleški parnik »Master jc trčil z nekim drugim in se potopil. Štiri osebe so zgubile pri tem življenje. LONDON, 19. (Kor.) Angleška parnika »Manchestcr Tuventor složnem delu * takrat najbolj v ustih, kadar so tega ha mi izdanimi s pomočjo S 14.. so se oblasti politične uprave prenesle na vrline povelini! c vejske. Najprej poveljniku čet v in Hercegovini in Dalmaciji v va- rovanje miiitaričnih interesov v območju politične uprave. Poveljnik je mogel da-;ati ukaze in naredbe ter prisiliti v to po- sežena služnost«, ne da bi ravno tisti, katerih sporazum Je za sfožnost neobhodno potreben, bi!i obveščeni. Kakor rečeno, se nam zdi tako postopanje v več kakor enem oziru sumljivo, vsekakor pa je v sedanjih resnih časiii skrajno frivolno.« Odkrito bedi povedano: pa naj so te k»=j " c da jih izvršujejo. Potem je sledila j pripombe v »Slovenskem Narodu« na L] i i'iii rcdfc.L za (laliliio in Bukovino m | sebi in z oz i r oni na veliko važnost stvari ner itere ( kraje v Sleziii; in slednjič —j še tako opravičene, vendar nam ton, v vsJed vojne proti Italiji — za Tirolski. j katerem so bile podane, ni ugajat Ravno Predarelsko, Sclncgraško, Štajersko, Ko-'tadi veličine in delikatnosti st\'ari bi že-robko, (ioriško - Gradišćansko, Istro in frst z okolico. Vse te krajine so bile sko- zi dolgo časa podrejene vojaškim poveljstvom. ki so izvajala tiste pravice, ki jih daja zak >n političnim šefom: ali to pravo bi se nu ralo omcjaii le na tisto mero, ki )<» zahteva varovanje miiitaričnih interesov. V tem pogledu pa piše »Arbeiter Zei-iiim?-: »Preiskavo o izvajanju moremo pač i>di< žili na p rime me ji čas ... Ker pa so se naredbe odpra\ile, treba /'e «opozoriti na to. da so pomenjale nedvomno kršenje državnega temeljnega zakona. Zakon o izvajanju vladne in izvrševal« o-blasti določa povsem izrecno v členu 2., da ccsar izvršuje vladno oblast po odgovornih ministrih In tem podrejenih uradniki in nameščencih. Naredba, s katero se vladna oblast odjemlje odgovornim ministrom in izroča po ustavi neodgovornim vojaškim poveljnikom — taka naredba je torej v popolnem protislovju z vladno o-blavj > in odgovornostjo ministrov, kakor ste določeni po državnem temeljnem zak« u. Zato so bile one tri naredbe protiustavne, ker $ 14. ne more izpreininiati tega. kar ie določil državni temeljni zakon! leli mi največje opreznosti v izberi besed iz last i tedaj, ko hočemo povedati drugim kaj neprijetnega. Iz tega vzroka si nismo hoteJi usvojiti kar najodijozneje domneve glede vzroka za dejstvo, ki je globoko obžalujemo tudi mi, ker smo še vedno izključali nelep namen in smo obžalovano postopanje raje pripisovali kaki zamudi, ali nedostatku brižnosti. Molčali smo in pričakovali kakega zadovoljivega pojasnita od kompetentne strani. Ker pa to zaželjeno pojasnilo noče priti, ne moremo — preveč nam je na srcu veliki, za usodo naroda prepomembni cilj — drugače, nego da se oglašamo. Ali tudi danes nočemo biti prkri; ne moremo se odreči svoji dobri veri, da vsi enako pošteno mislimo z akcijo v dosego složnega dela za skupne stvari v bodočih, za narode v naši državi usodepolnih časih. Ali, ravno z ozirom na veliko važnost te akcije v osiguranje izdatnega dela in pritiska od naše strani za dobočnost naroda, ki naj z ene strani imponira nasprotnikom, z druge pa napravi pri prijateljih naše sodelovanje žnjimi zaželjivo in dragoceno — ravno zato se oglašamo in zahtevamo, to pa z vso odločnostjo: pridi pojasnilo, natoči naj se nam čistega vina, kako stoje stvari, v kakem stadiju se nahaja akcija za plemeniti cilj, da bomo vedeli, pri Čem da smo! Veruje naj se nam. da pišemo sine ira et studio, brez predsodkov, brez sovraštva, da v tem hipu abstrahiramo od strank, od političnih naziranj in od oseb, s katerimi smo bili morda kdaj v kakem navskrižju. Naj se nam veruje, da se ob veličini stvari, po kateri hrepenimo, kakur žejen po kaplji vode. preživo zavedamo do globine duše, da so v velikih časih velike stvari v igri tudi za nas narod, da stvar svojega rodu preresnično ljubimo — da bi se puščali zavajati po občutljivosti radi dogodkov, ki so bili, po takih malenkostih, kakršnje so v velikih časih stranke in osebe, pa naj so nam te po svoji minolosti blizu ali daleč! Ena in edina misel je, ki nas vodi: Salus publica suprema Iex! Vrhni zakon in vrhna dolžnost vsakogar je misel na javni blagor, na splošno korist, na blaginjo skupnosti, na bodočo srečo naroda in domovine! Vsaka druga misel nam je tuja v tako resnih časih, v časih telikih odločitev. In ker nam je v princip, da se v dvomljivih položajih ne smemo kar tako odločati za najslabšo domnevo, ker moramo — dokler nimamo jasnega dokaza o nasprotnem — verovati v poštene namene vsakogar, so- Ntiii^ka posvetovanja. Na povabilo po-i' ■ •;Doircrniga so sc nemškemu *Na-tlli in pt,delavskih dežela sestali 17. t. m. na l)unaju, da se posvetujejo o važnih narodno; oiitičcih in gospodarskih stvareh južne \vstrije, ki so deloma v ozki zvezi z zui: • > politiko monarhije. Te stvari, i dimo, da bi le žalili, ako bi na katero stran katerin; s\ Let pravi poročilo z Dunaja, J hoteli usiljevati pouka o odgovornosti, ki v javnosti pesveča, iz.L, premalo pozornosti, so n" w vjv ...»u« i S; iai.er poudarjal važnost ohranitve Dal- ki se preščipne v notranjem delu pod št. i;,acije za Avsirijo zar;:ai neoviranega Na vsak odmerek izkaznice se bo mc- svt 1 d nega pomorskega prometa. Skle- glo dobiti kg mesa, ali vsega skupaj ne c ie* krnčno spr razumno z načel- več kot 1 kg. Prodaja se prične ob 6 i m - National verbanda« naprositi zjutraj. . o';;, pred preuredbo stvari v južni CENA: nilo ništv vlad Avs: zaste neiiiškočeška zveza pod predsedstvom posT. Pacherja. Seie se je udeležil tudi tr-g«'viuski minister dr. Urban. Po razsežni zasliši kov. mnenje alpskih nemških Prednji deli s priklado po K 4 80 kg. Istočasno je zborovala tudi .zadnji deli s priklado po K 6'40 kg. Dobivalo se bo to meso v naslednjih mesnicah: Bole. ul. Šalita di Gretta N. 13; Da- n ir^dnoroiitični razpravi sc je odobril pretto, ul. Giovanui Boccaccio 6; Crisiach na v J ji predlog: »Nemško-češka zveza ul. Poste 16; Paronitto, trg Caserma 6; i rlakuK od vlade kar najhitrejše izvr- Taverna, trg Ponterosso 4; Borgnolo, ul. š«tve neobhodno potrebne preuredbe v Avs'riii in na Češkem, da sc državi kot nemškemu narodu končno da vse, kar ie neobhodno potrebno za zdrav razvoj in u-ivari nemudoma podlaga za uspešno delovanje ljudskega zastopa in uprave. V, tem sn:Mu pozdravlja nemškočeška zve-: z^ >l;i.p!io uelo tovarišev Bacrnreiterja ini l r! :na kot članov vlade, ki si jc izkazalo! v več desetletjih.« Lazzaretto vecchio 52; Benedettich, ul. S. Sebastiano b; Vosak, ul. Cereria 6: Castro, ul. Fontanone 19; Loy, ul. D. Bra- mante 13; Cirilli, ul. del Ponte 7; Brunna, trarne in Gabrijel Zoratti z zneski po K uI. Beccherie 1; Pasqualini. ul. Marije Terezije 41; Nicchetto, ul. Torrente 39; Marše, ul. Farneto 7; Lenarctozi, ul. Amalia 23; Polli. ul. Acquedotto 13; Vattovatz, ul. Giulia 13* Ottonischer, ul. Molingran-de 11; Malusa, ul. Parini 15; Jenco, ul. Istituto 22; Polacco, ul. Ssttefontane 44; Pozzi, ul. Settefontane 1; Krassnig, ul. Bosco 2; Stern, ul. Barriera 31; Commisso Campo S. Giacomo 19; Culot, ul. Oiuliam 23: Cooperative Operaie, ul. S. Marco 22; Godina, Skedenj 438; Gatznig, Skedenj .50; Sinigaglia, Barkovlje 41. Domaie vesti. Umrl je po daljši težki bolezni na Dunaju član gosposke zbornice baron Alfred Skene, oče ekscelence soproge tržaškega namestnika, gospe baronice Lucy Fries-Skenejeve. Pokojnik je bil eden najodličnejših zastopnikov moravske industrije in poljedelstva. Svoje javno delovanje je pričel kot moravski deželni poslanec in je bil pozneje izvoljen tudi v državni zbor. Po uvedbi volilne reforme je bil poklican v gosposka zbornico. Pokojnik je bil dolga leta predsednik mo-ravskega deželnega kulturnega sveta. Za [podatkov seveda na takih pokojnikom žalujejo poleg vdove baroni-1 citati ničesar. 20. Henrik Schott z zneskom K 50 in N. N. K 10. Kazen tega je pristopilo znatno število članov z zneski po K 2. — Pristopne prijave naj se blagovolijo pošiljati kurato-riju pod naslovom: E. Meneghelli, lastnik tiskarne, ul. Carlo Ghega št. 1. Iz Kobarida prihajajo v Trst precej redno dopisnice, ki jih pišejo Kobaridci, sedaj začasno »renjikoli«, svojim sorodnikom na naši strani. Dopisnica potrebuje nekako 14 dni, da dospe v Trst. Zanimivo je, da slovenščina ne dela niti italijanskim niti švicarskim poštam nikakršne težave, in dopisnica najde čisto lepo svojo pot v Trst, dasiravno ni v vsem naslovu niti ene italijanske besede in je kraj označen le — fcTrst, Avstrija«. Dopisnice niso opremljene s poštnimi znamkami, temveč s pečatom: »R. r. poste, commissione pri-gioneri di guerra - ter cenzurnim pečatom: »Censura eorrispondenza prigio-nieri di guerra--. Nekaj takšnih dopisnic, pisanih seveda samo slovenski, smo videli brez vsake druge pripombe, izvzemši pečat naše cenzure, na nekaterih pa je, očividno šele pri nas v Avstriji pripisana krajevna označba »Triest«, torej v nemščini. Razun pozdravov in kakih osebnih dopisnicah ni ce Marije Skenejeve in hčere, soproge tržaškega namestnika, še sin baron Alfred Skene in še druga hči, ki je poročena s podmaršalom baronom Franom Kultnom pl. Kuhnenfeldom. »Tagespost» je mislila menda, da je prinesla svetu Bog ve kako novo razkritje. ko je zatrjala. da tudi na jugu monarhije čaka na svojo rešitev vprašanje, ki je največje važnosti za državo, kajti na jugu da je nje ključ. »Naše Jedinstvo- pa poučuje graške razkrivalce: Tako je. Ali ključu primerno treba skovati tudi ključavnico, ali, bolje rečeno: ključavnici primeren ključ! »Tagespost« je za državni jezik in za neke reforme, ki so nazadnjaške. Misijo Avstrije na jugu razumemo mi tako. da treba nje ladji tu sešiti jadra, tu na morju, da bo plula po morju svetovne politike. Igle Na*ior,alverbanda niso za to. Platno iz aspiracij pangermanskih niso za ta jadra. Nova Avstrija mora biti Avstrija narodov, na podlagi svete in neomajne pravičnosti vsem, med katerimi smo v državi tudi mi Hrvatje in Slovenci — a mi smo na jugu in seno narod juga. Tu jc naša dedovina, naše narodno ognjišče — bilo in ostane! Med službodajalci in -jemalci. Dne 13. t. m. so se sestali v ministrstvu za trgovino na Dunaju razni zastopniki industri-jelnih in obrtnih organizacij, kakor tudi organizacij službojemalcev, da se sporazumejo o rabi § 1154 b v besedilu tretje delne novele k splošnemu državljanskemu zakoniku o razmerju med delodajalci in delojemalci. Došli zastopniki organizaciji so izjavili, da — brez škode* za svoje načelno stališče — privoljujejo. da za čas trajanja vojne in za nadaljnih šest mesecev velja za rabo gori navedenega § sledeče (v kolikor se po bratržah ne dogovore boljši pogoji za delavce): »Službojemalec si pridržuje pravico do odškodnine, kadar je po vsaj štirinajstdnevnem službovanju za razmerno kratek čas, ki ne sme presegati enega tedna, vsled bolezni ali nezgode nesposoben za delo, ne da bi bil provzročil to namenoma, ali po veliki nemarnosti. Isto velja, če je po drugih važnih, njegove osebe ti-čočih se vzrokih brez njegove krivde oviran na službovanju. V slučaju, da je po bolezni oviran, gre službojemaltti odškodnina šele od tretjega dne bolezni za dobo največ enega tedna. Dogovor pojasnjuje nadalje, kaj je v posameznem slučaju razumeti pod odškodnino, ter določa, da zneske, ki jih službojemalec prejema za Odborova seja »Dramatičnega društva« sc bo vršila prihodnji ponedeljek, 22. t. m., ob 1V-2 zvečer v pisarni odv. dr. Slavika, Dunajska ulica 10 I. Dnevni red: poročilo predsednika o sedanjem stanju društva in ukrepi za nadaljno delovanje. Predsednik. Odbor »Dramatičnega društva« v Trstu, ki je bil izvoljen na zadnjem občnem zboru, in ki še danes vodi društvo, je sestavljen takole: predsednik: dr. I. M. Cok, podpredsednik geoin. Krist. Pertot, tajnik Franc Leskovec, blagajnik Ciril Kraigher, intendant Zdravko Katnik, in-tendantov namestnik Jaka Stoka, odborniki: Ant. 2iberna, Avg. Waschte, Anton Muha. namestniki Ivan Gorjup, Fran Po-nikvar, dr. Egon Stare, Josip Dolanec, prcgledovalca računov Jernej Pintar, Josip Prunk. Pospeševanje živinoreje. — C. kr. po* Ijedelsko ministrstvo je sporočilo goriškemu deželnemu odboru, da se nakaže goriški deželi za upravno leto 1916/17 znesek 40.932 K 63 vin. iz zaloga za pospeševanje m izkoriščanje živinoreje. Ministrstvo je določilo, da se ta svota porazdeli tako-le: 1. za pospeševanje živinoreje v obče 27.R21 K, 2. za izboljšanje pašnikov in planšarstva 5.000 K, 3. za mlekarstvo in sirarstvo 3,000 K, 4. za zavarovanje živine 5.111 K 64 vin. Deželni odbor je sporočil poljedelskemu ministrstvu, da se popolnoma strinja s predlagano razdelitvijo deleža, ki pritiče naši deželi po državnem zakonu z dne 30. decembra 1909. drž. za k. št. 222, da pa z ozirom na sedaj vladajoče vojne odnošaje ni mogoče uspešno delovati v pospeševanje živinoreje. Vsled tega se je naprosila c. kr. vlada, naj se toliko deiež za leto 1916/17, kolikor tudi delež za prejšnje upravno leto 1915/16 ter ostanek deleža za 1914/15 reservirajo naši deželi za dobo, ko bo mogoče zopet nadaljevati akcije, ki jih je deželna uprava vodila v mirnem času s pri-poinočjo c. kr. vlade v prilog živinoreji. Deželno mesto za krmila na Goriškem. Kakor znano, obstoja na Dunaju Ceutrala za krmila, ki je podrejena poljedelskemu ministru. Ta centrala je dolžna razpolagati z vsemi krmili (n. p. z otrobi, inočna-timi knniii, oljnatimi pogačami, melaso itd.), ki so na razpolago v tostranski polovici države. V svrho preskrbovanja posameznih dežel s krmili so ustanovljena »deželna mesta za krmila« (pri nas na Primorskem je tako mesto pri tržaškem c. kr. namestništvu), ki so podrejena »Centrali za krmila«. Na Goriško-Gradi- čas nesposobnosti na podlagi kakega jav- ] ščaiLskem je torej do sedaj preskrbovalo nega zavarovanja, more službodajalec izrinila, »deželno mesto« pri c. kr. namest-u trgat i v tistem znesku, ki odgovarja raz- ništvU. ki je dobivalo blago od centrale, inerju njegovega prispevka za skupno za-ikw n,i ie Goriško - Gradiščanska dežela varovalnino. Organizacije sc obvezujejo, da bodo pri svojih članih delovale na to, da se tudi one pridružijo dogovoru in ga izvedejo primerno. Oprostitev strojnikov in kurjače v za dovršenje mlatve. Na prošnjo ministrstva je bil vprašan od poljedelskega mini- za trgovino bo vojno ministrstvo prošnje, strstva. ali bi sprejel v svoje področje po- eventuvelno došle po 15. januarju za po- siCt ki so združeni z namišljenim dežel- daljšanje oprostitve strojnikov in kurja- nim mestom za krmila« na Goriškem. čev za dovršenje mlatve. sprejemalo in j Deželni odbor je pritrdil temu vprašanju, reševalo na podlagi spisov. Take prošnje j nakar je poljedelsko ministrstvo s sv ojo je vložiti pri političnih oblastih prve in-; odločbo z dne 2ix oktobra t. 1. št. 37455 i._________ j___oo Hp'/pliiptnii rkdboru se bodo prodajali nedragoceni predmeti, zastavljeni meseca januarja leta 1916. na rumene listke serije 139 in sicer od št. 3201 do št. 4000.____ DAROVI. Za naše hrabre branitelje darujejo: g. Rep Anton iz Barkovelj 24 komadov nožnih krp in b slov. knjig: ga. Josipovič 10 itak knjig; g. J. Stoka 15 it al. knjig in 17 hrvatskih knjig. Za deco na CM šolah daruje ga. Per-havc od Jakoba 1 dekliško zimsko obleko, 1 deško zimsko obleko. 1 dekliški zimski jopič, 1 dekliški zimski plašč. Za »božičnico« daruje ga. Peric 2 K. CESKO - BUDJEVISKA »eSTAVRJL- C1JA (Bosakova uzorna češka gostilna v, Trstu) se nahaja v ulici delle Poste štev. 14, vhod v ulici Giorgio GalnUI, zraven glavne pošte, Slovenska postrežba in slo* venski jedilni listi. BI EC HHU 'S ■■ □□ OP □□ ■e rašanajo po 4 Btot. bo>& io. j Liftttno tiskan. Lese Jo ruĆu- 1 nujo enkrst — Naj'naajla : pristojbina snaša 40 »totink. - □□ Noua prodajalna tieilKates, Trst, ul-Torreate 11 Pogaie, čokolada, konserre itU. po nizkih cc-uak. Speciallteta: PosuSeuo kislo zolje I. frs'c jio K 7.E0. 8 ?H HIImilom umetne zobu in ponibljer.o zobovje AUJJUJlrflll po najvišjih cenah —Ponudbe pod Zobovje'4 na Ins. odd. Edinosti. 845 FOtOfmf po^nj^zopetr iTojem «t«v. 10. Trstu, Via deUa Post« 407 IlOlflffA ki jo dovršila 14 Jeto in ki hi tinela UBAlllUf veselje za prodajalko, sprejme trg vina J. STOKA, ulici Molino picc-lo 19. 30J 38 lin debelo samo za preprodajalce. Nogavice, sukanec, pipe. milo, gumijevo podjetnike, razni gumbi, denarnice, mazilo za revije, električne »vetiljke, baterije, piserneki papir ko-pirni svinčniki, zaponke, prstani rdečega kriia, krem« za brado, žlice, razua rezila, robci, mrežic* za brke, pletenine, srajce, spodnje hlače, ogle lali. ustnike, razne glavnike, zaponke „Patent Knopfe" in drngo prodaja J&JaOU LJCV1. ulica 8. i£i«olo fltev. 19 JS Kot praktlKanfinlfl staro 15—17 let, veščo slovenskega, nemškega In iialljanskega jezika. Pismene ponudbe pod „Marljiva" na Ins. oddelek Edinosti. 3077 ZDRAVNIK M. Dr. Karol Perničic stanuje v Trstu, ul. GIuHa 76 III. n. (zrave i Dreherjeve pivovarne) in ordinira V ulici Carlntia 39, L od 3 do 4 pop. za notranje, nervozne in otrošk« bolezni (blizu cerkve sv. Antona novega.) Ker pa je Goriško - Gradiščanska za se in ker je tržaško deželno mesto za krmila« v Trstu preobremenjeno s posli, se je začelo misliti na to, ali bi ne bilo umestno, da se za Goriško ustanovi ločeno »deželno mesto za krmila«. Deželni od Raznovrstna darila dobite v Drarnici in Zlatarnici E. JERMANN — Trst ulica Bsrrlera vecchia Št 19. Velika izbera zlatih predmetov, zajamčenih double, prstanov, verižic, ovratnih verižic, medaljonov za slike, uhanov Iz pozlatenega srebra ter ur Iz kovine od K 7.50 naprej. — :—: Preprodajalcem popust. :—: :—: Pošiijatve proti povzetju. :—: --KQ. Govor! se slovensko.--- KaM-He RAMi Trst - !iia Stadion n - Trst Odprt otf 8*2 mm naprej Ceno: 1. erste K 2. II. urite K j. a t i stance. Občinski kuratorij za ohranitev grobov ua jugozapadni fronti padlih vojakov. —- Temu kuratoriiu so pristopili kot dosmrtni člani: Ces. komisar Krekich pl. Strassoluo, Friderik Petke, Emest Sposito (hotel Metropole) Viktor Hugon Pontini, Rudolf Roti. liugon Stolker, N. Lejet. Unione Austriaca di Navigazione (bivša Austro-Americana). tržaška ladjedelnica, Josip Pelosi, Karei Millanich. L. Buchreiner, občinska plinarna, Banca di Credito Popo-lare, Viktor Altarass in Cimon baron Ralli — z zneski po K 100; kot podporni člani so pristopili: O. Perotti, soške elek- odredilo, da se poveri deželnemu odboru goriškemu razdeljevanje krmil med go-vedorejce na Goriškem. Kot izvršilni organ deželnega odbora bo posloval njegov strokovni urad, t. j. »deželni kmetijski urad«, ki ima sedež v Ajdovščini. »Deželno mesto za, krmila« ua Goriškem je že pričelo poslovati. — (»Deželna Uprava«). Mestna zastavijalnica. Danes, v soboto, 20. t. m., sc bodo od 9*/j dop. do 1 pop. prodajale na javni dražbi dragocenosti, zastavljene meseca marca leta 1915. na svetlomodre listke serije 137 in sicer od št. 14.901 in 15.500. Popoldne od 3^2 tlo T> ZOBOZDRAVNIK Dr. J. imrmmk v Trstu, ul. Poste vaccftie 12, vogal ulice delle Posle. Izdiranje zobov brez :-: bolečine. :-: Plombiranje. :-s umetn: zosije. ROLINwRoche S<3 dubi v vseh 'ekarrtaH 6 KM,- Ko] se pojasni! Prsne bolezni« oslovski naduha^ influenca Kdo naj jemlje Sirolin ? 7. globokim zadoščenjem smo pozdra-v, i sporočilo v Slovencu«, da je koncen-• r icija slovenskih strank, oziroma njih zu-^ t'«: : kn v državnem zboru, kotm a stvar. in da se ujedinjenim slovenskim pridru-| /.-j. t :Ji avstrijiko-hrvatski poslanci brez-ra^iiiie ii^-ii., ua fc^mo Imeli torci trui:v> i Vsak, ki frpi na^rajnem kaliju. Lažje {e oOverovafi sa boiaxni,nego jozđravifi. -2. Osebe s kroničnim kamarom bronhijev, ki s Sirolinom ozdrave. ^ Vadusljivi .kaferi'm Sirolin stna/no olehča naduho 14. Skro'urni otroci,pri kaferih učinkuje Sirolin Z ugodnim vspehoit ne splošni pocufek.