r I Naj Teč j i sloremki dnevnik v Združeoih drianh Velja za vse leto • • • $6.00 Za pol leta ..... $3.00 Za New York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 \f S 0 i O I J GLAS NARODA * List slovenskih delavcev v Ameriki. The largest Slovenian Daily tfwy United States. Itrnni every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers. TELEFON: CHelsea 3-^3878 Entered as Second Class Matter September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1870 TELEFON: CHelsea 3—3878 NO. 127. — STEV 127. NEW YORK, SATURDAY, JUNE 1, 1935. — SOBOTA, 1. JUNIJA 1935 VOLUME XTJTT. — LETNIK XT,nT. NRA UPRAVA SE PRIPRAVLJA NA VELIKO BORBO VAŽNA POSVETOVANJA V WASHINGTONU Seznam znižanih plač in cen. — Še danes je mOgo-če pričakovati važno izjavo predsednika Roose-velta. — Stališče naroda glede NRA je 2000 proti 3. — Resno razpravljajo o premembi ameriške ustave. WASHINGTON, D. C, 3 I. maja. — V glavnem stanu NRA setsavljajo stalno naraščajoč seznam znižanja plač in cen, da bo objavljen v namenu, da si ameriški narod pri svetli luči ogleda, kaj je povzročilo vrhovno sodišče s tem, da je višnjevemu orlu zadalo smrtni udarec. Uradniki NRA uprave so imeli v svojem glavnem stanu dolgo konferenco ter so nato odšli v Belo hišo, kjer so se posvetovali s predsednikom Rooseveltom. Pri tem posvetovanju je bila navzoča tudi delavska tajnica Frances Perkins. NRA oblast so zastopali njen ravnatelj Donald R. Richberg, Leon C. Marshall, William P. Whiterow, Sidney Hillman, Philip Murray in Chas. Rdison. Kot se je pozneje izvedelo, konferenca ni prišla do nikake odločitve. Predsednik skuša vsa nazira-nja spraviti v sklad. Predsednik Roosevelt bo najbrže še tekom današnjega dne objavil važno izjavo. To je tembolj gotovo, ker je predsednik za danes določil konferenco s časnikarskimi poročevalci. Ko je Richberg prišel iz Bele hiše, je izgledal dobro razpoložen, toda ni hotel odgovarjati na vprašanje, katera so mu stavili časnikarji. Omejil se je samo na zatrdilo, da v glavnem uradu sestavljajo imenik podjetnikov, ki so se že odpovedali višnjevemu orlu. Ta imenik bo najbrž že jutri objavljen, da si more ameriški narod predočiti sliko o neposrednih posledicah odločitve najvišjega so- d«v v isca. Uradni krogi zagotavljajo, da so parlamentarci prepričani, da je mogoče še v sedanjem zasedanju kongresa staviti in sprejeti predloge, ki bodo v bistvu rešile NRA in se bodo pri vsem tem še ozirale na 90 odstotkov "očitkov*' najvišjega sodišča. Nek visok uradnik, ki pa želi ostati nepoznan, je rekel, da NRA Dougtonova resolucija, ki je že bila vročena poslovnemu odboru poslanske zbornice, ko se je razpočila bomba odločitve najvišjega sodišča, v celoti odgovarja odločitvi devetih zveznih sodnikov. Mnogi kongresniki pa so mnenja, da bi bila tudi Doughtonova predloga kot neustavna zavržena. Vsekako pa bo ta predloga z nekaterimi premembami in dodatki najbrže služila za podlago nove NRA postave. Eden izmed tajnikov predsednika Roosevelta, Stephen T. Early, je rekel, da je po odločitvi najvišjega sodišča v Belo hišo prišlo 2000 pisem, ki zahtevajo, da ostane višnjevi orel v obliki, ki bi bila v soglasju z odločitvijo najvišjega sodišča, še dalje v veljavi. Prišla pa so samo tri pisma, ki so za odpravo NRA. Iz Bele hiše prihaja poročilo, da je general H. S. Johnson, ki je bil prvi NRA ravnatelj, bil eden med mnogimi, katerih mnenja je predsednik poslušal. Posebno važnost pripisujejo dejstvu, da je prišel general Johnson po lastnem nagibu v Belo hišo. Kongresniki sedaj razpravljajo o predlogu, da bi bila ustava Združenih držav tako premenjena, da bi bile najvišjemu sodišču peruti pristrižene. — Toda prememba ustave bi vzela več let, da bi stopila v veljavo. ŠEST OSEB UBITIH Z AEROPLANOM Governer se je potegnil za delavce VELIKANSKI NALIVI V COLORADO Gorski potoki blizu Colorado Springs odnesli hiše. — 12 ljudi j je bilo ubitih. Tegucigalpa, Honduras, 30. maja. — Šest oseb, med njimi dva otroka, je bilo ubitih, ko je njihov aeroplan padel v reko Ulua blizu Sante Barbare. Tri osebe pa so bile poškodo-vane. Vsi so bili domačini, ra-zun pilota Krnita Vossa, ki je bil doma iz San Francisca, Colorado Springs, Colo., 31. maja. — (Jurski potoki, katere' so povzročili hudi nalivi po Pike's Peak jiogorju, so prihrumeli v to letoviško mesto, so zahtevali človeška življenja, povzročili veliko škodo in ločili družine. A' Colorado Springs je bila pretrgana dobava elektrike in plina; promet po železnicah, cestah *n ulicah je bil popolnoma ustavljen, ko je voda odnesla mostove in preplavila železniške postaje. Posebno'težko je bil prizadet trg Elbert, ki se nahaja 'Jfi milj .severozapadno od Colorado Springs in na katerega je nenadoma pridrvila narastla voda Kiowa potoka. Neka telefo-nistinja, ki j«' junaško vztrajala na svojem mest.11 četudi je prišla voda v njen urad. je sporočila, da je na lastne oči videla, kako je voda porušila osem trgovin. -5fHI prebivalcev trga zbežalo na grič«' v okolici. V. Cimono iz Colorado Springs je utonil, ko je na konju storil v valove, da bi reševal ljudi. Nek mož in njegova žena sta utonila pred očmi gledalcev, ki jima niso mogli pomagati, ko so ju valovi potegnili s strehe avtomobila, na katerega sta se rešila. Junaška telefonist i 11 ja Dot WetnK»re v Klbert j«' sporočila, da se boji za življenje v«m" prebivale«^-. "NV morem si predstavljati", je sporočila po telefonu, "kako morejo ubežati smrti. Voda je že odnesla polovico trga; koliko hiš je izginilo, ne morem ]M»vedati. Toda osem trgovskih poslopij se je zrušilo pred mojimi očmi. Ako bo voda še dalje naraščala, lw>-mo morali centralo zapustiti". Po raznih poročilih, se je mnogo ljudi rešilo na strehe svojih hiš in avtomobilov. Najmanj 12 oseb je utonilo. NEMŠKI NAČRT ZA ZRAČNI LOCARNO Adolf Hitler je objavi! svoj načrt za zračni Locarno. — Načrt je bil predložen Angliji, Franciji, Italiji in Belgiji. NORMANDIE BO POSTAVILA REKORD Na krovu parnika '1 Norman die", 31. maja. — Po mirnem morju in pod jasnim nebom plove največji parni k sveta "Normadie" proti New Yorku povprečno po 29 vozlov na uro. Predsednik Francoske paro-brodne družbe, Marcel Olivier, pravi, da ni namen parnika ]>o-staviti nov rekord za naglo vožnjo, temveč bo vpoštevana samo trgovska hitrost. Upa pa, da bo "Kom^ndle" pobila vse dosedanje rekorde. Olivier tudi pravi, da je parnik prekosil vsa pričakovanja. Poleg delavcev je na krovu 2329 oseb — 551 potnikov prvega razreda, 303 turisti, 122 potnikov tretjega razreda in London, Anglija, 31. maja. Adolf Hitlerje v nedeljo predložil Evropi načnt za zračni I,o-corino, ki je prvi nemški načrt, po katerem bi bilo mogoče odvrniti nevarnost vojne. Nemški načrt je bil izročen vsem državam, ki so odpisale loearno pogodbo in te so: Anglija, Francija, Italija in Belgija. Angleškemu zunanjemu uradu je bil načrt izročen v soboto zvečer, vendar pa se je o tem izvedelo šele v nedeljo zjutraj. Podrobnosti nemškega načrta angleška vlada še ni objavila, vendar pa dobro poučeni krogi zatrjujejo, da nemški nazori odgovarjajo nameram londonske konference v februarju. Po tem sporazumu iiuhI Anglijo in Francijo naj bi si držav«' ii«- samo pomagale v slučaju 'nepričakovanega napada kake sovražne države, temveč da bi se tudi sporazumele glede omejitve zračne oborožitve. Kolikor je bilo mogoče izvedeti, želi Nemčija, da bi bilo vsaki državi dovoljeno imeti največ 1700 vojaških aeropla-nov, kolikor jih ima po mnenju Nemčije Francija. Kot pa zatrjujejo pariška poročila, ima Francija v K v ropi in severni Afriki samo 1500 aeroplanov in predsednik angleškega vladnega sveta Sta'iilev Baldwin je šele pred kratkim sporočil, da 1m) Anglija povečala svojo zračno silo do enake višine s Fran-cijo. Dvomljivo ]> a je, ako bo Francija privolila v kak nemški predlog 111 bo vztrajala pri prvotnem dogovoru z Anglijo, da mora biti predlog z dne 3. februarja sprejet v celoti, ali pa sploh ne. Drugi deli angleško-francoskega sporazuma vključujejo vzhod no-evropsko zvezo, pogodbo, ki jamči neodvisnost Avstrije in vrnitev Nemčije v Ligo narodov. Odkar je prejšnji teden Hitler stopil v stik z Anglijo, je angleška vlada po diplomatič-nih potih skušala prepričati Francijo, da je njena nova pogodba z Rusijo nadomestilo vzhodno-evropske pogodbe in da naj vsled tega stopi v za-padno zračno pogodbo v okviru locarnske pogodbe, ne da bi zahtevala, da bi bil angleško-francoski načrt v celoti sprejet. 1344 mož posadke. Prihod velikega parnika bo oznanjen v ponedeljek, 3. junija po radio postaji WABC ob 12.45 do 1.15 popoldne po poletnem času. G0ERING SE JE IZOGNIL MACED0NIJI Gen. Goering se ni ustavil v Skopi ju, temveč je poletel v Mostar. — Jugoslovansko M a c e -donijo zahteva Bolgarska. Bograd, Jugoslavija, 31. maja. — Medtem ko sta jugoslovanski notranji minister Velja Popov i č in nemški ]>oslaiiik v Beogradu dr. von Heeren na letališču v Skopi ju čakala, da pozdravita nemškega zračnega ministra generala Ilermanna Welhelma Ooeringa, je Goering iz Sofi ja po telefonu sporočil, da je spremenil svoj načrt za obisk Jugoslavije. Goering je s svojimi spremljevalci v treh aeroplanih letel nad glavami vladnih zastopnikov ter se je ustavil v Mostarju, 185 milj od Skopi ja. Za to premcmho general Goering ni navedel vzroka in nemški poslanik se je s hitrim ae-roplanom, katerega mu je posodila jugoslovanska vlada, odpeljal za Ge-Ijal v Dubrovnik, kjer bo ostal do torka in bo stanoval v vili, katero 11111 je dal na razpolago nek bankir. Navidezno se bo mudil v Mostarju, da se koplje v morju, toda v resnici se bodo kmalu pričela važna posvetovanja, ki bodo končana šele, ko pride Goering okoli G. junija v Beograd. General Goering je pripravljen skloniti pogodbo z vsako državo, katero obišče na svojem potovanju 111 ki bo podpi rala Nemčijo z ozirom na podonavsko zvezo. Sofija, Bolgarska, 31. maja. General H. Wilhelm Goring, ki se je šele ob eni ponori vrnil v svoj hotel od skrivnostne, 12 ur trajajoče konference s kraljem Borisom, se je opoldne odpeljal z sofijskega letališča. Na letališču so se od njega poslovili kralj Boris, princ Ciril, vojni, naučni in trgovski minister, nemški poslanik in mnogi Nemci, ki žive v Sofiji. Navzoča je bila tudi častna straža. Cenzor je izdal strogo prepoved časopisom, da ne omenjajo Goeringovega odlikovanja in dolge konference s kraljem Borisom. ("asopisim je bilo samo dovoljeno omeniti, da je bil Goering pri kralju na kosilu. Ako je prišlo do kakega do- BOLJŠI SUŽENJ KOT TOVARNIŠKI DELAVEC Governer Pennsylvanije Earle je obsojal sedanji sistem. — Črnci so bili saj zavarovani proti depresiji. Gettysburg, Pa., 31. maja. — Demokratični in liberalni governer Pennsylvanije George II. Karle je na spominski dan v svojem govoru na svetem bojišču pri Gettysburg!! zahteval konec plačilne sužnosti delavskega naroda. Rekel je. da potrebuje Amerika drugega Lin čolna — voditelja, ki bo imel pogum plačilno suženjstvo ravno tako radikalno iztrebiti, kakor je Lincoln napravil konec sužnosti. "Tukaj na tem kraju, na katerem so se hrabri možje borili in umrli, da bi rešili narod prek letsva sužnosti, moramo tudi mi zgrabiti bakljo človeške svobode", je zaklieal množici, ki se je zbrala na narodnem pokopališču, ki je bilo j>o-krifto z venci in zastavami. Governer je govoril v amfi-teatni blizu mesta, na katerem je predsednik Lincoln pred 70 leti imel svoj nesmrtni govor. Karle je rekel, da ne vidi nikake razlike med sužnji iz dobe državljanske dol»e in med žrtvami današnjega modernega gospodarskega sistema. RUDARSKA STAVKA V ___RH0DESIJ1 Zastavkalo je 3300 rudarjev v bakrenih rudnikih. — Nad stavkar-je bilo poslano vojaštvo. — 6 rudarjev je bilo ubitih. Bulawayo, Južna Rhodesia, Afrika, 30. maja. — Več. sto vojakov je bilo poslanih v bakreno okrožje v Severni Bho-desiji, da varujejo bele ljudi, med katerimi j«- tudi mnogo Amerikaneev, ker so nastali veliki nemiri, ko j«> zastavkalo !>000 domačinov. Sest domačinov bilo ubitih v spopadu med rudarji in policijo pri bakrenih rudnikih Roan A n telo j h* pri Luanshya, kjer je 3000 stavkarjev porušilo kotupanijske urade, 300 drugih pa je napadlo elektrarno. Na kraj nemirov je odšlo vojaštvo in policija in rudarski čuvaji so dobili čebule in puške z nasajenimi bajoneti. Ktavkarji so dobro organizirani in so pričeli nemire, ker njihovi zahtevi po večjih plačali ni bilo ustreženo. Toda njih stavka ni (toliko namenjeia rudarski družbi, kot. angleški vladi, ker je povišala davke. Nemiri so se pričeli pred dvema dnevoma pri Mufulira rudniku in so se pozneje razširili na Nkana rudnik. Južna in Severna Rhodesia sta angleški koloniji v južni Afriki in s«1 raztezata od reke Zambesi do Tanganyika in do Belgijskega Konga. Pokrajina je večinoma gorata in je bogata na bakreni rudi. V obeh deželah je samo 11,000 belih, ki so po večini Kvropejci, domačinov, zamorcev, pa je okoli 1,400,000. VELIKANSKA STAVBA V RUSIJI Moskva, Rusija, 31. maja. — Sovjetska vlada je odobrila načrt za "Palačo so v jet o v", ki bo 70 čevljev višja kot najvišja stavba na svetu. Empire State Building, v New Yorku, ter bo najvišje in največje po-slopje na svetil. Z zgradbo bodo v kratkem pričeli. Temelj bo stal na skali, ki se nahaja 90 čevljev pod površjem. govora med kraljem Borisom in Goeringom, o tem javnost ne bo izvedela. "Leta 1861 so živeli milijoni naših ljudi v sužnosti", je nadaljeval governer. "Danes žive med nami plačilni sužnji, — sužnji industrijskega sistema. Pot razvoja nas je vrgla na navidezno premagano stališče, četudi izgledajo za-nanji znaki drugače. ( V pa taka razlika sploh obstoji, potem je bil suženj starega juga mnogo na boljšem. Zavarovan je bil proti največjim družabnim nevarnostim, kajti predstavljaj j«> dragoceno posest. . . "Žrtev našega današnjega gospodarskega sistema ni tako srečna. Ni gotova svoje službe, niti strehe nad svojo glavo. Prav nobena stvar ne varuje dmžin in otrok. Delavec je prisiljen na delavskem trgu s sto-tisčerimi brezposelnimi tekmovati, če mogoče tudi sam ni brez dela. "Prisiljen je sprejeti, kar se njegovemu delodajalcu poljubi ponuditi; in to samo dobiva, dokler je zanj delo. Njegovi dohodki so tako majhni, tla si ne more položiti na stran rezerve. Ako je brez dela in lačen, tedaj se more zanašati samo na usmiljen je svojih soljudi. "Današnja koncentracija narodnega bogastva v rokah nekaterih ogroža našo svobodo. Ponašamo se z našo pravico do življenja, svobode in sreče in vendar ima življenje malo smisla, ako mora ljudstvo prosjačiti za svoj kruh. In 'svoboda* je tragična šala, ako ne izpros-na postava našega gospodarstva pahne delavca v sužnost v tovarnah, rudnikih in delavnicah in farmerje oslepari za sadove njihovega dela", f "0LA8 NARODA' NEW YORK, SATURDAY, JUNE 1,1935 THE LARGEST SLOVENE DAILY ill U. 8. ii Glas Naroda" Frank Sakser, President Owned and Published by 8L0VENIC PUBLISHING COMPANY (A Corporation) L. Benedlk, Treat. mtm. hTM*ne" corporation and adclream of above officer*: H» W. 184k Street, Borough of Manhattan. New York City. N. V. OLA8 NARODA" (Voice «f the l*M»le) Day Except Snndajn and Holiday* dabh 4o TUJ. M AMrikO 1» Za New York at odo lato ......$7.00 fc pol Mi Za pol leta ............. ......J8.S0 i .................... $8.00 Za inomutro aa oelo lato ......$7.00 trn četrt lt 6t* .................. fLH Za pol leta.............. ...... $8.00 Hobacription Yearly $6.00 Advertisement on Agreement "Qlaa Naroda" lahaja Tiakl dan laraemil nedelj la pramikot._ Uoplol brea podpisa In osebnosti so ne pri občujejo. Denar naj se blagovoli MUJ«U po Money OrOer. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da m tndi prejinje blvallfiče naznani, da bitreje najdemo naslovnika. "GLAS NARODA". 211 W. Utk Street, New Ink. N. I. Telephone: CHelsw S—3874 PRED VELIKIMI BOJI Ko je bila objavljena razsodba najvišjega zveznega sodila. ki je zadala smrtni mlarce N HA, so zabeli delati voditelji raznih strokovnih organizacij načrte, kako naj delavstvo sprejme tbddoee razvoje. Skoro vsi delavski vodii-telji soglašajo v liinenjn, da 1>o-do odgovorili s štrajkomaia vsak najmanjši poskus krčenja plač, ki so jili bili delodajalci prisiljeni plačevati po NRA pravilniki l. Gorman, ki je lani uspetsno vodil štrajk tekstilnih delavcev je izjavil: — Prepričan sem, da bo prvi korak tekstilnih baronov skrčenje plač in posabšanije delavskih pobojev. Proti temu imamo pa orožje, ki smo se ga lani uspešno poslužili. Slično izjavo je podal John Green, preflsednik unije pristaniških delavcev. Razsodba najvišjega sodišča je zelo poostrila položaj v premogovnem okrožju- Pogajanja med delavci in (delodajalci so bila preklinje-na. Za dan junija je določen štrajk. Na delu bodo le možje jn*i sesalkali, Ida preprečijo zal rt je rovov. Strajk bo dbsegal vse premogovno okrožje države Pe1 m i sv Ivani j e. < V ga ne bo mogoče preprečiti — preprečijo ga lahko baroni, ako ugode delavskim zahtevam — bo prizadetih tudi najmanj šestdeset tisoč železničarjev. lastniki pravijo, ida ne morejo ugoditi zahtevam, češ, da so postavne določbe glede minimalnih ceni odpadle in da se bo pojavila tako umazana konkurenca, da se sploh ne bo izplačalo 'kopati premoga. Po zatrdilu Johna L». Lewisa, predsednika United Miaie Workers, 'bi štrajk preprečil edinole sprejem Gaf-freveve predloge, čije svrha je urediti razmere v industriji premoga. Toda kongres bi jo moral sprejeti do Ki. junija. Ce jo (bo sprejel, se seveda ne ve. Stavka v premogovni industriji bi imela usodepolne posledice za vso ostalo industrijo dežele, kajti do 16. junija bi se tovarne nikakor ne mogle preskrbeti z zadostnimi zalogami premoga. Delavstvo se more zdaj edinole nase zanesti ter složno izvesti gospodarski pritisk, da bo moglo izvojevati svoje pravice. m»iiURHitiUtm!::uiiiUWUitonffl DENARNE POS1LJATVE Denarna nakazila izvršujemo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu. ▼ JUGOSLAVIJO Za $ 2.15 ______________ Din. 100 $ 5.25 ................. Din. 200 $ 7.30 ___________________ Din. 300 »11.75 _________________ Din. 500 $23.50 _______________ Din. 1000 M 7.00 __________________ Din. 2000 T ITALIJO 9 9.35 .......... lir 100 S18.2B ___________________ Lir 20« $44.40...................... Ur 500 $88.20 .......... Lir 1000 $176.— .......... Lir 2000 $263.— .............. Ur 3000 KER SE CENE SEDAJ HITRO MENJAJO 80 NAVEDENE CENE PODVRiENE SPREMEMBI QQRJ ALT DOLI deeeeeepT^ ^ » ga lapiafllo večjih sneokov kot tforaj navedeno, bodici t d^Tj1* ali lirah dovoljujemo le boljo pogoje. ClLA V AMEBlftUH DOLARJIH $ « — $1«— .........$ 5.71 .........$10.85 ... $16.— ____-____$81— 848.— " " «•../->.... $41.25 $88.— - - ..........$51.50 Prejemnik dobi ▼ starem kraja laplaOlo v dolarjih. po CsMe Letter m priaisJMns $1—. slovenic publbmng comp5sny "Glm* Naroda" NIW YORK, N. X. Vlak je pregazil otroka. Slovenski listi pogosto poročajo o nesrečah, ki pa se nedoraslim otrokom ne dogajajo vedno zaradi nepazljivosti roditeljev ali prometnih vozil. Mnenje, naj bi bila železniška proga skozi človeška naselja in na ostrili ovinkih ograjena z živo ali umetno ograjo, je bilo. izrečeno že velikokrat. Nesrečni dogodek v Križevski vasi ri Metliki ga le še podkrepljuje. 7. maja popoldne je vlak, ki odpelje iz Ljubljane v Metliko okrog 18. ure povozil nekaj sto metrov daleč od metliške postaje 20-mesečno Justino, hčerko posestnika Cajnarja iz Križevske vasi. Otrok je izpred domače hiše zašel na progo in se igral. Nedaleč oil dekletca je delal oče, ki pa zaradi zaposlenosti ni mogel dovolj paziti nanj in tudi ni zaradi močnega nasprotnega vetra mogel slisaiti suma prihajajočega vlaka. Šele v zadnjem trenutku je planil proti progi. Bilo je žal prepozno. Vlak j«* otroka že pregazil. Nobena krivda ne zadene strojevodje, ki otroka zaradi ostrega ovinka na tem mestu ni mogel zapaziti. Najstarejši kaj kav ski rokopis — v Mariboru. Maribor se lahko ponaša z novo doslej neznano zgodovinsko posebnostjo — najstarejšim kajkavskim rokopisom. — Prod leti je pridobil mariborski profesor osta morala pred malini kazenskim senatom zagovarjati 26-letni mizarski pomočnik A. Straus s Pobrežja in 32-letna sedaj vdova Angela Gselmano-va, katerima obširna obtožnica očita, da sta dogovorno spravila s sveta mizarja Konrada Gselmana, moža drugo-obtoženke. — Kakor znano, je Straus, kil je gojil 5 let lju- ena prilika v Življenju Moderno opremljen hotel, novo-zidan, * lastno avtogwago, cen. tralno kurjavo, hladilno napravo (frigidaire) 14 tujskih sob. kopalnico, z hotelskimi prostori v pritličju in podzemlju, na prometnem kraju v Novemmestu na Dolenjskem pod ugodnimi pogoji naprodaj. Vse objekte si lahko natanjko ogledajo izletniki, ki pridejo letos v domovino. Jako pripravno za dva družabnika, ki sta zaposlena v hotelski stroki. Ponudbe in event, potrebne informacije pri — MESTNI HRANILNICI . V NOVEMMESTU, bavno razmerje z drugoobto-ženko, s katero ima tudi otroka, v noči na 18. marec letos s kolom ubil moža svoje ljubice Konrada Gselmana. Smrt očeta in dveh hčerk v enem mesecu. Hud udarec ja zadel Setni-čarjeve v Kresniškem vrhu. Umrla je gospodinja Frančiška, stara šele 40 let in zapustila 11 otrok, izmed katerih je najstarejši star komaj 17 let, njamlajši pa le nekaj tednov. Pred dnevi pa je preminula sestra Setničarjeve, poročena z rudarjem Poglajenom. Žena je upravljala doma svoje malo posestvo, mož pa je zaposlen v oddaljenem srbskem rudniku. Zeni je prišlo nenadno slabo. Poklicani zdravnik je odredil prevoz bolnice v Ljubljansko bolnišnico. Pa je bilo že prepozno. Poglajenka je bila zbolela za vnetjem slepiča in je zaradi zastarane bolezni umrla. Pokojnica ni štela niti trideset let. Kmalu nato je zbolel oče o-beh žen. stari Andr. Ribnikar. Vse prizadevanje, da ga obdr-že pri življenju, je bilo zaman. Dejstvo, da je izgubil v kratkem času kar dve hčeri, je moža zelo potrlo. Umrl je in pokopali so ga ob grobu hčerke Frančiške na kresniškem pokopališču, medtem ko so Pogla-jenko pokopali v Ljubljani. Za očetom je prevzela ]>ose-atvo hčerka Marija, ki pa jo tudi preganja usoda. Te dni j«' zbolela tudi ona in je morala v Ljubljano. Tako je ostalo posestvo zdaj brez gospodarja. France Rupar se je sam javil sodišču. Ves s krušen je vstopil 15). maja po 8. uri v pisarno ljubljanske kazninlice srednje velik krepak človek, čedno kmečko oblečen. Pred vhodom je nagovoril službujočega paznika: — Povejte mi, prosim, k jo je vaša pisarna. Rad bi se dal zapreti. 1 Paznik se ni obotavljal in je povedel tujca s seboj v kazni 1-niško pisarno. Tu je neznanec kratko izpovedal paznikom: — Zaprite me! Jaz sem tisti, ki je brata ustrelil. — Vaše ime?... Mar France Ruipar? Da ... France Rupar. Začeli so ga podrobneje iz-praševati, ponudili so mu stol in France Rupar je ves skesan začel iz] K) vedo vat i podrobnosti o družinski tragediji, ki jo je povzročil. Na vsa vprašanja je odgovarjal točno in odkritosrčno. Rodil se je 22. oktobra 1905 v Zgornji Brezovici pri Rakitni, pristojen pa je v občino Preserje. Samski je. Popisali so vse, kar je prinesel s sel »oj. V gotovini je izročil kaznilniški pisarni 4025 Din in 75 par. — Kje je revolver? — Tu ga imate! Naglo je segel v zadnji hlačni žep in i>otegniI na dan izpraznjeni samokres kalibra 9 mm. Kakor tla se mu je vest o-lajšala, je po oddihu pristavil: — Brez revolverja- nisem nikoli hodil okrog. Še pod blazino sem ga vselej imel. Nate, tu vam izročim tudi električno svetil jko! Prvi vtis, ki ga morilec lastnega brata napravi na človeka, je ta, da mora biti nekoliko omejen, duševno defekten človek. Videti je zdrav, čvrstih zob, krepke konstitucije. Preden je stopil v jetnišnico, se je dal v Ljubljani tudi obriti in polepšati. Ko so ga v pisarni izpraševali, kod se je potikal ponoči, potem ko je u-strelil brata Antona rn pobegnil, je prostodušno pravil: — Potikal sem se po rakitni-skih in krimskih goadovih. cena DR. KERNOVEGA BERILA je znižana Angleško-slovensko Berilo KNQLISH SLOVENE KEADEH STANE SAMO Dopisi Iz $2 Naročit• ga pn — KNJIGARNI 'GLAS NARODA' 216 WEST 18lli STREET New York City. Kakor preganjana žival sem blodil in s«* skrival pred orožniki. Spati nisem mogel. Komaj sem zadremal, že se mi j«' zazdelo, da me love in grabijo o-rožniki. Dosti denarja sem imel s seboj, pač tega, kar som ga vam dal. Toda ob njem sem stradal in žejal. Nikamor se nisem upal v bližino hiš. In kaj mi je tako preostalo drugi »ga, kor da se napotim v Ljubljano in se sam izročim v roke pravice. Vso.noč sem hodil, skrbno sem se ogibal, večjih, bolj obljudenih vasi, da in* bi tudi ponoči koga srečal. Izbiral sem le samotna pota čez Bar j ?___To je vse, kar vam morem povedati. Uprava kaznilnice je takoj nato obvestila državno tožilstvo, da se je ubijalec sam prijavil. Državni itožilec je nato odredil, da so Franceta Rupar-ja oddali v preiskovalni pri-tvor. Kakor smo beležili, se vsa preiskava vodi še pri vrhniškem sreskem sodišču. Vrhniški orožniki jmizviNliijejo o vseh podrobnostih in okoliščinah družinske tragedije. Sre-sko sodišče na Vrhniki bo po končani preiskavi odposlalo spise državnemu tožilstvu v Ljubljano, ki je s svoje strani izročilo zadevo preiskovalnemu sodiku dr. K. Rusu. France Rupar za enkrat še ni bil zaslišan. Ko so ga mimogrede vprašali, kako je prišlo, da je kar štiri strele oddal na brata, je odvrnil: — Ruvala sva se. Brat Tone me je davil in mi rinil prste v usta. Tedaj sem se ga hotel u-braniti, v jezi sem potegnil samokres in streljal. Potem sem bil ves zmeden rn sem pobegnil. Barberton, O. naše naselbine se dopisniki pogosto oglašajo in zato meni ne preostaja mnogo za poročati. Poročati pa imam to, da bo imel "Klub Kras" svojo redno sejo v " Domovina" dvorani. Ker je tukaj nas precej doma iz Krasa, zato upam, da nikoga ne ho manjkalo pri tem fcestanku, ker pogovoriti se imamo. .kako l»i bilo najl»olje pomagali onim v starem kraju pod italijanskim jarmom. John Ujčič. VIKTORIJA POŽAR OBSOJENA NA DOSMRTNO JEČO Peter Zgaga V Veliki Kikindi sta se zagovarjala te dni preti sodiščem J Viktorija Požar, ki je zastrupila svojega moža, in njen Ijub-ček Josip llolinger. Držav, tožilec je zahteval za njo smrtno kazen. Požar jeva je bila obsojena na dosmrtno ječo in v trajno izgubo državljanskih pravit*, llolinger pa ji* bil oproščen. FRANČIŠKAN OBSOJEN NA 10 LET Berlin, Nemčija, :tn. maja. Nazijsko sodišče je za frančiškana Otona (Joentlerja določilo najvišjo kazen, ki je po postavi mogoča, namreč 10 let za-j>ora in .*}."><),000 mark globe, ker je vtihotapijal nemški denar na Ilolandsko OGLASI NAJ SE Frank Šetina, ki je bil kakih 10 let v Pontine, Mich, fe ga kdo izmed rojakov pozna, naj ga opozori na ta oglas. Uprava Glas Naroda. (3x) POZOR IZLETNIKI V JUGOSLAVIJO! = Znano 11:1111 jr. tla so l»-t«»m pripravlja limono naših slovenskih rojakov 11:1 obisk v .-tam domovino Jugoslavijo. Kadi I »i vzeli s selioj svoj avto liiotiil. ki l>i jim tako prav prišt-1 za izlrtr po It-pi slovenski zemlji, ako nt* lil 1 >1 In prevoznimi tako tirala. I*a si t ti« 1 i ni treba delati ne, {Hitrebuilt stroškov, ker imamo 1111 bogato izbero rabljenih avtomobilov, predvsem ameriških znamk. Pripravljeni bi bili prodati t-oja-kom-izletnikom le avtomobile s pristankom, tla jih odkupimo na . zaj. ko I mi konee njihovega izleta in se bodo vračali nazaj v Ameriko. Na ta način hI bilo oiiio«<«"eiio našim rojakom, da si v tem kratkem času ogledajo lepote stare -moviiie in obiščejo svoje prijatelje in ztianee. Te vrste vožnje bi bile {■osebno prijet ne in tudi jMH-eni. ako bi se zbrali po -1 prijatelji skupaj za en avtomobil. V slueaju, tla pridete z lastnimi avtomobili hi Vas opozorili na svo. jo strokovnjaško vodeno garažo in delavnieo. Plačila se sprejemajo v dinarjih ill 1"S. Na veselo svidenje! D E S A 3= lUtržr.A z. n. z. Zastopstvo (icneral Motors Tjršcva cesta 24. L J U B L J A N A Važno za potovanje. Kdor je namenjen potovati v tiari kraj ali dobiti koga od lam, je potrebno, da je poučen v vseh stvareh. Vsled naše dolgoletne ekuinje Vam eamoremo dati najboljša pojasnila m tudi vse potrebno preskrbeti, da je potovanje udobno in hitro. Zato se zaupno obrnite na nas sa vsa pojasnil Jf* preskrbimo vse, bodisi prošnje za povratna dovoljenja, potne liste, vizeje t» sploh vse, kar je za potovanje potrebno v najhitrejšem času, tu kar je glavno. ca najmanjše stroške. , Nedriavljani naj ne odlašajo do zadnjega trenutka, ker predno te dobi iz Washingiona povratno dovoljenje, RE-ENTRY PERMIT, trpi najmanj en mesec. Pišite torej takoj za brezplačna navodila m maatavljamo Vam, da bosie poceni t* udobno potova*. SLOVENIC publishing co. travel bureau 216 West 18th Street New York, N. Y. Vrba 11 je sel v Pariz. Od tam sedaj porot" a jo, kaj je Vrban Smuk tamkaj 11 žagal: Xa civstah in trgih so postavljeni avtomati, v katerih lahko vsak i" a s kupiš eigare ali cigareti*. Tudi Yrhaiiu se zaho ee eigaret. Sti^ii k avtomatu in potegne. VI ere in vleee, a eigaret ni ... — < 'lovek božji, — dopoveduje Loški Tine, ki je z Vrba-iiom po Parizu krokaril, — uaj-prvo vrzi v luknjo deset c»Miti-mov. potem še le potegni! — Tega pa na k! — zakliee Vrban. — Xajprvo blago, pti-tein šele denar! Ali je nakljueje ali kaj, da se 1 »iše kancler avstrijske republike Schuselniigg (Šušnik); italjianski državni podtajnik ]»a Snvieh (Suvie) I "mi l je bogat in. Ker ni imel son d ni kov, so 11111 prijatelji priredili sveea.11 pogreb. Za jHigrebom je stopal tudi revno obleeen elovek, ki je vso pot do pokopališča in na pokopališču pretresljivo jokal. Tako je jokal, (la se je vsem navzočim zasmilil v srce. — Cenili jokaš? — so ga vprašali. — Ali si mogoče pokojnikov sorodnik/ — Xak, zato jokam, ker nisem njegov sorodnik. Oh, če bi bil njegov sorodnik, bi se veselja kroliotal. * Misli so carine proste — ker s« 1 običajno vzorec brez vrednosti. * Ko se rojaki odpravljajo v stari kraj, jili je zanimivo poslušal ». Po precej točnem in marljivem opazovanju sem dognal, da • najprej vrnejo tisti, ki se i }'ii d t., illinium devetkrat zaporedoma pritlnšijo in pri veri jo, tla jili ne bo nikdar več v Ameriko. Znan mi je slučaj, ko je rojak potrpežljivo čakal drugega parnika, samo tla je dobil kabino neposredno blizu bare. Najbolj molčeči so tisti, ki gredo na Kras in Primorsko. Ini ko se vračajo odtam, še bolj trdovratno molče. Toda njihov molk je bol j zgovoren kot vse besede. Izlet nice se zanimajo, kakšna je moda v Jugoslaviji. Xajmo-denrnejše obleke kupijo, misleč, da bodo presenetile svoje tovaiišicc v stari domovini. Pa so Imelo razočarane, kajti ne-kaitere ženske v starem kraju se za spoznanje še bolj moderno oblačijo. Večinoma vsi potniki kupijo karte tudi za nazaj. Kdor je ne kupi, se kesa. Vzroki njihovega potovanja so različni. Največ se ptnlajajo preko morja zaradi domačih zadev, prodaje ali prevzet ja posestva ali dedščine. So pa tu-di taki. ki gredo "samo malo pogledat". Včasi se sliši tudi kakšno zelo originalno. Nedavno se je poslavljal ko-renjaški možak. — Torej greste? — sem mu stisnil roko v slovo. — Ja. grem. Ž0110 grem pogledat. Že petnajst let je nisem videl. Gotovo me že težko čaka. Kaj praviš, Zgaga? Popraviei povem, da nisem vedel, kaj bi 11111 odvrnil in da me je spravil v zadrego s svojim vprašanjem. * Politiku ni treba, da bi vlekel vse ljudi nekaj časa za nos, ali pa, da bi vlekel ves čas samo nekatere ljudi za nos. Politiku zadostuje in zmaga, če potegne na volilni dan večino za nos. ...... *aLA8 NARODA NEW YORK, SATURDAY, JUHE 1,1935 THE LARGEST SLOVENE DAILY in V. S. K. GOLA RESNICA Resnica ni vedno hodila gola. Bil je čas — menda je tc- ri sveta... Minilo je nekaj časa, in zo- ga že davno, zelo davno: bilo'pet se je pojavila Resnica na je to ob zori sveta — ko je ; ulicah mesta, ki mu je vladala Resnica hodila v prekrasni o-1 Laž. In zopet se je zbiralo pravi, ko se je oblačila v le-' ljudstvo okoli Resnice in nih-sketajoče se, zlatotkane halje, če ni niti opazil, da nima na z obročkom na glavi, ki se je' sebi čelnega obročka, iliti zla-bleščal v vseh barvah dragih totkaucga pasu in zaponk iz kameiiov, in v čeveljčke z za-'kovanega zlata, ponkami, kovanimi iz zlata. —j Tega Laž ni mogla prenaša -Ali, kako ponosna, kako čudo-'ti in Resnica je morala zopet vito lepa je bila takrat Resni-1 stopiti pred obličje sodnika ca! Nihče se ni mogel drzniti,' Krivičnika. moji never-sodnik Krite nihče brez bolesti ne more' vičnik. "Slecite ji, ošabnici, zazreti v solnce. Vse je pada hiokatni plašč iu škrlatno tu-lo v prah pred Resnico, kadar niko! Naj se izprehaja le v ko-korakala po zemlji ponosna, Milji! Morda ljudstvo vendar-Toda tega je že davno — le preneha zijati za njo in se oJ) zori sveta je bilo tako... »zbirati kakor čreda okoli Takrat pa Laž tega ni mo-'nje." -------------- ----o - -------- J ---- --------- brez škode pogledati ji narav-j ''Hej, vi sluge nost v obraz, prav tako, kakor, ni!" je zakričal gbi prenašati in nekoč, ko je zbrala Resnica zopet okoli sebe celo trumo, je ukazala svoji straži, naj jo naskoči in zajame. Vitezi naoi _____ in modrih stekel — zajeli so ! Davno je temu že — ob zori Resnico in jo privedli pred ! sveta... obličje sodnika Krivičnika. Toda ljudstvo ni opazilo ni- itezi Laži so *>i nataknili | zvesti čnike — naočnika iz črnili liika. Uboga Resnica! Ko je prišla zopet na ulico, je bila golo-glava in prekrasno telo ji je pokrivala samo košulja. Vse, tudi čeveljčke, so sneli iz nje sluge sodnika Krivič- bročku Resnice, taka ga je za čela oslepi jati njena božansk i nagota. Krog gole Resnicets« se skupljalc prav iste množice, ki so se gromadile poprej okoli prekrasno oblečene Resnice, in prav i'>to navdušeno klicanje se j«' razlegalo po zraku. Gola resnica je zmagala.— Toda to vse je bilo davno — ob zori sveta... Možu je odsekala glavo. j- V hiši kmeta Milenka Stoji-čiča v Don ji Beli Reki v zaje-čarskeni srezu ni bilo miru in sloge. Milenko je bil zapravlji-vec, ki je že lep del svojega posestva pognal po grlu, pa je zato prihajalo neprestano do prepirov med njim in njegovo ženo Drago, ki ga je svarila in prosila, naj vsaj zaradi uftrok opusti pijačo. Milenko pa jo je za taka svarila in prošnje navadno preteiK-l brez usmiljenja. Tako je prišel tudi one ZAROČENCA MILANSKA ZGODBA IZ 17. STOLETJA Spisal: ALESSANDRO MANZONI 17 Iz Jugoslavije. Žena, ki je zastrupila 15 ljudi. Pred bjelovarskim okrožnim sodiščem se vrši razprava proti po letni kmetici Milki Pav-lovičevi iz Kokinca v bjelovar-ski okolici, ki je obtožena, da je zastrupjila z arzen i kom 15 ljudi, - j nll J(% ]>iti iz banke, je odšel na pori sveta... j Resnice. In zopet so se zgrni- nekaj dni pozneje umrl. Pre- kopališče in se obesil 44 Moja dolžnost je, vzdrže- j h» nepregledne trume krog nje i*knva je vati r«*d," je rekel Resnici.in zopet je navdušeno vriska- sodnik Krivičnik. "Ti, niče-mernost liičemerna, pa ne dela? nič druzega, kot da rušiš red. Kjer si ti, tam je tolpa zijal, tam je hrup, navdušenje* in krik. Včeraj si zbrala okoli sebe tako trumo, da je bil senator, gredoč pravkar na sejo: senatovo, prisiljen stopiti iz nosilke in iti peš. Strgajte ji, moji zvesti sluge, obroček z ilragotinami, vzemite ji zlato-tkani pas iu odtrgajte ji zaponke iz cekinskcga zlata z njenih čeveljčkov! Morda preneha ljudstvo zijati vanjo ter se gomiliti okoli nje, kakor o-koli sejmarskih stojnic." Vrgli so se na Resnico zvesti sluge sodnika Krivičnika, ji potegnili s čela obroček, 'strgali iz nje pas in zaponke iz kovanega zlata cekinskcga ter so pahnili Resnico na ulico. Davno je že temu — ob zo nje polnilo trge, kjerkoli se je pojavila. Zopet ni mogla tega trpeti Laž, in v tretje je zgrabila Resnico njena straža ter jo umri ugotovila, da je bil v soli, s katero so solili usodno kosilo, arzen i k. Dva tedna po tistem je bila Milka spet pri Jagodičevih in je po kosilu snet obolelo več oseb. Tokrat so našli v ostankih jedi še več- POZOR! Rojake, ki so v hotelski industriji, opozarjamo na današnji oglas Mestne hranilnice v Novem mestu. privlekla na sodbo sodnika Je količine strupa. Najprej je Krivičnika. umrla Slavka Jagodičeva, po- glej, vi sluge moji zvesti," u'm nJVn ,,,ož* strupu pa sta je rekel -sodnik Krivičnik. — "Slecite z Resnic«1 poslednjo košuljico! Naj hodi po tem božjem svetu, kakor jo je porodila mati! Morda se od nje, srauiotUice, končno vendar od-\ rne neumno ljudstvo." Vrgli so strgali iz nje še poslednjo košuljo. In Resnica je stopila na ulico gola kakor Venera, ki se J*' na rodil a iz morske pene. Davno je temu že - ob zori sveta... Toda ljudstvo ni obračalo svoje pozornosti njeni nagoti. Bodi'si ponosno oblečena v zla-totkano haljo, bodisi gola jtot boginja—Resnica ga enako močno privlačuj«' in enako osieplja njegove oči. Kakor ga je poprej oslepijal blesk pestrih dragotiu na čelnem o- podlegla tudi hlapec Pa jo in cigan Miško, ki je delal na Ja-godičevein posestvu. Ostale za-sti upljonee so zdravniki rešili. Sum je takoj padel na Milko in ko so jo orožniki prijeli, so imeli mnogo truda, da so jo branili pred vaščani, ki so ho-o se na resnico zvesti teU s;llni Sn(|ifi zastrupi jeva 1- ko. Med preiskavo je Milka lili-liila blaznost in so jo dvakrat poslali v bolnišnico na opazovanje, od koder pa so jo vrnili spet v zapor kot popolnoma zdravo. Na razpravi nastopa mnogo prič, ki so vse prepričane o Milkini krivdi, meneč, da j«' zastrupila moža. sorodnike in druge ljudi zaradi tega, da bi se polastila posestev dveli sorodnih rodbin. Celo priče, ki jih je obtoženka sama imenovala, jo obremenjujejo. Epilog ciganske ljubavne tragedije. Nedavno je bilo poročano o maščevanju brusača Bajsa. kateremu je utekla ljubica ciganka, s katero je živel 16 let v skupnem gospodinjstvu. Letos 2. aprila sta se ciganka Frančiška Baranja in brusač Andrej Bajs sporekla in ljubica mil je zbežala v ciganski tabor v Rad van ju. To pa je Bajsa tako ujezilo, da jo je napadel v ciganskem vozu s škarjami in z njimi zabodel Frančiške v trebuh. Le takojšnja ope-racija'je Baranjevi rešila življenje. Brusač Bajs se je radi opisanega maščevanja moral zagovarjati pred malim kazenskim senatom, ki ga je obsodil na (> mesecev strogega zapora. Iz ukradenih oltarnih prtov — srajce. Sodišče je obsodilo že večkrat kaznovanega G2-letnega prevžitkarja Alojza Polanca na 4 mesece strogega zapora, ker je v cerkvi v Limbušu ukradel več oltarnih prtov. Obtoženec je dejal, da si je iz ukradenih prtov hotel napraviti srajce. gim ljudem tako dolžni. Pomislite, da božje1 oko vedno čuva nad njimi in da bodo njih kriki in njih stoki uslišani tam gori. Nedolžnost je močna v svojem... " "Eh, oče," je »Ion Rodrigo osorno prekiuil, "spoštovanje, ki ga imam do vaše oblekle, je veliko; toda če bi me kaj mogla nagniti, da bi pozabil nanje, bi se to zgodilo, če bi videl, da nosi to oblačilo človek, ki bi se drznil priti vohunit v mojo hišo." Ta beseda je pognala redovniku plamene v obraz; vendar je povzel z izrazom človeka, ki požira zelo grenko zdravilo: "Vi ne verujete, da bi meni tikal tak naslov. Vi čutite v svojem srcu, da ni moj sedanji korak tu pri vas ne podel ne zaničevanja vreden. Poslušajte me, gospod don Rodrigo, in daj Bog. da bi nikdar ne napočil dan, ko bi se kesali, da me niste poslušali. Ne stavite svoje slave... kakšne slave, gospod don Rodrigo, kakšne slave pred ljudmi! In pred Bogom! Vi imate ve-veliko moč tu na zemlji; toda..." "Ali veste," je rekel don Rodrigo ter ga prekinil jezno, a ne brez neke groze, "ali veste, da znam, če se me loti hudomušnost, da bi poslušal pridigo, prav dobro iti v cerkev kakor drugi ljudje ? Toda v moji hiši! O!" je nadaljeval z nekam prisiljenim porogljivim nasmehom, "vi me imate za višjega, nego sem. Pridigar v hiši! Samo knezi si ga lahko privoščijo." "Vaše varstvo!" je kliknil, stopil dva koraka nazaj, se vzpel ponosno na desni nogi, položil desnico na bok, dvignil levico z iztegnjenim kazalcem proti don Rodrigu in mu zasadil dvoje gorečih pogledov v obraz. "Vaše varstvo! Bolje je, da ste tako govorili, da »te meni naredili tak predlog. Navrhali ste mero, ne bojim se vas več." "Kako govoriš, redovnik...?" "Govorim, kakor se govori s človekom, ki ga je Bog zapustil in lie more več vzbujati strahu. Vaše varstvo! Vedel sem dobro, da je ono nedolžno dekle v božjem varstvu; toda vi, v: mi dajete zdaj čutiti to s tako gotovostjo, da mi ni več treba obzirov, če govorim o njej. — Lucijo mislim; vidite, kako izgovarjam to ime z visokim čelom, z nepremičnimi pogledi." "Kako! V tej hiši...!" "Smili se mi ta hiša; prekletstvo plava nad njo. Le glejte, kako bo pravičnost božja imela obzir s kupom kamenja in z odvisnostjo peščice biričev. Vi ste mislili, da je Bog ustvaril človeka [jo svoji podobi, da ga boste vi mučili za »vojo zabavo! Vi ste mislili, da Bog ne bo znal braniti dekleta! Vi ste zavrgli njegov opomin! Obsodili ste se sami. Faraonovo srce je bilo o-trdelo kakor vaše in Bog ga je znal razbiti. Lucija je varna pred vami; to vam povem jaz, reven redovnik. In kar se vas tiče, poslušajte me dobro, kaj vam obetam. Prišel bo dan.. . " Dotlej je bil don Rodrigo nekako na sredi med jezo in začudenostjo, osupel, kakor da ne more najti besed; a ko je zaslišal, da se napoveduje prerokba, se je pridružil .jezi oddaljen iu skrivnosten strah. Zgrabil je naglo ono grozečo roko v zraku, povzdignil glas, da bi presekal glas zlokobnega preroka, in zavpil: 44Poberi se mi izpred oči, neotesani predrznež, ti lenuh z oglavnico!" Te tako jasne besede so v hipu pomirile oče- "In tisti Bog, ki zahteva od knezov račun za [ ta Cristofora. Z mislijo na grdo ravnanje iu PO ZADNJEM POTRESU NA FORMOZI Pri sikiem potresu na japonskem otoku Formozi je izgubilo življenje nad 3000 ljudi in je na tisoče siromašnega naroda ostalo brez strehe. Ta slika ka že en tak prizor na opustošenem otoku. besedo, katero jim je dano poslušati na njihovih dvorih, tisti Bog, ki vam zdaj podaja dokaz svoje milosti s tem, da vam pošilja svojega služabnika, nevrednega in bednega, a vendar svojega služabnika, da prosi za nedolžno deklico..." "Skratka, oče," je rekel don Rodrigo s kretnjo, kakor da hoče oditi, "jaz ne vem, kaj hočete reči; drugega ne razumem kakor to, da mora biti kaka deklica, za katero ste zelo v skrbeh. Pojdite stresat svoje zaupnosti, komur vam drago, in si ne lastite svobode, da bi s tem še nadalje nadlegovali plemenitaša." Ko se je don Rodrigo zganil, je naš redovnik stopil predenj, toda z velikim spoštovanjem; dvignil je roke, kakor da bi ga hotel obenem prositi in zadržati, ter je spet odgovoril. "V skrbeh sem zanji zares, a ne bolj nego za vas; to sta dve duši, ki sem za obe bolj v skrbeh nego za lastno kri. Don Rodrigo, jaz ne moreni storiti za vas drugega, kakor da molim k Bogu; to pa storim od srca. Ne recite mi ne; ne vzdržujte v tesnobi rn strahu uboge, nedolžne deklice. Eua vaša beseda lahko vse stori." "No, dobro," je rekel don Rodrigo, "ker že mislite, da jaz lahko mnogo storim za to osebo, ker vam je ta oseba že tako pri srcu...99 "No, dobro?" je povzel strahotna oče Cri-stoforo, kateremu don^ Kodrigova kretnja in obnašanje nista dopuščala, da bi se bil prepu stil upanju, ki se je zdelo, da ga njegove bese de na | k> ved u je jo. "No, dobro, svetnjte ji, naj pride ter se izroči mojemu varstvu. Nič ji ne lx> več manjkalo "m nihče se je ne bo upal vznemirjati — ali pa jaz nisem vitez." Spričo takega predloga je redovnikovo dotlej mukoma zadrževano ogorčenje prikipelo. Vsi oni krasni sklepi o previdnosti i« potrpežljivosti so bili zdaj mahoma dim; stari človek se je zdaj skladal z novim: in v takih slučajih je brat Cristofo-ro zalegel v resnici za dva. — neotesanost je bila v njegovem duhu tako tesno in tako dolgo združena misel na potrpljenje iu molk, da mu je ostal samo še sklep, da bo mirno poslušal vse, kar se bo don Rodrigu še ljubilo pristaviti. Zato je pokojno potegnil roko iz plemenitašcvih krempljev, sklonil glavo in obstal nepremično, kakor vzburjeno drevo, ko neha veter, sredi najhujše vihre čisto naravno sklene svoje veje in sprejme točo, kakor jo nebo nasuje. "Izobražen neotesanec!" je nadaljeval don Rodrigo. "Ti postopaš kakor s sebi enakimi. Toda zahvali se raševinasti halji, ki ti pokriva topovska ramena in te brani ljubeznivosti, ki tičejo takim, kakor si ti, da jih naučijo, kako se govori. Poberi se še z lastnimi nogami za to pot; bomo že še videli." Pri teli besedah j<* z zaničljivo za povedi ji-vostjo pokazal s prstom vrata nasproti onim, skozi katera -ta bila vstopila; oče (Vistoforo je sklonil glavo in odšel, pustivši don Rod riga, da je z besnimi koraki meril bojno polje. (Dalje prihodnjič.) v Ljubiteljem leposlovja Cenik knjig vsebuje mnogo lepih romanov slovenskih in tujih pisateljev. Preglejte rrniilr in v njem boste našli knjigo, ki vas bo zanimala. Cene so zelo zmerne. Knjigarna "Glas Naroda" '•0EXS MAftODA" !KBW YORK, SATURDAY, JUNE 1,1935 TH8 LARGEST SLOVENE DAILY 111 XT. 0. Ju Mož v ognjeni peči =«^Roman iz življenja=?=»« Za "Glas Naroda" priredil: L H. 19 ... ~~ 1,1 nekaJ. — nadaljuje. — Mesto i>odpisa "oče" zapiši moje ime Zaler in nič drug«'ga. Njena n>ka se zgane. Živci se ji tresejo. Toda molči in napiše ime na papir. — Saj je bilo isto ime, ko«t ga je imel Rolt". Oče in hči sta dobro spala. Toda ta večer še več ur leži-ta pod mrežo svojih postelj ter poslušata zunaj šumenje dreves in žuborenje vode ter sem in tam udarec netopirjevih peruti na šipo, medtem ko se jima raztresene misli pode po glavi. Tako zelo je vplivalo na nju Rolfovo pismo. Zaler je računal ter delal zaključke o uspehu svojega dela. Bil je čudovito delaven, toda poleg truda in uspeha je vedno karakala velika misel, skoro dramatična sila osvajalca, da bi posegel še čez mejo osvojenega ozemlja. V tem pozabljenem kotu dežele, neizmerno bogatem na prirodnih zakladih in le redko obljude-nem, je bilo mogoče kaj več napraviti, kot nagromaditi pridelke v skladišču, katerih ni bilo mogoče izprazniti, ker ni bilo sredstev za njihov prevoz. Zaler je še doživel dobo patriarhaliene sužnosti. Odprava sužnosti leta 1888, brez odškodnine podjetnikom, je oropala farme vseh delavskih moči, tako da je bilo pod novimi gospodarskimi razmerami 'treba pričeti od početka. To pa je tudi dovedlo do padca cesarstva. Posebno prizadeta je bila Ribeira dolina in Zaler bi mogel obupati, nko ne bi bil našel zlate žile, ki mu je postavila temelj njegovega bigastva. Toda tudi to bogastvo je bilo kmalu izčrpano, ker je hotel dolino reke s cestami zvezati z zunanjim trgom in z grozo je mislil na čas, ko bo tudi sam prisiljen roke položiti v naročje, ako mu vlada ne priskoči na pomoč. Tedaj pa nepričakovano pade v nje-gvo bojazen s strani, katere ni nikdar smatral za rešilno reko, žarek upanja. Tudi Dijine misli se dolgo pečajo z Rolfovim pismom. Pisni*) je prineslo vse pozabljeno iz duše, glasno in živo v sedanjost^ iter je ustvarilo v negotovih obrisih podobo bodočnosti. Ki smela imeti brata, sedaj pa kar naekrat je prišlo talko daleč, da ga bo telesno videla pred seboj. Veselila se je nanj z gilj ivim nasmehom, ki je veljal tudi materi, katere se je mogla komaj spominjati. Nato pa razmišljuje o zakonski drami, o kateri ji je oče hladno in mimo pripovedoval. Bilo je dosledno v njegovi naravi, da je postal v svojem obnašanju resen in trd. Toda ono, kar je že davno zavrgla, je v njeni notranjosti zopet vstalo. Ali ni mogoče bil tudi oče kriv pri zakonskem sporu? — O, ne, na to niti ne mara misliti, to ne more tudi nič pomagati in nad žalostno povestjo je že zrastla gomila. Veselila se je samo na svojega brata, ki je bil sin njene matere. In čegav sin? Tedaj zopet pride razmišljevanje. Kdo je bil zapeljivec? Nenadoma pa se spomni imena: Fla-vignv je bilo njegovo ime. V postelji se obrne na drugo stran. Tega imena ne sme nikdar imenovati pred Rolfom! Onega dne, ko je prišla brzojavka iz Ribeira doline v Berlin, je bila kriza v Rolfovi bolezni premagana. Zdravnik je Pavlu odkrito povedal. Rolf je imel pljučni katar, katerega je mogoče smatrati za pričetek sušice. V največ slučajih je to spočetka še ozdravljivo in gotovo tudi pri Rrolfu, vendar pa je pri njegovi sušični naravi takoj treba pričeti z zdravljenjem. Zato so predvsem potrebna zdravila in vbrizganja, mora pa se odpovedati vsakemu delu pri pisalni mizi in v laboratoriju ter mora dalje časa na jug. Ravno ta zdravnikova pripomba je nudila največje upanje. Pavel mu omeni, da namerava Rolf v kratkem od[*vto-vati v Brazilijo. Ali morebiti ne bi bila zanj dobra dolga vožnja po morju in zdravo podnebje Ribeira doline? — Toda zdravnik je bil odločno proti temu. Poznal je Brazilijo. Do tega kraja ni bilo posebno lahko priti. Na potu bo zadel na napor«, katerim Rolf ni kos. In tam se davno sedaj pričenja vroči čas s svojimi miazmi in povsod razsaja mrzlica. Ne, ne, gospod Zaler mora po najkrajši poti v Italijo — v Napol j in' od tam z ladjo na Sicilijo. Toda ne v Catanijo, temveč v Aci-reale v sanatorij dr. Cottone. In sicer čim prej ... Proti temu ni bilo mogoče ničesar ukreniti. Kaj sedaj? O tem grenkem vprašanju prijatelja dalje časa razpravljata. Pavel sedi poleg Rolfove postelje, Rolf pa leži v blazinah z vladen i m obrazom in mirnimi potezami. — Človek bi znorel, Pavel, — pravi. — Sedaj imamo priložnost, da spravimo naše delo v tir, pa ti zdravnik prepove. Iz brzojavke je jasno ravidno, da ima tam atari gospod najbolj ?Še zanimanje za našo stvar — drugače bi mi bil kaj težko nakazal denar za vožnjo. Ali ne misliš, da navzlic temu grem? Saj mi je že precej boljše. — Pod nobenim pogojem, — odvrne Pavel. — Najprej moraš popolnoma ozdraviti. Jaz se držim zdravnikove odredbe. Ne pomaga nič, ne smeva odlašati. Mogoče bova tukaj kie dobila potrebna sredstva. — Nikar ne bodi smešen, pravi Rolf, — na to niti ne moreva misliti. Premaknila sva nebesa in pekel in sva dobila za pot samo dobre želje. Ako ne morem v Brazilijo, potem moraš pač ti iti. — V vsakem drugem slučaju bi to brez odlašanja prevzel, — odvrne Pavel. — Tukaj pa se mi zdi nemogoče. Kdo pa sem? Sin onega Furmana, ki je osleparil tvojega očeta in je umrl vsled samomora. Moje ime mu je osovraženo, jezo je celo držal -na mojo ubogo mater — ti pa imaš še vedno njegovo ime. To mnogo pomoni in to dokazujejo tudi njegov odgovor na tvoje pismo. Kakemu drugemu prosilcu najbrže ne bi niti odgovoril. Ne, dragi prijatelj, tega naročila ne morem izvršiti. Nič drugega nama ne preostane, kot da počakava, da ozdraviš in do tega časa portrpiva. — Ker moram najmanj šest mesecev ostati na Siciliji, potem bo naše potrpljenje postavljeno na veliko preizkušnjo. Poleg tega pa----— Rolf se v postelji dvigne... — Porini bližje svoj stol — ga prosi, — nekaj bi ti rad zaupno povedal. Govori zelo tiho, toda ni bilo potrebno, kajti pri vratih ni bilo ušes, ki bi poslušala. . . (Dalje prihodnjič.) - . , STERILIZIRATI BI BILO TREBA INTELIGENTNE LJUDI Mnogi ljudje so se začudili »likalnega ukrepa »samo za-ali celo ostrmeli, ko je bila v pravljanje narodnega premo-Nemčiji uzakonjena šteriliza- fcenja. Sicer je pa res čudno, cija. Prizadevanje Hitlerjeve . Majestic v Cherbourg DO. I le ile France v Havre Conte tli Savoia v Genoa -(J. Bremen v Ilremen Berengaria v Cherbourg -7. Champlaln v Havre 31. Washington v Havre Normanrlie v Havre n.ško odlikovanje Lord Cecil, polkovnik Liinlbergh, ameriški senator Elihu Koot in Liga narodov. ZLOČIN 23-LETNEGA MLADENIČA v i reo oKroznim sodiscem Sii 1 n »tie i se je zagovarjal letni Benjamin Paroci iz Malega liljoša, ki jr' l>il obtožen roparskega umora. Fant seje hotel poročiti in je zahteval od dov proti gos pod st vu tu jevlad ISVoi<' l»»sodi in krit hvaležni izraz priznanja VO<* tisočakov. Ker mu ni l.o- za to, -sojen je bil na deset let ječe in trajno izgubo častnih pravic. SMRT TRILETNE DEKLICE POD TRAMVAJEM Te dni popoldne se je pripetila v Zagrebu težka nesreča. Tramvaj je do smrti povozil triletno hčerko fotografa Zrin-ko Ružo Kereb. Dobrih 40 m jo je vlekel tramvaj s sel m »j in ko se je končno ustavil, je bila vsa proga okrvavljena, tni|»el ce nesrečne deklice pa strašno razmesarjeno. TRAKTORJI PRIČELI POLETNO DELO Naročite jih pri: KNJIGARNI "GLAS NARODA" 216 West 18th Street New York, N. Y, V petnajstih letih je sovjetska Unija silno mehanizirala poljedelstvo. Na sliki vidimo velik trafetior pri delu na kolektivni kmetiji. ' »•'C- 3 "