aueriska Domovina Zllrk’ N.Y 1003; AM€RIOtft IN SPIRrr &Gmm m lanouag« -snrotnikov komunizma. Gen. cija s Kennedyjevo administra* Nasutionu se je posrečilo uiti cijo, ki ji ni hotela plačati izred-in je nato zbral vojaške sile, ki ne stroške, zvezane z varnostni-so pod poveljstvom gen. Suhar- j mi ukrepi za Titovo življenje, ta komunistični upor strle. Predsednik Sukamo je v naslednjih mesecih izgubil postopno večji del svoje oblasti, ostal pa je na čelu republike, ker so novi vodniki dežele smatrali, da ie to začasno najboljše. Sukamo |e imel še vedno precej opore med prebivalstvom, posebno v osrednjem delu otoka Jave. Vlada gen. Suharta je sedaj prišla do prepričanja, da je čas dozorel in da je treba Sukarna spraviti tudi formalno z vodstva republike. Posebna preiskava je zbirala proti njemu obtežilno gradivo. Protikomunistični študentje v glavnem mestu so v preteklih tednih ponovno javno zahtevali odstavitev Sukarna in njegovo postavitev pred sodišče. Vlada je to odklanjala in skušala pripraviti Sukarna do prostovoljnega odstopa in odhoda iz dežele. On je ta predlog zavrnil in sedaj vse kaže, da ga bo Kongres odstavil in ga postavil pred sodišče zaradi kršitve ustave. Zunanji minister Malik je izjavil, da je sedaj malo verjetno, da bi Petnajst držav podpisalo sporazum c brezatomski Latinski Ameriki MEXICO CITY, Mex. — Sporazum o prepovedi izdelovanja, hranjenja in prevažanja atomskega orožja na tleh Latinske j Amerike je podpisalo takoj 15 držav, začasno so odložile pod-ois Brazilija, Argentina, Jamaica, Trinidad-Tobago, Paragvaj, Nikaragva in Dominikanska republika. štiri atomske sile. Amerika, Anglija, Rusija in Francija so sporočile, da se bodo sporazuma držale, četudi ga ne bodo podpisale, med tem ko je Kitajska odklonila vsako zvezo z njim. V Južno Ameriko verjetno, v Evropo nemara ne WASHINGTON, D.C. — Še vedno je zelo verjetno, da pojde predsednik L. B. Johnson na konferenco vodnikov Latinske Amerike v letošnjem aprilu, ga vlada izpustila iz prav malo pa je izgledov, da bi dežele, ne da bi preje pojasnil pred sodiščem svoj delež pri poskusu komunističnega prevrata L oktobra 1965. letos obiskal Evropo. Pravijo, da bi mogel tam računati na prija-teljski sprejem brez demonstracij le v Zahodni Nemčiji. Bommm 8117 St. Clair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Manager and Editor: Mary Debevec NAROČNINA: '6a Združen« države: $16.00 na leto; $3.00 za pol leta; $§.00 za 8 mesec« '>4 Kanado in dežele izven Združenih držav: $18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Petkova izdaja $5.00 na leto Subscription bates: Jnlted States: $16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 for 3 months snada and Foreign Countries: $18.00 p®r year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Friday edition $5.00 for one year Second Class postage paid at Cleveland, Ohio 83 No. 33 Thurs., February 16, 1967 Amerika ima res srečo Ko človek premišljuje v današnjih dnevih kitajski problem, mu nehote pride na misel, kako srečo je imela naša dežela vsa leta po drugi svetovni vojni. V odločilni spopad z Japonsko je šla z dvema atomskima bombama in zmagala. Kaj bi bilo, ako bi se ta poskus ponesrečil? Pravijo, da bi invazija na japonske otoke zahtevala milijon človeških žrtev. Takoj za tem je postal Stalin veliki dobrotnik Amerike. L. 1948 je pregnal Tita iz komunistične bratovščine in se pri tem zaračunal. Tito se je obupno boril za svoj obstanek in se držal nad vodo. Za ta Stalinov usoden korak ni Amerika prispevala niti dolarja, pa je vendarle lahko na vso moč izkoriščala prvo razpoko v komunističnem bloku. Seveda je pri tem brez potrebe v imenu preračunanega tveganja bogato podpirala Tita, plačilo za to podpiranje pa dobiva ravno sedaj. Potem je prišla nepričakovana korejska vojna, kjer je Stalin napravil drugo veliko napako v korist ameriški politiki. Ravno ob izbruhu sovražnosti ni bilo njegovih diplomatov v varnostnem svetu ZN in tako se je korejska vojna lahko začela v imenu Združenih narodov, akoravno so Združene države nosile vso težo bojevanja. Ne preje ne pozneje nismo nikoli imeli tako velike koristi od ZN, pa zanjo nismo žrtvovali niti dolarja. Kmalu za tem je umrl Stalin in z njim vred je šel v zgodovino njegov svet okamenelega komunizma. Stalinu je sledilo kolektivno vodstvo, ki je bilo v ruski zunanji politiki tem previdnejše, čim bolj so njegovi člani naraščali v javnosti. Vojne nevarnosti takrat ni bilo nobene in naša vojna industrija je morala ob potu svojega obraza iskati dokaze, da se mora Amerika zmeraj bolj oboroževati. Ko je kolektivno vodstvo v Kremlju odmrlo pod spretno taktiko tovariša Hruščeva, je na čelo Rusije stopil ‘ ljudski človek iz Ukrajine, zelo nadarjen, zgovoren, spreten, pa tudi zahrbten, zvijačen, nehvaležen, toda pri vsem tem nikoli vsemogočen. Tega ni Amerika nikoli ne verjela ne razumela, zato ji je Hrušeev velikokrat delal po nepotrebnem skrbi. Šele takrat, ko ga je politbiro ruske komunistične stranke na kar eleganten način spravil z oblasti, smo spoznali, kako malo oblasti se je skrivalo za imenom tovariša Hruščeva. Zato smo si pa velikokrat delali po nepotrebnem skrbi in nepotrebne izdatke. V resnici nam pa ni bil Hru-ščev noben nevaren sovražnik, nevarnost smo sami spletli okoli njegove osebnosti. Novo kolektivno vodstvo, ki ga vodita Brežnjev in Kosygin, pa ne kaže niti na zunaj nobene bojevitosti, čeprav mnogo govori in se baha, navadno za potrebe domače politike in politike v komunističnem svetu in gibanju. Niti naši najudarnejši protivniki komunizma ne upajo trditi, da nam ravno sedaj ruska politika grozi z vojno nevarnostjo. Čeprav smo med tem zagazili v vietnamsko vojno, nas sreča ni zapustila. Cisto počasi se je pred nami ustvarjal prepad med Moskvo in Peipingom. Čim manj smo verjeli v njegovo resničnost, tem globlji je postajal. Danes je že; tako globok, da se popolnoma ne bo dal nikoli zasuti. Spor med Moskvo in Peipingom je kakor voda na ameriški mlin. Kamor pogledamo, imamo koristi od njega in to ne zmeraj manj koristi, ampak zmeraj več. In vse te dobrote niso zahtevale od nas nobenih materijalnih ali političnih žrtev. Koristi so pa tako velike, da jih danes niti premeriti ne moremo. , Spor med Moskvo in Peipingom je na primer mnogo prispeval k prevratu indonezijske politike. Indonezijski predsednik Sukamo je svojo domovino gnal naravnost Peipingu v naročje. Pa so indonezijski generali še pravi čas — brez ameriške pomoči — preusmerili tok indonezijske zunanje politike in pregnali komunističen vpliv iz jugovzhodne Azije. Še danes si nismo čisto na jasnem, koliko nam to koristi v naši politiki na Tihem oceanu. Kitajska zmeda nam pa obeta še novo korist. Naj bo političen položaj na Kitajskem tak ali tak, dve posledici že ima: javna uprava je v razsulu, z njo je pa tudi propadla disciplina, ki je potrebna, da se kitajsko gospodarstvo drži nad vodo. Danes je pa gospodarstvo v hudi krizi, šepa proizvodnja v industriji in obrti, zamira promet, ni več tiste osebne varnosti, ki je neobhoden pogoj za vsako redno gospodarstvo, tudi komunistično. Danes vsega tega ni na Kitajskem. To pa ima že svoje posledice, ki jih moremo le naslutiti: kitajska pomoč Severnemu Vietnamu bo začela hirati sama po sebi, tudi proti kitajski volji in želji. Obenem bo začel odmirati tudi tranzitni promet med Sibi- ne in druge organizacije po svetu razseljenih Slovencev. • Zbornik bo prinesel spet nove odlomke iz zgodovine revolucije in nastanka komunističnega na- rijo in Vietnamom, kar bo postalo nevarna ovira za izdatno rusko podpiranje vietnamskih komunistov. Pa še tole: voditelj vietnamskih komunistov Ho-Či-Minh dobro ve, kakšen je položaj na Kitajskem, ne ve pa, kakšen bo jutri. To ga skrbi, zato verjetno noče staviti vse na eno ali drugo karto. Vojskovanje ga pa sili k odlo- silja na Slovenskem poleg vseh čitvam, ki so zmeraj bolj tvegane. Kdo bi mu zameril, ako | drugih oddelkov, ki so v knjigi mu prihaja na misel želja, da vsaj začasno sklene z Arne- že ustaljeni. Kakor naročniki in riko mir ali vsaj premirje. Saj se bodo časi spremenili in ' čitatelji težko čakamo na knjigo, bo lahko nadaljeval boj, ko bo imel svoj hrbet na kitajski tako in še huje so v zadregi u-strani bolje zavarovan, kot ga ima danes. redniki in založniki, ker vsled Če je kaj resnice na tipanju od komunistične strani nesrečnega stanja v tiskarni za mir ali vsaj premirje, je zato v veliki meri odgovorna ki- knjiga ne izide in ne prihaja de-tajska zmeda. In zanjo ni Amerika dala niti beliča. nar za kritje obveznosti, ki so s Pa naj kdo reče, da naša dežela nima sreče? knjigo že nastali. Zato prosijo dvoje: prvič, da gotovo vsi dosedanji naročniki ostanejo zvesti in počakajo še par tednov, ker knjiga bo gotovo izšla in bo na razpolago, drugič pa, da vsi, ki le morejo, naroče Zbornik za leto 1967 vnaprej in vplačajo naročnino $5.00 za izvod, da jo bodo sprejeli, čim bo do tiskana in bodo s tem založništvu bistveno pomagali, da prebrodi sedanje težave. Lepo prosijo zastopnike, da začno zbirati prednaročnino. Dr. Miha Krek BESEDA IZ NARODA Koroški Slovenci k Titovemu obisku v ivstrlji DUNAJ, Avstr. — Sprejema v čast predsedniku SFRJ so se udeležili tudi predstavniki koroških Slovencev. Pri razgovorih med vodniki obeh držav so bili omenjeni tudi koroški Slovenci in njihov položaj v Avstriji. Narodni svet koroških Slovencev je pred obiskom Jugoslovanov izdal posebno izjavo, v kateri opozarja na še nerešena vprašanja slovenske narodne manjšine na Koroškem. Ta izjava se glasi: Koroški Slovenci pozdravljamo dobre sosedske odnose med Avstrijo in Jugoslavijo kot plod večletnega vztrajnega prizadevanja obeh držav po prijateljskem sodelovanju med avstrijskim prebivalstvom in narodi Jugoslavije. Prepričani smo, da bodo odprli razgovori med najvišjimi predstavniki Avstrije in Jugoslavije ob uradnem obisku državnega predsednika maršala Tita na Dunaju nove možnosti za poglobitev meddržavnih odnosov ter razširitev sodelovanja med Avstrijo in Jugoslavijo ter državami Podonavja. pogodbe avstrijsko-jugoslovansko mejo iz leta 1938, je omogočilo razvoj, ki je dosegel svoj višek z uradnim obiskom tedanjega posl edovečega državnega predsednika Avstrije, kanclerja dr. Klausa v Beogradu ter z u-radnim obiskom državnega predsednika Jugoslavije maršala Tita na Dunaju. Kot v Beogradu, tako se bodo državniki obeh držav tudi na Dunaju razgovarjali o vprašanjih manjšinske zaščite na Koroškem in Gradiščanskem. Tako so ostala doslej nerešena: vprašanja osnovnega šolstva, uradnega jezika, dvojezičnih napisov ter stalne podpore avstrijske vlade v kulturne in gospodarske namene manjšine. Koroški Slovenci pozdravljamo tozadevno stališče avstrijske vlade, ki želi rešiti vsa odprta vprašanja v sodelovanju in soglasju s prizadeto manjšino. Stvarna ureditev manjšinskih vprašanj bo omogočila naši dr- Pivski zlor Jadran priredi koncert CLEVELAND, O. — Pevci in pevke pevskega društva Jadran se prav živahno pripravljajo za svoj koncert, ki se bo vršil v nedeljo, 26. februarja 1967, v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. Koncert se začne ob 3.30 popoldne, po koncertu bodo servirali večerjo v spodnji dvorani, nato bo ples in domača zabava, kjer bodo igrali godci Gil Dobidovega orkestra. Vstopnina za koncert je $1.50, vstopnice si lahko preskrbite pri članih zbora. Zbor Jadran je za ta koncert pripravil lepo zbirko naših pezam utrditi njen politični polo-.81™ 1Z g^asbenega arhiva, kot so: žaj v zvezi z j u ž n o t i r olskim ^limoni^1iev k nam zeleni vprašanjem napram Italiji ter | Jurii > Sattnerjev^ Studenček , Dejstvo da je Jugoslavija pri- dvigniti njen ugled kot miro-znala kot sopodpisnica državne ljubne države v svetu. Prijatelju ¥ sfimn LORAIN, O. — Hitro tečejo leta in starejši slovenski rod se vedno bolj krči. število nekdaj tako delavnih pionirjev se manjša, tisti pa, ki so še med nami, se umikajo iz javnosti. V nedeljo, 5. februarja 1967, nas je nenadno za vedno zapustil dolgoletni naročnik Ameriške Domovine g. Louis Kos, 1777 E. 34 St., Lorain, Ohio. Ko sta se z ženo Antonijo vrnila od dvanajste maše, je Louis ustavil svoj avto pred garažo, da je žena lažje izstopila iz njega, se naslonil nazaj in padel v nezavest. Hitro so poklicali rešilni avto, ga odpeljali v bolnico sv. Jožefa, a bilo je prepozno. Srčna kap mu je pretrgala nit življenja v 81. letu starosti. Pokojni Louis Kos je bil rojen v vasi Griža pri Vipavi. V Ameriko je prišel leta 1912 in se takoj naselil v Lorainu. Zaposlen je bil pri National Tube Co. Bil je član društva Bled št. 17 SNPJ in delničar Slovenskega narodnega doma v Lorainu ter faran tukajšnje slovenske cerkve sv. Cirila in Metoda. Tukaj zapušča žalujočo ženo Antonijo, roj. Škapin, in brata Antona, v Sloveniji pa dve poročeni sestri, Alozijo in Johano. Pogreb je bil 9. februarja ob 9.30 dopoldne iz cerkve sv. Cirila in Metoda na pokopališče Kalvarija. Pogrebno mašo je bral Rev. Alojzij Rupar. Dragi pokojnik! Naglo in nepričakovano si odšel od nas. Tvoji številni prijatelji in znanci Ti -želimo mirnega počitka v svobodni ameriški zemlji in bogato plačilo v večnosti za vse, kar si dobrega storil. Podr. št 3 SIZ CLEVELAND, O. — Na zadnji redni seji Podružnice št. 3 SMZ 29. januarja 1967, je bilo sklenjeno, da naše društvo priredi banket in ples v počast 30-letnice obstoja našega društva. "Veselični odbor se je takoj zavzel za to prireditev, ki je dolo- Aljaževi “Oj z Bogom ti planinski svet” in “Ne zveni mi”, Tomcovo “Majska11, Vodopivčevo “Ptičjo svatbo”, Hubadovo “Po jezeru”, narodne “Soča voda”, “Petnajst let”, “Pred mojo kajžo”, dalmatinske narodne “O more duboko”, “Da mi je znati”, “Jedan mali brodič” in “Sada svi uskupu”. Soprano solo zapoje Angela Zabjak, v duetu zapojeta Betty Resnik in Erma Žabec, v mešanem oktetu Mary Frank, Barbara Kalin, Wilma Tibijash, Mary Grabnerjev orkester od 7. do 11. ure. Zadnja seja je bila izredno dobro obiskana, ker je John DeVito, znani potovalec, kazal filme posnete v Rusiji in Sloveniji. Člani so bili zelo navdušeni za te slike, ki so kazale življenske razmere nešteto naših rojakov v slovenskih vaseh in na deželi. So nekateri člani trdili, da še niso videli v premikajočih se slikah take vasi kot so Ambrus, Brezovi dol, Žužemberk, Mirna peč in življenje v nešteto drugih takih vaseh. Wm. J. Kennick, Frank Perko, tajnika. --------o------- Zbornik Svobodne Sieve-ulje za IBB1 CLEVELAND, O. — Radi težav v tiskarni je letos ta izvrstna in nujna knjiga slovenskih emigrantov zastala v tiskarni. Pa je samo zastala. Izšla pa bo. Kot vsako leto, bo to zanimiv in bogat zaklad podob življenja naših skupin po svetu, ogledalo njih mišljenja in hotenja. Že pol leta je v tisku ves rokopis, ki obsega knjigo skoro 400 strani in ima, kot lani umetniško in planinsko prilogo na posebno finem Žalujoči ženi, bratu in sestram papirju. V letošnjem Zborniku izrekam globoko sožalje! | se nadaljuje važna anketa o bo- Louis Balant dočnosti Slovenije in nastopanju _____o____ naroda za dosego čim popolnej- Pod morsko gladino še neodvisnosti. Nov je zbir po-Dno Mrtve doline v Kaliforni- pisov slovenskih narodnih doji leži dejansko 275 čevljev nižje mov, poslopij, ki v njih domu- čena za 9. april 1967 ob 5. uri popoldne v Slovenskem domu na Koch, Tony Primc, Pete Tomšič, Holmes Ave. Igral bo John Louis Smrdel in Joe Primc. Moški zbor nastopi z Ver biče vem “ V a s o v a leem” in Nedvedovo “Ljubezen in pomlad”. Za zaključek sporeda nam za-pojo priljubljeni “Venček iz o-pere Gorenjski slavček’. Skladatelj Anton Foerster je zadel v tej. operi posebnost, kjer je polno narodnih glasbenih motivov in lepih melodij. Je zelo udomačena ne samo v domovini, pač pa tudi med ameriškimi Slovenci. Zbor poučuje glasbeni učitelj Reginald Resnik, ki je obenem mojster pri klavirju in pri koncertu njemu priskoči na pomoč kot dirigent Vladimir Malečkar, ki je poučeval zbor mnogo let, sedaj pa vodi podjetje Audio Recording Studio v NBC poslopju. Vse to nam priča, da bomo deležni užitkapolnega koncerta in prijazne vesele zabave. Rezervirajmo si nedeljo 26. februarja za koncert Jadrana! Za Public, odbor: M. R. T. Soirf se m® Je egiiila PATERSON, N.J. — Nisem ji sicer gledal v obraz, kakor par-krat med vojsko in komunistično revolucijo, niti vedel nisem, da je bila zraven mene, tega sem se zavedel šele, ko se me je že izognila in odšla. Ko me je na god sv. Neže, v soboto, 21. jan., redovni brat zjutraj počakal pred kapelico in mi povedal, da se je dr. Farkaš smrtno ponesrečil, je bila moja z njim v avtomobilu! Sinoči ob pol devetih sva se poslovila tu pred vrati naše šole, še povabil me je, naj zopet kaj pridem k njemu v Bridgeport, zlasti sedaj, ko bo misijonar p. Kokalj pri njem. Kako, da se nesreča ni zgodila, ko sva bila oba v avtomobilu, ali že prej, ko smo bili trije in celo štirje? S Kennedy-jevega letališča v New York smo se namreč vozili štirje duhovniki. Začenjala se je že “rush hour” in promet je bil že hud, zato je dr. Farkaš rajši vozil naokrog skozi Westchester county, da smo s severa prišli k Wa-shingtonovem mostu, kjer je p. Nikolič, D.J., izstopil in se s podzemsko železnico vrnil domov v Brooklyn, mi trije smo pa nadaljevali pot v Princeton, N.J. Bil je petek in ura že čez pet, vse je drvelo iz mesta ven, da je bil New Jersey Turnpike natrpan, pa se nam nesreča ni pripetila v tistem vrvežu, šele potem, ko je bil dr. Farkaš sam na zakotni bridgeportski ulici. Zakaj Bog ni odpoklical mene, ki sem za deset let starejši od njega? Zakaj njega prav zdaj, ko bi ga fara sv. Križa tako krvavo potrebovala, da bi ji ob selitvi stal ob strani, kakor jo je pred leti poživil, ko je že skoraj umirala? Kdo razume božje načrte in ukrepe? Neizpodbitno pa drži: Kar Bog stori, vse prav stori, četudi nam se prav ne zdi. Pokojni se je farne selitve zelo bal. Pred leti je bil trdno odločen odpovedati se župniji, kakor hitro bi prišlo do nje. “Sem že prestar, da bi se ukvarjal z zidavo nove cerkve in z dolgovi,” je večkrat dejal. “Naj to odgovornost prevzame mlajša moč, ki ji bo laže kos kot jaz.” Mikala ga je misel, da bi šel za dve leti v Evropo brskat po arhivih in bi potem napisal knjigo v angleščini, v kateri bi dokazal da je bila vrnitev slovenskih domobrancev kršitev mednarodnega prava in rodomor. Knjiga bi mu ustvarila ime v tukajšnjih krogih in mu na široko odprla vrata na vsako ameriško univerzo. Izbral bi si stolico, ki bi mu prijala, in zaključil tek življenja, kakor ga je bil začel, s profesuro. Čim bolj pa se je bližal čas selitve, tem bolj je na ta svoj načrt pozabljal. Čutil je, da je fari v teh težkih časih še posebno potreben. Zavedal se je, da ga škof ceni in rad ima, pa je hotel to škofovo naklonjenost izrabiti v korist fare. Pa ni bil noben kimavec, ki bi bil vsako škofovo odredbo na slepo sprejel. Kadar se mu je zdelo prav, se je upal škofu odkrito povedati svoje mnenje, za kar ga je škof še bolj cenil. Vsaj po enkrat na leto ima bridgeportska škofija kako posebno kampanjo, za katero predpiše vsaki fari vsoto, ki jo mora zbrati in poslati na škofijo. Da bi župnikom pomagal pri nabiranju, jim škof pošilja podrobna navodila, kako organizirati farne odbore, ki naj hodijo od družine do družine, ljudi prepričujejo o potrebi dajatev in prispevke pobirajo. Dr. Farkaš tega nikoli ni storil, le v oznanilih je svojim ljudem zadevo pojasnil in priporočil, pa je vedno dobil potrebno vsoto, da jo je poslal na škofijo. Ko pa je škofija sama hotela kontrolirati te odbore po raznih lajikih, ki so začeli prihajati na župnije v dobri veri, da župnikom odvzamejo del bremena in sami organizirajo pobiranje po hišah, je dr. Farkaš pisal škofu odkrito pismo nekako takole: “Kot lahko vidite, sem Vam do zdaj vsako leto poslal zahtevano vsoto, včasih še več, pa nisem nikoli po- kot je morska gladina. jejo kulturne, verske, dobrodel-1 prva misel: Jaz sem bil zadnji darujejo Bogu in Cerkvi pri nedeljskem darovanju. Vedno se do župnija sv. Križa potrudila, da zbrala, kar škof od nje želi, samo to Vas prosim, Prevzviše-ni, da mi ne predpisujete, na kakšen način naj se to zgodi, marveč da mi dovolite, naj ostane pri dosedanji navadi, ki je ljudem všeč. Naši ljudje škofa in duhovnika spoštujejo in na njune besede nekaj dajo, lahko se zanesete na nje, da se bodo tudi v bodoče vedno odzvali Vašemu pozivu, če jim ga bo župnik s prižnice predstavil. Ni treba nobenih posrednikov.” Ker nekaj časa ni bilo odgovora, se je dr. Farkaš začel bati, da bo negativen. Nekega dne pa je sam škof prišel v župnišče in mu dejal: “Nisem Vam hotel odgovoriti pismeno, da ne bi moji tajniki zvedeli za vsebino, oziroma da Vi ne bi pisma komu pokazali. Čestitam Vam in Vašim faranom, da tako pravilno razumete potrebo cerkvenih dajatev. Ko bi le imel kaj več takih župnikov, kakor ste Vi! Seveda Vam rade volje dovoljujem, da še naprej prispevke za škofijo pobirate v cerkvi pri darovanju, saj to je najlepši način, le to Vas prosim, da nikomur ne poveste, da sem Vam to dovolil. Pri drugih župnikih, če ne pritiskam in ne kontroliram po svojih ljudeh, na žalost ne gre.” Ta ugled, katerega je bil deležen od strani škofa, je želel izkoristiti v prid fare, zato je želel še ostati na svojem mestu, dokler se fara ne bi sistemirala na novem kraju. Takrat je bil pa odločen, da se župnikovanju odpove. Ne bo namreč več kazalo zidati nove cerkve samo za Slovence in Hrvate, škof bo ali ustanovil kje novo faro, ki bo teritorij alna, pa bo za župnika imenoval Slovenca, ali bo pa župljane sv. Križa pridružil kaki že obstoječi teritorialni fari in ji dal slovenskega župnika. V vsakem slučaju bo ta fara morala imeti vsaj enega kaplana. Tega se je pa dr. Farkaš najbolj bal. On je bil navajen, da je ljudem vedno ustregel, tudi če so prišli ob neugodni uri. Nikomur ni nič odrekel. V bridgeportskem župnišču je zvonec napeljan od spovednice v cerkvi. Naj je zvonil ob še tako nadležnem času, dr. Farkaš je pustil svoje delo in šel v spovednico. “Naši ljudje stanujejo daleč, nimajo vedno vozila na razpolago. Če oni delajo žrtve, da pridejo v cerkev, jih moramo tudi mi,” je večkrat ponavljal. Včasih je pa tožil: “Ne bi mogel gledati duhovnika poleg sebe, ki bi duhovsko službo opravljal le po urniku in ljudem ne bi ustregel, kadar bi prosili za uslugo. Na žalost pa prihaja zdaj veliko takih iz tukajšnjih semenišč.” Zato je bil za trdno odločen pustiti župnijo, kakor hitro bi se selitev izvršila. Tudi selitev sama ga je vedno bolj skrbela. Trenutno je sveto-kriška fara na najbolj kritični točki. Res, da so se naši ljudje začeli seliti iz zapadnega dela mesta že pred leti, iskali so si boljših stanovanj kje po Fair-fieldu ali celo dalje ven, pa jih je le še nekaj ostalo pod zvonikom svetega Križa. Zdaj so tudi ti odšli in hiše okrog podirajo ali so pa plen zamorcev in Portoričanov, ki stanujejo v mestnih stanovanjskih blokih ne daleč stran. Varnosti več ni, zato se mnogi rojaki bojijo priti k Sv. Križu. To zimo ob delavnikih dr. Farkaš ni imel več maše v cerkvi, marveč v konventu, da mu ni bilo treba cerkve kuriti. Na tihem se je bal, da bi škof prav zdaj poslal kako nedeljo svoje ljudi štet vernike, ki prihajajo v cerkev, in bi po teh biral po hišah od vrat do vrat številkah sodil moč svetokriške niti sam niti po drugih, zato Vas fare. Zato je dve nedelji pred prosim, da mi še naprej dovolite,! SV0j0 smrtjo ljudem močno po-naj denar, ki ga zahtevate, zbe-; iagai na srce; naj tudi v tem rem od svojih ljudi na način, ka-: kritičnem času vztrajajo in pri-kor so ga vajeni, pri darovanju hajajo v svojo farno cerkev, ker v cerkvi. Naši farani ne vidijo tm škof ob selitvi moč fare sodil radi, da bi kdo prihajal k njim p0 nedeljskem obisku vernikov na dom po denar, rajši ga sami (Dalje na 3. strani) AMEKTSKa DDMDvDTA Deklica z odprtimi očmi PIERRE L’ERMITE Ni čuda, da sem tako sanjaril; duhovniku se vsili taka sanja sama od sebe ob pogledu na brezmadežne duše mladih ljudi, ki jih sreča v svojem življenju. Toda žal.. ” “Žal? ... je ponovila teta Cecilija, ki jo je nenadoma obšla plahost. “Žal, pravim, se mi je zdelo, da pričajo mnoga znamenja dovolj nedvoumno, da Roger ni nedovzeten za človeške slabosti... Bil je izredno ljubezniv napram sestram svojih tovarišev ... izredno sentimentalen in razvajen...” “Saj ima pravico biti tak ...” “O, — seveda.” “Torej?” “No, kaj; opazoval sem ga ... in naposled sem se odpovedal svoji sanji v veri, da ni bila t&ko božja volja.” “Prav ste imeli!” “Res? Ali Vam je morda že kaj zaupal o tem?” Obraz tete Cecilije je nena-na oblila rdečica. Hotela je pooraviti svojo napako: ‘Ne ... gospod Maude mi ni upal nič takega. Toda zdi se i, da se ne motite, če mislite, da se mladi mož nagiba k posvetnemu življenju. Čeden je, ckusno napravljen ... zapeljiv. ^ Banzeauu je star pomorščak ki pravi — oprostite mi njegove besede — da duhovnik ne more biti drugačen nego umazan, suh in grd? ...” “No, no, Vaš stari pomorščak Pretirava! ... Na poslednjih dveh označbah naj bo še nekaj resnice ... In če presodimo Roger j a s tega stališča, je povsem jasno, da nima poklica ... Na koncu, pravim, bi bil zdaj vesel, de bi mu našel krščansko mladenko in bi ga videl, kako si Postavlja svoje lastno ognjišče, kakršno zapoveduje Cerkev in kakršnih je Francija potrebna.” “Da, lastno ognjišče... s krščansko mladenko. Resnično bi bilo škoda, če bi premotila tega ljubeznivega mladeniča katera tistih žensk, ki jih je v Parizu gotovo nešteto... zlasti na btontmartru. Slišala sem, da je ^aš v tem okraj u naravnost strašno!...” “Tudi to je pretirano! ... V Narizu in na Montmartru je k sreči prav lepo število izvrstnih ^eria in zelo pametnih deklet. Seveda, tudi drugačnih je mno-8° ■ • ■ oh, pa niso zmerom same ^ega krive! Poznal sem dekle, ki ni pokusilo hrane osem in šti-Ndeset ur, iskaje povsodi dela, bi si zaslužilo pošteno svoj kruh. če pade tako dekle, ni ^edno povsem izgubljeno... V arizu živi mladina v veliki ne-vurnosti. To je vosek v ognju * ■ ■ vosek, ki mu je dolžnost, da Se v ognju ne raztopi. Naposled ljubi Bog je tam... Victor Nugo je napisal genljivo pesem: ^°liko sem umirati videl deklet! ■ ■ • Jaz bi pa mogel napisati T°glavje z naslovom: Koliko Gladine sem videl umirati!... ‘‘Torej Vas je strah?” Zmerom me je bilo strah jlu-ezni... vedno strah ženske ... Vedno strah, da ne ostaneta oba v določenem redu, ampak da fkočita čez ograje. Tak sem ka-. °r tisti znani častnik, ki je de-1^1 preden je napočila ura napa-a na nož...‘ Tu imam lepe, zdrave, mlade fante, močne in ji avdušene • • • čez nekaj minut °do skočili na plan. In že bodo j^njenci, pohabljenci, mrtveci.’ a maram, da bi mi kaka ženska ^kradla ali umorila Rogerja ...” . -A-H je morda prav posebno lzPostavljen?” Dovolj, dovolj Viietl • • ■ V banki stalnem stiku z je izposta-je seveda v ljubeznivimi, dražestnimi in pogostoma tudi zelo izobraženimi gospodična-mi"” “In napudranimi?” “Da, napudranimi — celo napudranimi ...” “Toda to še ni najhujši zločin, kajne? .. .” “In poslikane so tudi. Kako lahko je eni ali drugi zbuditi v viteškem srcu nagnjenje, ki bi trajalo dan, dva ... nagnenje, ki nima druge utemeljitve, druge hrane nego srčkan obrazek.”’ “Oh, in če se kdo v taki zaljubljenosti poroči!” — je teta Cecilija vzkliknila. “To bi bil skoro neizoben polom, seveda. Že ko mine prvi mesec, se uboga otroka gledata z očmi, s katerih je padla mreža; spoznata se... in se ne prepoznata več! Kar groza me je, če pomislim, da bi se mogla primeriti Roger ju taka nesreča, ki bi mu uničila vse življenje.” “Upajmo, da se ne bo!... “Pred nekaj dnevi sem bil v njegovem uradu, da odideva skupaj nakupovat raznih stvari za ‘Staro Rakovico’.” “Pa menda ne loncev?” “Vi ste okrutni, gospodična! Vstopil sem torej malo pred četrto uro v pisarno. Roger se je baš odpravljal domov ... Mala strojepiska, sladka kakor srček, mu je pomagala obleči površnik ... druga mu je sila ljubeznivo popravljala samoveznico, ki ni bila — tako je izgledalo — točno na svojem mestu ... tretja mu je uslužno prinesla klobuk m paličico ...” “In on, kako se je obnašal?” “On? ... se je smehljal... Držal se je kakor mlad harambaša, ki se mu ta uslužnost zdi nekaj naravnega!...” “Tako se zgodi, da nekega lepega dne postanejo najboljši mladeniči žrtve takih lilik! ...” je vzkliknila teta Cecilija, ki se je naposled vendar zgražala. “Da... videl sem že mnogo takih primerov ...” “Mnogo?” “Dovolj, da se v človeku zbudi bojazen.” “Evo, zato tudi ponavljam pri vsaki priliki materam, ki imajo sinove: “Motrite vendar z bistrimi očmi! ... Bodite previdne!... Zbirajte okrog svojih sinov taka dekleta, ki so vredna Vaših otrok, godna za možitev, to se pravi da so v dostojnem položaju, primerna po naobraz-bi in verna svoji veri!” “Pametno! ... Ker je že ženska neizogibna.” “Neizogibna! ...” je povzela teta Cecilija užaljena ... “Vi ste rekli: neizogibna? Toda pomislite, gospod voditelj, da je vendar ljubi Bog ustvaril tudi nas, uboge ženske!” “Da ... Toda potem je prišel hudobec . ..” “Ampak prav tako tudi k moškemu ...” “Nedvomno! ... Vendarle se mi vse dozdeva—” “Pozor!” “O, saj pazim! ... Vendarle se mi torej dozdeva, da je postopal hudobec pri ženskah po latinskem izreku: Corruptio optimi pessima ... (Poguba najboljšega je naj slabše).” “Kaj to pomeni?” “Če se kaj izvrstnega pokvari, postane hujše od najslabšega ... “Izvrstno... to smo seveda me ženske? ... Lep kompliment, da nam vse ostalo naprtite ...” In teta Cecilija se je veselo premaknila na svojem naslanjaču ter zagrozila s prstom: (Dalje sledi) Mehanizmi živali še vedno skrivnost Netopir s presenetljivo natančnostjo leti proti svoji žrtvi čebela-oglednica s posebnim plesom kaže delavkam, kam naj lete po nektar • Tropske ribe v jati se obrnejo vse hkrati • Delfin je pravcati laboratorij • Orientacijski čut morskega psa in ptic selivk. Učenjaki in inženirji si nema- sleherna riba v jati, kdaj se bodo lokrat belijo glavo z vprašanji, druge ribe obrnile v drugo smer ki na primer žabam, ribam, pti- in kam jo bodo ubrale? Vedeti cam in celo neznatnemu mrčesu je namreč treba, da se te ribe ne delajo prav nobenih težav. obrnejo vse hkrati. Morda odda- Živali so često opremljene s tako popolnimi mehanizmi, da bi človek, če bi se mu posrečilo podobne izdelati, pridobil s tem docela nove in povrh tega še izvrstne aparate. Netopir s presenetljivo natančnostjo leti proti svoji žrtvi Kdor je imel priložnost opazovati netopirja pri lovu, je kaj lahko videl, kako že od daleč opazi vsak predmet, ki se giblje. Brž usmeri svoj let tja in se bliskovito požene vanj ter ga zgrabi. Kako more ta živalca vedeti, da je bilo tisto, kar se je razmeroma daleč od nje premikalo, njen “plen”? Znano je, da ima netopir poseben “aparat”, s katerim natanko ugotavlja, iz katere smeri prihaja zvok. Učenjake pa še prav posebno zanima vrsta netopirja-ribiča. Ti netopirji — ribji lovci, imajo posebno napravo, nekak hidrofon, s katero natanko ugotovijo položaj ribe v vodi. Netopir leti tako nizko nad vodno gladino, da se vode skoro dotika. Nenadoma pa stegne svoje kremplje v vodo in — potegne iz nje ribo. Nikdar ne seže v vodo zaman! Mehanizem netopirjevega “šestega čuta” že dolgo proučujejo učenjaki po vseh deželah. Toda do sedaj se še nobenemu od njih ni posrečilo do kraja odkriti skrivnost te naprave. Saj imajo tudi mornarji in ribiči neko napravo, ki jo nazivajo hidrofon, vendar pa je patent v naravi zdaleč boljši in zanesljivejši. Čebela-oglednica s posebnim plesom kaže delavkam, kam naj lete po nektar Čebela ima tudi marsikaj, s čimer bi se znanost v mnogočem obogatila in okoristila v primeru, da bi se ji posrečilo pojasniti vrsto pojavov. Ko se vrača čebela, ki je šla na izvid, “pojasnjuje” z nenavadnim, naravnost fanatičnim plesom po zraku in z akrobatskimi gibi čebelam-de-lavkam, kje bodo našle nektar. Včasih je nektar tudi zelo daleč od panja, vendar pa čebele vselej dobro razumejo izvidno čebelo in brž odletijo v pravo smer. Kakšna znamenja daje čebela? Kakšen pomen imajo? Kakšno sredstvo za medsebojno sporazumevanje imajo? Da, ko bi vedel kdo odgovoriti na vsa ta vprašanja . .. Tropske ribe v jati se obrnejo vse hkrati Zanimivo bi bilo tudi vedeti, kakšno sredstvo za zveze imajo nekatere tropske ribe. Kako ve • Povejte oglaševalcem, da ste videli njihov oglas v Ameriški Domovini! jajo nekake rahle električne sunke. Dokazano je namreč, da se neke vrste rib odzivajo na elek trične sunke, kar so poskusili tako, da so približali akvariju glavnik, ki so ga prej potegnili skozi lase. V nozdrvih albatrosa so učenjaki odkrili nenavaden mehanizem, ki mu omogoča, da more piti morsko vodo. Le kako more albatros izločiti iz morske vode sol? Naprava je in učenjaki vedo zanjo. Toda, kako deluje, tega pa še nihče ni mogel odkriti. Morda se bo to s časom le posrečilo. Saj bi bilo to velike važnosti za vse, ki prebijejo dalj časa na morju in morajo stalno imeti s seboj pitno vodo. Delfin je pravcati laboratorij Za učenjake je delfin pravcati laboratorij. Ima najrazličnejše naprave in mehanizme, ki mu omogočajo in lajšajo življenje. Na vse te mehanizme gledajo inženirji naravnost z zavistjo. Delovanje nekaterih teh delfinovih naprav so učenjaki že spoznali, toda ne vseh. Marsikaj je še vedno skrivnost za znanost. Kako zmorejo ti sesalci preplavati do 72 km na uro? Ko bi mogel kdo to pojasniti, kolikšnega pomena bi bilo to za mornarje! Za sedaj se morajo učenjaki omejevati zgolj na ugibanja in domneve. Nemalokrat so se mogli opazovalci prepričati, da ima delfin izredno prefinjen čut za zaznavanje predmetov in bitij v vodi. Nedavno so napravili zanimiv poskus. Dva delfina so dali v večji bazen z umazano vodo, v kateri skoro ni bilo moč nič razločiti. V vodo so položili več železnih palic, ki so bile povezane s signalnimi zvonci. Ob dotiku palice se je oglasil zvonec. Prvih 20 minut je bilo slišati zvonec samo 4 krat, drugih 20 minut se je zvonec oglasil še redkeje, a potem ga ni bilo čuti nič več. Delfina sta plavala torej v bazenu in v popolni temi, ne da bi se dotaknila železnih palic. Drugi poskus pa je pokazal, da s svojim “hidrofonom” zelo naglo raziskujejo predmete. V bazen so vrgli malo pegasto ribo, delfinovo poslastico, in večjo ribo, za katero pa delfinu ni kaj preveč mar. A, dasiravno je bila voda umazana in motna, se delfin ni niti enkrat zmotil — planil je dosledno naravnost na ribico. Orientacijski čut morskega psa in ptic selivk Za učenjake je zanimiva tudi druga vodna žival, to je morski pes. Za to žival se ve, da ima silno močno razvit orientacijski čut. Znanstvena raziskovanja so pokazala, da je morski pes pravcati naravni teledirigirani torpedo. Pri tem so tudi dognali, da ni nenavadno oster vonj, ki ga vodi po sledi svoje žrtve, kot so to še do nedavna mislili, temveč pravi lokacijski sistem, katerim zaznava najrazličnejše zvoke in nihanja. Ameriški učenjak dr. Warren Whisby se trudi sedaj, da bi odkril skrivnost tega mehanizma. Na srce omamljenega morskega psa so pritrdili žico posebnega električnega aparata. Žival so zatem položili v bazen. S posnemanjem glasov, ki ga dajejo boreče se ribe ter z električnim sunkom, v srce morskega psa so opazili, da je jelo njegovo srce močno biti. Kmalu zatem je srce te morske zveri začelo tako močno biti brž ko so se začuli ribji glasovi, in to brez električnega sunka. Kljub temu pa je pri tem še vse polno nejasnosti. Še Vedno ni moč z gotovostjo trditi kateri zvoki privlačijo pozornost morskega psa in še marsikaj drugega. Selitev ptic in pojavi, ki so s tem v zvezi, zanimajo učenjake vseh vrst. Ne samo prirodoslov-ce in lovce. Zadnje čase se za to zanimajo tudi meteorologi, astronomi, radijski tehniki in še drugi. Seveda. Saj je tudi v zadnjih letih usmerjeno znanstveno delovanje mnogih panog v ozračje. A tam je vse polno skrivnosti. V zraku ni ne kažipotov ne kakih drugih orientacijski znakov. Kaj lahko je mogoče, da bodo prav ptice selilke dale ključ, ki bo odprl vrata v sistem orientiran) a kozmičnem prostoru in v avtomatsko upravljanje kozmičnih aparatov. Miniaturni radijski oddajniki, pričvrščeni na hrbtu ptic, bodo sproti poročali o njih potovanju, o tem, kako se ptica vede ob spremembi magnetnega polja in bodo pojasnili, po čem se orientira, iped letenjem. SMRT SE ME JE OGNILA (Nadaljevanje z 2. strani) in po njih dajatvah pri darovanju. Zdi se mi, da je prav žalost, s katero se je vsa fara zgrnila okrog telesnih ostankov svojega pokojnega župnika, in ogromna udeležba pri pogrebu na škofa vplivala, da je v svojem govoru poudaril: “Najlepše boste ohranili spomin na Fathra Farkaša, če boste delo, ki ga je on vršil med vami, nadaljevali in ohranjali narodne tradicije, ki jih je gojil.” Tako je dr. Farkaš svoji fari sv. Križa v tem kritičnem trenutku več koristil s smrtjo, kakor bi morda bil v življenju. Zato ga je Bog odpoklical. Rev. dr. Fr. Blatnik, SDB. Powellova bodočnost jim dela preglavice WASHINGTON, D.C. — Hitro se približuje čas, ko bo moral Cellerjev odbor predstavniškega doma dati svoje poročilo o več ali manj čednih delih črnega kongresnika Powella. Odboru ne bo težko sestavljati poročilo, težje mu bo, kaj naj predlaga. Odprti sta dve poti: lahko predlaga, da predstavniški dom Powella požene s Kapitola, toda ta sklep mora biti narejen z dve-tretjinsko večino. Vprašanje pa je, ali bo toliko kongresnikov za tako hudo kazen. Druga pot predvideva manjšo kazen: Powell naj bi bil samo izključen iz predstavniškega doma, to je, ostal bi še član doma, toda ne imel bi pravice do glaso- vanja, zato bi mu pa ostali vsi prejemki, ki pripadajo vsakemu kongresniku. Za tak sklep zadostuje navadna večina. Mislijo, da bo zmagala druga pot, ker kolikor toliko odgovarja načelu, da naj bo “volk sit in koza cela”. Moški dobijo delo MACHINISTS TKE CLEVELAND mirnem Tod co. 8784 E. 78 St. S41-1790 A Subsidiary of PNEUMO-DYNAMICS Corj*. MACHINISTS TO WORK ON AERO SPACE MISSILE and Aircraft Components KELLER - HYDB8TEL Contouring and profiling Machines HORizoum mim mm TURRET LATHES GAP TURRET LATHES mm LATHES mium mmm$ RADIAL DRILLS NUMERICAL mmmim MACHINES DOBRA PLAŽA OD URE IN DRUGE UGODNOSTI Predstavite se osebne od 8,15 dap. do 5. pop. ali kličite 341-1708 za čas sestanka A d Equal Ooporturitv Emnlover (33) Moderna “Noetova barka” se je vrnila na Zemljo WASHINGTON, D.C. — Pred več kot 2 mesecema je NASA poslala v vesolje pravo majhno Noetovo barko, samo človeka ni bilo v njej. Pač pa je bila napolnjena z rastlinami, stenicami, žuželkami, hrošči itd. NASA je hotela ugotoviti, kako se vse to obnaša v vesolju. Ladja bi se morala po 3 dneh vrniti na Zemljo, pa so instrumenti deloma odpovedali in je do sedaj krožila okoli Zemlje. Zadnje dni je prišla tako blizu zemeljske površine, da jo je naš planet z lastno privlačnostjo spravil nazaj. Na zemljo je padla včeraj severozahodno od Kalgoorlie v Zahodni Avstraliji. V Dominikanski republiki so se zopet pojavili gverilci SANTO DOMINGO, Dom. rep. — V okolici mesta San Jose 155 milj jugovzhodno od presto-lice, so se zopet pojavili gverilski oddelki. Vojni minister je poslal nanje vojaške oddelke. Prišlo je do spopadov, toda število žrtev na obeh straneh še ni znano. V prestolici ne pripisujejo pojavu gverilcev posebnega pomena, dokler se ne ve, kdo jih je organiziral, kdo jih vodi in kdo jih vzdržuje. Najboljši film OTTAWA, Can. — Canadian Film Archives poroča, da so kritiki 40 držav izbrali za najboljšo filmsko komedijo film Char-lia Chaplina “The Gold Rush”, izdelan leta 1925. ženske dobijo delo Delo dobi Pomivalka posode, za popoldne, skupno 35 ur. Oglasite se osebno. Delo dobi tudi kuharica SORN’S RESTAURANT C036 St. Clair Ave. EN 1-5214 (x) MAL> OGLASI Naprodaj Popravljalnica čevljev je naprodaj po zmerni ceni. Lastnik gre v pokoj. Kličite 247-6739. ____ (35) SAMO $8.700! za ta dom s 3 spalnicami. Nov vodovod, nov vodni grelec, nov furnez, novi podi, nova aluminijasta vetrna okna in vrata, znotraj na novo dekorirano, ograjen vrt in več drugih posebnosti. E. 70 St. - St. Clair okolica. Kličite sedaj - cena za hitro prodajo. Kličite Victor Albanese pri JOHN STEFANIH REALTY 391-8849 (34) Naprodaj Delikatesna trgovina v slovenski naselbini (Collinwood). Pivo in vino za ven; blizu cerkve in šole; lepo stanovanje. Kličite 451-7487 po 6. uri pop. (36) DVA SVETOVA — Domačini se vozijo v svojih starodavnih čolnih po jezeiu Titicaca r Andah, ho divja mimo njih “nora vražja riba”,- 'kot ifhenujejo domačini novo drsečo ladjico Inca Arrow . Carst Memorials Kraška kamnoseška obrt FDINA SLOVENSKA IZDELOVAL-NICA NAGROBNIH SPOMENIKOV 15425 Waterloo Ril. iv 1 -223? Lahko prevažanje (hauling) POSEBNO STROJI in druga majhna naročila kličite 881-8696 _________________________(x) V najem Stanovanje se odda odrasli družini. Pokličite 361-6957. —(16, 21 feb.) ;0{}ooo(>C'0<=r>0'Co(><=r>0()oc! Anica pa je s skrušeno dušo molila v ceirkvi za svojo in svojega moža srečo in zdravje, za mir in pravo pamet, za odvrnitev vseh izkušnjav in dobro voljo, za časni in večni blagor, za srečo in zveličanje njih, ki so ji umrli, in onih, ki ji še niso bili rojeni. In v njene molitve je kipelo raz kor vedno znova: Božična noč, prekrasna si, krasnejša si nsid vse noči. Anici se je hotelo peti. Bridkost in radost, .žalost in veselje, solze bolesti in. prijetne miline so se mešale v iijenem srcu. Kakor dete se je zdela sama sebi. Čemu plašnost in strah? Čemu zdvajanje? Ali n.is(mo vsi varovanci tega svetlega, čudežnega Deteta, ki se je rodilo nocoj zato, da odvzame breme z naših ramen in naše krivde nase? Naše krivde! O Bog, je ječala Anica, koliko greha je na meni. Kako je mogoče, da navadno ne vidim vse svoje ničvrednosti? Napravila je sklep, trden in svet, da bo ostala m.očna in iskrena v hrepenenju po popolnosti in zatajevanju; vse dnevne skrbi in težnje, vse je zginilo ko prah v senci, v soncu milosti, ki jo je rosilo nanjo novorojeno dete... Stopila je v zimsko noč in odhitela po zasneženi cesti proti domu. Prehitjela je ljudi. Ko je stopila čez m/ost in zavila v breg na Peč, se j/e izvila izza zapuščenega miiiia temna postava in se ji približala. “Kdo je?”' je vprašala Anica. “Jaz!” je odvrnil Lipe, “počakal sem, pojdeva skupaj.” Skoraj neljubo ji je bilo, da je storil to, ker je bilo njeno srce tako prosto vs sga strahu in njeno telo in oko) odpočito. “Drsi,” je dejal Lipe in pognal okovaiao palico v led. “Da,” j e odvrnila. Ni vedela, kaj naj š<2 reče. Zato je molčala. Zdelo se ji je, da mora biti, da molčita. Šele ko sta prišla že blizu ddmače staje, je dejal Lipe: “Nocoj je malo spanja na zemlji” “Malo,” je potrdila Anica. “Jutri bodo bedeli pa tatje!” je dejal. “Kako to?” je vprašala. “I no,” je odvrnil, “ljudje so trudni in potem imajo tatje lahko opravilo.” “V naših krajih ni takih ljudi,” je odvrnila. Lipe jo je pretekel. Iz teme pred njima je vstajala Peč. Tedaj je opazila Anica, da se je iz teme zapodilo nekaj temnega in jezno renčečega proti njej. V hipu je videla Lipeta skočiti tistemu črnemu naproti. Slišala je zamolkel udarec in nato presunljiv lajež; po vsem telesu jo je streslo. Pristopil je Lipe in dejal: “Ali ste se hudo ustrašili?” “Je ji?” je vprašala, “volk je bil.” “Ne,” je dejal z rahlo tresočim se glasom fant, “volk ni bil. Sa- CHICAGO, ILL. HOUSEHOLD HELP Experienced, Reliable, Housekeeper to live in for active, elderly lady in Winnetka. Own room, bath, TV. Salary open. Refs. Pleas, surroundings. Good home for right person. 446-7727 (33) FEMALE HELP MAIDS “BEST” Maids wanted for suburban best western Motel. 5-6 days a wk. Hrs. 8 a.m. - 3 p.m. Good congenial group to work with. Apply: REGENCY MOTEL, 1150 W. Roosevelt Rd., Broadview. 681-2550. (36) mo pes, a zapomnil si bo on in njegov gospodar.” “ “Tomažev Sultan?” j e vprašala z rastočo radovednostjo. * * * * “Da,” je odvrnil, “in komur je bilo namenjeno.” “Misliš, da ga je Tomaž naščuval?” je vprašala Anica. “Vem,” je dejal fant. “Poznam psa. Zato pa me je vleklo in mi ni dalo miru, da sem vas počakal.” Približal se ji je prav k obrazu: “Ni vse veljalo meni. Kaj pa more meni pes! Vas pa bi bil mogel do smrti ostrašiti.” Anica se je zamislila. Nakana njene tašče se je razgrnila pred njo. Stopila je prav blizu Lipeta: “Če je to res,” je šepetala, “potem si rešil velike nevarnosti mene in otroka.” “Reklo mi je nekaj,” je odvrnil. “Daj mi roko, Lipe, Bog naj plača.” Stegnil je levico proti nji. “Zakaj ne desnice?” je vprašala. “Pes me je popadel,” je dejal mirno. “Pa to ni nič, saj ni stekel, je samo naščuvan. Ali kdor ga je, ta bo plačal,” In se je zasmejal prav razposajeno ... 10. “Plačal bom, Lipe pa mora od hiše” Ko je Anica vzdramila Marja-nico in je ta v prvi zmedenosti prinesla vilice namesto arnike in potem od samega strahu polila polovico zdravilne tekočine in zato še huje zmedena zrezala najlepšo Nežino srajco za obvezo —, se je Lipe ves čas smešil sam vase. Ko pa mu je Anica obvezovala rano, je prešel ta smehljaj v izraz, ki ga ranjenci navadno ne kažejo. Ko je Mar-janica zagledala kri, je začela vzklikati. Komaj ji je Anica dopovedala, naj bo tiho. Marja-nica pa očividno ni čula na desno uho, zakaj še glasneje je! vpraševala, ali so ga z nožem ali s sekiro. Lipe je odvrnil, da z zobmi. Marjanica je skoraj od strahu pobegnila, meneč, da je rekel z “rogmi”. Streznila jo je VEDNO KRAJŠA KRILCA — Ženske obleke postajajo krajše in krajše, to niso več krila, so le še krilca. Na sliki vidimo filmsko igralko Elgo Andersen v takem krilcu zadnje pariške mode. stoprv Nežina srajca, katero je bila tako neusmiljeno zrezala, opravljajo vneto lepo delo usmiljenosti. Videča, da za njo ni nobenega opravka več, je molče odšla “počivat”. Počivala je sicer slabo, ker se ji je sanjalo od samih srajc. Rezala je in rezala in venomer je tekla kri. Anica je medtem Lipetu obvezala roko. Lipe je bil odkrito veder. Ne, je pomislila Anica, v njem ni slabe misli. Dvignil se je, pristopil k njej ter jo prijel za roko: “Anica, lepa hvala in srečne praznike!” “Tudi tebi, Lipe!” je odvrnila. Rahlo se je vznemirila; njemu pa se je zdelo, da ga ni ogovorila še nikoli nikjer nobena žena tako prisrčno. “Naj ostane med nama, kar se je zgodilo,” je dejal. “Prav!” Zdajci pa se ji je pokrilo lice z bledostjo, vzdrhtela je in strmela nemo v okno: tam je iskrilo iz teme na dvorišču dvoje oči. Strah in žalost, jeza in zlobnost sc se mešale v strastno razpalje-nih zenicah. Te zenice so ko tat in izdajalec strmele v sobo na njo, ki je bila z Lipetom. Lipe je opazil strah na Aničnem licu, okrenil se naglo. “Tomaž!” je vzkliknil porogljivo, “kaj ne spi pijanec? Mu ne da vest miru?” Odšel je naglo iz sobe; Anica je še čula z dvorišča polagoma zgubivše se korake in odhitela v sobo, ko da jo podi pol pekla. Našla je moža bedečega in mu šepetaje povedala dogodek s psom, in da jo je Lipe otel velike nevarnosti. Pripomnila je, ko da išče pomoči in zaslombe pri možu, da je to že preveč, kar si Tomaž dovoljuje, da ta človek ne zasluži več, da ga trpijo na Peči. Jurij je molčal trdovratno. Pričakovala je, da ji bo stegnil roko in jo potolažil ter ji voščil srečne praznike. Ne! Pač pa se je nekako nejevoljno nasmehnil, češ: “Ne. tak ni kot Lipe!” Zazdelo se mu je, ko da je zaspan. Anica pa je spoznala, da ne mara govoriti; poslovila se je. Legla je, a ni mogla dolgo zaspati. Pa tudi Jurij ni spal. Hotel in želel si je od žene nekake oskrbe, vsiljivega negovanja. Pa je pozabil, da je sam. proti njej zadirljiv, siten in zakrit. Jeza na Anico se mu je vnemala in tolmačil si je njeno vedenje, da je lahkoživa in brez srca. Prav ima mati, gotovo je res, kar jo sumi glede Lipeta. Cernu bi jo bil sicer fant čakal in spremljal? Anica napravi seveda iz vsega vse naravno, da bi živ človek ne mogel misliti slabega. Ne misliti slabega! Saj bi ne! misli Jurij, če pa vsa znamenja govore, da je res za vso preprostostjo Aničino grda laž. In vsi vedo to, vsi, se je vil od bolesti, samo jaz ne smem vedeti, ne smem misliti tega. In govoriti ne morem z njo. Zakaj ne morem? Zgodilo se je, da Jurij ni vedel odgovora. Kar zaplakal je v blazino od jeze, kljubovalnosti in bridkosti. Rano zjutraj je vstal Lipe, odšel in se vrnil na Peč šele popoldan. Kmalu za njim je prišel na Peč orožnik z nasajenim bajonetom. Marjanica se ga je grozno ustrašila. “Kje pa imate tistega psa?” je vprašal. “Kaj hočete?” je drhtela Mar- janica. “Sem gluha, ne slišim, veste, povejte še enkrat!” Tu je pristopil Anže. “Gospod, kar z menoj pojdite. V hlevu leži in si liže rano.” Orožnik je odšel s fantom in se ustavil pred hlevom in velel Anžetu: “Spodi mi ga ven, fant.” (Dalje prihodnjič) -o— Oglašajte v “Amer. Domovini* fbe Stroh Brewery Company, Detroit 26, Michigan F blag spomin DRUGE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA LJUBLJENEGA, NEPOZABLJENEGA SOPROGA, DOBREGA OČETA IN STAREGA OČETA John Muniza ki nas je zapustil in se preselil v nebeško domovino 16. feb. 1965 Leti dve sta že minuli, odkar si nas zapustil Ti, luč nebeška naj Ti sije, v mislih naših si vsak čas. Srce naše zate bije, Ti pri Bogu pros’ za nas. Žalujoči: Soproga MARY sinova JOHN in MARIO in neveste dva vnuka in štiri vnukinje, brat PAŠKO in ostalo sorodstvo Cleveland, O. 16, februarja 1967 F blag spomin OB ŠTIRINASTI OBLETNICI ODKAR; JE" UMRL NAŠ LJUBLJENI OČE Frank Lovšin ki je izdihnil svojo plemenito dušo in se preselil v večno življenje dne 16. februarja 1S53. Gospod, daruj mu mir, naj večna luč mu sveti; ker si dobrote vir, uživa raj naj sveti. Žalujoči otroci: sin FRANK; hčere: MARIJA, ANA, ANGELA in ALBINA. Cleveland, O., 16. februarja 1987. šslaal VODNI SMUČAR — Bivši poljski vojaški pilot A. VJoz-niak na svoji 8-dnevni poti po reki Temzi na Angleškem. Jev*-..