JUTRA
Maribor, četrtek 11. aprila 1929
Uredništvo in u
Maribor, Aleksandrova ceata
Telefon:
Uredn. 440 Uprava 455
|a mesečno, prejem*n v
r----------------
1 Din
teto III. <
Izhaja razun nedel
Račun pri poitntm ček. uv. v Ljubljani it 11.400
I
',3
OglMi po tarifu
Oglata sprejemi tudi oglttni oddelek .Jutra" v Ljubljani, Prešernova ulic* it. 4
Za povzdigo konjereje v Medjimurju
Radi upravne labilnosti v Medji-raurju je tamošnja konjereja, ki je bila sicer dolga desetletja na najvišji stopnji, trpela v obeh okrajih te dežele tako močno, da se je bilo bati njenega popolnega propada. Nekaj krivde nosijo tudi Medjimurci sami, ker se niso organizirali in pristojnih oblasti informirali o pravem stanju, da bi se odpravile pomanjkljivosti,
Začetkom letošnje spomladi se je po prizadevanju sreskega živinozdravnica v Prelogu oživila in nanovo organizirala tamošnja podružnica »Konje-rejskega društva za mariborsko oblast«. Posebna deputacija podružnice je šla k velikemu županu ln k oblastnemu komisarju ter ju informirala s konkretnimi podatki, da je nekoč odlična medjimurska _ konjereja pred propadom, ako se nujno ne pomore z uvozom originalnih belgijskih žrebcev radi osveženja krvi.
Oba funkcijonarja sta pokazala raz umevanje za stvar. Znani veletrgovec Vaida iz Čakovca, je uvozil *šest triletnih originalnih belgijcev, ki jih je oblastni odbor dne 8. t. m. kupil od njega za skupno ceno 166.000 dinarjev. Denar se je vzel iz živinorejskega fonda. Vsi eksemplarji so prvovrstne kvalitete. Štirje žrcbci ostanejo v Medjimurju in jih je prevzela navedena podružnica. V nedeljo 14. t. m. se bo vršil v Prelogu izredni občni zbor podružnice: ob tej priliki bo predsedstvo oddalo te žrebce štirim najboljšim konierejcem iz obeh medjimur-sklh okrajev. Vsak plača 5000 Din, žrcbec postane takoj njegova last, ven dar z omejitvijo, da ga prvih 5 let ne sme prodati. Po enega Izmed Šestero žrebcev pa dobita posestnik Franc Horvat v Osluševcih pri Vel.'Nedelji proti Plačilu 10.000 Din ln posestnik .los. Horvat pri Dol. Lendavi proti plačilu 5000 Din in pod zgoraj navedenim pogojem.
Konjerejska podružnica v Prelogu bo gotovo storila tudi nadaline potrebne korake za povzdigo konjereje v Medjimurju. ki je važna panoga tamoš njega narodnega gospodarstva.
Lindbergh pogrešan
NA POLETU FRANCOSKI KRIŽARKI S POSLANIKOM HERRICKOM NASPROTI, SE JE LINDBERGH PONESREČIL.
v Ameriko. Domnevajo da je na poletu ponesrečil. Vsa Amerika je razburjena. Čeprav še ni nobene pozitiv* ne vesti, na vendar vsa ’'~”nost m" da se bo Lindbergh vendarle še kje pojavil, ker je že ponovno izginil, a se doslej še vedno rešil tudi iz naj* težjih situacij.
NEWYORK, 11. aprila. Prvega pre-
m-^valca Atlantskega morja, popularnega letalca polkovnika Lindberga, ki je prvi poletel iz Newyorka v Pariz, po^šajo. Dvignil se je v Texasu da poleti nasproti francoski
kr'”'’-1'' pelje pnko’H«(ra ameriškega poslanika v Parizu, Herricka,
Novosti novega stanovanj* skesa zakopa
NOVI STANOVANJSKI ZAKON BO ŽE TE DNI REDLOŽEN MINISTRSKEMU SVETU V ODLOČITEV.
BEOGRAD, U. aprila- Minister za so-cijalno politiko, dr. Drinkovič, je sprejel deputacijo hišnih posestnikov in stanovanjskih najemnikov, ki sta mu predložila svoje želje in pritožbe. Minister je izjavil pri tej priliki, da stremi za tem, da bo rešil vsa važna vprašanja v novem stanovanjskem zakonu, ki stopi 1. maja v veljavo, na zadovoljiv način za obe stranki. Predvsem se bo treba ozirati na razmere gmotno slabejšega pre-)i’ -Istva.
Kaiikor se je moglo doslej zvedeti, bo minister dr. Drinkovič v 3—4 dneh po zaslišanju vseh strokovnjakov predložil načrt novega stanovanjskega zakona ministrskemu svetu. Zakon bo znatno omejil hišnim lastnikom pravico razpo-aganja in bo ščitil zlasti interese nižjih državnih nameščencev, kakor tudi vdove, invalide in ročne delavce-Zakon vsebuje tudi določbe, s katerimi bo preprečeno prekomerno podraže-
Qr. KoroSec u Ljubljani
LJUBLJANA, 11. aprila. Davi je pri spel semkaj iz Beograda prometni minister dr. Korošec ln je bil na kolodvoru sprejet od velikega župana dr. Vodopivca, oblastnega komisarja dr-Natlačena ln želeizniškega ravnatelja inž. Kneževlča. Istočasno je prispel v Ljubljano tudi generalni direktor ca rin, dr. Šmid. Dr. Korošec je priso stvoval dopoldne glavni skupščini Zadružne zveze. V nedeljo bo prisostvoval sprejemu nemških avtomobilistov v Zagrebu.
Oddaja zakupa kolodvorske restavracije v Čakovca
se bo vršil rpotom licitacije dne 27. aprila pri direkciji državnih železnic v Ljubljani. Predmetni oglas it na vpogled v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in in dostrijo v Ljubljani)- —
vanje stanovanjskih najemnin, kakor tudi spekulacija s pomanjkanjem stanovanj. Odločitev v tej stvari pa Še ni padla in ministrstvo sedaj proučuje razne stavljene predloge.
Za majhna eno-, dvo- in trosobna stanovanja bodo določene maksimalne cene, dočim bodo z večjimi stanovanji hišni posestniki svobodno razpolagali. Do izraza bo. prišla končno tudi razlika med predvojnimi hišami, ki so že amortizirane in povojnimi ter še neamortiziranimi poslopji.
Novi stanovanjski zakon bo predstav Ijal kompromis med upravičenimi zahtevami hišnih posestnikov in stanovanjskih najemnikov.
BEOGRAD, 11. aprila. Minister dr. Drinkovid je sprejel danes deputacijo Primorcev, ki je intervenirala pri njem radi povračila škode, nastale vsled voj nih operacij na italijanski fronti.
mariborsko gledališče
REPERTOAR:
Sreda, 10. aprila. Zaprto.
Četrtek, 11. aprila ob 20. uri »Charleyi}-va teta«, ab. C. Kuponi. Gostovanje g. Daneša.
3etek. 12- aprila ob 15. uri »Janko fn Metka«. Otroška predstava. — Ob 20. uri »Plesni večer RosanelU-Hrdino-va«.
Sobota, 13. aprila ob 20. uri »Poljska kri« ab- A. Kuponi- Gostovanje gosp. Nerata.
Nedelj,a 14- aprila ob 15. uri »Charleye* va teta«. Kuponi. Gostovanje g. Daneša. — Ob 20. uri »Grof Luksenbur* £ki*. Kuponi.
Ptujsko gledališče: Pondeljek, 15. aprf' a ob 20. url »Poljska kri«. Gostovanje Mariborčanov.
Celjsko gledališče. Sreda, 17- aprila ob 16- uri »Janko ln Metka«. Otroška predstava. Ob 20. uri »Romeo in Julija«. Gostovanje Mariborčanov.
Demonstracija proti Bakerjeui u Zagrebu
ZAGREB, 11. aprila. Pri včerajšnji večerni predstavi ameriške mulatske plesalke Josefine Backer je prišlo do incidenta. Tik pred njenim nastopom je bil na več krajih v dvorani zlit na tla amonijak, da se na ta način izrazi ogorčenje nad nastopom črne gole ple salke. Policija je aretirala pet dijakov. Tudi pred kinom »Europa« se je zbra la večja množica in je protestirala proti javnemu nastpnu mulatinje.
t Ivan Bufon.
V Ljubljani je umrl včeraj v starosti 58 let prostorni mojster državnih železnic v pok, g. Ivan Bufon. Skoro neopaženo od širše javnosti bo legel ž njim v grob eden Izmed nekdaj najbolj agilnih naših narodnih delavcev v Trstu. Pokojni Bufon je bil skupno z njegovim še živečim tovarišem g. Ivanom Škerjancem desna roka voditeljev tržaSklh Slovencev, dr- Gregorina, dr. Rybafa in dr. Slavika. Da se je tako visoko dvignila nacijonalna zavest tudi med našim delavstvom v Trstu, je nemala njegova zasluga. Vse svoje moči je posvetil tedanji Narodni delavski organizaciji, ki je postala v par letih nepremagljiva slovenska trdnjava. Pokojnik se je dalje z vso živahnostjo udejstvoval zlasti v narodni železničarski organizaciji ter v tržaških pevskih in drugih društvih. Tudi ni bilo večjega političnega shoda, na katerem nc bi z vso energijo nastopil kot ljudski govornik za pravice slovenskega življa. Po prevratu se ie preselil
v svobodno Jugoslavijo, po kateri je hrepenel vse svoje življenje. Naj bo vrlemu možu lahka svobodna slovenska zemljica, številni njegovi družini pa naše iskreno sožalje! —
V žrelo tujine...
Naš glavni kolodvor je sedaj pomlad pravi pristan kruha iskajočih slovenskih revežev. Dosedaj smo poročali o raznih transportih naših sezonskih delavcev v Nemčijo In Francijo. Včeraj popoldne pa smo imeli priliko videti nov transport »kruhoborcev«. Odpeljalo se je 250 delavcev in sicer 150 za Nemčijo, 100 za Francijo- Vinorodni kraji v Champagni in tudi gozdna posestva iščejo Slovencev. Najbolj dovzetni za to »vandranje s trebuhom za kruhom« so naši Prekmurci, ki pustijo žene in otroke ter odhajajo na delo v tujino... Naš rojak Josip Inkret vabi n- pr. v Isersko oblast slovenske delavce za dnevno mezdo po 40 frankov za gozdarsko delo. Vodja Borze dela v Mariboru, g. Rudolf Golouh, je šel te dni v Prekmurje, da nabavi nov kontingent delaljubnlh ljudij. Mariborska Borza dela je z akcijo teh transportov postala pravi izseljeniški komisarijat, ki preskrbuje pridnim dela in zaslužka. Ozke so naše rheje, v katerih okviru tako briljantno živi mnogo tujcev, dočim morajo sinovi naše rodne grude v žrelo tujine... —
V preiskavi.
Sodnik: »Čemu ste ukradli avto?« Obtoženec: »Imel sem madež na svo jih novih hlačah in mi je pošel bencin za snaženje
Pogrešanec najden.
G. Edo Simončič, posestnik in gostilničar v Sv. Miklavžu pri Ormožu, o ka* ternn smo nedavno poročali, da je brez sledu izginil, živi in je zopet doma. Moža je težka živčna bolezen gnala od doma ter je šel na obiske v Zagreb in Roj Slatino, odkoder so ga svojci pripeljali zopet na dom in ga imajo sedaj v bolniški oskrbi- Zel'mo simpatičnemu možu naglega okrevanja! —
Dveletni dečko umorjen?
Od Sv. Jurija ob Pesnici nam pdrO-čajo: Vso našo pokrajino je nemalo razburil dogodek čudne smrti dveletnega Rudolfa Knupleša in njej sledeča aretacija pokojnikovega strica Jožeta Knupleša. — Te dni je nenadoma preminul pri svojih sorodnikih želarjih v Sv. Juriju mali Rudolf Knupleš, čigar starši žive v Mariboru in so dali sinčka kot nekakega rejenčka rodbini očetovega brata. Mrtvaški oglednik je opazil na trupelcu pokojnika nenavadne poškodbe in je radi tega — kakor mu vHo’ i dolžnost — javil svoja opazovanja oblastvu. Še predno so otroka pokopali, je prišla predvčeraj šnjem z mariborskega okrožnega sodi šča sodna komisija, ki je ugotovila strnil— stvari. Rane na telesu malega Rudolfa so bile najrazličnejšega Izvora: vbodljaji, opekline in poškodbe od udarcev ... Kaj so poč^i z dečkom, ki so ga imeli v oskrbi lastni sorodniki? Podrobnosti bo pokazala šele preiskava. 2e sedaj pa ie ugotovljeno, da je nastopila smrt Rudolfa radi zastrupljenja krvi, in sicer najbrž radi zbadanja z nečistim predmetom. Preiskovalni sodnik je takoj po obdukciji preminulega odredil aretacijo kočarja Jožefa Knupleša, ki so ga še isti dan prepeljali v preiskovalni zapor v Maribor. —•
AretovanI so bili
v Mariboru Josip M. radi tatvine Tn vojaškega begunstva, Zofka K. radi tajne prostitucije, Oto M. radi pote-puštva, Jože F. radi pijanosti, Marijan in Mate M. radi krošniarstva ter Marija Sch. radi suma tihotapstva. — Raznih prijav ir poročil so vložili stražniki davi na komisarijatu 11, Nesreča sredi dela.
Včeraj zjutiaj okoli osme ure je tovarna Hutter telefonlčno pozvala rešilni avto. da ie odpeljal na njen dom lSletno delavko Marijo Černko. ki Jo , je prijel med delom srčni krč, da Je omagala. Črnkova je bila radi oslabe-* losti srca v bolnici.
Sfran %
Mariborski V E C E R N I K Jutra
V Mariboru, dne li. IV. l
Potreba kulturne akcije
ČLANSTVO NAŠIH KNJIŽEVNIH DRUŽB. — ŠTEVILO NAROČNIKOV LISTOV IN REVIJ. LJUBLJANA - MARIBOR.
Mariborski in dnevni drobiš
Svoječasno se je oglasil v »Večerniku« g. dr- M. Žnuderl z zelo utemeljeno konstatacijo, da je Maribor z ozirom na knji ževno založništvo naše najbolj pasivno mesto. Res je, da je naše kulturno središče Ljubljana in da Maribor z njo ne bi mogel konkurirati, a konkuriral bi vsaj lahko recimo z Gorico, predvojnim Celovcem in Trstom! Koliko so pomenila nekoč ta mesta za našo knjigo in koliko pomenijo še danes, se prav dobro zavedamo in žalostno dejstvo je, da stoji pred Mariborom skoraj celo mnogo manjše Celje. Toda bilanca postane za Maribor še vse bolj porazna in rekli bi lahko. sramotna, če se ozremo na drugo, t. j- na konzum slovenske knjige, revije in časopisja.	-	■	•
Slovenske knjige se danes prodajajo večinoma na subskripcijo potom raznih družb in matic, kakor n. pr.: Vodnikove družbe, Slovenske Matice, Mladinske Matice, Mohorjeve družbe in najnovejše Cankarjeve družbe. Pregled naročnikov teh knjig, odnosno članov teh družb pa nam dokazuje, da zaostaja Maribor s svojo mnogo večjo oblastjo, daleč za Ljubljano in njeno manjšo oblastjo. Domala v vseh teh družbah in maticah zaostaja Maribor z oblastjo za 50 in še več odstotkov za Ljubljano, Oglejmo si samo članstvo Vodnikove družbe. Pover-jenikov ima ljubljanska oblast 220, mariborska pa 198, mesto Ljubljana 69, mesto Maribor pa 24- Ustanovnikov je dala doslej ljubljanska oblast 123, mariborska 30, samo meto Ljubljana 97, mesto Maribor pa 15 (Celje 5). Članov ima Vodnikova družba v ljubljanski oblasti 10.377, v mariborski pa samo 6.453, v mestu Ljubljani 3138, v mestu Mariboru 932, v Celju pa 510- Celje in Maribor imata torej skoraj enako število članov in vendar je Celje skoraj štirikrat manjše kot Maribor!
blikacij. Število naročnikov v Mariboru dosega komaj 10 do največ 30 odstotkov števila naročnikov v Ljubljani in v istem razmerju je tudi število naročnikov v mariborski oblasti napram onemu v manjši ljubljanski!
če sodimo kulturni nivo ljudstva po številu knjig in časopisov, katere kupuje, naroča in čita, potem bi mogli reči, da pada nivo Maribora in oblasti skoraj za 50% za nivojem Ljubljane in oblasti. In vendar ima mariborska oblast mnogo bolj razvito osnovno šolstvo kakor ljubljanska, več meščanskih šol, mnogo več in večjih mest in gospodarsko močnejše prebivalstvo. Bogata Savinjska dolina, bogate Slovenske gorice z Murskim poljem, bogati gozdovi na Pohorju itd- nimajo na Kranjskem primere.
Kje tiči tu vzrok? V prvi vrsti je to nesorazmerno nižje stanje v našem mestu in v naši oblasti posledica nekdanjega avstrijskega potujčevanja. Nemšku-tarija, ki je pri nas gospodarsko najmočnejša, je za nas največji pasivum. Dfugi pasivum je pa naša indolcnca in naše nerazumevanje svojega poslanstva!,' nerazumevanje naše inteligence, kajti nikakor ni res, da bi se s pravilno kulturno akcijo ne dal dvigniti pri nas konzum slovenskih knjig in listov. Naj služi za primer le to:	Prekmurje	je	enota;
razmere so povsod enake, učiteljstvo isto, ima pa Slovenska Šolska Matica v Murski Soboti (okraj) 98 članov, v Dolnji Lendavi (okraj) pa I. In takih primerov je nebroj. Tu je potrebna torej kulturna akcija naše mestne in podeželske inteligence in za to akcijo gre! Skrajni čas je, da se lotimo resnega dela vsi, ki smo v to poklicani, poklican pa.je vsakdo, kdor lahko dela. Mi se radi znašamo nad Ljubljano in nad Kranjci, ponašamo se s svojo številčnostjo, gospodarsko močjo itd., a z vsem tem vendar ne
Češki uečer 'Fr. Burešu in Iu. Knopu,
ki ga priredi V soboto dne 13. aprila v veliki dvorani »Narodnega doma« Ju-goslovensko-Češkoslovaška liga v čast odlikovanima,gg. Franju Burešu in Ivanu' Knopu naj združi vse sloje mariborskega prebivalstva k manifestaciji priznanja neumornega in nesebičnega delovanja obeh gospodov v javno korišt. r Gospoda'Franja Bureša se bodo kot predsednika »Češkega kluba« ob tej priliki hvaležno spominjali češki rojaki v Mariboru in vsej mariborski oblasti. Ravnotako pa bodo čutili potrebo izkazati zadoščenje temu neumornemu delavcu Sokoli, saj je Bureš že od ustanovitve mariborskega Sokola njegov zvest in vedno aktiven’član. Največ-pa je položil g- Bureš svoje žilave energije v korist gospodarskih krogov, kjer ga najdemo dan na dan na delu kot predsednika Splošne zveze obrtnih zadrug, občinskega in mestnega svetnika, predsednika ravnateljstva mestne hranilnice itd., kjer se povsod kaže celega moža s svojim finim taktom, globokim poznanjem gospodarskih prilik ifl vsikdar dobrodušnega, da pomaga drugim in pri tem pozablja na samega sebe- Obrtniki in trgovci, zastopniki teh korporacij imajo v g. Burešu uprav svojega vzornega sotrud-nika in voditelja, ki. ga pa diči predvsem skromnost.
Nič manje ni zaslužen gospod Ivan Knop, gotovo ena najmarkantnejših osebnosti jugoslovenskega Maribora. — Kot avstrijski uradnik v eksponiranih davčn h uradih je neustrašeno pomaga orati ledino našim narodnim prvoborite-jem in se je posebno izkazal v krogu delavcev Narodne čitalnice v Ptuju. 3rav tako pa je vsikdar stal v nacijonal-nih vrstah graških Slovencev. Kljub svoji visoki starosti, ki je segala že davno čez 70. leto, pa je ostal tudi po prevratu v Mariboru isti agilen in neumoren Čehoslovak in še pozneje, ko je stopil v zasluženi pokoj, je ves prosti čas uporabljal za delo v občo korist. Nihče nima pojma, koliko truda in časa zahteva njegovo blagajništvo v Olepševalnem društvu, katero vodi že par let z največjo požrtvovalnostjo, pa tudi podpredsedniško JČ lige mu nalaga skoro dnevno neprijetnega posla- Ostal je zvest odbornik Slovanske čitalnice, agilen delavec v društvu državnih upokojencev, podpredsednik v Češkem klubu, zvesti brat Sokola, in kjerkoli so ga in ga še rabijo, naš dobričina svetnik .Ivan Knop nikdar ne odreče in ne toži. Mlajši generaciji ne moremo postaviti lepšega vzgleda.
Jugoslov.-Čcškoslovaška liga s sobotnim večerom noče izkazovati kake časti tema svojima zaslužnima • članoma, ampak samo nekoliko osvežiti pred našo javnostjo spomin na polpreteklo minulost Maribora, iz katere naj mi ostali črpamo vsaj podobno notranjo silo za javno delo, ki ne prinaša dobička, ampak k večiemu skromno zadoščenje, da sc po dolgih letih najde nekdo, kakor v tem primeru JČ liga, ki bo povedal, da je vse to ^idel in vsaj priznal. n. r.
Dva koncerta Glasbene Matice.
Ob priliki proslave svoje desetletnice, priredi pod vodstvom koncerhega mojstra g. Josipa Hladeka Bohinjskega mariborska Glasbena Matica dva samostoj na koncerta. Kot uvod k slavnostim je zamišljen od g. Hladeka skrbno naštudiran koncert Matičine šole, ki bi nastopil tudi s Fibllovo »Pomladno romanco«. I5ri tem žboru ga spremlja Matičin šolski orkester in bo nastopilo 80 gojencev in gojenk ter približno 50 instrumentov. Ta zbor iina skoraj vsak dan vaje in obljublja poslušalcem dne 8. maja zelo prijetno presenečenje. — Drugi kon.-trt pa priredi Matičin zbor dne 9. maja. Na tem koncertu bo nudila Matica svojim poslušalcem razen Mirkovih pesmi tudi tri najnovejše Adanrčeve skladbe, ki so
v	nasprotju z »Golgoto« polne nagajivosti, jasne in svetle kot pomladno jutro. z eno besedo cel Adamič s svojim humorjem fii s polnimi rokami krasnih melodij Ju prekipevajočega življenja.
,»Pater Erakelj“ u kaznilnici
Pred nekaj meseci se je vršila pred ljubljansko poroto »vesela« razprava proti Janezu Fraklju, ubežniku iz mariborske kaznilnice, radi različnih tatvin in goljufij, ki jih je zakrivil po kranjski, deželi. Frakelj je pri razpra-
vi	napravil pridigo porotnikom, vsled česar se je pojavil dvom o njegovi normalnosti, in razprava je bila pre-lpžena. da ga preiščejo psihijatri. Na podlagi njihovega mnenja je bila obtožnica umaknjena in sodišče je sklenilo, da ga prestavi v umobolnico. Ker pa Frakelj ni tako neumen, da ne bi pojmil, kaj je kazen — sicer ne bi bil pobegnil iz kaznilnice — so ga te dni poslali nazaj v mariborsko kaznilnico, kamor je priromal z velikim molekom v roki.
Janez Frakelj je pravi tip nevarnega goljufa in tatu iz navade. Njegova špecijaliteta je, da se pri pobožnih dušah na deželi izdaja za dobrega prijatelja usmiljenih bratov ali znanih duhovnikov, nato pa porabi prvo priliko, da syoje lahkoverne gostitelje okrade ali ogoljufa, ukradene stvari pa spravlja v večja mesta, kjer jih proda. Odtod ime »pater Frakelj«. Je tudi izurjen tat oltarnih prtov in drugih predmetov v cerkvah. Za seboj ima viharno življenje: Sam zaupno pripoveduje, da je sin bivše nune in nekega kanonika, ki ga je vtaknil v klošter nekje v Bosni, iz katerega pa je pobegnil. Pozneje je bil še v raznih drugih samostanih kot frater: zato se ni čuditi, da je precej verziran v občevanju s pobožnimi ljudmi. Vtaknili so ga že večkrat v blaznico na Studencu in v raznih krajih v inozemstvu. odkoder pa so ga vsakokrat pustili kot simulanta ali ozdravljenega, ako ni poprej sam pobegnil. Na vsak način spada v kak zavod, da bo javnost varna pred njim.
Primarij §
Dr. Mirko ČernK
špecijalist za kirurgijo
v Mariboru, Trg svobode 6
ordinira od 8.-9. in 13.-15. ure
Preminul!.
Na Pobrežju pri Mariboru je umrl sinoči ob pol desetih posestnik Ivan Tončič-Cekin. Pogreb bo jutri ob pol petih z Zrkovske ceste 58. N. v. m. p.!
Baron Twickl umri.
Danes je preminul znani mariborski veleposestnik baron Pij Tvvickl, lastnjk posestva na Piramidi in bivši lastnik mariborskega gradu, ki ga je po prevratu prodal slovenskemu trgovcu g. Berdajsu.
Novi menični zakon in novi čekovni zakon, ki sta bila sankcijonirana dne 29. novembra 1928 ter objavljena v »Službenih novi-nali« dne 19. decembra 1928. prinaša
v	slovenskem prevodu poslednja številka Uradnega lista z dne 9. t. m. Oba zakona dobita obvezno moč 19. decembra 1.1. —
Nesreča pri podiranju drevja.
V	Poljčanah se je,ponesrečil pri podiranju dreves zaposleni 46 letni delavec Florijan Dužič, Drevo mu je padlo na desno nogo In mu jo zlomilo. Po prvi pomoči so ga z vlakom pripeljali v Ma* ribor, kjer ga je čakal rešilni avto, kije ponesrečenca odpremil v bolnico. — Najvažnejša četudi ne najnovejša vest ,5, da se perilo namoči čez noč v raztopini ZENSKE HVALE, nato pa se Izpere s SCmCHtovim TERPENTINO-vini MILOM. — Varujte se ponaredb!
536
Bolne žene
dosežejo z uporabo naravne »Franc Jožefove grenčice« neovirano lahko Iztrebljenje Črevesa, kar često učinkuje iz redno dobrodelno na obolele organe. Jstvnritelji klasičnih knjig za žei.ske >oleznl pišejo, da so ugodno učinkovanje »Franc Jožef-ove vode« ugotovili z astnimi preiskavanji.	?e v vse"
lekarnah. drgorliah in špecerijskih tnso* • vinah —
Te številke so za Maribor in za mari- moremo priti do veljave in ne bomo pri-borsko oblast porazne, a še bolj so po- šli, dokler bomo kulturno stali za 50% razne številke naročnikov naših dnevnih za njo! Ker ne moč, duh je, ki odloča! Ustov, tednikov, revij in perijodičnih pu-1
Brof Luksenburški
Franc Lehar, neoporečno najodličnejši predstavnik operete, ki je poslal v svet toliko prijetne muzike za sentimentalne in zabave željne ljudi, je v svojih gledališčnih komadih postajal čim dalje bolj zbirčen s tem, da se je glasbeno-kvalitativno sam spopolnjeval in to svojo evolucijo prenesel na polje operete.
V	času, ko je komponiral »Grofa Luksemburškega, se je nahajal že na oni stopnji, ki mu je velela globlji glasbeni okus tudi za takozvano lahkokrilo muzo. V glasbeni stinkturi posameznih komadov, v izpeljavi gotovih glasbenih misli, v uporabljanju različnih glasbenih sredstev in v smiselnejši instrumentaciji jo že koketiral z opero, ne da bi pri tem kaj osenčil razne plesne komade in ku-plete, ki se vedno odlikujejo po sveži in-venciji, uplavni sili in izbrani liniji.. V tem pogledu si je ostal zvest in nepremagljiv, še bolj, njegova nova pot je dala operetam nek višji nimbus, dasi so v prvi vrsti namenjene onim, ki ne marajo v gledišču reševati visoke probleme. Zato bi bila vsaka sprememba, ki nosi v sebi znake drugačnega hotenja, povsem neti- in neopravičena, in to tudi, ako bi se hotela spremeniti ali »primakniti« tekst in milje, kajti muzika »Grofa Luksemburškega« je nastala na podlagi danega sujet-a, pod uplivi tedanjih splošnih merodajnih okoliščin kot produkt svoje dobe. Vsaka taka »primaknitev« (Bog naj bi takemu geniju oprostil slično počenjanje, ki bi ga jaz imenoval zgrešeno in plitvo parodijo ali travestijo) bi morala logično imeti za posledico tudi »primaknitev« muzikalne strani, kar m dovedlo v absurdnost, Sicer pa kaj takega ne bi nihče zahteval, ker ta opereta vsebuje toliko zabavnih strani, da pride na svoj račun tudi »senzaciježeljni del publike«. ^Včasih pa bi se znale vendarle dogajati globoke zmote, ako kore-ninijo v pomanjkljivem kriteriju vodilnih oseb in spravljajo kakšno stvar v obžalovanja vredno smeSnost. Lahko se dogajajo zmote, napovedane in
dane, da, poslednjih še mnogo več. Pa zakaj naj bi ravno mi zahtevali več senzacij? Zakaj bi morali biti mi tisti, ki naj bi si želeli to opereto ali pa z isto pravico tudi kakšno drugo svojedobno delo (n. pr. Romeja in Julijo, Kralja Edi-pa, Sakuntalo) »primaknjeno«? Zakaj' ravno mi, ki nam je na tem, da imamo v svoje mgledališču vsaj čim dostojnejšo opereto, ako že ne moremo imeti opere? Oprosti, dragi čitatelj, da Te ta nebodigatreba v osebi kritika ustavlja s temi; možnostmi in domnevami. Toda stvar je ta: potrebno je spregovoriti, predno se zgodijo zmote, potrebno je sporazumeti se z avtoritativnostjo gotovih katedrov, predno se iz njih sproži ukrep, ker sicer bi Se mi zgodilo, da me prosijo za milo oceno potem, ko so že napovedano ustre lili kozla!
Pa pustimo to! Lehar sam na sebi tvori veliko privlačno silo in tako je bilo naše gledališče pri obeh dosedanjih pred stavah takorekoč razprodano. Opereta je šla gladko. Glasbena stran v glavnem dobro izpeljana; kakšne majhne nesklad nosti bodo tekom prihodnjih predstav brez dvoma izginile. Uloge so bile v znanih dobrih rokah: Udovičeva kot ljubka Didier (kateri so na čast naši divi dali ime Pavla mesto Angele), Skrbinšek kot res izboren ruski knez Vasiljevič fin Nerat kot dober igralec naslovne uloge (pevsko manj razpoložen). Kot subret ka se je poizkusila Lj. čepičeva v ulogi Juliette: njen nastop je še vklenjen v spone. Glas je tu, postava tudi, gibčnosti tudi ne manjka, vendar dvomim, da si bo mogla prisvojiti vervo, ljubkost, lahkotnost in še druge neštete lastnosti subrete. Radoveden sem na drugi del alternative, na Kuntnerjevo. Ostali igralci so bili kdo več, kdo manj na svojem mestu. Režiser po navadi.	V-	M.
Za člana
Vodnikove družbe
se lahko vpišete pri glavnem poverjeništvu za MarHior v knjigarni Tiskovno nenanovc-1 zadrugo na Aleksandrovi cesti 13* U
u O i u, uil
iyjy.
V S L k. .V i sSW8fi«r3t*r> 'T7^^?g3HE3Pgy^r^’-;
s?
v
Liga irskih strahot
NOVE TERORISTIČNE ORGANIZACI JE, KI SE BORE ZA POPOLNO NEODVISNOST IRSKE.
.'ledavno je dublinska policija prišla na sled teroristični organizaciji, o kateri je govoril predsednik svobodne Irske Gosgrave v irskem parlamentu. Toda to so bile le prve, neznatne sledi. Organizacija se je udejstvovala na najrazličnejše načine in terorizirala vso javnost, oblastva in celo poroto. Sredstva ni izbirala. V mnogih slučajih so morili celo porotnike, ki so bili določeni, da sodijo o političnih zadevah.
»Daily Express« poroča obširno o teroristični akciji, ki zavzema vedno večje dimenzije in povzroča splošno nesi-gurnost in strah med prebivalstvom. V samem Dublinu je več tisoč meščanov dobilo grozilna pisma. Teroristi so namreč organizirani v močno skupino. drznih ekstremistov, ki so nezadovoljni s pogodbo, katero je irska vlada podpisala in sklenila z Veliko Britanijo. Kot žrtve tega nasilja so padli razni odlični predstavniki Irske. Umorjen je bil Mihaels Collins. Teroristi so napadli s strojnicami britske vojake, ki so v luki čakali na parnik. Več terorističnih skupin je policija že onemogočila in vtaknila voditelje v zapor, toda snujejo se vedno nove, tako da terorju ni konca ne kraja.
Največja organizacija šteje po ugotovitvah tajne policije okrog sto članov, med katerimi se nahajajo celo ženske. Načeluje ji baje tudi ženska, ki se je odlikovala v revolucionarnem gibanju. Njihova družba se imenuje »Liga irskih strahot«. Člani se tajno sestajajo v podstrešjih ali skrivnih kleteh in imajo dobro organizirano detektivsko službo. Njihovo delovanje je v prvi vrsti naperjeno proti sodni administraciji. Pre-
bivalstvo, ki je željno miru in ne odobrava terorja, prejema vedno češče grozilna pisma. Politični cilj teroristov je popolnoma neodvisna Irska brez angleškega pokroviteljstva- Kadar zaide _ kateri od članov organizacije pred sodišče, dobivajo sodniki, porotniki in priče pisma, v katerih jim organizacija grozi s smrtjo. Od sodnikov zahtevajo, da ne obsodijo krivcev, od prič pa, da jih raz-bremene. Nedavno je neki porotnik prejel pismo, v katerem ga teroristi opozarjajo, da ga ne bodo ubili, temveč tako pohabili, da se bo vse življenje spominjal, kedaj je izdal neodvisno Irsko. Policijski nadzornik, ki je dolžil neke mladeniče, da so strgali britansko zastavo raz neko trgovsko hišo, je plačal svoje izjave s smrtjo, krivci pa so bili oproščeni.
Navedeni slučaji jasno' dokazujejo, kako težavno je stališče oblasti in irske policije. Najkompliciranejše je pobijanje terorizma radi tega. ker vodijo posamezne organizacije ravno ženske. Njihovemu revolucionarnemu duhu se mladina slepo pokorava. V dublinskih ječah je zaprtih nad dvesto oseb, ki so osumljene sodelovanja pri raznih terorističnih akcijah, vendar so dokazi proti njim povsem pomanjkljivi. Policija je v zadregi in se poslužuje sistema »mačke in miši«. Aretirane osumljence izpusti na svobodo, zapre nove osumljence in zopet stare znance, da ima tako sumljive tipe stalno pod nadzorstvom in zbira o njih dokaz lni materijal- Tako je policiji znan vsak član in simnn ber »Lige irskih strahot«.
Spari
Osli z čne prvega aprila
Neki londonski list je prinesel teden dni pred prvim aprilom vest, da se bo vršila v pondcljek — da je to ravno prvega aprila novine niso povdarile — v londonskem predmestju Hammersmith velika razstava oslov. Kakor je znano, ni noben narod tako udarjen in obseden na razstave kakor ravno Angleži. Zato torej ni prav nikako čudo, če so se ime-rovani pondejjek pričele valiti cele trume Londončanov proti oslovski razsta-
vi	v Hammersmithu. Vsa pot iz centra britanske prestolice je bila prav na gosto markirana z znamenji tja notri do razstave. V Hammersmithu je bila postavljena res velikanska razstavna dvo-raPa\ ^ Pa ie bila, dokler niso pričeli prihajati v njo londonski gospodje in dame, docela prazn^. Na tisoče in tisoče jih je prišlo prav do sejmišča, kjer so šele spoznali vso tragiko svojega romanja, da so namreč razstavljeni osli oni sami, ki so se dali potegniti za nesrečni Prvi april.
moderna cerkvena miš
Pred nekaj dnevi je sodil kazenski senat v Milanu dva pretkana tatova, ki sta se specijalizirala na cerkvene obiske. Med njuna najzaniniivejša dejanja je bito naslednja epizoda v neki veliki mi-
lanski cerkvi: Nekega popoldneva opazi cerkovnik, kako neverjetno pobožno in zatopljeno molita pred oltarjem dva neznanca- Naenkrat pa se eden izmed te dvojice dvigne, prihiti k cerkovniku ter mu zašepeče v uho, da je videl ravnokar lezti po hrbtu cerkovnikovem ma-
lo	miško. In res je v istem trenutku začutil cerkveni uslužbenec, kako ga nekaj šegače skozi rokav suknje. Da ne bi onečastil hiše božje, je dirjal na vso moč v zakristijo, da se tamkaj iznebi neprijetne živalice pod suknjo. Mož. ki je cerkovnika na to opozoril, je tekel za njim, da mu pomaga pri težkem lovu na cerkveno miško. Ujela je sicer nista, toda izpraznila sta vsaj suknjo, da je mogel cerkovnik dalje po svojem poslu. Cerkveni mož sc je tujcu lepo zahvalil za uslugo, oni pa je dejal, da je za take stvari vedno na razpolago... Kako resno je tujec mislil, je cerkovnik kmalu spoznal. Ko je namreč zopet stopil v cerkev, je na svoje silno iznenadenje opazil, da so izpraznjeni in izropani vsi oltarji. Cerkovnik je bil nesramno potegnjen. Oni pobožnež je nalašč za to prinesel v cerkev miško in jo vtaknil cerkovniku za vrat, da jo je mogel popihati z » napadenim« v zakristijo. V tem času pa je njegov pajdaš Imel gotovo dovolj časa in lepe prilike, pospraviti prav temeljito vse oltarje in druge znamenitosti in dragocenosti v cerkvi.
Preč zaključkom mariborskega pruensua ISSK Marlbor:SK Rapid.
Nedeljo pričakuje vsa športna javnost z največjim interesom, kajti zadnje kolo pomladnega prvenstva bo definitivno določilo okrožnega prvaka, t. j. finalista za prvenstvo Slovenije. ISSK Maribor nastopi proti SK Rapidu, resnemu kandidatu za prvenstvo okrožja, ki je samo za dve točki zaostal za jesenskim prvakom.
Pričakuje se torej ogorčena borba med tenično prvovrstnim moštvom ISSK Maribora in borbeno enajstorico SK Rapi-da, ki je s svojo požrtvovalno igro priborila svojim barvam odlične rezultate. Prednosti »Maribora« so vendar tolike, da se zdi poraz belo-črnih popolnoma izključen. V tekmi pri »Kastner & Ohler" ju« so dobro uveljavili svoje znanje, v tekmi proti »železničarjem« pa so pred-vedli naravnost mojstrsko igro, ki je od časa do časa trpela le radi popuščanja posameznih delov moštva, kar je pri »Mariboru« smatrati za posledico žeza-gotovljene zmage. Kakor hitro občuti moštvo premoč in sigurno zmago, prične z ležerno igro, ki ga je pri »Kastner & Ohlerju« stala dva goala, pri »Železničarjih pa enega. Čestokrat se je tudi pripetilo, da je protivnik izsilil še remis, ko je bila njegova usoda že davno zapečatena. Popuščanje in ležernost je trenutno najslabša stran moštva, ki sicer razpolaga z materijalom, kakršen bi bil v čast in ponos tudi vodilnim klubom v državi.
Enajstorica »Rapida« tehnično ni na višku, odlikuje pa se po požrtvovalnosti in odločnosti, kar je spravilo že mnogega protivnika v zadrego. V vseh delih je povprečno izenačeno in poleg tega najtrše med konkurenti Slovenije. Preciznost igre mu je tuja, prednost pa ima v hitrem osvajanju terena in nenadnem prenašanju težišča borbe z ene strani na drugo.
Oba protivnika stojita torej pred težavno nalogo in odločilno bitko, ki bo o-pravičila njuno kvaliteto, njun sloves in prestiž. Vsa pozornost športnikov je posvečena prvenstvenemu nastopu mariborskih favoritov, ki se vsa leta požrtvo valno borita za vodilno mesto; »Maribor« da bi v četrtič obdržal prvenstvo, »Rapid« pa, da bi ga zopet pridobil.
Službeno Iz sodniške sekcije.
Nedeljsko prvenstveno tekmo Maribor - Rapid sodi ljubljanski sodnik. Pred tekmo g. Turino, predpoldansko mladinsko pa g. Bergant. Kot stranska sodnika pri popoldanski prvenstveni pa bosta fungirala g- Bizjak in g. Vesnaver.
Klubi: ISSK Maribor, SK Rapid, SK Železničar, SK Svoboda in SK Ptuj se pozivajo, da nominirajo do 15. t. m. potom svojih delegatov na seji MOLNS vsak po dva starejša člana, ki bi stalno fungirala kot stranska sodnika in ki bi ju ZNS delegiral potom službenih objav v »Večerniku« k tekmam. — Tajnik.
ASK likvidira.
Zagrebški Akademski športni klub, ki je večkrat nastopal v Mariboru s hazen-sko družino, je prenehal z delovanjem. Celokupno članstvo je pristopilo k Ha-šku.
ISSK Maribor — nogometna sekcija.
Nogometaši vseh moštev se pozivajo, da se zanesljivo udeleže važnega sestanka, ki sc bo vršil drevi 11. t. m. ob 20- v telovadnici v Cankarjevi ulici.
ISSK Maribor mladina:SK Rapid.
V nedeljo ob 10. dop. prijateljska tekma mladin Maribora in Rapida na igrišču Rapida.
Zagrebški nogomet.
V nedeljo nastopijo v četrtem kolu: Gradjanski - Derby, Hašk - Concordia, Željeznič&r - Šparta, Viktorija - Croatia. Odločilnega pomeiia je tekma Hašk -Concordia. Ako si pridobi Concordia dva Iboda, se izgledi Gtad.anskega dvignejo
Sekolsfvo
Sokolsko društvo v Mariboru
poziva vse svoje članstvo, da se udeleži v čim večjem številu častnega vež&rav soboto 13. t. m. ob 20., ki ga priredi JČLiga v Mariboru bratoma Franju Bu-reša in Ivanu Knoppu. Prireditev bo pri pogrnjenih mazali ob sviranju godbe »Drave«. Vstop prost. — Vabi odboi
Uragouič na prižnici
V	prijazni vasici Woluwe v Belgiji pred kakimi petdesetimi leti gotovo še niso nikdar videli živega zamorca. Domača grajska gospa si je privedla z nekega daljnjega potovanja nekoč mladega črnca kot slugo. Jemala je dečka še ceio v cerkev s seboj. Tam je neke nedelje grmel s prižnice gospod župnik proti pregrešnim svojim faranom in jim v takem navdušenju in svetem razpoloženju s! .Kai satanovo kraljestvo v peklu, da mu je padel s prižnice list njegovega rokoura. Graiska gospa pošlje črnčka, da pobere listič pod prižnico in ga ponese gospodu na leco. Župnik pa ie s tako vnemo nadaljeval v svojem rohnenju proti peklenščaku, da ni niti pobiča opa* zil, ki mu je prinesel izpadli listič iz spisane pridige. Končno ga potreplje zamorček po hrbtu. Župnik se obrne in smrtni strah ga prešine tako, da so se mu pjičela kolena šibiti. Gospod so bi-
li	prepričani, da jim je poslal Lucifer enega svojih vojščakov za revanžo, ker si je vzel pridigar danes zlasti peklenske razmere na piko... Trebalo je pocediti dokaj sveže vode preko čela župnika. da je prišel gospod k sebi-
Saljapin poje za film
Operni pevec Fjodor Šaljapin bo nastopal tudi za film. Po njegovem mnenju ima rvočni film veliko bodočnost. Samo zvočnemu filmu se bo zahvaliti, da bodo tudi bodoče generacije slišale pesmi velikega pevca, ki se trenutno pogaja z neko ameriško filmsko tvrdko za sodelovanje v »Borisu Godunovu. Filmsko podjetje mu nudi pol milijona honorarja, t. j. 28 milijonov dinarjev, vendar se umetnik še ni odločil.
'mmm v i g g r w i k jas
V M a r 115 o r it. Rfr? 1 f. fV. fo#.
Mihael ZevacO
Beneška ljubimca
Zgadavinakl roman iz starih Benetk 51
»Tako je, gospod, kakor pravite; bila je pravcata armada, ki je štela do tisoč dobro oboroženih mož. drznih in pripravljenih za vsako podjetje.«
Rolandu so za hip vzplamenele oči; toda ta plamen je kmalu ugasnil-
»Jaz,« je povzel Skalabrino, »sem bil samo poglavar posamezne čete, to se pravi, poveljeval sem bore petdesetorici mož.«
»Torej je bil nad vsemi še kak vrhovni poveljnik, ki je vodil vse čete skupaj?« je dejal Roland in se napol dvignil s svojega mesta.
»Ne, gospod; toda vsi skupaj smo se podpirali in pomagali drug drugemu. Delili smo si plen; mornarji, ki so nas prevažali, bodisi tja, bodisi nazaj, so tudi dobivali svoj delež. Izkratka, živeli smo v najboljšem razpoloženju.«
»In ti praviš, da se je tvoja četa skrivala v soteski Piave?«
»Ni se skrivala tam. gospod. Tam smo imeli samo svojo votlino, kjer smo se sestajali, nič drugega. Poleg
tega je živel vsakteri v svojem kraju- V Benetkah nas je bilo petnajst mož.«
»Dobro; toda vse to mi še ne pove, česa bi se mi bito bati-«
»Gospod, to mi daje povod, govoriti vam o sebi nekoliko bolj osebno... Toda bojim se, da bi vas dolgočasil.«
»Nasprotno, zelo me bo zanimalo. Le kar govori!«
»Povedati vam hočem torej, da je bil v moji četi Človek, ki smo ga imenovali Sandrlga, zato, ker je bil rojen v vasi tega imena. Bil je hraber, predrzen in skoraj istotako močan kakor jaz. Živela sva v najboljši slogi, dasi se mi je dozdeval včasih nejevoljen, ker ni b'l poglavar. Nekega dne pa se mi je pripetila nenavadna reč. Ti dogodki so se vršili pred trinajstimi leti, to se pravi, sedem let pred dnevom, ko so me
zaprli.... Nekega dne torej,... vidite, sem sedel na istem mestu, kakor danes vi, in sem čakal, da se vrne četa s pohoda, katerega vodstvo sem bil poveril Sandrigu. In res, vidim ga, kakor se vrača s svojimi ljudmi. V sredi med njimi je korakala ženska, jako mlada še in nenavadno lepa. Priznati moram, da me je pogled na njo kar opijanil — meni, ki se nisem nikdar posebno brigal za žensko lepoto. Zdelo se je, da ni prav nič preplašena in da smehljaje sprejema svojo aventuro. Žensko, ki se je venomer smehljala, in njene napol mrtve služabnike smo odvedli v eno izmed naših votlin. Dospevša tja, je hotela govoriti s poglavarjem.«
»To sem jaz, ji velim, Ne bojte se ničesar. Nič žalega se vam ne bo zgodilo-«
»Saj se ne bojim,« je dejala ona ter me pogledala. In njen čudno smeli pogled me je navdal z zmedo. Nadaljevala je:
»Dati vam hočem vse, kar imam dragocenega na sebi, z edinim pogojem, da me pustite še danes nadaljevati svojo pot; mudi se mi, da pridem o pravem času v Rim-«
»Takoj, ako želite!« sem vzkliknil jaz.
»Ne; trudna sem, in rada bi se odpočila-«
Ta ženska mi je povzročila nenavadno zmedenost. In rajši bi jo bil izpustil, ne da ji kaj odvzamem- Toda moji tovariši so željno gledali njen dragoceni lišp, in spoznal sem, da bi jo pogubil, ako bi ji hotel oteti par dragocenosti, ki ji vrhu tega po vsem videzu niti ni bilo mnogo do njih. Kajti sama od sebe, s smehljajem na obrazu, si je odpela zapestnice in ovratnico t r mi jo vrgla pred noge, rkeoč:
»Poberi!«
Stopil sem nazaj in dejal Sandrigu:
»Vzemi ti, prijatelj. Jaz se ne dotaknem tega le-potičja.«
Toda Sandrigo ?am je zmajal z glavo. Z roko je pokazal lepotičje mojim ljudem, ki so planili po njem, da si ga razdele.
Takrat pa je stopil Sandrigo naprej; položil je roko na ročnik svojega bodala in dejal:
»Jaz ne maram dragocenosti, toda jaz hočem imeti žensko!«
»Sandrigo,« mu pravim, »to se ne bo zgodilo. Ti poznaš naše zakone.«
»Za danes, je vzkliknil Sandrigo razljuten, poznam samo zakon svoje strasti!«
Kri mi je zalila obraz; bliskoma sem izdrl bodalo-
Tovariši so naju mrmraje obkolili; tudi oni so menili, da je treba odpraviti zakon, ki sem jim ga bil jaz naložil, namreč, da morajo prizanašati ženskam.
Takrat pa je planila ženska sama med nas ter vzkliknila s porogljivim glasom:
»Že vidim, da se moram vdati enemu izmed vas!... Dobro torej, sprejemam ta pogoj!... In tisti, ki bom njegova, bo ponosen, da je bil eno uro moj gospodar, kadar izve, kdo sem •.. Samo en pogoj vam stavim, ki zavisi od moje dobre volje.
»Sprejmemo ga že naprej!« so vzkliknili naši tovariši, navdušeni nad toliko lepoto, mikavnostjo in smelostjo.
»Dobro! Zahtevam to, da si sama izberem svojega ljubimca. Ali vam je prav tako?«
»Da, da!...«
Sandrigo je pokimal, da je tudi on zadovoljen. Upal je, da si lepa neznanka izbere njega, in nikogar drugega. Tudi moje prepričanje je bilo takšno. Stopil sem torej nazaj ter vtaknil svoje bodalo v nožnico... Ali vas ne dolgočasim, gospod? se je nenadoma prekinil Skalandrino.
»Saj sem ti dejal, da me v«a reč silno zanima-Zdi se mi, da berem kako lepo pripovest Ariostovo. Le nadaljuj, je rekel Roland.«
Ali se je laskala Skalabrinu primera z Ariostom ali ne?...
»Torej, neznanka se je ozrla naokrog po moških, ki so stali okoli nje- Videl sem, kako moji tovariši prebledevajo drug za drugim- Te lepe oči so za hip obstale na Sandrigu, in začutil sem, da mi spričo tega vsa kri izginja iz obličja. Toda ona je šla mimo njega!.-. Prišla je naposled do mene, prijela me za roko in dejala: Tega hočem imeti!...«
Mah ogltti, ki »hitijo v | dovalne in ••eijaln«
•bčinstv«; v»aka bated* 30 p, Mjmanjii *n««ek Din O-—
Mali oglasi
 ......................  »4
2*nNm,<fc>piMVMj« In ogt*. •i t*g»v«keg* aR reklamnega »utaja: vaaka beaada 50 p. najmanp m—ak Dia 10 —
Y*šji uradnik išče prazno, prostorno in snažno sobo za takoj- Ponudbe na upravo lista pod »Takoj«.	798
Kuhinjska miza
rabljena, ceno na prodaj. Vprašati Maistrova ul. 16 I„ vrata 6.	U
Trgovskega pomočnika
miajšo moč, za mešano stroko, sprejmem v stalno službo na deželi. Od starišev zahtevam jamstvo. Ponudbe na upravo »Večernika« pod šifro »Dravska dolina«.	797
Sukno od D>n 20.— naprej se dobi dokler traja zaloga pri I. Trpin, Maribor, Glavni trg 17- 718
Novost)
Zadnja novost v trajnem kodranju so amerikanski ovitki. Za vse lase, spe-cijelno pa za bele, sive, svetle in obledele (gebleichtes fiaar) oskrbuje s sijajnim uspehom samo Salon Mraklč, Cankarjeva ul. I.	724
Mirni zakonski par,
brez otrok, išče stanovanje,* obstoječe iz sobe In kuhinje, ali iz večje sobe s štedilnikom. Pismene ponudbe na upr. pod »Než- Frid;«.	U
Fotografiram vse.
Domači, industrijski in športni posnetki. Nove prenosljive svetilne naprave. Najmodernejši aparati- Foto-atelje zopet odprt. Cene solidne. Fo-tomayer, Gosposka 39.	463
Dobro ohranjeno	
že rabljeno decimalno tehtnico kupi	
uprava »Večernika«.	U
C repe de Chine	
od Din 48 naprej samo	pri I. Trpin,
Maribor, Glavni trg 17.	620
Vse potrebščine za dom,
kakor posteljno in ostalo perilo, senčnike, čajne pupe, blazine za divane, gobeline, zavese, pregrinjal«, ro-čne torbice Itd., vse krasno Izdelano in poceni dobite samo pri L. Ktlttner,
Maribor, Vojašniški trg	3.___________52
Pisarniški prostori se oddajo v najem s 1. majem,	Gosposka ul. 5 I. Informacije	daje	A.	Vicel,
Glavni trg 5-	793
Dve lepi sobi,
prazni ali opremljeni s souporabo kuhinje ob Magdalenskem parku za oddati. Naslov u upravništvu. 795
Sobo-in črkoslikanje
izvršuje po ceni, hitro in okusno Franjo Ambrožič. Grajska ul. 2.	2231
Lepo mebl. solnčno sobo
oddam v sredini mesta- Ribiška 2 II, g. Sart.	796
§
PARNA
PRALNICA
Otomane, matraco
itd. izdeluje in popravlja ter Izvršii-je sploh vsa tapetniška dela hitro in poceni A. Mandl, tapetnik, Gosposka ulica 36-	257
pere moško perilo kot novol Telefon 480 Centrala: Frankopanova ul. 9. Podružnica: Vetriniska ulica 7,
Haznanilo!
čast mi je naznaniti cenjenemu občin* stvu, da-sem prevzel mesnico na Slomškovem trgu št. 8 ter bom cenjene odjemalce postregel z najboljšim govejim, telečjim in svinjskim mesom. Za mnogoštevilni obisk se priporoča
TO2	JOS.	POGOREVČNIK.
Vsem sorodnikom, prijateljem in. znancem naznanjamo, da je v noči od 10. na 11. tm. ob pol 22. uri po kratki in mučni bolezni, v starosti 57. let preminul naš nepozabni brat, svak in stric, gospod
Ivan Tončic-Cekin
posestnik na Pobreiju pri Matiboru
Pogreb dragega pokojnika se vrši iz hiše žalosti, Zrkovska cesta 58, jutri v petek, dne 12. aprila ob pol 17. uri.
Sv. maša zadušnica se bo brala v pondeljek dne 15. aprila v magd. župni cerkvi ob 7. uri.
lalufotl rodbini Tonil* * Orbanlt
50«
preproge, linolej, zavese, odeje, o-grinjala, namizni prti, pohištveno biago, vložki, žimnice, otomane, perje, puh, kakor tudi vsa posteljnina po čudovito nizkih cenah pri
KHROL PREIS
Maribor
Gosposka ulica 20.
Cen ki >ftstoo| Ceniki zaston
Odločlt^sami
pri prihodnjem
popravku čavljavl No kožnato pato
k
tamveč samo Palma pato!
Razlogi: Prlhranak In zdravja.
To ja razum In napradak t 605
Izdaja Koazoreto »Jutra« v Ljubljani:
Zahtevajte povsod M Večer nik“!
predstavnik izdajatelja in urednik: F t a n lir o z o v i č v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik Stanko Detela v Mariboru.