Naročnina mesečno 2"> Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno Ob Din, za inozemstvo 120 Din
Uredništvo je v Kopitarjevi ul.b/lll
SLOVENEC
Ček. račun: LJubljana it. 10.6V) ir 10.349 za inserate; Sarajevo štv. 7V>5, Zagreb Stv 39.011 Praea-Dunaj 24.797
Uprava: Kopitar-jeva b. telefon 2992
Telefoni uredništva: dnevna služba 2050, — nočna 2996. 2994 in 2050
шмшвггти Boljševizem - katoVcizem
Preteklo je leito dni, odkar se je na papežev klic dvignila vsa katoliška Cerkev h križarski vojaki molitve za Rusijo, kjer se je za rotilo peklo, da uniôi vse, kar je božjega. Od tedaj fanatični boj proti religiji ni prenehal; nasprotno, postal je še bolj satansko premišljen in usmerjen proti vsaka religiji, zlasti pa proti katoličanetvu in papcštvu. Fanatizem, s katerim se je boljševizem vrgel v strastem boj proti vsemu, kar nosi na sebi božje ime in pečat nadnaravnosti, je poetal tako peklenski, da se res ne da več razložiti z naravnimi silami.
Znani nemàki |x>znavalec boljševirana, njegovega bistva in njegovih tendenc, Bertrani Schmitt piše o tem demonizmu boljševizma:
Ni tireba dokazovati, da temelji boljševizem na načelnem ateizmu. Toda s tem ni veliko jxive-dano, saj je načelni ateizem temelj tudi drugih državnih doktrin, ki pa religije ne zavračajo že kar vnaprej, ampak jo celo skušajo sjiraviti v službo države, v kolikor se pač da zlorabiti v take svrhe. Puščajo jo veljati tako dolgo in tako daleč, dokler ne pride v konflikt z vladajočo idejo in moralo.
Nasprotno pa ni boljševizem nikoli poskušal vpreči religijo v svoj voz; nikoli ni mislil na ustanovitev ali favoriziranje kakšne sebi naklonjene »proletarske religije« dasi bi imel priložnost za to. Spomnimo se n. pr. le na globoko zavest občestva med prvimi kristjani, o katerih je pisano: Nihče ni govoril, da je kaj tega, kar je imel, njegovega, ampak vse jim je bilo skupno. (Ajxist. dela 4. 32.)
Res pravi boljševizem, da je religija v notranji zvezi s kapitalizmom — ^posledica kapitalizma« (Lenim). Toda vse siceršnje pridobitve kapitalizma boljševizem uporablja in jih obrača proti njemu. Tudi vojna, pravijo boljševiiki, je posledica kapitalizma in vendar s" sami bolj pripravljajo na vojsko, kot evropski nacionalisti. Zakaj ne uporabijo bolj-šerviki tudi religije, tega »glavnega orožja kapitalizma« in ga obrnejo proti njemu, kakor ulivajo topove, da bi z njimi ubili »očeta vojske« samega?
Tega vprašanja nam ne razloži niti »rusko nagnenje k ateizmu« — neruski komunisti imajo prav enako sovraštvo do religije — niti »večja ruska doslednost in trmoglavo vetirajamje na načelnem ateizmu.« Sovraštvo boljševizma, do vsake misli na Boga, do vsake duhovne nad narave sploh je tako ekrajno fanatično in brezkompromisno, da ga postranske, nebistvene činjenice ne morejo ne razložili, ne utemeljiti.
Nemčija je danes preplavljena z boljševiškimi propagandnimi filmi. V njih so boljševiki jasno izrazili svoje svetovnonazorne osnove. Zlasti velja to za trilogijo: »Turksib«, »Borba za zemljo« in »Zemlja«. Volja, ki se tu kaže, ni enostavna, energična, človeška volja. 2el«zn,icu Sibirija—Turkestan mora biti narejena. Fanatična, nadčloveška volja je prevzela te ljiidi, lri jo delajo. Tukaj ni nobene zapreke. Napoti stoječe masivno gorovje se razstreli in razbije. Tako mora biti. To je volja stranke, to zahteva »petka«, človek je njen eu žen j. — Še razločneje je izrazil to zločeslo demonsko silo Dovšenko v svojem filmu »Zemlja«. Že takoj prva scena je demonsko silna: Ta kmet, ki umirajoč še seže po jabolku in ga použiva z vedno bolj ožarjenim izrazom, simbolično se združujoč z materijo I — Sedaj ga je použil. — Njegovo obličje je kakor predano materiji, ki je postala njegova, in on je postal njen; v tej predanosti pade s srečnim smehljajem na obličju mrtev na tla. Zemlji, materiji je služilo n j ogovo življenje, njegova moč, njegova duša. — Niti z besedico nj v tem prizoru izražen niti videz kakršnekoli antlreligiozne tendence. In vendar vidi, kdor zna gledati, v tem sicer silno umetniško, pa tudi demonsko parodijo in krščansko zadnjo popotnico. Kdor je imel priložnost opazovati umirajoče verne kristjane pri prejemu zadnjega sv. obhajila, ta bo Sele prav razumel Dovšenka in njegov film. Tukaj vidiš žarenje oči in poveličanje potez na obrazu kot Izraz vdanosti, že začenjajočega se združenja človeka s Stvarnikom, nekak prodokus nebeške slave; pa tudi v Dovšemkovem filmu vidiš sveti ika nje, iz premeni tev in predanost; toda moč, ki sije iz tega evetliikamja je zlovešča, demonska sila. Tam dih nadzemskega Božanstva, tukaj demonslvo, predanost materiji.
To je boljševizem, lo je njegovo stališče do religije. Kdor je videl ta film, ta razume, zakaj boljševizem religije v svoje svrhe niti zlorabiti ne more. Tukaj Bog v resnici nima mesta, nima nobenega smisla. Tukaj more vladati le boj, zadnji brezpogojni boj do skrajnosti.
Iz te nadzemske sile, lz tega demonstva se da razumeti, kaj boljševizem pojmuje pod tako pogosto rabljenimi besedami »novi človek«, »novo življenje«. Ce vznmcš v roko njihove liste, se tn včasih zdi, kot bi bil postavljen v dobo prvih kristjanov, ki so tudi bili polni idej o novem življenju. Je neka posebnost te temne, mračne sile, da se zna — neglede na vse storjene grozote — vendarle bojevati proti Kristusu v podobi luči.
Iz teh podstavk tudii moremo razumeti nekako ^komunistično адкего«, kl jo zopet moremo najbolje pojmovati, če jo primerjamo s krščansko aske-7/0. Govorilo se je o nameravani ustanovitvi nekakega »boljševiškega reda«. Mladi komunisti so s hoteli odpovedati celo družini, živeti v uboštvu, da bi se mogli popolnoma posvetiti komunistični idejii. Bivši komisar za prosveto Lunačarski je primerjal mlade jezuitske gojence, ki jih je pred leti videl v K imu z rdečimi Študenti v Moskvi: Iste asket.ične poteze, v očeh obojih plainteč ogenj I Res ogenj, pa ne isti! Milost v očeh jrrvili, demon v očeh drugih; res [>a — kot se je pravilno izrazil Lunačarski — ogenj z drugega sveta.
Gotovo ni množica teh obsedencev prevelika; toda je! In lo je to5ka, v kateri se socialna demokracija ne more mejiti z boljševizmom. Socialna
Z nedeljsko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
Izhaja vsak dan zjutraj, razec pondeljku in dneva po prazniki'
Upravičene molitve
Podrobnosti o konfinaciji župnika Rejca — Pridiga v senci bajonetov
nova ponižanja slovenskih duhovnikov
Na praznik sv. Jožefa bodo vsi katoličani širne Jugoslavije po naročilu svojih škofov molili za versko svobodo naših bratov v Italiji. Fašistični tisk vpije, da so te molitve odveč, da pomenijo le politično manifestacijo proti fašistični italiji, ki je v konkordatu vendar zajamSila polno svobodo katoliški Cerkvi. Neki tržaški list se je drznil celo trditi, da uživa slovenska duhovščina »priviligl-rano« stališče! Toda dejstva govore drugače. Danes priobčujemo nekaj najnovejših vesti iz Primorske, ki pričajo o tem »priviligiranem« stulišču slovenske duhovščine.
Dne 10. inarca je konfinacijska komisija zn goriško provinco obsodila Ivana Rejca, mestnega župnika v Sv. Križu lia Vipavskem, v deportacijo za tri leta. Obtožen je bil, da je slovanski ireden-tist in propagandist, ki z vsemi sredstvi ovira asimilacijo Slovencev in delovanje fašistovskih organizacij. Posebno mu je komisija očitala, da ovira delo oo. kapucinov beneške province v svetokri-škein samostanu za ruznaroditev drugorodnega prebivalstva. V obtožnici se nahaja tudi obdolžitev, da je župnik Rejec odgovoren za tako zvani atentat na svetokriški samostan, ki so ga pripravili fašisti sami. Poročali smo že, da so italijanski kapu-cini, ki želijo zasesti faro svetokriško, denuncirali oblastvoin župnika Rejca, svetega duhovnika, ki se je ves žrtvoval za svoje ljudstvo. Popolnoma izključeno je, da bi ta mistik, poln krščanske ljubezni in navdan z duhom univerzalnosti, imel najmanjšo zvezo s fingirano eksplozijo smodnika v samostanu. Saj je tudi znano, da je žujmik Rejec živel v dobrih od noša j i 11 s kapucini, dokler je vodil samostan prejšnji pater gvardijan, ki je bil sicer Italijan, a se ni hotel postaviti v službo fašizma. in je pomagal župniku pri dušnem pastir-stvu. Župnika Rejca so 10. marca pozvali v Gorico pred konfinarijsko komisijo, ki zaseda pod prefek-tovim predsedstvom na prefekturi. Na predlog policijskega ravnatelja mu je komisija prisodila tri lela pregnanstva, in sicer v mestecu Montefusco v pokrajini Avellino v južni Italiji. V strahu pred nemiri, ki bi jih lahko izzvala vest o konfinaciji tako popularnega duhovnika, je kvestor Modesti zaukazal, da se župnik Rejec še v noči 10. marca
odpelje iz Gorice v pregnanstvo.
Spričo njihovega nekatotiškega zadržanja je goriški nadškof Frančišek Sedej odvzet oo. kapu-vinoin uvetokriškega samostana cerkveno jurisdik-cijo v vsej nadžkoliji, Zu župnega upravitelja je imenovul č. g. Frečku Gregorca, župnika v Ôturjah.
Ko se je vest o koiilinaciji svetokriškega župnika tudi uradno potrdila, se je črniški dekan naslednjega dne napotil v Sv. Križ. Povžil je sv. ho-stijo iu nato župno cerkev zaprl. Prebivalstvo, ki ga poleg vsega tare strašna gospodarska stiska, je po odhodu blagega župnika vprav iz sebe. Takih dogodkov ljudstvo pač ne pomni in je izreklo že svojo sodbo: To je hujše ko v turških Časih.
10 duhovnikov pod policijskim nadzorstvom
Goriški kvestor Modesti je 11. marca poklical predse solkanskega dekana Jakoba Rejca in solkanskega kaplana Jeklina ter ju policijsko posvaril; s tem sta postavljena pod policijsko nadzorstvo. Posvarjena sta bila, ker poučujeta slovenske otroke veronauk v slovenščini, ker otrokom pri verouku v slovenščini narekujeta in jim delita slovenske verske knjige. Dosedaj je goriški kvestor slovesno posvaril 10 slovenskih duhovnikov; enepa pa spravil v pregnanstvo.
Poleg teh dveh duhovnikov so bili namreč še posvarjeni v goriški škofiji: Breitenberger v Vipavi, Premrl v Podragi, Fran Črnigoj v Kamnjah, Fon v Ajdovščini, Ivan Rejec v Sv. Križu (nedavno še konfiniran), Pavlin v Kobaridu, Batič v Podbrdu. Terčelj v Gorici. Zajemljiva je motivacija n. pr. v primeru Frana Crnigoja. Med razlogi za to resno policijsko represalijo je kvestura navedla v pismenem odloku, da je župnik »širil knjige Mohorjeve družbe«, in da »tudi izven bogoslužja govori z ljudmi slovenski«. Tudi podbrd-skemu župniku so navedli kot razlog svarila širjenje bratovščine svetega Mohorja. Kvestor Modesti more vršiti to delo, ker se mu je posrečilo, zamegliti oči svojim predstojnikom z neprestanimi poročili o »orjunnških« atentatih na Goriškem, ki jo plod njegove domišljije. Ta gospod se drzne ' trditi, da slovenska duhovščina le »atentate« — ki so fingirani po ljudeh, ki jim sila koristi, da slikajo vladi Slovence kot zločinsko ljudstvo — odo-
] brava in celo moralno pripravlja, čeprav je res, i da duhovščina vsako politično nasilje po svojem . poslanstvu in v blaginjo svojega ljudstva odklanja iu pobija.
»Vsi otroci so Italijani«
V Vipavi se letos za maloštevilne italijanske priseljence vršijo postne pridige v italijanščini, in sicer vsak četrtek popoldne. Tako je na zahtevo ! občinskega komisarja odredil č. g. dekan Breitenberger. Vsako nedeljo pa je tudi italijanska pridiga. — 2e pri prvi postni pridigi za Italijane j dne 5. marca se je pokazalo, da občinskega komi-i sarja ni gnala skrb za dušno zveličnnje, ampak drugi nameni. Ves dan so hodili od hiše do hiše občinski sluge in policijski agenti in so zlepa in z grožnjami vabili ljudi, naj se udeležijo italijanske pridige. Ob dveh so s trobento sklicali gasilce na požar. Ko so se zbrali, so morali odkorakati v cerkev. Učitelji so gnali slovenske otroke v vrsti k pridigi. Tako so zgnali v cerkev precej ljudi, ki so seveda v dvomljivem postnem razpoloženju poslušali propoved proslulega p. Ceferina iz Sv. Križa.
Tudi od duhovnikov v Gočah, Budanjah, St. Vidu in Podragi je vipavski obč. komisar Zani zahteval, naj vpeljejo italijansko pridigo. Na ugovor, da v teh farah sploh ni Italijanov razen učiteljev, ki sploh ne zahajajo v cerkev, je komisar odgovoril: »Vsi otroci, ki hodijo v italijansko šolo, so Italijani. Ne dopustim, da bi otroci poslušali slo-I vensko pridigo« — Tako v Julijski Krajini škofu-! jejo komisarji in policijski agenti. Ljudstvo je silno razburjeno, da ga nasilno gonijo v cerkev ! k italijanskim pridigam in otrokom branijo poslu-I šati božjo besedo v materinskem jeziku.
Kako bodo molili v Belgradu
Belgrnd, t5. marca. Katoliški župni urad
! sporoča, da bodo v četrtek 19. t. m. na dan ; katoliškega pravnika sv. Jožefa v smislu I okrožnice jugoslovanskega episkopata v vseh katoliških cerkvah v Belgradu molitve za na-• še rojake v Italiji. Glavna služba božja Ivo v , cerkvi Kristusa Kralja ob 10 dopoldne in jo j bodo preko belgrajske radiofonske postaje brezžično prenašali.
g?em - a H naj ne grem
Razmišilevania groia Karoliya o koristi novega rimskega obiska
A*
TJ*-.
Budimpešta, 16. marca. or. V diplomatič-nih krogih kroži zadnjih 14 dni neprestano novica, da bo zunanji minister grof Karolyi, ki jc mimogrede povedano, nekoliko izpodrinil grofa Bethlena iz. zunanje politike, <lne 23. marca potoval v Rini. Obisk naj bi veljal italijanski vladi in je bil sklenjen baje že dolgo pred francosko-italijanskim sporazumom in seveda tudi pred zadnjim govorom italijanskega zunanjega ministra Grandija. Obisk madžarskega politika je bil nalašč zamišljen tako, da bi grof Karolyi mogel ostati vsaj inesec dni v Rimu, ter se osebno udeležiti mednarodne agrairne konferenco, ki jo bo sklical poljedelski institut v Rimu. Ker pa je francosko-itali-janski s-jxirazum v veliki meri ohladil romantično razpoloženje, ki je vladalo ined Italijo in med Madžarsko, se dozdeva, da bo grof Karolyi poleg drugih stavil tudi tole vprašanje na italijansko vlado: »Ali smemo še računati na italijansko |x>moč?« To vprašanje je poslalo še bolj |iotrebno, odkar je Grandi pred dvema dnevoma v zelo razumljivem jeziku povedal, da lio odslej Italija delovala za spravo med narodi, cilj, katerega Madžarska ne časti prav posebno, in ker je dodal, da Italija smatra |ioodine zveze med gotovimi državami za miru škodljive, namig katerega tukajšnje časopisje čisto pravilno tolmači taiko, da se bo Italija polagoma izločila iz bloka držav, katerega je še nedavno snovala. Gnof Karolyi bo torej imel veliko vprašanj razjasniti, ko se bo nahajal med . štirimi očmi s svojim italijanskim kolegom.
Nekateri krogi zatorej zatrjujejo, da do obiska sploh nc bo prišlo več in da bo morala Madžarska resolutno načeti novo politiko, ki bo bolj v skladu z njenimi interesi in ki je ne bo spravljala v težave z njenimi miroljubnimi sosedi. »Magjar Ujsag« poziva vlndo, menda prvič |x> zelo dolgem času, naj opusti vsako tuiscl na romanja v Rim, ker od tc strani država nima očividno ničesar več pričakovati. Iz istih krogov izvira tudi želja, da naj madžarska vlada aktivira trgovska pogajanja s sosednjimi državami, češ da je obzorje za madžarsko bodočnoet jiostalo zopet zelo oblačno.
Budimpešta, 16. marca. ž. Predsednik turške vlade Izmet paša in zunanji minister Tev-fik Ruždi Bej lx>sta v juniju obiska.ln Atene in Budimpešto. Tevfik Ruždi Bej sani pa bo obiskal Bukarešto.
Budimpešta, 16. marca. kk. Iz Ixindonn je dospel a danes zaupna informacija, da generalni ravnatelj madžarske splošne kreditne banke Tibor Zsitowski že dva tetina votli v Londonu pogajanja o emisiji madžarskega državnega posojila v znesku 12 milijonov funtov, za ' katere je madžarska vlada že jeseni dobila i prediiijein 3 milijonov funtov. Možno pa je, da ' gre pri teh pogajanjih samo za nov predujem.
Turški diktator $re?
Ankara, 1 C. ..larca, —ž— Tukajšnji politični krogi trdijo, da se je Kemal paša odločil odstopiti od svojega mesta, ker se hoče udeleževati aktivnega političnega življenja. Zato bo prevzel pred-sedništvo vlade, Predsedniško mesto pa bi prepustil kakemu svojemu intimnemu prijatelju.
Anglija odprla ječe v Ind ji
Ix>ndon, 16. marca. AA. Na današnji seji spodnje zbornice je tajnik za Indijo VVed-gwood Bonn dejal, da so izpustili na temelju sporazuma med podkraljem in Gandhi jern 1 17.927 političnih jetnikov in 408 jetnic.
Zunanji minister Henderson je na zadev-I no vprašanje rekel, da je angleška vlada na zadnjem zasedanju Društva narodov predlagala, naj države, ki so se udeležile konference za carinsiko premirje, čimprej ratificirajo to konvencijo. Pozneje je več držav ratificiralo omenjeno konvencijo in predložilo Dru-I štvu narodov zadevne ratifikacije. Svet Društva narodov je odgodil razpravo o tem vprašanju, dokler ne bo pripravljeno komisija razorožitvene konference zaključila svojega dela. Ker se je to žc zgodilo, bo wvct Društva narodov razpravljal o tem na svoji prihodnji ! seji._
Dunajska vremenska napoved. Zaenkrat še ne ; bo nobene bistvene spremembe dosedanjega vre-1 mena. Na severozap. Avstrije bo začasno oblačno.
demokracija daje nov nauk, novo gospodarsko teorijo, katere se more končno privaditi vsak, ki ee ji gospodarsko podvrže. Boljševizem pa hoče preobličiti človeka, preobraziti Zemljo.
Boljševizem ima samo emo paralelo: krščanstvo. Zato ni prava fronta: tam boljševizem, tu nacionalizem, socialna demokracija ali še kaj. — Končno je samo ena fronta: Boljševizem — krščanstvo; prav posebno pa boljševizem katoličanstvo. Boljševizem hoče novega človeka,
brez Boga; v dosego tega cilja uporablja vse človefike in demonske sile. — Katoličanstvo hoče novega človeka — Bogocloveka ; da doseže ta cilj eo mu dane nadnaravne, božje sile. Kdo bo zmagal? Ce bodo katoličani pojmovali svoje katoličanstvo kot abstraktno dogmo, ki nima slika v. življenjem, uspeh in zmaga boljševizma nista spor-I na; Če pa nam bo katoličanstvo živa resnic;!, božja i sila, ki mora prenoviti naše zasebno in soeiilno-I politično življenje v duhu Kristusovem, tednj ni i dvoma, da bo Bogočlovek preiuagul obsedenca.
Vandervelde na indeksu
Vatikan, 16. marca. —ž— Vanderveldova knji-ga »Popolni zakon« je postavljena na indeks.
Goriški nadškof še ni zdrav
Trst, 15. marca. Bolezen goriškega nadškofa Sèdeja, ki je bil nedavno operiran za kilo, ni po zadnjih vesteh še |iovseiii izločena. Zdravniki baje menijo, da bo i>otrebna še ena ojM'racija.
Slovesnost 25 letnice njegovega škofovanja se bo vršila v Gorici 25. marca, ne 26., kakor smo zadnjič |xiročail.i.
Avstrija se bori za kršč. zakon
Dunaj, 16. marca. kk. Na glavnem zborovanju katoliškega Mannervereina je imel kardinal-nad-škof dr. Piffl govor, v katerem je v zadevi zahtevanih reform glede zakona in šole poživljal navzoče, da katoličani ne smejo razdirati temeljev, na katerih je zgrajen njihov svetovni nazor. Poživljal jih je, naj bodoče velike boje za obrambo najvišjih dobrin zakona, rodbine in šole sprejmejo s pogumom in v sklenjenih vrstah.
Atentat na angleškega prestolonaslednika ?
Buenos Aires, 16. marca. ž. Neuspeli atentat na princa Valeškega z bombo je izzval v vsej državi veliko nervozo. Z velikim trudom si prizadevajo zmanjšati posledice atentata. Sigurnost se je pojačala. Vojska zasebnih detektivov čuva princu. Vse ulice, skozi katere namerava princ, se vedno pregledajo. Na angleškem poslaništvu se je straža podvojila.
Buenos Aires, (6. inarca. AA. Poročajo, da eksplozija boni.be, ki je padla jx> nesreči italijanskemu anarhistu Pierettiju iz. žepa in ranila dva jiotnikn, ni v nikaki zvezi z. atcilatoin na waleskega princa.
Poljska brani svojo mladino
VarSava, 16. marca. Sejm je po daljši razpravi odobril nov alkoholni zakon. Ker so se v zadnjem času dohodki od državnega monopola na vinski cvet znižali, si je hotela vlada z novim zakonom, ki olajšuje uživanje alkoholnih pijač, zagotoviti nove dohodke. Na drugi strani pa v?ebu e zakon stroge določbe glede uživanja alkohola po mladini. Tako je strogo prepovedano prodajati alkohol mladini izpod 20 let. Na Poljskem se je namreč zelo razpaslo med mladino uživanje alkoholnih pija č. Statistika kaže, da uživa na v.irsav-skih ljudskih šolah alkohol 62% deklic in 70% dečkov. Na neki varšavski gimnaziji komaj 5% dijakov od 3. do 8. razreda ne uživa alkohola! Vlada hoče z novim zakonom to razvado vsaj ublažiti, ako že ne zatreti.
Kralj Alfonz v Londonu
London, 16. marca. AA. Snoči je prispel v angleško prestolnico španski kralj Alfonz. Obiskal bo hudo bolno taščo princezinjo Beatrico. Poučeni krogi trde, da ima njegov obisk tudi politične smotre. Španski kralj namerava razpravljati o izpre-1 membi španskega monopola o bencina.
Nemci gredo v Rusijo..
Dr, Frederik Muekermann S. J.
Nov „napad" na miličnike
Tržaški lisk o „slavokomunističnih elementih44
Minster, 12. marca 1931.
Kaj jaz mislim o nedavnem potovanju nemških industrijalcev v Rusijo, me vprašate. V na-slednem vam hočem odkrito, četudi brezobzirno povedati svoje mnenje, katerega delijo z menoj Široki krogi v Nemčiji. Nedavno še, mo je neka tukajšnja komunistična revija imenovala lažujivca, ker sem, tako piše, brez zadostnih dokazov pripovedoval strašno zgodbo o žrtvah sovjetskega režima. Ta zgodbica, katero mi je avtentično povedal znani gospodarstvenik Arnold Rechberd, se glasi: Sovjetska tajna policija je delavske voditelje, ki so v Putilovih tovarnah delali propagando za stavko, tako kaznovala, du jih je na rokah in na nogah zvezane in do gologa slečene položila na tla. Na njihovo telo so bile nato postavljene žive podgane, pokrite z velikim glinastim loncem. Policija je nato lonec obdala z vročim kamenjem, tako da so si morale podgane, da uidejo vročini, izgristi pot na svobodo skozi živo telo kaznovancev. Ta tnko imenovana podganska tortura je bila že svoje dni avtentično dokazana od britskega generala Mal-colna, ter od dveh angleških oficirjev, ki so imeli celo fotografije o toj torturi.«
Lahko bi jaz predložil široki javnosti grozovite slike o mučenju, katerega uprizarja boljševiška tajna policija. Toda, tako me boste vprašali, v kakšni zvezi pa je vse to s potovanjem nemških industrijalcev v Rusijo, o katerem ste me naprosili za podrobnosti in za moje osebno mnenje. Saj se ni treba bnti, da bi ti gospodje bili v nevarnosti, da jih glodajo podgane, nasprotno govorilo se bo o milijonskih naročilih in o zlatih gorah. Niti ene take fotografije ne bodo videli, slike, ki predstavljajo mučeniško smrt njihovih industrijskih kolegov.
Zakaj so torej ti nemški industrijalci potovali v Rusijo? Morebiti zato, da se na licu mesta prepričajo o uspehih »Pjatiletkec. Zaradi tega danes ni več treba hoditi v Rusijo, ker obstoja že zelo obširen materijal, ki več pove, kakor tedne in tedne osebnega raziskovanja po sovjetskih arhivih. Če bi bilo sumo to, potem bi ja zadostovalo, da potujejo samo ravnatelji nemških firm, tako pa se je tega romanja udeležila cela plejada zastopnikov nemške industrije, kako naj drugače tolmačim ta dogodek, kakor da so nemški industrijalci hoteli javno pokazati svoje ruskofilske simpatije. Posledice tega nepremišljenega koraka bo moral pa nositi nemški narod. Posledice so usodepolne v dvojnem pogledu. Prvič so vtisi, ki so jih ti gospodje prinesli od svojega osemdnevnega potovanja v Rusiji in katere so mi nekateri izmed njih tudi osebno izpovedali, nepopolni ali celo napačni. Samo temeljiti poznavalci celokupnega sovjetskega sistema, m teh ni veliko, se bodo smeli izražati o
tem vprašanju. Seveda si nemški industrijalci predstavljajo, da je Rusija en kontinent, katerega bo treba šele odkriti in izkoristiti. Nadalje si domiš-Ijujejo, da je iz gospodarskega stališča bolj koristno imeti bogatina za svojega soseda, kakor pa berača. To je vse lepo in prav, toda ljudje, ki so iznašli podgansko torturo, prav čisto nič ne mislijo na to, kako ruska naravna bogastva dvigniti v korist vsega naroda. Njih preveva samo ena misel in en nagon, namreč pripraviti svetovno revolucijo in izbrisati evropsko kulturo. Saj dobro vemo, da ruski narod ne pozna belega kruha, medtem ko so vsa svetovna tržišča prenapolnjena s sovjetsko pšenico. Vsak korak, katerega stori Evropa v korist Sovjetov, pomeni podpiranje pripravljanja na svetovno revolucijo in na splošno uveljavo nečloveških boljševiških metod med kulturnimi narodi. Lahko je mogoče, da so naši nemški industrijalci, ki že desetletja govorijo samo o trgovini in dobičku, pozabili na pojem ideje. Naš moderni nemški gospodarstvenik je na žalost brez vsake ideje. S tem no rečem, da mu ničesar idejnega ni sveto, ampak on nima nobenega merila za vrednotenje duševnega bogastva. Zato lahko rečem, da so se ti gospodje globoko motili, če so mislili s svojim nepremišljenim in kratkovidnim potovanjem koristiti domovini.
V drugem pogledu pa bo ta avantura napravila po vsem svetu vtis, da je Nemčija tudi iz političnega stališča definitivno optirala zn Sovjete. Kaj pomaga namreč, tako si jaz mislim, če vsa evropska mednarodna politika še nosi pečat krščanske kul-tuie, če pa v istem momentu najbolj vplivni in najbolj mogočni gospodarski predstavniki Nemčije isto zapadno kulturo na sramoten način prodajajo v moskovskih vladnih palačah za par milijouov revnega dobička.
Ne rečem, da bi nam iz političnega stališča zunanje zveze bile dobrodošle. Toda iz kulturno-po-litičnega vidika moramo na vsak način preprečiti, da se krščanska kultura udinji kot služabnica amo-rali in brezboštvu, ki nima drugega namena, kakor isto krščanstvo poteptati in izbrisati. Naši industrijalci so se vrnili z glavami pokonci, češ, da so pod vzeli dalekosežne korake. Da, pod vzeli so jih: grandez, passus extra viam — velike korake, toda nastran poti —. Zato dvignem svoj glas in svarim.
(Prepis samo z navedbo vira dovoljen.)
In vendar
Berlin, 16. marca, ž. V prisotnosti ministrov Curtiusa, Ditricha in Stegerwalda je guverner Narodne banke dr. Luther obravnaval poročilo, ki so ga vladi predložili nemški industrijalci po vrnitvi iz Sovjetske Rusije. Nekateri finančni krogi trdijo, da so popolnoma osnovane vesti, da bi trgovina z Rusijo mogla zaposliti 150.000 brezposelnih nemških delavcev.
Trst, 16. murca. V nedeljski izdaji poročajo tukajšnji listi o novem napadu na nekega miličnika, ki da so ga izvršili »sluvokomunistični elementi«. V potok se je miličnik Rudolf Ten-ce, star 22 let, vračal z vlakom ob 20.50 iz. Tržiča, kjer je nameščen kot mehanik v ladjedelnici, proti Sv. Križu. S svetokrižke postaje pelje pot skozi gozdiček. Radii vetra in slabega vremena je slovenski miličnik, seveda v delavski obleki, korakal počasi v breg. Nenndo-ina je počil iz gozda proti njemu strel. Tence se je spustil v bog, nato sta padla še dva strela, а nobeden ni i>ogodil miličnika. Ta je o dogodku takoj poročal na orožnifiki postaji. Ti so uvedli takoj preiskavo. Okoli poldruge uro po |x>lnoči so vdrli v stanovanje 23 letnega ka-menurju Ferdinanda Košute, ki je žc spal. Košuto so na mestu aretirali. Ta je zatrjeval, da je povsem nedolžen in da jc bil v času, ko .je
bil izvršen napad, že davno doma. Orožniki so Imje na podlagi izpovedi nekaterih vaščanov ugotovili, da Košutova izjafa nc odgovarja resnici, nretiranca da so namreč še po napadu videli na vasi. Ob raznih priložnostih se je baje izjavil, da se bo maščeval nad fašisti in bo katerega ubil. Radi tega ga je policija obdržala v zaporu. Orožniki so baje našli v gozdu tri izstreljene naboje za avstrijske puške. Takšno puško da je nekdaj imel aretirani Košuta.
To ni prvi »naipad« te vršite v tržaški okolici. Prav v Križu je bil pred lotom izvršen podoben »napad«. Tudi takrnt so ncznanci streljali iz gozda na miličnika in menda prav na istega Tenceta. Pozneje je fašistični tisk kar utihnil, ker ni mogla policija ugotoviti ali je. bil napad res izvršen ali ne. Fant hoče oči-vidilo postati junak.
n	w *	«	AT	Vtt»
Polmcm umom v Nemctjt
Viharna seja v državnem zboru
Mila ali mir pred vihar;em
Italija zahtevo supremacijo na Jadranu
Pariz, 16. marca. kk. Vsi pariški listi z zadoščenjem pozdravljajo veliki Grandijcv zunanjepolitični govor. »République« piše, da je fašizem končno spoznal, da se more od Francije dobiti s prijaznostjo več kakor z grožnjami. Zadnje dni se vršijo tudi že živahna pogajanju m«d Parizom in Rimom. Pred dvema dnevoma jo prišla v Pariz italijanska delegacija pod vodstvom senatorja Michelija, ki hoče razpravljati o celi vrsti finančnih in gospodarskih vprašanj. Obenem se 1к> francoski posla-niik v Rimu, ki se nahaja ravnokar v Parizu radi poročanja, vrnil jutri v Rim z novimi in-strukcija.mi. »Excelsior« piše, da bo z rimsko konzulto razpravljal o naslednjih vprašanjih: t. o statutu za italijanske delavce v Franciji glede socialnega zavarovanja, 2. o sklepu pa-roplornega dogovora, 3. o reviziji trgovinskih pogodb z znižanjem gotovih tarifnih postavk in zvišanjem uvoznih kontingentov za italijanske industrijsko in kmetijske proizvode, 4. o novi razdelitvi kolonialnih mandatov, 5. o pravici naseljevanja Italijanov v Tunisu, 6. o spremembi meje med Tunisoin in Tripolisom,
7. o olajšanju uvoza kapitala in kredita v Italijo.
Pariz, t6. marca. ž. »Excelsior« piše, da se obenem, ko se v Rimu pogajata Anglija in Francija politično, vršijo v Parizu gospodarska pogajanja. Ob sodelovanj u italijanskega senatorja Michelisa se izdelujejo statuti za italijanske delavce v Franciji. List trdi, da bo [talija šla Franciji do skrajnosti na roko, zato pa bo brezpogojno zase zahtevala supremacijo na Jadranu.
Pariz, 16. marca. kk. V mornariškem arze-nalu v Brestu so včeraj slovesno spustili v morje križarko »Algeria«, zadnjo deeettisoč-tonsko križarko, ki je še dovoljena Franciji do 1. 1936. Ladja ima topove z 21 cm kalibra in oo bistveno močnejše obita, kakor so ponavadi križarke obite. Dalje so spustili v morje še eno 6000 tonsko križarko. Zgraditi nameravajo še dve enaki križarki, šest torpedovk po 2600 ton, dve topničarki, enegi minonosca in štiri majhne torpedovke za kolonialno službo. O gradnji 25.000 tonske križarko še ni nič odločenega.
Nov zakon o vstopu v dipl
Belgrad, 16. marca. AA. Nj. Vel. kralj je predpisal in proglasil zakon o izpremembah in dopolnitvah .§ 32. in 30, zakona o ureditvi ministrstva za zunanje zadeve in diplomatskih in konzularnih zastopništev kraljevine Jugoslavije v inozemstvu z dne 25. marca 1930.
§ 1. Coločbe § 12. zakona o ureditvi ministrstva za zunanje zadeve in diplomatskih in konzularnih zastopništev kraljevine Jugoslavije v inozemstvu z dne 25. marca 1930, v kolikor se nanašajo na sprejem pripravnikov za diplomatsko konzularno stroko v ministrstvu za zunanje zadeve, se izpremene in se glase:
Sprejem pripravnikov v diplomatsko-konzu-larno stroko bo dvakrat na leto. Izbralo jih bo ministrstvo za zunanje zadeve po položenih sprejemnih izpitih v soglasju s proračunskimi možnostmi, in sicer po temle redu:
1.	ministrstvo za zunanje zadeve bo razpisalo vsako leto najdalje do 1. aprila natečaj za tolikšno število pripravnikov, kolikor jih je za to loto predvidenih v proračunu. Oni, ki žele stopiti v diplomatsko konzularno službo, se morajo prijaviti ministrstvu za zunanje zadeve najdalje do l. maja 1931. Svoji prijavi morajo priložiti vse potrebne ji-stine za oceno svoje kvalifikacije. Prijavljeni kandidati morajo položiti izpit po vrstnem redu, na način in v času, ki ga določi predsednik izpraše-valne komisije, najdalje pa do j. junija. Če bi bilo prijavljenih več kandidatov, lahko minister za zunanje zadeve na predlog predsednika izpruševalne komisije In rok podaljša do 1. julija.
Najdalje do 1. avgusta t. 1. imenuje minister za zunanje zadeve iz vrst kandidatov, ki so položili izpit, določeno število pripravnikov, upoštevajoč pri tem vse okolnosti, predvsem vso osebne kakovosti, strokovne kvalifikacije in ocene izpita.
2.	Za primer, da po izpitih ostanejo nekatera pripravniška mesta še nezasedena, razpiše minister zn zunanje zadeve drugi natečaj na podlagi proračuna t. 1., in sicer najdalje do 1. oktobra za tolikšno Število pripravnikov, kolikor je ostalo v soglasju s proračunom nezasedenih pripravniških mest
Oni, ki žele stopiti v konzularno diplomatsko službo, se morajo prijaviti to pot ministrstvu za zunanje zadeve najdalje do 1. novembra . 1. Svoji prijavi morajo priložili vse potrebne listine o svoji kvalifikaciji. Prijavljeni kandidati polože sprejemni izpit po vrstnem redu, na način in v času, Iti ga odredi predsednik izpraševalue komisije, najdlje pa do 1. decembra t. 1. Če bi bilo preveč prijavnih kandidatov, lahko minister za zunanje zadeve na predlog izpraševalue komisije podaljša ta rok do 1. januarja. Najdlje do 1. februarja t. 1. imenuje minister za zunanje zadeve one kandidate, ki so položili sprejemni izpit, pri čemer bo upošteval vse okolnosti, predvsem splošne osebne lastnosti, strokovne kvalifikacije in ocene izpita. Po 1. februarju pa do novega natečaja ni več imenovanj novih pripravnikov.
3. O sestavi izpraševalne komisije in o načinu imenovanja predsednika in njenih članov bo minister za zunanje zadeve predpisal uredbo o sprejemu v službo in o polaganju izpitov za uraduike ministrstva zunanjih zadev Kandidati, ki pri prvem natečaju niso položili izpita i/, posameznih predmetov, ga ponavljajo samo iz onih predmetov, pri katerih so padli. Kandidati, ki so položili izpit, a niso bili imenovani za pripravnike, se bodo upoštevali glede imenovanja po novem natečaju, ako vnaprej določenem roku izjavijo ministrstvu, da vztrajajo pri prijavi za vstop v diplomatsko konzularno stroko in ako medtem niso dovršili 30. leta.
§ 2. Določbe § 30. zakona o ureditvi ministrstva za zunanje zadeve in diplomatskih in konzularnih zastopništev kraljevine Jugoslavije v inozemstvu ?. dne 25. marca 1930, v kolikor se nanašajo na število tajnikov in pripravnikov v ministrstvu za zunanje zadeve se izpremene in se glase: 42 (dva in štirideset) talnikov, 13 (trinajst) pripravnikov, meslo dosedanjih 38 tajnikov in 19 pripravnikov.
ZagebSka vremenska napoved. Po večini
oblačno; zmerno mrzlo; verietno ie, da se bo vreme nekoliko Doslabšalo.
Hamburg, 16. marca. AA. V zvezi s senzacionalnim umorom komunističnega poslanca v ham-burškem deželnem svetu Henninga sta bila aretirana dva narodna socialista. Henninga so atentatorji brutalno umorili s streli iz revolverja v avtobusu in pri tem ranili več drugih potnikov. Umor je imel silen odmev v vsej Nemčiji. Časopisi zahtevajo, naj oblasti preprečijo krvava razračunavanja med komunisti in narodnimi socialisti, ki ogrožajo javni red in mir.
Berlin, 10. marca. kk. Včerajšnji krvavi zločin v Hamburgu je imel danes za posledico velik vihar v državnem zboru. Socialni demokrati so vložili predlog, s katerim zahtevajo zakon, da se imajo politični umori pobijati bolj učinkovito in da se sprejmejo ostrejše odredbe za trgovino z orožjem in municijo. Komunisti so predlagali, da se ukine prepoved zveze rdečih frontnih bojevnikov. Ker so narodni socialieti ne udeležujejo sej državnega zbora, se je glavna jeza komunistov obrniila proti socialnim demokratom. Sooialnodemokraitski poslanec Solmann je izjavil, da v nobeni državi na svetu ni toliko krvavih jxditiônih dejanj kakor v Nemčiji. To je za Nemčijo kulturna sramota. (Velik hrup pri komunistih, ki kličejo: »Hinavec!«) Opazila ee je posebna pripomba, da se ob nemško-belgijski meji in v srednji Nemčiji vrši živahna trgovina z
Hitlerjevi emisarii v Avstriji
Dunaj, 16. marca. O pogajanjih za tesnejše sodelovanje med narodnimi socialisti in Heimat-wehrom, ki se vrše v zadnjem času, poročajo iz zanesljivega vira tole: SvojeČasno se je že grof Star-hemberg pogajal s Hitlerjem za programatično sodelovanje med hitlerjanci in Heimatwehrom. Pogajanja so se takrat razbila. Nedavno pa je narodna socialistična stranka poverila poslancu Gôbbelsu nalogo, da stopi v stik z dr. Steidlom, ki je že delj časa v sporu s Starhembergom. Gobbels se že več časa mudi v Innsbrucku in se pogaja z dr. Steidlom. Vse kaže, da tudi zdaj ne bodo hitlerjanci imeli uspeha. Narodni socialisti namreč zahtevajo, da se jim Heimatwehr popolnoma podredi, heim-wehrovci seveda nočejo pristati na to zahtevo in se s tem zapisati smrti. Splošno domnevajo, da je major Pabst, ki se ie delj časa mudil v Nemčiii in bi se rad vrnil v Avstrijo, ugladil pot za ta nova pogajanja.
Poplave v Sremu
Sremska Mitrovica, 16. marca, ž. Voda je snoči zopet narastla. Pri Rači je preplavila 500 juter zemlje. Hiše je bilo treba izprazniti. Bosna pri Doboju je dosegla 273 cm, pri Zvorniku 354 cm.
Nova GradiSka, 16. marca. ž. Pri Jasenovcu je voda narastla na 680 cm. Pri Stari Gradiški za nadalinih 6 cm. Poplavila je vso vas, izvzemši kaznilnico. Vendar hiše niso v nevarnosti, ker stojijo na vzvišenih mestih. Promet se vrši s čolni.
Zahai se ie vrnil Tiu'escu
Bukarešta, IG. marca. ž. Vsi listi se obširno bavi;o z Titulescovo vrnitvijo. Uradno se želi označiti Titulescov prihod kot službeno potovanje in prikriti njegovo politično ozadje.
»Adeveruk je zvedel, da je prišel Titulescu izključno iz političnih razlogov in da bo njegova nvdienca pri kralju imela velik pomen. Razgovarjala se bosta o romunskih notranjih političnih problemih. Kralj bo iskal Titulescov nasvet. Titulescu nikakor ne bo vstopil v to vlado. Mandat za sestavo nove vlade bo sprejel, če bi mu kralj pustil prosto roke. Titulescu se je razgovarjal z Mirone-seom in z drugimi politiki ter šefi opozicije. Včeraj je kralj sprejel Titulesca v avdienco. V teku njegovega bivanja v Romuniji ga bo še večkrat sprejel.
Ladjo uničila ehspiozifa
Newyork, 16. mnrea. kk. V bližini otoku St. Barbe ob Novi Fundlnndiji se je potopila kitolovska ladja »Wiking«, na kateri je bilo 150 mož posadke iu filmska ekspedicijn, ki je snenuila filme i/, mornariškega življenja. Prebivalci ob obali so javili, da so v soboto ponoči opnzili eksplozijo, da je parnik zajel požar iu da je več ljudi z ladje skušalo nu ledenih ploščah doseči obalo. Tri pomožne ladje so odplule iz St. Johnsu na pomoč. Poznejše vesti javljajo, da je bilo mogoče polovico po-sudke rešili. Mnogo ljudi jc ubilo eksplozija sama, dočim nekateri še blodijo na ledenih ploščah.
Beîgraf'sîie vesti
Belgrad, 16. marca. m. V oddelku za davke v finančnem ministrstvu je končno veljavno končano delo na uredbi o zakonu o skupnem davku na poslovni promet. Obenem s lo uredbo se izda tarif k skupnemu davku na poslovni jiromet, ki bo obsegal 813 tarifnih številk. Besedilo je že izročeno »Službenim liovinanrK.
Belgrad, 16. marca. ž. Oddelek za davke v finančnem ministrstvu je izdal navodila o petletnem odplačevanju dolžnih davkov po kronskih prizna-nlcàh in potrdilih o vojni škodi.
Ridgrad. 10. marca. kk. Na vseučilišču v Solunu so ustanovili instilul za poučevanje vseh balkanskih jezikov, razen tega pa tudi za nemščino, angleščino, francoščino in italijanščino.
orožjem. Še liujêi hrup pa je nastal, ko je dobil besedo komunist Lohagen, ki je očital sooialnim demokratom, da so oni s svojo politiko omogočili taka krvava dejanja, in da sta bivši socialnodemo-krateki policijski predsednik Zorgiebe! in sedanji pruski notranji minister Severing eokriva zločinov, in da sta pomočnika delavskih umorov. Zato mu je predsednik odvzel besedo. Lohagen pa je med hrupom govoril dalje, nakar je podpredsednik prekinil sejo. Lohagen je pa še vedno dalje govoril, nakar so komunisti zapeli internacionalo.
Med pavzo so se komunisti in socialisti med seboj zmerjali na najsurovejši način. Ko je potem podpredsednik nn novo otvorii sejo, je sporočil, du je komunistični poslanec Lohagen izključen iz tridesetih sej. To je komuniste nekoliko pomirilo. Zastopnik socialnih demokratov je nato ugotovil, da je bilo
zadnje leto v Nemčiji 300 političnih umorov.
Zahteva socialnih demokratov za poostreno zakonodajo proti političnemu umoru je bila nato sprejeta z vsemi glasovi proti glasovom komunistov in zastopnikov Landvolka, odklonjen pa je bil komunistični jiredlog, da se zopet dovoli zveza rdečih frontnih bojevnikov.
Občni zbor Kluba koroških Slovencev
Ljubljana, 16. marca 1931.
V soboto popoldne so se v beli dvorani hotela Union zbrali na občnem zboru društva koroških Slovencev koroški emigranti iz vse Slovenije. Zastopana sta bila tudi pododbora v Mariboru po predsedniku llochmiiller in v Celju po predsedniku dr. Reberniku in tajniku Rajhmanu.
Opazili smo tudi naše agilne kulturne delavce, med njimi ravnatelja Špicarja iz Radovljice, dr. Janežiča z Bleda, živinoz.dravnika Ravtarja in nad-učitelja Horvata iz Kamnika.
Po poročilih lunkcijonarjev kluba se je razvila obširnejša debala o delovanju kluba in njegovih ciljih. Skupščina je bila skoraj enoglasno mnenja, da bodi cilj društva gojenje družabnosti med koroškimi emigranti in gojenje ljubezni do koroške grude. »Klub koroških Slovencev« ni nobeno društvo iredentistov, marveč hoče gojiti edino le kulturne stike s slovensko manjšino na Koroškem. To ne samo, da je po mednarodnih pogodbah dovoljeno, ampak je naša sveta dolžnost, saj Nemci povsod na svetu podpirajo z vso vnemo svoje manjšine. Skupščina je obžalovala, da Avstrija po 10 letih še ni izpolnila v St. Germenski mirovni pogodbi prevzete obveznosti glede slovenske manjšine na Koroškem.
Po občnem zboru se je zvečer vršil družabni sestanek v hotelu Štrukelj: udeležba na istem je bila nadvse pričakovanje sijajna. Posebno pa se je izkazal pevski odsek pod vodstvom gospoda Novaka, poštnega upravitelja v Ljubljani, kateri je pel narodne pesmi iz Koroške tako, kakor se iste danes pojejo po vaseh na Koroškem.
Vsi udeleženci so se v pozni nri poslovili, izražajoč iskreno željo, da bodo na prihodnjem občnem zboru mogli konštatirati, da je Avslrija vsaj deloma izpolnila svoje obljube in dala Sloveli'.0111 11a Koroškem manjšinske pravice, kakor jih v lakr izdatni meri uživa nemška manjšina v Jugoslaviji
Patte I na Dunaju
Dunaj, 16. marca. kk. Gandhijev soborec, župan bombayski Pathel je dospel na Dunaj. Bivši predsednik indijskega narodnega kongresa, ki je star nad 60 let, je ječo težko prenašal in se bo dal na Dunaju v sanaloriju zdravili po specialistih zaradi želodčne bolezni.
O smrtonosni megli
Bruselj, 16. marca. AA. Izredna komisija, k! je imela nalogo, da dožene narav in vzroke smrtonosne megle v dolini Moze, je objavila poročilo, v katerem obdolžuje te nesreče krajevne oblasti v Liegu in industrijalce v tej dolini. Zadnji so zanemarili vse varnostne odredbe, da uničijo škodljive in strupene pline, ki so uhajali skozi tvo:niške dimnike. Na drugi strani pa so bile oblasti premalo stroge in niso dovolj pazile na kršilce varnostnih odredb.
Prirc ro'en v spalnem vozu
Be«lin, 16. marca. AA. Včeraj se je rodil v ekspresnem vlaku, ki je vozil v največjo hitrostjo iz Šlezije v Berlin, mali princ. Mati malega princa je princezinja Hohenlohc.
Drobne vesti
Zagreb, 16. marca. ž. V Zagrebu se na svojem potovanju na Sušak mudi ugledni poljski književnik Vaclav Rogowicz kot delegat poljske po naši rivijeri.
Pariz, 16. marca. kk. Pri vhodu v pristanišče Cherbourg je privatna jahta italijanskega milijonarja Valenlija zadela ob skale. Pilotski jiarnik je rešil moštvo in lastnikovo rodbino.
Moskva. 16. marca. kk. Osrednji odbor javlja, da je komunistična stranka v I. 1930. narastla za 650.000 članov, med njimi za 450.000 induslrijskih delavcev, ki pa še ne dosežejo zaželjenih 50% članstva stranke. Opazilo se jo posebno, da po pušča vstopanje komsoniolccv v stranko.
Slovenci v Gradcu
Gradec, marca.
Ves čas po vojni do lanskega leta sc je zdelo, du slovenskega vprašanja za Gradec ni več, k 1 jul> temu, da biva tukaj še na sto in »to in morda še več naših ljudi. (>čo in mati skrivata za svojim trdo zasluženim šilingom svoje narodno prepričanje, a njihovi otroci, vzgojeni po nemških šolah in nemških nacionalnih organizacijah, se sramujejo pokoljenja svojih očetov. Krivdn vsemu temu leži gotovo na strani naših krogov, ki niso nikoli, niti še dane« pokazali razumevanja za tukajšnjo slovensiko kolonijo. Obritno, kako gledajo drugi narodi na svoje ljudi v tujini! Čehi, n. pr. se postavljajo tukaj s krasnim, popolnoma moderno urejenim Narodnim domom ter svojo organizacijo »Praha«. Glavna zasluga pri tem gre njihovemu konzulu in konz. sekretarju Stary-ju. ki sta v ta namen zastavila vse svoje moči.
Tako je bilo životarjenje slovenske kolonije do lanskega leta. do proslave 20-let niče grafikega Slov. kat. izobr. društva »Krose. To proslavo laluko beležimo danes zn nekak poče-tek novega življenja za graftke Slovence. Obe njihovi društvi »Kres« in »Čitalnica« sta si nadeli nalogo, da nadaljujeta započeto delo, ki ni ostalo brez uspeha. — Pod vodstvom g. cnnd. med. Maksi ma Sevška se je sestavil iz obeh
društev skupen slovenski pevski zbor. ki si je kmalu pridobil priznanje, ne samo pri naših ljudeh, temveč tudi pri vseli drugih narodnostih, ki so zastopane v Gradcu — ravnotako ludi pri Nemcih. Dne 4. t. m .se je vršila velika internacijonalna prireditev, na katero je bil povabljen tndi slovenski pevski zbor, da sodeluje. Bil je to prvi slučaj |xi vojni, da so nastopili Slovenci pred povečini nemško, graško publiko. Uspeh je bil popolen. kar kaže kritika, ki jo je objavil graški »T.igblatt«, ki ne more dovolj prehvaliti slov. pesmi ter mirnega in odločnega nastopa zbora.
Kar tiče slovanskih prireditev. ni bilo slučaja. da ne bi bili povabljeni tudi Slovenci, da sodelujejo. I/ tega se jasno vidi tudi naloga, ki ♦ta si jo še nadela »Kres« in »Čitalnica«, da tvorita ti dve slov. društvi nekak «tik med vsemi tukajšnjimi Slovani. Poleg Čehov so to v prvi vrsti Bolgari, pristaši pokojnega Stamibo-lijskega, ki je padel kot žrtev za jugoslovansko idejo. So to ljudje, ki so zaprisegli, da hočejo delati v duhu svojega voditelja ter nadaljevati njegovo veliko delo. Kot taki sodelujejo tudi v «lov. pevskem zboru ter se gibljejo večji dol samo mod Slovenci. To prisrčno razmerje med Slovenci in Bolgari se je /lasti pokazalo na bolgarski prireditvi, dne t. t. m., na kntori so sodelovali tudi Slovenci. Tudi bolgarska kolo-
nija je močna in zelo dobro organizirana, njeni člani so bili ali izgnani, ali pa so sc radevoljno izselili iz domovine pred novim režimom. Dal Bog. du bi delo v zbliževanju z Bolgari privedlo do onega cilja, ki je že stoletni sivn naših očetov, da bi si vsi južni Slovani od Jadranskega do Črnega morja stali ob struni — z roko v roki.
Pretekli mesec, 14. febr. se je vršila v češkoslovaškem Narodnem domu samostojna slovenska prireditev, ki jo je začel g. cand. med. Maksim Sevšpk ob nabito polni dvorani. Uspela je v vseh ozirib nepričakovano dobro. »In tujina se diči z doli njihovih rok« — udarila je težko v recitaciji Župančičeva »Dnina«, a Iv. Cankar »I/ moje mladosti« je tiho izpre-povoril našemu človeku v tujini in mehko je izzvenela slovenska pesem v hrepenenju po domovini, ki ga je pod k rep il še solist g. cnnd. med. Dušan Kuncj s svojim liričnim tenorjem.
V soboto, 7. t. m. smo obhajali skušno s Čehi Masarykovo proslavo. Slov. pevski zbor je <xljiel obe češki himni in nekaj slov. pesmi. Češka »Na Ta trn sa blvska«, odjeknila je v »Oj Triglav moj dom«. Po proslavi se je razvil skunni driižobni večer, ki jo potekel kot med brati, ob siiominu na naše največje može, kot so Musarvk, dr. Jan. Ev. Krek, lv. Cankar in Stambolijski.
Dr. Markova proslava na praški
univerzi
Preteklo sredo je Karlov« univerza v Pragi na slovesen način prosla vila 70 letnico prof. Mait. Murka, vodje slovanskega seminarja na filozofski fakulteti. V veliki dvorani filozofske fakultete so se zbrali mnogoštevilni dijaki, člani profesorskega zbora filozofske fakultete in zastopniki oblasti. V imenu univerze je slavljeneu častital dekan filozofske fakultete dr. Weingart in orisal njegovo delo za napredek slovanskega jezikoslovja. Poudaril je predvsem njegov študij narodnega življenja pri Srbih in Hrvatih zlasti v Bosni in Hercegovini. Omenil je njegove študije o cerkvenoslovanski literaturi teh narodov; trajen spomenik si je postavil slavljenec v slovanskem seminarju Karlove univerze, katere-
Razglas o ljudskem šlelju
Ljubljana, 16. marca. AA. Raizglas o dopisu prebivalstva (ljudskem štetju).
Letos sc 1хз izvedlo v vsej kraljevini splošno ljudsko šteje. Popisalo se bo prebivalstvo, kmetijska, gospodarska in domača živina po stanju o fiolnoči med 31. marcem in 1. aprilom.
Namen popisovanja je ta, da dobidržavna iu samoupravna oblastva ter vse javne in privatne gospodarske, socijolne in kulturne ustanove statistične jxxlatke, ki so jim za usp«šno delovanje neobhodno potrebni. Popisovanje je torej izredno važno delo, od katerega bo imel poeredno korist vsak posameznik.
Zakon o popisovanju določa izrečno, da se smejo uporabiti pri popisovanju zbrani podatki samo za obče statistične namene in da se zlasti ne smejo uporabljati za kakršnokoli obremenjevanje prebivalstva, ne z davki, ne z dokladami. Čuvati se morajo kot stroga urad,na tajnost. Zato se ni treba nikomur bati, da bi si mogel z odkrito navedbo zahtevanih podatkov kakorkoli škodovati. Podatke bodo zbirali občinski popisni odbori potom |x>-
Ï>isovalcev. Zbrano popisno gradivo bodo nred-ožile selske občine potom sreskih načelstev, avtonomna mesta pa nepiosredno državnemu statističnemu uradu v Zagrebu, ki bo gradivo zJiral in uporabil v zgoraj omenjene namene.
Vsak pismen državljan je dolžan prevzeti popisoval no delo, ki mu ga bo poverilo občinsko ali državno oblastvo. Popisovalni orga-ni so v času, ko opravljajo popisovanje, javni uslužbenci in uživajo kot taki posebno zaščito zakona. Opravičeni so vstopiti v svojem popisnem okolišu v vsalko hišo in v vsako stanovanje in pregledati vsako poljedelsko gospodarstvo. Opremljeni bodo s posebno od občine izdano legitimacijo, v kateri bo točno opisano popisno področje in s katero se morajo izkazati.
Vsakdo je dolžan povedati resnico o vsem, kar do od popisovalca vprašan. Kdor se izogne popisu ali zataji kako osebo v svojem hišnem gospodarstvu ali odreče podatke ali da neresnične izjave, dalje kdor bi pri takem ka>znivem dejanju pomagal ali oteževal izpisovanje z razširjanjem neresničnih vesti, se kaznuje z denarno kaznijo od 10 do 500 dinarjev, če |Wi denarne kazni v določenem roku nc plača, z zaporom od 1 do 20 dni. Odgovarja [Mi tudi za morebiti prizndejano škodo.
Enako se kaznuje popisovalni organ, ki ne bi varoval uradne tajnosti ali ki bi se sicer pregrešil zoper svoje dolžnosti.
Pričakujemo, dn se bo vsakdo zavedal občekoristnosti ljudskega štetja in da bo rado volje izpolnil dolžnosti, ki mu jih nalaga ta zakon in državljanska zavednost.
Požar na žagi
Slovenjgradec, 14. marca.
Preteklo sredo okrog 5 popoldne je |x>žar uničil žago ter zraven stoječo leseno kočo za Žagarju, last J. Ranvšak v Gradišču. Zgorelo je tudi raznega orodja in lesa v vrednosti 4000 dinarjev. Lastnik trpi škodo do 50.000 Din, ki jc krita doloma z zavarovalnino za 25.000 Din.
Požar jc nastal |>o nesreči Žagarja. Odšel jc v spodnji del žage k [»pravilu nekega
ÎKigonskega kolesa. Medtem pa se je od že-pzne peči v koči užgnila lesena stena, od koder se je |xvtem raizširil fiožar tudi na žago in jo uničil do tal. Žagar je slišal jxikanje v koči in žagi, ni se j>a spomnil na to, da bi v zgornjih delili bil požar, ki je vršil svoje razdejanje. Ko pa prišel izpod žage, je videl, da je zgornji del žage že ves v plamenu, nakar jc takoj obvestil lastnika žage in sosede, kateri pa niso mogli drugega rešiti kakor zraven žage ziloženi z rožam les in hlode. Žagar je drugi dan. ko ga je gospodar izplačal kolikor mu je imel ter odslovil, najbrž radi strahu odšel neznano kam ter ga do sedaj še niso izsledili
mu je mnogo pripomogel <l<i sedanjega razum lui.
Za njim jc govoril ti r. Iloriik, ki je jx>dal pregled Murkovega liter« rno-historične-gu dela. Za tem so slavljeneu čast kal i zastopniki oblasti. Češke akademije znanosti in umetnosti. Slovanskega inštituta. Francoskega inštituta in francoski slavisti.
Prof. Murko jc v svoji zahvali pozival mladino za čim intenzivnejši študij slovanskih jezikov in narodnega življenja in z besed pni »Sursum corda« končal svoj lepi nagovor.
Lulovč listv poročajo, da namerava dr. Murko zapustiti vseučiliško stolico in stopiti v pokoj.
Nova tovarna v Kranju
Tovarna »Jiidransko-Posavske čevljarne v Kranju« v obratu.
Gradimo in podpirajmo domačo indnstrijo
Kranj, 5. marca.
V zgodnjem jxyvojnem času je med nekn-terimi čevljarskimi mojstri v Kranju in okolici dozorela osnovna misel združiti se s skupnim kapitalom k skupnemu delu. Ta zamisel je doživela po nekaj letih marljivega dela in skupnega intenzivnega truda svoj triuim.f v trenotku. ko je v |x>lni pripravljenosti s pa'no [>аго steklu nova tovarna »Jndransiko-Posaivske čevljarne«, ki se jx>nosno dvig« ob levem sav-skem nabrežju nasproti »Jugočeške« kot znak moči in dela. Kljub splošni gospodarsiki depresiji, v katero zapadajo druga zn drugo skoro vse industrijske, trgovske in obrtne panoge, moremo reči, da zaenkrat mlada tovarno »Jadra nsko-Posavske čevljarne« s te strani ni ogrožena, kajti podetje jc v razveseljivem teku in vse osobje zaposleno. Tovarna ima dovolj naročil, d« more obrat vztrajati v polnem obsegu. Živahno vrvenje, ki je prej polnilo Rožno ulico, ko se je podjetje nahajalo v stari stavbi v sredi mesta, se je sedaj preneslo v savsko predmestje, ki je danes izhodišče vse kranjsike industrije. Meseca februarja se je vršila kolavd<icija nove tovarniške stavbe, kateri je v pogledu zahtev po moderno grajeni zgradbi kaj lahko dati ugodno oceno.
Tovanra. ki kaže svojo impozantno fronto proti zapadu. ima v notranjosti dve veliki, prostorni, svetli in zračni dvorani, eno nad drugo, v katerih obeh je nameščeno poleg nekaterih prejšnjih starih strojev vse polno novih, ki so vsi na električni pogon. V spodnji dvorani se čevlji vrezu jejo in priiknojujejo, v zgornji pa se deloma s stroji, deloma pa z ročnim delom dokončujejo. Tovarna ima nadalje centralno kurjavo, izdatno električno razsvetljavo, vse varnostne in higijeneke naprave, ki omogočajo neškodljivo bivanje v prostorih, ki so, kot že omenjeno zračni, visoki in dovolj svetli. V severnem koncil stavbe so v obeh dvoranah velika skladišča, pisarna in pritikline.
Nova tovarna »Jadransko- Posavske čevljarne v Kranju«, ki zaposluje znatno število izključno domačih ljudi, je prvo in največje torej nekako reprezentančno podjetje v čevljarski stroki, v Kranju zlasti še po svojem v zadnjem v zadnjem času povečanem obratu. Podjetje je izključno domačega izvora in vseskozi v domačih rokah. — Bodimo optimistični in prerokujmo mladi in novi tovarni kljub kritičnim časom in težkočam, ki jih bo še moral« prebroditi, velik plodonosen in sijajen razmah.
Roparski napad pri belem dnevu
Trbovlje, 15. marca.
Vrbaje Marija, p. d. Golobova iz Praprot nega, donaša že več lel vsak dan mleko delavskim družinam. Tako se je s svojim košem napotila tudi v soboto 14. marca. Bila pa je nesrečna, ko se je okrog ene popoldne vračala čez hrib Plesko domov. Prav na samotnem jo je napadel neki moški, ki je skočil izza drevja in jo pričel hudo obdelavati z nekim lesom [>o glavi. S silo se boreč z napadalcem, mu je izmaknila predmet iz rok. A hudobnež je jx>-grabil njeno palico in jo ž njo pobil na tla.
Ko je bila ženska nezavestna, ji je pobral ves denar, ki ga je imela s seboj, to je okrog 120 Din. Napadalca pa je zamogla v hipu le toliko spoznati po obrazu, da ga je mogla delno opisati orožnlštvu.
Isti dan se je iz svoje službe vračal po istem |K>tu g. Osredkar, ključavničarski preddelavec. Opazil je nekega moškega, ki se mu je nekako umikal po grmovju. Osredkar pa, ki je o napadu že vedel, je javil to pisarni dnevnega kopa »Neža*, ki je takoj poslala nekaj korajžnih delavcev iskal napadalca. Res so ga našli, toda začel je bežati. Pričela se je prava dirka za tolovajem, ki so ga s težko mujo ujeli in zvezali ter poklicali orožništvo.
Prijeti je brezposelni Peter Koritnik. Orožnikom je zločin priznal. Imel je Se 100 Din ukradenegn denarja, za drugo pa ei je kupil cigaret. Tička je tukajšnje orožništvo spravilo na varna
V zaloških železniških barakah
500 ljudi čaka odrešenja
Zalog. 16. marca 1931.
Pred vojno nismo poznali pri nas stanovanjskih burak. Med vojno |ki je takratna vojaška oblast zgradil« celo vas zasilnih barak na zaloški j)ostaji in ob tirih. Po vojni je prevzela te Ixyuke žclez.nica, ki jih je nekoliko popravil« in namestila v njih okoli 150 družin, predvsem primorskih beguncev-železničarjov, ki so si že večina pridobili državljanstvo in v tukajšnji občini doniovno pravico. Vas Zalog ima po zadnjem štetju nekaj čez 800 oseb. vsaj polovica tell je v železniških barakah. Gotovo je, da v teku 13 do 15 let taka provizorična stavba odpove, in zgoditi se utegne danes ali jutri, da bo treba teli 500 oseb nastaniti v rednih stavbah, kajti barake so začele razpadati, razj>adajo temelji in strehe, tnko da morajo v deževnih dneh, po nekaterih barakah ljudje razpeti v sobah dežnike.
Večkrut so že prosili, in moledovali za od-nomoč. Tudi so že govorili, da bo sezidana v Zalogu večia stanovanjska hiš« za te reveže, toda vedno odlašajo in odgovarjajo, češ da ni kritja za tak izdatek. Ako pi lxxlo zavlačevali, se bo lepega dne vse skupaj podrlo. Znano nam je, da jc pri ljubijanskcni ravnateljstvu ustanovljen fond za zgradbo železničarskili stanovanj, in da tudi železnica sama nameniva zidati za železničarje v raznih krajih stanovanjske hiše. lako se vrši v kratkem, ke.ko- smo č.itnli. v Mn-riboiru že dražba za zgradbo tokih hiš. Želeli in prosili bi ljubljansko ravnateljstvo, da tem bednim stanovalcem v zaloških bnraikah iz tega

гпч
Lepi Pixâvoti'lâsie
sedaj ludi z
^ixaven - ^Âunwcvrurrn
podeluje vašim lasjema novi sijaj in
mehko polnost. Pixavon-Shampoon je popolnoma brez sode.
Jedan sveianj zadostuje za 2 pranja In stane samo
Din. 3-50 Odol Kompanija d. d., Beograd
fonda zgrnili zidano hi .>. Tačas pa naj se barake temeljito popravijo, da bodo železničarji brez skrbi za svoje in zdravje svojih družin v njih stanovali.
Poleg tega je v neposredni bližini teh be-rak r«zkuževulni tir z« železniške vozove. Tir je bil v povojnem času ves zabetoniran, tako da se je pri razkuževanju vagonov vsa nesnaga z lahkoto odtekala v kanal. Danes je pn tudi beton večina že ves rnzpokan. ali pa ga sploh ni več.
S|K>mlad prihaja in solnce bo pripekalo v to nesnago med razpokanim betonom. In ti ulvogi stanovalci IkxIo v rodni nevarnosti, kdaj jih zalotijo kake kužne bolezni. Odstranitev te ruzkužcvalnice je j>a tudi iz higijeničnih in zdravstvenih oz.irov nujno jxitrebno.
Občina kakor prva zdravstvena oblast bi morala ukreniti vse, d« so t« rarkuževnlnica odstrani ali vsaj temeljito popravi.
Tudi primorski begunci so ljudje in vredni življenjn!
t»»«»»«»«
Naročajte Imjižne zbirke Jugoslovanske knjigarne
Za žrtve potresa
pešpolku v Celovcu. Na.tiredoval je do četo vodje in je bil naposh-d transferiran k 13. pes-polkit v Krukovem. Tu se je seznanil s svojo
Poleg Pirave je pri zadnje potresu najbolj trpelo Valandovo, ki je tudi vse |x»rušeno. Beda ljudstva, ki jc izgubilo vse imetje in mnogo svojcev, je strašna. Največji reveži so otroci, ki se brez strehe in hrane jxjtikajo okrog. Hitro so oblasti organizirale zasilne kuhinje, ki kuhajo za ponesrečence. Naša slika nam kaže prizor, ko otrokom dajo. mleku.
Lakner bo kmalu sojen
Preiskava zbrala že ogromen materijal.
Ljubljana, 16. marca.
V preiskovalni zapor deželnega sodišča je bil pred dnevi pripeljan četrti član La.kner-jeve vlomilske tolpe, 18-letni Jakob Jančar, ki jc skupaj z Lakiierjeni, glavarjem tolpe izvrševal razne tatvine in vlome kot aktiven potnagač. Jančar je preiskovalnemu sodniku po[x)lnoma odkrito priznal vse vlome in tatvine. ki jih je sam izvršil z Laknerjem, odnosno je vedel, da jih je Lakner inscenirnl.
Preiskava proti Laknerju samemu se nadaljuje z največjo natančnostjo in je že zbran ogromen materijal. Pri okrajnem sodišču v Krškem bodo te dni zaslišani laknerjev oče in meti ter krojač iz. Studenca, kateremu je dal Lakner svojo obleko, da jo očisti in zlikn. Laknorjevcmu očetu ni bilo znano, da je sin izvršil tako grozen zločin. V Ljubljani pa je prejšnji teden zaslišal preiskovalni sodnik grolwirja Javornika iz Sa.na pri Šmarju na Dolenjskem. njegovo ženo Katarino in niegovo hčerko Marijo, ki je v svoji naivnosti šla" z morilcem Liknorjem v Lin1 liano. Grohar la-vornik ie služil pred voino leta 1910 Dri 17.
- svojo
sediinjo ženo Katarino, ki je po rodu Poljakinja, n se jc popolnoma naturalizirala. Ja-vornik je doma iz Šmarja ter se preživlja navadno s tem, da zbira staro železje in ga vozi v Ljubljani, kjer železo prodaja trgovcem s staro želcznino. Sam je izjavil, da se mu niti sanjamo ni, da bi prenočeval tako nevarnega zločinca. Lakner jc pri n;ein spal na tieh in je bil zelo darežljiv. Prvotno je bil Javornik aretiran, češ dn jc dajal potuho, a jc bil nato izpuščen. Proti njemu je ustavljeno vsako kazensko postopanje in je oči vidno, da mož n> bil v nikaki zvezi z Laknerievo vlomilsko tolpo. Zaslišana je bila tudi Javornikova hčerka Marija, ki jc kratko povedala vse okol* nosti, k«ko sc je bila seznanila z Laknerjem. Sama je silno ocorčenn, da je njeno sliko priobčil neki lHibljanski časopis.
Laknerjeva vlomi!-kn tolpa pride "red sennt petorice. Ker je Lakner še mladoletnik, bo razprava tajna.
Oiai pravite?
O. urednik! Toliko ie loži in piie o kmelki gospodarski krizi, da ie človek ne upa vet brali časopisa. Same ialoslne vesti, teprav resnitnel Kmelki domovi in posestva se zadolžujejo, da prav s strahom gledamo v bodolnosl. Kdo vse je kriv temu, o tem naj razpravljajo drugi. Opozoril pa bi na eno ialostno gospodarsko rano, ki kaie, da kapitalistični in nesoeijalni duh vlada ne samo pri posameznikih, temvet tudi pri zavodih, ki bi po svojem zvanju morali upoštevati sedanje kmečke te-iave. Samo rn zgled! — Posestnik se je zadoliil pri nekem denarnem zavodu (ne pri rajfajznovki) sa 70.000 Din. Izplačal je dediče, popravil poslopja. Poleg zadostne varščine svojega posestva je dobil tudi tri dobre poroke. In kaj je bilo potemP Zavod je vknjitil svojo terjatev na vse itiri, in sicer na make g a po 70.000 Din. Torej vknjiiena varnost i 280.000 Uin. Kaj sledi iz tega? Najmanj dvakrat, te ne trikrat, nepotrebni vknjiini stroški, ki dandanes s kolkovino niso ravno majhni. I'otem pridejo razknjiibeni stroški in mogote še račun advokata I ali notarja. Poleg lega pa še lo, da je s takim pretiranim zavarovanjem vzela ali omejena kreditna moinost dvema posestnikoma, te ne celo trem! In to dandanes pomeni veliko! Vnškn oderuhe smo z zadrugami izrinili! Ali se je oderuški duh prenesel j na druge? Zato pa, kmetje, kmelki d mar v kmečke zadruge in pošteno kmečko poroštvo zopet v veljavo! — Prijatelj.
Kam bomo potovali?
1.	Za potovanje v Palestino, Sitio in Egipet se je priglasilo 11 izletnikov, kateri odpotujejo iz Ljubljane 17. aprila preko Milana v Genovo, kjer se vkrcajo na ladjo »Monte Rosa«.
2.	Za potovanfe na Poljsko ob priliki zborovanja poljsko-jugoslov. lige se kaže precejšnje zanimanje, vsled tega opozarjamo na to potovanje zlasti naše kulturne delavce. Program potovanja je sledeč: Odhod iz Ljubljane 2-1. ^p:ila p eko Dunaja. Odhod z Dunaja 25. aprila ob 15.35 v ; Poznanj, kjer se vrši otvoritev semnja in zborovanja PJL. 28. aprila se nadaljuje zborovanje v Gdi-niji in Gdanskem. 29. in 30. aprila ter 1. maja bo zborovanje in ogledovanje zanimivosti v Varšavi, 2. maja zaključek kongresa v Krakovem, odhod iz Krakova 3. maja ob 19. Izletnikom bo dana prilika, da obiščejo Čenstohovo. Stroški od pol ske državne meje do drž. meje nazaj znašajo 1500 Din. V tej vsoti je obseženo: železnica II. razr. brzo-vlaka, hrana, stanovanje in ogledovanje. Od Maribora do poljske meje tja in nazai stane želez- j niča okrog 1000 Din. Priglasiti se je treba do 1. aprila t. 1. Priglase sprejema Prosvetna zveza, i Miklošičeva c. 5.
3.	Potovanje v Lard in Pariz: Odhod iz Ljubljane 12. julija preko Tirolske v Einsiedeln, od tod preko Ziiricha, I.iona v Lurd, kjer se mudijo izlet- ' niki 3 dni, nato odhod v Pariz, kjer ostanejo potniki tudi 3 dni, da si ogledajo mesto, svetovio kolonijalno razstavo in napravijo izlet v Lisieux. Iz Pariza se vrnejo preko Švice v lnnsbruck in od tam v Ljubljano. Potovanje traja 12 dni in stane 3800 Din.
4 Na kolonijalno razstavo v Pariz s 5dnev-nim bivanjem v Parizu odpotujejo izletniki 10. julija in se vrnejo 18. julija. Največja atrakcija, ki bo letos, bo gotovo kolonijalna razstava v Parizu. Izletniki bodo tudi preživeli v Parizu narodni praznik 14. julija. Potovanje stane 2900 Din. Priglasiti se je treba do 10. junija.
5. Na Griko odpotujejo izletniki z ladjo »Kraljica Marija«, in sicer 2. julija ob 16 iz Sušaka. Med potjo se ustavi ladja v Splitu. Dubrovniku in Kotorju, tako da lahko napravijo izlete v bližnjo okolico, na Krfu obiščejo Ahileon, iz Nauplie, kamor dospejo 8. julija, napravijo izlet v Мукече preko Tiryas in Argos in Epidaoros, 9. in 10. julija se mudijo izletniki v Atenah odkoder obiščejo tudi Daphni m Fleusie. Vrnejo se 14. julija v Split, odkoder nadaljujejo pot z vlakom. Hrana, stanovanje in vožnja stane v kabini za 2 do 3 osebe 3600 Din. Ladja je razkošno opremljena in nudi ves komfort. Priglasiti se je treba do 1. junija.
6 Na Spitzberge odide skupina izletnikov 2. avgusta in se vrne 25. avgusta. Izletniki, ki se vkrcajo na ladjo »Monte Pascoal« v Hamburgu, obiščejo zanimive kraje in fjorde na Švedskem, obiščejo Severni rtič in Spitzberge. Stroški za to potovanje znašajo z vsemi izleti po suhem vred za najcenejšo kabino s 3 osebami in z vožnjo drž. meja Hamburg in nazaj drž. meja 8270 Din. Pri las,ti se je treba do 2. junija. Poleg omenjenih potovanj priredi Prosvetna zveza dvoje majniških izletov s pomočjo razglednega avtebusa, in sicer 16. in 17. maja na Koroško in za binkoštne praznike na Plitvlce. Prvo dvadr.evno potovanje stane 400 Din, drugo, binkoštni izlet, 5C0 Din.
Smrt 90 letnika
Jesenice, 16. marca.
Na Savi je uimrl devetdeset let ni starček g. Matija Wuchte, oče nekdanjega oskrbnika tovarniške bolnišnice, že rajnega Pija Konira.
Kadar <»ta »e na cesti srečala z rajnim Peklarjem. ki je umrl pred dobrim letom, in ki je tudi nosil že devet križeiv. sta spraševala drug drugega, kdo izmed obeh je starejši. No, zdaj oba lepo v miru počivata tam gori pri sv. Lenartu, kjer nadaljujeta svoje, pred letom prekinjene pomonke!
Krani
Hapravite red! Zadnje čase so se v našem mestu pojavili ljudje, ki ne dela,jo prav nobene časti Kranju. Razni neprijetni prizori so kar na dnevnem redu. Pijančevanje, ki se mu pridruži preklinjanje in neokusno ter nedostojno govorjenje se vsak večer vrši po tukajšnjih lokalih. Ljudje se nad tem opravičeno zgražajo. V Kranju smo navajeni na dostojnejše obnašanje in početje teh ljudi iaH čut naših meščanov. Kaj bi se oblnsti ne mogle malo pobrigati za vse to in napraviti v tem pogledu red? Saj je to že v varstvo naše nežne mladine nujno potrebno. Ljudi z južnaškimi manirami ln govorjenjem pri nas prav nič ne rabimol
S 'o venska Krajina
Za občinskega odbornika v Dolnji Lendavi je •janska uprava imenovala g. dekana in župnika Ivana Jeriča.
Pregled živine v Turniščii je zopet pokazal, kako veliko pozornost obrača tumiškn okolica živinoreji. Tako lepe živine, kakor je bila prignana skupaj ob tej priliki, ni kmalu najti. Odlikovala se je zlasti živina iz Nedelice, kjer se goji simentalska pasma.
Novega župana je dobila občina Poznanovci, in sicer v osebi Mellna Mihaela, dosedanjega občinskega svetovalca
Ljubljana | Prvi dnevi sv. misqona
Ljubljana, 16. marca.
Za vse, za one, ki so bili stanovitna v zvestobi do Njega, za one, Iti so v nevarnosti, da se od Njega odvrnejo — in koliko je dandanes takih — in za one, ki so se že odvrnili, pa ne vedo nazaj poti k Njemu, za vse je bil potreben sv. minijon.
Ljubljana ni nikoli izgubila značaja katoliškega mesta, čeprav je verska indiferentnoat tudi v našem mestu že pognala korenine. Ali danes je Ljubljana morda bolj, kakor kdaj prej, potrebna verske obnove in nove utrditve v veri, utrditve v zveetobi do Kristusa, na katerega ne sme pozabili nihče, pa naj ga stiske tega sveta še lako mučijo On. ki je bil usmiljenje samo, ne bo pozabil niti eno svojih ovac.
Misijon je pričel v Ljubljani prav v času, ko je ljudstvo najbolj pričakovalo tolažbe, ko je čakalo trenutka, da more skupno dvigniti oči kvišku in ponovno zatrditi svojo vero v Najvišjega, pa naj obup še tako grozi, da bo zastrupil duše.
Na krasen, spontan in mogočen način se jo Ljubljana te dni, v pričetku sv. misijona, izrazila, da veruje v Njega, od katerega edinega more roeill tolažba in milost, od katerega edino more priti odrešenje. Naj bo sedanjost še tako resna, naj dvom in obup še tako naslavljata svoje mreže — ljudstvo se dandanes prav tako, kakor kdaj prej, obrača iz svojih najglobljih duševnih s*i«k in svojih svetnih skrbi do Njega, trdno verujoč, da je v njegovih dobrih rokah končna odločitev.
Ljubljansko prebivalstvo ee je na klic svojih dušnih pastirjev, župnikov, naj se udeleži sv. mjsi jona, odzvalo v nad vse razveseljivem obsegu. Že v soboto zvečer, ko so bile po cerkvah prve misijonske litanije in uvodni misijonski govori, so bile cerkve do zadnjega kotička polne vernikov. Marsikdo bi se rad udeležil pričetka sv. misiiona, pa se žal ni mogel, ker ni mogel več v polne cerkve. Ginljivo je bilo videti velike množice vernikov, kako goreče so molile sv. Duha, naj pride razevet-ljlt niihove duše, da bodo izpolnile svojo dolžnost.
le sedaj, ko je komaj tri dni misijona, so si že
Kupwocemu občinstva
V zadnjem času se pojavlja v Ljubljani poseben način reklamnih objav, letakov, ponujanje blaga po ueobičajno nizkih cenah, kakor tudi nudenje raznih nagrad in daril posameznjkom, ki nikakor niso v skladu z zakonom o nelojalni konkurenci.
Namen teh objav je, kupujoče občinstvo premotiti z namenom, da kupi boljše in ceneno blago, nego v ostalih solidnih trgovinah, ki ne propagirajo svojega blaga s kričečo reklamo.
Gremij trgovcev v Ljubljani, interesni zastopnik ljubljanskih trgovcev, je v svoji širši seji razpravljal o prestopkih zakona o nelojalni konkurenci. ki jih tvori Inka reklama ter je obsodil in sklenil, da bo proti vsem onim trgovcem, ki bodo izigravali zakon o nelojalni konkurenci, primerno ]>ostopal.
Radi tega poziva gremij trgovcev vse cenleno občinstvo, da v lastnem interesu ne naseda kričeči in omamljivi reklami ter kupuje svoje potrebščine le pri trgovcih, ki že s svojo v vrstah solidnega tr-govstva običajno zmerno in lojalno reklamo jamčijo za solidno in reelno postrežbo.
Načelstvo gremija trgovcev v Ljubljani. Ivan Urcgorc, načel., 1. r. Lojze Smuč. tajnik, L r.
Kai bo danes
Dramn: Znprto. (Gostuje v Celjn.)
Opera: Luiza. Red A.
Nočno službo imntn lekarni: mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9 in dr. Piccoli, Dunajska c. b.
0 Opozarjamo, da je izdalo pevsko društvo »Maribor« za svoj ljubljanski koncert v sredo, dne 18. t. in., p rog rani no knjižico s slikami P. Ilugolina Sattnerja, dirigentu Gašparič«, vseh treh solistov ge. Lov.šetove, tenorista Živka in baritonista Neraliče ter celega zbora z društvenim predsednikom mariborskim županom dr. J u vu nom na čelu. V brošurici je točno besedilo Vnelvovzetja, članek o Hugoliiiu Sattner ju s seznamom vseh njegovih del in pa par zgodovinskih podatkov o društvu in njegovem delu. Knjižica se dobiva po 4 Din v Matični knjigami, kjer se dobivajo tudi vstopnice. Obisk koncerta našemu občinstvu naj-topleje priporočamo, saj џе bo izvajalo na tem koncertu najpomembnejše Sattnerjevo delo. ki je obenem prvi slovenski oratorij. Društvo »Maribor« pa je takih kvalitet, da to delo lahko izvaja z velikim umetniškim uspehom.
© Vse ljubljanske pevce vabimo na koncert pevskegu zbora »Marilior«, ki se vrši v sredo, 18. marca v dvorani »Uniona« v Ljublja-•li. Pokažimo svojo pozornost bratskemu zboru iz nase severne meje ter spoštovanje jubilantu P. H. Sattnerju, kaiteremu je večer namenjen.
© Umrla je v častitljivi slnrosti 87 let g. Ana Srebot, mati čevljarskega mojstra in posestnika g. Srebota. Pogreb bo v sredo ob 4 popoldne. Blag ji spomini Žalujočim naše iskreno sožaljel
0 Zaleglo je. Društvo »Soča« objavlja sedaj, da je preložilo svoj ples na poznejši čas. Torej gospodje okoli tega ruštva le vedo, kaj se spodobi.
O Francoski institut v Ljubljani vabi na sestanek in predavanjem, ki bo v petek 20. t. m. ob 21 v društvenih prostorih v Narodnem domu. Francoski predavatelj, g. prof. lournet, bo govoril o francoskem literarnem gibanju v Švici.
© Akademija Jadranske straže in Ferijalno zveze. V soboto zvečer so priredili dijaki srednje tehnične šole nadvse lepo uspelo akademijo in izvajali vse točke bogatega, z vso fineso izbranega vsporeda tako dovršeno, da so zadovoljili in očarali tudi razvajeno občjnstvo. ki je do zadnjega kotička zasedlo dvorano Delavske zbornice. — K sklepu se je zahvalil v imenu pomladka vsem navzočim v iskrenih besedah prof. dr. Rožič tako-le: »Častiti, dragi navzoči! Iskreno, prav iz srca se vam zahvaljujem za vaš mnogoštevilni obiski Po-mladek smol Sele pred poldrugim mesecem smo ustanovili pomladek Jadranske straže na Tehnični srednji šoli. In drzen, smel je bil naš korak, da smo si upali stopili pred vas. Nekje sem bral, da je etična sila obdarujoča krepost. Jaz pa pravim, da je etična sila najplemenitejša vse obdarujoča mladost, ki premaga vse ovire in koraka vedno le naprej. Zato kličem: Buči, buči morje adrjjansko, zabuči tako, da preženeš meglo ljubljansko!«
nešteti verniki očistili svoje duše pri sv. spovedi in pristopili k mizi Gospodovi.
Ginljivo je zopet videti, kako zbrano poslušajo verniki besede misijonarjev, ki jim pridigajo o koristi sv. misijona, o sv veri v Boga, Stvarnika sveta, o neprecenljivi dragocenosti, ki jo ima človek v svoji duši, o desetih božjih zapovedih, podlagi za vse moralne zakone človeške driržbe in za vse smernice, ki vodijo v tem kratkem tostranskem življenju do večnosti, in o tem, kako sodi Bog o grehu. Misijonarji so sami izvrstni govorniki, ki znajo prepričati vernike in če je kdo ohranil vsaj majhen košček potrebne velike vere, potem znajo misijonarji z besedo razplamtiti vsako dušo v nov, velik plamen verske gorečnosti.
V	stolnici in v trnovski župni cerkvi vodijo sv. misijon oo. lazaristi. v šentpetrski cerkvi oo. je-zuitje, v šentjakobski župni cerkvi oo. kapucini, v frančiškanski in v šišenski župni cerkvi pa oo. frančiškani sami. Tudi danes, ko je delavnik ln kljub zgoilnji uri — ob petih — ee je misijonskih govorov ob pol fi udeležilo prav lepo število vernikov, čeprav seveda ne v tako velikih množinah, kakor v nedeljo. Prav lep obisk je bil v vseh župnili cerkvah ludi popoldne pri misijonskem govoru in lita-nijah z blagoslovom in zvečer pri sv. križevem potu. Najbolj pa verniki obiskujejo večerne litanije — ob tričetrt na 8 — z blagoslovom in misijonskim govorom. Verniki odgovarjajo pri sv. križevem potu in pri litanijah glasno in skupno. Pri litaniiah in pri nekaterih službah božjih v nedeljo dopoldne pojejo izvrstni pevski zbori.
V	nedeljo se je pričel sv. misijon tudi pri podružnicah v šentpetnrski župniji v Bizoviku in v fttepanji vasi. V nedeljo 22. marca pa se prične ev. misijon v TomaČevem in v Smartnem ob Savi.
Zvečer, po misijonskem govoru, zvoni misijonski zvon. Naj bi njegov klic in glas prodrl do sleherne duše v našem mestu, da bi prišla in se obnovila v ljuborai do Boga in Kristusa, da bi se mogla dostolno pripraviti za radostni dan Kristusovega vstajenja.
Karakteristična oblika »gubane škatljice in modro-belo-rdeča pečatna znamka jamči za pristnoet
Aspirin
tablet
Maribor
0 L;ndsko štetje Mestni magistrat poroča: Pri ljudskem štetju, ki se bo izvedlo s 1. aprilom , t. L, se morajo za vsako osebo popisati tudi nn-tančni rojstni in domovinski podatki. Vsak družinski poglavar bo moral za sebe in za vso družino (ženo, otroke, sorodnike, ki jih imajo pri sebf. in posle) povedati dan, mesec, leto in kraj rojstva ter domovinsko občino. Komur ti podatki niso znani in nimn drugih zanesljivih dokumentov, si jih mora pravočasno, to je najkasneje do 31. marca 1031 oskrbeti. 2upni uradi bodo dajali posebna za ljudsko štetje prirejena potrdila za posamezne osebe ali za rele družine skupna Dolžnost vsakega je, da si do 31. marca pri pristojnem tupnem uradu preskrbi tako potrdilo, da bo mogel navesti popisovalcu zahtevane podatke. Komur nI znano, v katero občjno je pristoien ter nima domovnice ali delavske (poeelske) knjižice, naj se obrne v istem roku na županstvo, kjer se mu bodo dala potrebna pojasnila. Pri kmetijskih gospodarstvih se bo popisala tudi površina zemljišč, in sicer skupno po vsem obsegu kakor tudi ločeno po vrstah zemlje. Zato nnj si kmetijski gospodarji pripravijo tudi posestne dokumente, kolikor jih imnjo (posestne liste) sil naj pravočasno vprašajo pristojne urade. Pojasnila glede podstkov, ki se bodo pri popisovanju rabili, kakor sploh glede vseh stvari, ki se tičejo popjsovnnia. daie županstvo.
O 18. III. 1931 - »Vnebovzetje«.
0 Seja občinskega »veta. V petek dne 20. tek. mes. je določena nn mestnem magistratu redna javna seja občinske uprave. Na dnevnem redu je razprava o proračunu za leto 1931.
© Bolgarski dijiki v Ljubliani .Včeraj je prispelo z jutranjim belgrajskim vlakom v Ljubljano 30 bolgarskih dijakov ki potujejo v Monakovo. Dijaki so ostali samo na kolodvoru in so se potem z brzovlakom odpeljali dalje proti Jesenicam.
0 Pevsko društvo »Ljubljanski zron« javlja vsem članom in prijateljem društva, da se bo vršil njega redni letni občni zbor v ponedeljek 22. marca t. 1. ob pol 20 v društvenih prostorih, Gajeva ulica 2/1. Ako ob določenem času ne bi bilo dovolj članov, se vrši občni zbor Istotam pol ure pozneje brez ozira na število navzočih.
© Mlade smreke za vrtove. Iz mestne gozdne drevesnice se bodo XA do 1И ш visoke smreke oddajale za spomladno saditev po ugodni ceni. Re-flektanti naj se Čimprej zglase pri gozdnem pazniku v Tivoliju (gospodarsko poslopje) ali pa med uradnimi urami na magistratu v sobi št. 21.
© Nesreča na Dolenjski cesti. Včeraj zjutraj se je pripetjla na Dolenjski cesti težja nesreča. Neki avto je podrl na lin 32 letnega Franca Zdravje. kmetskega fanta iz Iške vasi 14 Zdravje je dobil pri tem notranje poškodbe in tudi kost v nogi ima najbrže nalomljcno. Stražnica na Dolenjski cesti je telefonirala po reševalni avto, ki je fanta prepeljal v bolnišnico.
© Umrljlrost v Ljubljani. V februarju je v Ljubljani umrlo 76 os"b. od teh 45 moških in 31 žensk. Tujcev je umrlo 29 v raznjh bolnišnicah in drugih zavodih. Prijavljenih je bilo 17 slučajev raz/-nth nalezljivih bolezni, med njimi 3 slučaji parati-fusa, 3 škrlatinke, 9 davice in dva šena.
0 Rojstva v Ljubljani. V februarju je bilo rojenih 146 otrok, med njimj 72 moških in 75 žensk. Mrtvorojenih je bilo 6, in sicer 3 moški in 3 ženske.
O Podpornemu društvu za gluhonemo mladino je daroval g. Franc Pintar, tipograf v Ljnbljn-ni, kot dobljeno stavo znesek 100 Din. Srčna hvpla-
Jesenice
Interesenti za irancoske tečaje se obveščajo, da se vrši sestanek v svrho določitve ur tečajev in učne pristojbine drevi ob 20 v meščanski šoli. Kdor bi se želel udeležiti tečaja, nai pride. Čim več udeležencev bo, tem cenejši bodo tečaji. Za KPF Jesenice: dr. Štempihar.
V izložbenem oknu »Slovenčeve« podružnice na Jesenicah v hiši hotela »Triglav« so razstavljene slike z raznimi prizori in posameznimi igralci operete »Grofica Marica«. Opereta se na praznik sv. Jožefa -popoldne ob pol 3 še enkrat ponovi, in sicer je ta vprizoritev deseta in poslednja.
O gradnji mostu čez Savo v Kurji vasi, katero vrši tvrdka inž. Dedek, smo zadnjič pisali, da hitro napreduje. Neurje in narasla Sava preteklega tedna pa je delo nekoliko zavrlo. Tudi zasilna brv za pešce je bila v nevarnosti, da jo valovi odneso.
Na smulkl skakalnici pred Možakljo se je vršil tridnevni tečaj, katerega je vodil trener Norvežan Sig. Guttormsen. Prijavilo se je lepo število jeseniških smučarjev in dosegli so se na razmeroma kratki skakalnici lepi uspehi. Vsak dan je tečaju prisostvovalo veliko število radovednežev, največ seveda v nedeljo ob zaključku tečaja.
□	V lavantinski škofiji bo v smislu tozadevnega uaročila prevzvišenega vladike dr. A. Kar-lina molitvena ura za versko svobodo naših primorskih bratov na Jožefovo pri popoldanski službi božji pred izpostavljenim Najsvetejšim.
□	0 bislvu sreče govori mariborskim možem sloviti ljubljanski stolni pridigar v mariborski stolnici v dneh od 18. do 25. t. m. vsak večer s pričetkom ob tričetrt na 20.
□	Oglasi in inserati se sprejemajo v upravi na Koroški cesti 1 od pol 7 do pol 18 in od pol 15 do 18. Ravno tako lahko opravijo stranke posamezne upravne posle v podružnici na Aleksandrovi cesti 6 (knjižnica Prosvetne zveze), ki je pričela poslovati z včerajšnjim dnem.
□	Mariborski peki na umiku. Pod tem naslovom je prinesel včerajšnji »Slov. list« zelo izčrpno poročilo o burnem nedeljskem zborovanju mariborskih pekov pri Emeršiču, ki so je zaključilo v znamenju razdvojenosti v stališčih ter raznih očitkov. Mariborski peki so z ozirom na nedavno obsodbo pred mariborskim sodiščem sklenili, da se z včerajšnjim dnem uveljavijo znižane cene kruhu in sicer belemu 4 Din za kg mesto 4.50, črnemu pa 3.50 mesto 4 Din. Pač pa bodo dobili prodajalci namesto 50 par od kg le 25 par ter namesto 12 žemelj za 5 Din samo 11. Izčrpno poročilo o nadaljnjih sklepih je prinesel »Slovenski list«.
□	Zupani odstopajo radi prezaposlenosti. V
poslednjem času odstopajo v mariborskem okraju župani, ker so prezaposleni. Tako je odstopil delavni župan pri Sv. Benediktu v Slov. goricah Franc Zupe, nadalje starosta županov v mariborskem okraju Martin Volavšek iz Zg. Kungote. Dolžnosti izvrševanja županskih poslov je bil razrešen Jožef Dežman iz Bistrice pri Rušah. Na njegovo mesto je imenovati Ivan Juršic. Na mesto blagopokojnega župana Peklarja je prišel za župana pri Sv. Jakobu v Slov. goricah posestnik Jožef Jarc.
□	641 letnico obhaja te dni v krogu svoje rodbine ugledni mariborski posestnik in stavbenik Josip Nek rep. Naše naj prisrčne jše čestitke!
□	Mariborske trgovine bodo na Jožefovo dopoldne odprte.
□	Novo tablo za ališiranje Slovenca je oskrbela mariborska uprava v Melju in sicer na voglu Plinarniške in Meljske ceste. S tem bo tudi tistim prebivalcem v meljskem predmestju, ki si ne morejo vsak dan kupiti lista, omogočeno spremljati razvoj vseh domačih in svetovnih dogodkov iz našega lista.
□	Imenovanje. Za vršilca dolžnosti vinarskega nadzornika je imenovan ravn. Andrej Žmavr..
□	Sadjarski in vrtnarski tečaj. Z ozirom na nedavno objavo glede imenovanega tečaja, ki bi se imel vršiti 23. in 24. t. m., nam sporočajo, da se je ta tečaj radi slabega vremena preložil ua 30. In 31. t m. Tečaj se vrši v vrtnarskem podje tju L Jemca v Prešernovi ulici.
□	Zdravje Maribora. V času od 8. do 15. t. m. je obolelo v mariborskem mestnem okolišu na nalezljivih boleznih 21 oseb in sicer 20 na hripi, 1 pa na šenu. Od teh sta dve umrli na hripi.
□	Finžgarjevo proslavo pripravlja mnriborski ljudski oder. Ob tej priliki se uprizori »Divji lovec«.
□	Smrtna kosa. Umrli so: Anton Koš, stru-
farski pomočnik, star 20 let, Orožnova ulica 1 ogreb danes ob 15 iz mrtvašnice na mestnem pokopališču v Pobrežju. — Frančiška Ilergamas, so-I proga cestnega mojstra, stara 33 let, Cesta na Po-I brežje 77. Pogreb danes ob pol 15 na mestno po-' kopališče. — Magdalena Maher, soproga ključavničarja dr. žel., stara 58 let, Radvanjska cesla 5». Pogreb danes ob pol 17 iz hiše žalosti na radvanj-sko pokopališče. — âtefan Leskovar, železničar v pokoju, star 58 let. Njegovo truplo bodo danes I prepeljali v Slovensko Bistrico, kjer ga bodo pn-I kopali. — Blagim pokojnikom svetila večna luč, , težko prizadetim rodbinam naše najgloblje sožalje.
□	Da se zatre beračenje pohajkujoče mladine. Mestno načelstvo naglasa: V mestu se vedno češče opaža beračenje otrok in pohajkujoče mladine po hišah, trgovinah in gostilnah. Otroci beračijo z nabiralnimi polarni, ki jih sami podpišejo, s prodajanjem cvetlic ter opisovanjem težkih razmer in
( pa z izgovorom, da nimajo kaj jesti. Tako nabran ; denar se uporablja za sladkarije, igrače, kino in ! cigarete. Pogosto se dogaja, da odklanjajo ti mladi ljudje od strank ponujan kruh, ker hočejo denar. Tudi dela se branijo, ker se zanašajo na podpore. To beračeuje. ki je postalo že prava nadle-j ga v mestu, bo možno zatreti le, ako bo pomagalo I javnim organom, ki to službo vrše, meščanstvo samo. Z ozirom na to se pozivajo vse stranke, pri katerih se oglašajo taki berači, da dosledno odklanjajo vsako podporo, jih zaslišijo za podatke in prijavijo po možnosti najbližjemu stražniku ali pa mestnemu socialno političnemu uradu na Ko-tovškem trgu 0.
Celje
& V. Hugolin Sattnerjeva proslava v Celja
bo pokazala, da tudi Celje pristopa v krog Ljubija-ne in Maribora, da primerno izkaže ob 80 letnici skladateljevi spoštovanje in hvaležnost za njegovo veliko kulturno delo. Proslava se vrši dne 19. mar« cai.'931 ob pol 5 popoldne v dvorani Ljudske posojilnice v Celju. Predprodaja vstopnic Slomškova zadruga in Goričar in Leskovšek. Koncert se ne bo oddajal po radiju.
& Včerajšnji poset mojstra E. Jakopiča je vzbudil občo pozornost med celjskim prebivalstvom. Gosp. Jakopič je dospel v Celje v spremstvu g. Inchiostra. Na kolodvoru so ga sprejeli zastopniki Kat. prosvetnega društva in ga takoj spremili v ilustrativno razstavo, ki se nahaja v klubovi dvorani Ljudskega doma. Mojster Jakopič se jo tako o izbiri slik kot o aranžmanu zelo laskavo izrazil. Popoldne si je mojster ogledal znamenitosti mesta Celja, zvečer pa je predaval v odlično posečeni gledališki dvorani Ljudskega doma.
£r Tragične smrti je včeraj dopoldne ob 9 nenadoma umrl kapetan I. razreda gosp. Otmar Križ, prideljen na službo k celjskemu vojnemu okrožju. Žalujočim iskreno sožalje!
& Pevske vaje. Drevi ob pol 8 se vrši v Domu vaja za soprane, točno ob pol 9 pa za tenorje. Bodite vsi točnil
0 19. III. 1931 — »Vnebovzetje«. •0" Trgovine bodo na Jožefovo v mestu Celju dopoldne odorte, kakor sporoča trgovski gremij СеЦ»
Dnevna kronika
Koledar
Torek. 17. тагеа: Patrik, škof; Jedert, devica.
JVovJ grobovi
•f V Radnu pri Dunaju je umrl dne 13. t. m.
r. Franc Muyr, v 80. letu starosti. Rajni je bil rojen Novonieščau in je tam obiskoval gimnazijo; 11 let je bil kaplan v Ljubljani, 15 let na Dunaju v X. okraju, potem župnik na Dvoru ob Litvi in slednjič v Št. Vidu ob Tristnihi; pred petimi leti je stopil v pokoj. Mnogo je trpel ua revmatizmu. Pogreb je bil v ponedeljek. Naj v miru počival
-f- V Ljubljani je v nedeljo umrl v starosti 78 let g. ing. Franc Križaj, bivši, tovarnar v St. Petru na Krasu. Blag mu spomin! Preostalim iskreno eožalje!
-j- V Ljubljani sta umrla upokojeni nadučitelj g. Karel Trost in gdč. Toni Pajničeva. Svetila jima večna luči Žalujočim naše iskreno sožalje!
Osebne vesli
-=s Nevarno je zopet obolel g. Janez Jereb, župnik v pokoju v Čušperku. Priporoča se gg. ao-bratom v molitev.
Spremembe v iinančni službi Pri finančni direkciji v Ljubljani sta vpokojena: pomočnik finančnega ravnatelja g. Franjo Bajič, 1-3 in finančni svetnik in šel oddelka za trošarino in takse g. Angelo Savnik, 1-4 a. — Za pomočnika finančnega ravnatelja pri finančnem ravnateljstvu v Ljubljani je imenovan g. Martin Špindler, doslej pomočnik fin. ravn. v NiSu. — Pri lin. ravn. v Nišu je imenovan za pomočnika fin. ravnatelja g. Karel Waiss, doslej pomočnik fin. ravnatelja v Podgorici, 1-3. — Pri fin. ravnateljstvu v Podgorici je imenovan za
Jioraočnika fin. ravnatelja 1-3 g. dr. Ljudevit Va-javec, doslej iinančni inšpektor 1-4 a v Kragujev-cu. — Pri iin. ravnateljstvu v Ljuhljani je napredoval višji finančni tajnik 1-5 g. krnil Kandare v čin finančnega svetnika v 1-4.
—	Ii konzularne službe. Na mesto g. V. B. Lovriča, ki je podal ostavko, je imenovan za pod-konzulu Združenih držav v Zagrebu g. Robert Felner.
-	Nai urednik g. F. Terseglav je včeraj odpotoval na 12dnevno prvo službeno potovanje našega novega parnika »Kraljice Marije« v Grčijo, katerega potovanja se udeleži kot zastopnik »Slovenca«,
Ostale vesti
—	V prilogi »Službenih novim kraljevine Jugoslavije št. 58 od 14. marca je objavljen 'Zakon o izmenjavi in dopolnitvi zakona o likvidaciji agrarnih odnoéajev v (»odročju prejšnje pokrajine Dalmacijo od 19. oktobra 1930r, dalje Zakon o davčnih olajšavah za nekatera kovinsko rudniška podjetja« in »Navodila za izvoz žganja v inozemstvo z nekaterimi olajšavami«. V tej prilogi je tudi »Zaznamek držav, napram katerim je na dan 1. januarja 1931 kraljevina Jugoslavija obvezna na temelju medsebojnih sporazumov, ki so bili doseženi pod okriljem društva narodov z oanaibo dnevu rutiti-kacije ali pristopa«.
—	Opozorilo vsem srednjim in milim lesnim industrijalcem in obrtnikom ter gozdnim posestnikom. Z ov.irom na nedeljski članek »Društvo gozdnih poeeetnikov in malih producentov< ee opozarjajo vei mali in srednji lesni industrijalci ter gozdni posestniki, dn se nemudoma priglaee za člane »DrutHva gozdnih poeeetnikov« v LJubljani, Tav-ëarjeva ulica 12, kajti le tedaj bo zasnovana akcija uspela, če bodo prav vei interesentje strnjeni v eno samo organizacijo. Članarina je |н>ро!поша malenkostna, da Jo premore tudi najmanjši interesent. Obenem a priglasitvijo naj vsakdo natančno označi množino in kakovost lesa (deske, trame itd.), ki ga ima v skladiščni, in pa kraj, kjer je blago vslda-tiMeno. Vsa pojasnila daie radevolje društvo.
—	Postaje kontrolo godov. Na podlagi Členov 4 in 8 zakona o ureditvi službe kontroliranja mer in dragocenih kovin itd. je finančni minister spornzumno s trgovinskim ministrom določil tele postaje za kontrolo sodov: v Dravski banovini, v sestavu oddelka kontrolnih mer v Celju: Brežice, Konjice, Kozje, Krško, Rogatec, Šoštanj, Sevnico, Skrvenjgradec; v sestavu oddelka v Ljubljani: Kočevje, Kranj. Kamnik, Litija, Novo mesto, Rakek; v sestavu oddelka v Mariboru: Borle (?), Gornja Radgona, Ljutomer, Murska Sobota, Ormož. Ptuj, Slovenska Bistrica, Sv. Lenart. V Savski banovini: v sestavu oddelka Karlovac: Črnomelj. (AA.)
—	V Selcih nad Škofjo Loko se bo vršil v Ljudskem domu v nedeljo dne 22. marca t. 1. s pričetkom ob 7 zjutraj poldnevni živinorejski tečaj. Predaval bo kmet. ref. Josip Suslič iz Kranja. Tečaj je posebno važen zn člane živinorejske zadruge v Selcih, zlasti pa za odbor te zadruge, rodovno komisijo in za nadzorovatelje pri kontrolni molžj, da ee jih uvede v praktično delovanje pri zadrugi. Po možnosti se bo predavalo tudi o splošnem kmetijstvu.
—	Železniškim iipokojenrem! Umrl je naš član, agilni društveni sodelavec in zaupnik g. Josip Mar n. Pogreb bo v torek, dne 17. marca ob p popoldne v Celju. Člani v Celju in okolici se naj-jjudnejše vabijo, da se pogreba polnoštevilno udeleže. Preostalim izreka vodstvo društva v imenu svojih članov iskreno sožalje. — Društvo upokojencev za dravsko banovino v Ljubljani.
—	Razprava proti Ivanu Hribarju. Kazenska preiskava proti Ihančanu, posestniku Ivanu Hribarju zaradi poskušenega umora je zaključena in je sestavljena obtožnica. Kakor znano je posestnik Hribar prerezal na zverinski način vrat svojemu dekletu, a k sreči tako, da je ostala še pri življenju. Hribarja sedaj preiskujejo psihiatri. Pričakovati je, da bo razprava proti njemu koncem tega meseca, ali pa v prvi polovici meseca aprila.
—	Pustova viia s kopališčem ob Savi ob zadnji povodnji ni jurav nič trpela, ker vse stoji na trdni skali. Zato tozadevna poročila niso bila točna. Pač pa je res, da Je voda v ribniku napravila za okrog 100 Din škode.
—	Tržaška cesta na Viču od odcepa ceste L v Rožno dolino (Milarna) do ceste na Brdu (pri cerkvi) bo do nadaljnjega od srede 17. marca dalje laprta za tovorni promet, ker ee bodo nadaljevrla dela za električno cestno žoieznico. Tovorni promet se bo vršil preko Rožne doline.
—	Izpred sodišča. Pred belgrajskim sodiščem se je vršila razprava proti Radojku Milojeviču iz vasi Stjepos, ki je bil obtožen uboja svojega sina Hranislava. Sin je bil malopridnež in potepuh. Pogosto se je napil ter prišel domov razgrajat. Lani v oktobru je zopet prišel pijan domov in začel pred hišo razsajali. Kričal je, naj mu odpro, ker mu pa niso hoteli, je razbil okno in hotel zlezti v hišo. Očeta je pograbila jeza, snel je s stene puško in ustrelil sina, ki se je mrtev zgrudil. Pri prvi razpravi je bil Milojevič obsojen na leto dni ječe, apelncijsko sodišče mu je kazen zvišalo nn 5 let.
—	Za velikonočno dobo priporoča Jugoslovanska knjigarna v Liubljani cerkvenim zborom:
Razburjenje škodil e...
zato uiivajte samo
Adamič K.: 12 velikonočnih pesnvi zn mešani zbor. Part. 16 Din, gl. â 6 Din. — Foerster A.: 12 cerkvenih pesmi za mešani zbor. Part. 12 Din. Cantica sacra 111. del za moški ali žeuski zbor, 30 Din. — G runi A.: Odpevanje pri lavretanskih litanijah za mešani zbor. Part. HO Din, gl. & 10 Din. Hribar p. A.: Postni in velikonočni napevi za mešani zbor. Part. 30 Din, gl. A 10 Din. — K i m o -vee dr. Fr.: Rihar renatus, 21 pesmi našemu Gospodu za mešani zbor. Part. 24 din, gl. ii 8 Din. — Premrl St.: Cerkveni moški zbori, 40 Din. Cerkvena ljudska pesmarica. Part. 50 Din, gl. & 2 Din. Sicherl Jos. -)- Premrl St.: 15 velikonočnih pesmi za mešani zbor. Pesmi raznih naših skladateljev. Part. 30 Din, gl. h 4 Din.
— Jadranska Straža v Ljubljani priredi o Bin-koštih izlet v severni Jadran. Prijave sprejema g. prof. Franjo Sič, Vogelna ul. 3. Podrobnosti pozneje.
— Ljudje, ki trpe na hudein zaprtju m jih vrhu tega nvuči preobilica krvi v spodnjem delu telesa, valovimje krvi proti možganom, j glavobol in utripanje srca ter trpe na obole- \ njih sluznice debelega črevesa, ranitvi istega, hemeroidih in tvorih, jemljejo zjutraj in zvečer četrtinko naravne »Franz-Josef« grenčicc. Vodilni zdravniki kirurgičnih zavodov izjavljajo, da so z najboljšim uspehom uporabljuli »Franz-Josef« vodo pred in |xi oneracijah. »Franz-Josef« grenčica se dobiva v lekarnah, drogerijah in .špecerijskih trgovinah.
kofeina prosto zrnato ka v o
HAG
Za skupne zbornice
TrbovVe
Izročitev odlikovanj. V ponedeljek 16. marca ob 9 je gosp. vladni svetnik okrajni načelnik Pin-kava v tukajšnji občinski posvetovalnici pripel odlikovanja in sicer red belega orla g. županu Gustavu Vodušku, red sv. Save V. stopnje gg. župniku Gašpariču, rud. inšpektorju Hamerlu, Bergerju, Kuneju in podžupanu Siterju, zlate kolajne za zasluge gg. Goropevšku, Groserju, Alojzu Cestniku in Gričarju Martinu.
Uvodoma je odlikovance pozdravil g. načelnik in poudaril, da so bila odlikovanja izdana ob proglasitvi Jugoslavije. V imenu vseh sta se zahvalila g. župan Vodušek in g. duh. svetnik župnik Gašparič, ki je pomembno poudaril, da hoče vse svoje moči zastaviti za verskonravni dvig ljudstva, kajti verni in nravno visoko stoječi liudje so ludi najboljši državljani in zvesti rodoljubi.
Nedeljski sport
V nedeljski tekmi med Ilirijo in Primorjem, ki je končala s 3 : 2 v korist Ilirije, nismo videli nogometa. Nekateri so pozabili, da morajo b:ti vse tekme v začetku sezone propagandnega značaja, da morajo igralci stremeti za tem, da s svojo igro pridobe gledalce, ne pa da jih odbijajo. Kaj drugega ni povedati o tej tekmi. V predigri je Jadran, ki je imel za nasprotnika Svobodo mesto Hermesa, dosegel (4:4 neodločen rezultat.
Na Jesenicah, Kranjski gori in Ratečah so se pa vršile še smučarske tekme, ki so prav dobro uspele.
Po dru<<ih krajih ni bilo večjih nogometrih prireditev. Le v Belgradu ie bilo živahneie. Tamkaj so tekmovali Jugoslovanski in grški nogometaši za dragoceno trotejo »Balkanski pokal«. V tej konkurenci smo imeli zelo slab start, šele zadnji dve tekmi sta nam pomagali. Zlasti pa srečanje z Grško, katera je podlegla s 4 ; 1. Po tej tekmi je Jugoslavija zasedla drugo mesto za Romuni, ki imajo isto število točk, vendar boljšo razliko v golih. Sedaj ni izključeno, da si bo na'a reprezentanca priborila nogometno prvenstvo na Balkanu.
Poleg nogometne tekme so imeli v Pelgradu tudi važno zborovanje. Zborovali so naši sodniki, ker je radi spora, ki je nastal med zborom sodčkov in nogometno zvezo, slednja sklicala izredno zborovanje. Na tem zborovanju so pa sodniki soglasno izrekli zaupanje stari upravi. S tem ie bil tudi rešen snor, ki bi v doglednem času lahko pre-ccj škodoval razvoju nogometnega športa.
Smučarski klub Dov'e-Moistra"a priredi v nedeljo 22. marca dopoldne medklubsko sta'cvar, isti dan popoldne za skaka'no tekmo Skakanje .o razdeljeno na dva ali celo na tri razrede, vsled česar bo borba za vsa prva mesta ostra. Zanimanje za to tekmo ie zelo velika in imamo že sedaj pred razpisom veliko prijav. Opozarjamo vse klube, da se drže točno razpisa, ki sledi te dni po časopisih.
Skoraj neopaieno je šlo mimo javnosti, da se je pretekli teden vršilo več važnih obrtniških zborovanj, na katerem je prišlo do razprave o temi skupuih in ločenih zbornic. Poročali smo že o seji Zveze obrtnih zadrug, ki se je vršila v soboto. Razprava je pokazala, da je le malenkosten del zvezinih zadrug za ločene zbornice, ogromna večina pa za skupne zbornice.
V četrtek pa se je vršila seja obrtnega odseka zbornice za TOI v Ljubljani in zavoda za pospeševanje obrti. Na seji, katero je vodil načelnik Ivan Ogrin, so razpravljali o priredbah obrtnega pospeševanja, nadalje o tečajih. Nato si- je odsek soglasno izrazil za skupne zbornice. V obsežni razpravi, ki se je vršila o vprašanju ureditve, zbornic za TOI, je bil avtonomni obrtni odsek na stališču, da našim gospodarskim potrebam in strukturi ustrezajo skupne zbornice, kajti le v takih zbornicah so na razpolago zadostna sredstva in je niogoče z vso skrbjo skrbeti za strokovno pospeševanje hi za rešitev življenjskih gospodarskih vprašanj. Avtonomni obrtni odsek je soglasno sklenil, da naslovi ponovno vlogo na ministrstvo trgovine in industrije, ter na predsednika vlade, v katerih utemeljuje potrebo skupnih zbornic in se izreka proti razdoru v korpornciji, ki ima za seboj 80 let praktičnega dela v korist našega gospo-
Davek na poslovni promet. Belgrad, 10. marca. AA. V oddelku za davke finančnega ministrstva ! je dokončno vse izdelano glede uredbe o zakonu o skupnem davku na poslovni promet. Obenem s I to uredbo je dodelana tudi tarifa skupnega davka ! za poslovni promet, ki obsega 811 številk. Bese-I dilo je dostavljeno »Službenim novinauu.
Znižanje obrestne mere pri državni hipotekami banki. DIIB je sklenila znižati obrestno me-I ro za hipotoknrne kredite od 9"ž na 8'i. Nova posojila bodo torej sedaj na 8% in na 30 let, dosedaj pa je bila obrestna mera 9'r in amortizacijski rok 25 let. Nadalje je banka znižala menično obrestno mero od do 74%. Obrestna mera za lombard 7% je ostala nespremenjena.
Izprenir-mhe v rar. tarifi. Belgrad, 16. marea. AA. Minister za trgovino in industrijo je obvestil preko pristojnega oddelka gospodarske organizacije o nameravani izpremembi besedila ločke 5. splošnih opomb 15 dela zakonskega načrta o carinskih tarifah. Po dosedanjem besedilu te točke je bil carine prost uvoz kompletnih tvoru, strojnih garuitur iz inozemstva. Glede na domačo kovinsko industrijo, po drugi strani pa tudi gltde na I ugodnosti naše industrije pri uvažanju kompletnih garnitur iz inozemstva se to besedilo prestilizira. Predsedništvo industrijske zbornice, ki je Inkislo povabljena, naj se izrnzi o nameravani izpremembi, je sklicalo za 21. t. m. v prostore industrijskega doma v Belgradu zastopnike prizadetih industrij, da sc informira o njihovem mnenjih, nakar bo odgovorilo ministru.
Poravnalni oklici. Gaj'ek Ludovik, trgovec v Sp. Hudinji pri Celju; roki 13. apr. in 3. apr.; Hlastan Slavko, trgovec v Trbovljah, 11. in 5 apr., Laure Martin, trgovec v Konjicah, 9. aprila in 31. marca.
Vpis v trgovinski regHer: Peko. d. z o. z., Kovor pri Tržiču, podružnica v Mariboru.
Nova delnilka družba. V Belgradu je trg. min. odobrilo osnovanje d. d. »Jugoslovc-nsko društvo avionskih motora« z glavnico 35 milj. Din, od tega 2000 delnic na donosca in 1500 na ime. Ob vpisu se vplača 20%; vpis 28. marca; ust občni zbor 30. marca.
Borza
Denar
Dne 15. marca.
Radio
Hn^o-MiibRem« 1
Torek, 17. marca: 12.15 Plošče (slovenska in plesna glasba). — 13.00 Čas, plošče, borza. — 18.00 Radio orkester. — 19.00 Dr. I. Rakovec: Iz življenja predpotopnih živali. — 19.30 Dr. Iv. Gra-fenauer: Nemščina. — 20.00 Risto Savinov večer:
I.	Uvodno besedo govori g. Slavko Osterc; 2. Samospevi gdč. Anite Meze, pri klavirju g. Sivic. — 21.00 Slovenska glasba, izvaja Radio orkester. — 23.00 Časovna napoved in poročila.
Sreda, 18. marca: 12.15 Plošče (slovenske pesmi — šlagerji iz zvočnih lilmov). — 12.45 Dnevne vesti. — 13.00 Čas, plošče, borza. — 18.00 Radio orkester. — 19.00 Dr. L. Campa; Enotna zakonodaja Jugoslavije. — 19.30 Dr. Nikola Preobražen-ski: Ruščina. — 20.00 Slovenske narodne, zbrane v venčkih »Duhlesi nagelj« in »Mlada pota«, pojejo s spremljevanjem radio orkestra gdč. Koren-čan in gg. Mirko Jelačin in Drago Žagar. Vmes harmonika solo, g, Rakuša. — 22.00 Časovna napoved in poročila.
DrugI programi i
Sreda, 18. marca.
Belgrad: 12.45 Koncert radio orkestra. 16.00 Plesna glasba. 17.00 Narodni napevi. 17.30 Koncert radio ork. 20.30 Koncert godal, kvarteta, 21.30 »Borec«, drama, P. Taletov. — Zagreb: 12.30 Plošče. 17,00 Glasbena otroška ura. 18.00 Plošče. 20.00 Prenos operete iz Križevci. — Budapest: 12.05 Plošče. 17.30 Koncert: petje, glasba. 19.10 Madjarske melodije. 20.10 Lisztov koncert. — Dunaj: 13.10 Plošče. 20.00 Pesmi in arije. 20.40 »Pot knjige«, igra. 22.10 Večerni koncert. — Milan: 19.30 Pestra glasba. 21.15 Simfonični koncert, — P/aga: 20.00 Koncert. 20.30 Večer romantične glasbe. 21.00 Radio orkester. — Langenberg: 19 45 Glasba in pesem. 23.15 Jazz (plošče). — Rim: 12.45 Lahka glasba. 17.00 Pester koncert. 20.45 Prenos opere. — Katovice: 20.15 Varšava. — London: 12.00 Orgle. 12.445 Radio orkester. 17.15 Orkestralni koncert. 21.50 Kvintet. 22.30 Plesna glasba. — Miihlacker:
II.45	Koncert. 12.20 Promenadni koncert. 20.15 Koncert. — Mor. Ostrava: 12,25 Bratislava. 17.30 Glasba. 18.25 Mandoline. 19.05 Kabaret. — Leap-zig: 19.30 »Vojni kurat«. ooereta, Carl Milocker. 22.30 Plesna tflatba.
Danes so bili devizni tečaji z izjemo Curilin, ki je ostal neizpremenjen in Prage, ki je bila neizpremenjena, slabejša. Promet pa je bil znaten, posebno v devizah Praga m London. Vse zaključene devize je dala Narodna banka.
LjuhPana. (V oklepajih zaključni t-čnji.) Amsterdam 2283 bi.. Berlin 1354.50 1357.50 (1356.—), Bruselj 793.98 bi., Budimpešta 9!) Hit bi., Curih 1095.90 bi., Dunaj 799.0'i—S02.05 (800 '0), London 276 29—277.09 (276 69), Newyork 56.745 do 56.945 (56.845), Pariz 221.90 -223 90 (222.90), Praga 168.34—169.14 (168.74). Trst 298.22—298.39.
Zagreb. Amsterdam 2280 2286. Dunaj 799 05 -802.05, Berlin 1354.50-1357 50, Bruse j 793 98 bU Budimpešta 991.54 —091.54, London 276.29— 277.09, Milan 297.362-299.362, Newyork č k 56.74' 56.94^, Pariz 221.90 - 223.90, Praga 168.31—169.14, Curih 1094.40—1097.40.
Skupni promet brez kompenzacij je znašal 11.5 milj. Din.
Belgrad. Berlin 1354.50-1357.50, Bruselj 792.18 —795.48, Budimpešta 991.54- 994.54, Curih 1094.40 —1097.40, Dunaj 799.05—802 05 London 276.29— 277.09, Newyork 56.745—56.945, Pariz 221.90— 223.90, Praga 168.34-169.14.
Curih. Belgrad 9.1255, Pariz 20.3375, London 25.2475, Newyork 519.70, Bruselj 72.435, Milan 27.2275, Madrid 55.90, Amsterdam 208.30, Berlin 123.74, Dunaj 73.06, Stockholm 139.175, Oslo 139.05, Kopenhagen 139.05. Sofija 3.7625, Praga 15.3975, Varšava 58 20, Budimpešta 90.015, Atene 6.75. Carigrad 2.465, Bukarešta 3.095, Helsingfors 13.05.
Dunaj. Dinar notira: (deviza) 12.19, (valuta) 12.455.
Vrednostni papirji
Tudi danes je bila tendenca za državne papirje čvrsta in so tečaji ponovno narasli. Tudi promet je bil znaten in beležimo zaključke v vojni škodi in v dolarskih papirjih po višjih tečajih kakor v petek. Bančni papirji so ostali v glavnem neizpremenjeni in je prišlo do zaključkov v delnicah Praštedione po 900, Unionbnnke po 190 in Jugobanke po 78 in 78.50. Industrijski papirji so slejkoprej brez interesa in beleži znaten promet do 334. Med paroplovnimi družbami je bila zale Trboveljska. Promet se je razvijal na bazi 332 do 334. Med paroplovnimi družbami je bila zaključena Jadranska plovidba.
Ljubljana. 8% Bler. pos 93.50 bi., 7% Bler. pop. 83 bi., Celjska pos. 150 den., Ljublj. kred. 127 den., Praštediona 900 den., Kred. zavod 170 do 180, Vevče 128 den., Stavbna 40 den., Ruše 220 den.
Zagreb. Drž. pap.: 7% tnvest. pos. 87.75—89, agrarji 52—52.75. vojna škoda nr. 424.50—425 (424, 426 425), kasa 424.50- 425. 3. 424.75. 425 (425), 4. 424.75—425 (425), 5. 424 -425. 6. 424.50, 425, 12. 425, 426 (421), 8% Bler. pos. 93—93.50, (93.25), 7% Bler. pos. 82.75-88.75 (83), 7% poe.
darstva, kajti tu gre za gospodarsko popolnoma zaokroženo enoto, v kateri je treba z izdatnimi .sredstvi skrbeti z.a smotreni strokovni razvoj našega obrtništva. S tem je avtonomni obrtni odsek skuji-ne zbornice vnovič se enoglasno izrekel za skupne zbornice, kakor so se izrazili tudi drugi odseki in pa razne ostale gospodarske korporncije.
Nadalje je obrtni odsek razpravljat o mnogih prošnjah za dispenze in o v|irašanjih načelne važnosti glede obsega obrtnih pravic.
Obrtni odsek je nadalje naslovil na trgovinskega ministra sprejeto sjKimenico, v kateri poudarja zahteve slovenskega obrtništva glede u|>rav-nega odbora Državne obrtne banke.
Ker smo že večkrat jioročali o stališču slovenskega obrtništva glede ločenih ali sku|iiiih zbornic, ве nam zdi čudno, da je mogel zagrebški ;Obrtnički list« pisati, da so slovenski obrtniki za ločene zbornice. Slovenski obrtniki se dobro zavedajo, kaj pomenijo zanje sedanjo skupne zbornice. kakor priča dopis podeželskega obrtnika, ki smo ga pred nedavnim priobčili. Odločilne važnosti je zlasti finančno vprašanje zbornic. Vidimo nnmreč, koliko stori ljubljanska zbornica za obrt-I nike, koliko pa belgrajska, ki se poslavlja za naj-I večjega zaščijnika obrtnikov, pa jim nasprotno . i primeri z ljubljansko prav malo da.
I obv. 70.50—71. — Bančne delnice: Ravna gora 50 d„ ' Hrvatska 37 d, Poljo 56.50-57.50. Kreditna 125— ! 129, Union 190—193 (190), Jugo 78—79 (78, 78.50). Lj. kred. 128 d.. Medjunarodna 69 d.. Narodna 8.100 —8.200, Obrtna 36 d., Praštediona 900 905 (900). Etno 130 d., Srbska 195—197, Zemaljska 140—145. — Industrijske delnice: Nar. šum. 25 d., Guttmnun 140—142. Slaveks 40 15, Slavonija 200 d, Našice 955 d.. Danica 95- 96. Pivara Sar. 210 d., Drava 252—262, Šečerana Osjek 280 -290, Nar. mL 20 d., Osj. ljev. 215—225, Brod. vag. 62 75, Union 60— 80, Vevče 128 d.. Isis 42 15. Ragusea 370—390, Trboveljska 832.50—331» (883, 882, 333.50. :t33. 33-1. 3*2.50) Jadr. plov. 515—531» (520). Oceania 208-212.
Brlgrad. Narodna banka 7.850, 7% inv. |>os. 89 (5000). agrarji 52, vojna škoda 424—425.50, 3. 425—425.50, 7. 426 -426 50. Tob. srečke 20—24. Srečke Rdeč. križa 48—48, 7r Bler pos. 83.875, 7% pos Drž. hip. banke кЗ.
Dunaj. D011 sav. judr 88.10, Wiener llank-verein 10.10. Creditnnslall 46.70. Escompleges. 159, A uas iger Chemische 160 75. Alpine 20, Trboveljska 40.60, Leykam 350, Rima Murnny 62.50
Žilni Ira
Položaj nn svetovnih žitnih trgih je zelo ne. jasen in negotov. Pritisk velikih zalog se vedno se opaža na trgu razen v državah, kjer j »odpirajo s posebnimi ukrepi labilne cene. Po hosi preteklega tedna je Budimpešta danes zelo nazidovala. Vse kaže, da nn žilnem trgu ne bo prišlo do dviga cen prej, dokler ne tmnio doživeli izredno slabe letine. Danes pa knj prerokovati o rezultatih letine v letu 1931. ni mogoče.
Tudi nn naših žitnih trgih je bila danes slabejša tendenca in je bila kii|>čijn majhna. Kdino za otrobe je prav veliko zanimanje, loda blaga ni. Cene otrolmv so zelo visoke in zahtevajo zanje v Vojvodini 105, domači mlini v Sloveniji pa 125 za drobne In 150 zn debele. Veletrgovina pa jih prodaja drobne jio 135, debele po 1(10.
V Ljubljani so notnrije neizpremenjene.
Novi Sad. Koruza: baška ladja Donava, Sava predčasno suha 91-93. Vse ostalo neizpremenjen». Tendenca: neizpremenjena. Promet: pšenica 5 vagonov, oves 1 vagon, koruza 46 vagonov, moka 8 vagonov.
Budimpešta. Tendenca: slabša. Promet: sred-nji. Pšenica: marec 1510—15.24, zaklj. 15.17—17.18, maj 15.55—15,60, zaklj. 15.58—15.59. Rž: marec 10.89—10.90, zaklj. 10.87—10 90, maj 11.to -11.12, zaklj. 1108-11 10 — Koruza: maj 12.6* 1275, zaklj. 1271-12.72, julij 13.00 13.05. z;,kij 13.01 13 02. Kor. trans, maj 9.96. 10.00, 9.HS 10.00, 10.00.
Živina
Dunajski goveji sejrm. (Porrfilo tvrdke F.dv Saborsk.v in Co., Dunaj.) Danes je bilo pripeljanih na Irg 2122 goved. Iz Jugoslavije 82. Cene: voli najboljši 1.90, I. 1.40—1.60, II. 1.10 1,80. III. 0.85 do 1; krave L 0 90—1, II. 0.80 —0 85: biki 0.00 -1.25: klavna živina 0.00—0.75. Tendenca: Cene so v splošnem padle za 10 grošev.
LJUBLJANSKO GLEDALIŠČ*:
DRAMA. Začetek ob 29.
Torek. 17. marca gostuje drama v Celju (Glavni dobitek).
Sreda, 18. marca: DOM OSAMELIM ZENA. Red B. Četrtek, 19. marca: TRIJE VAŠKI SVETNIKI.
Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven. Petek, 20. marca: SVETI PLAMEN. Gostuje gosj.a Hiibncrjeva. Izven.
OPFRA.
Začetek ob 20. Torek. 17. marca: LUI ZA. Red A. Sreda, 18. marca: Zaprto.
Četrtek, 19. marca: DIJAK PROSJAK. Ljudska
predstava po znižanih cenah. Izven. Petek, 20. marca: Zaprto.
MARIBORSKO GLEDALIŠČE
Torek, 17. marca ob 20; VERIGA. Ab. B. Kuponi Sreda, 18. marca: Zaprto.
Četrtek, 19. marca ob 20; ODGODENA NOČ. Zni-žane cene. Zadnjič.
f: društvenega fivVentt
Drnštvo prijateljev humanistične gimnazije bo imelo svoj redili občni zbor v četrtek 26. marcn oh 16 v konferenčni sobi U I. državne gimnazije: — Dnevni red: 1. Poročilo odbora; 2. samostojni predlogi; 3. slučajnosti. Člani iskreno vabljeni. Odbor
Naše diiaštvo
J. k. a. d. »Danica« ima danes zvečer ob pol devetih redni semeslralni občni zbor. Udeležba je za vse člane, zlasti pa za novince, strogo obvezna, i	Odbor.
svojo smer. Njegov pomen za slovensko kulturo je postajal vidnejši od leta do leta. »Dom in svet« je v tem ne vedno jasnem času odločno poudaril svoje stališče v narodnem, idejnem in umetniškem oziru. Dokončno je izvojeval borbo z lastno tradicijo, v kolikor je bila kulturi kvarna in nasprotna, prav tako je do nasprotnega duha prešel iz defenzive v kulturno aktivnost. Danes se more in mora tudi nasprotna stran učiti — pri nas, bodisi v leposlovju, bodisi v kritiki. Pod njunim uredništvom je dala svoja zrela dela generacija, ki jo danes v literaturi najglasneje zastopata Ivan Pregelj in France Bevk, dozorel pa jc med tem tudi mladi rod — rod križarjev. Urednika nista »varovala tradicionalnega dostojanstva« — kakor kak drug list, ampak sta na stežaj odprla vrata vsemu, kar se je plodnega in mladega porodilo v času. Razumela sta svoj čas in svojo nalogol Zato je razvoj povojnega slovenskega duhovnega življenja tako tesno spojen z »Dom in svetom«, kakor z nobeno drugo revijo pri nas.
Njuna uredniška uvidevnost, širokogrudnoet in sodobnost pa se je družila še posebej z njuno osebno delavnostjo. Fr. Štele je zlasti skrbno gojil zunanjo opremo lista, ki je bila včasih naravnost razkošna, in je skrbel ves čas za propagando naše likovne umetnosti, ki je tako v prilogah »Doma in sveta« našla indirektno svoje glasilo. Fr. Koblar se je razen esejistično udejstvoval zlasti kot književni kritik. Nastop Fr. Koblarja pomeni v naši kritiki začetek sodobne slovenske kritike. On je našo kritiko iz referata in iz impresionističnih osebnih vtisov dvignil na literarno višino. S tem je praktično začel dopolnjevati umetnostna teoretika Iv. Prijatelja in Izidorja Cankarja. Koblar-jeve kritike se odlikujejo po osebni estetiki pro-nicavosti, razen tega pa še po bogatem literarno-zgodovinskem znanju. Razen tega je pisal tudi gledališka poročila. Priznati je treba, da je Koblar še danes najboljši gledališki recenzent.
Pričakovati je, da bo »Dom in svet« tudi v bodoče rastel na tej osnovi vedno više in više in da se njegov pomen za slovensko kulturo nikakor ne bo zmanjšal. Rod, ki dorašča, prevzema bogato dediščino, da jo čuva in razvija. Njegova naloga je, da se za ta svetli cilj bori iz vseh moči, ki so mu dane.	France Vodnik.
Neizmernost vesolj siva
špirnlnsta megla ozvezdju Andromède
tega meglenega morja, v katerem se nahaja nuiš solnčni sistem skupaj z zemljo kot neskončno majhna pegu, razprostirajo ogromni pusti prostori, v kuterih pu teleskop razločuje še majhne meglene pike. ki pomenijo ruvno taika sve-tovja, kakor so naša. To so takozvane meglene spirale, od kuterih je Andromède nam najbližja in najlepša.
I)a se vsaj približno izmerijo ti ogromni svetovni prostori, imamo, kaikor znamo, merilo svetlobnega leta Vemo, da znaša hitror»t luči v prostoru 500.000 km na sekundo. Svetlobno leto znašu 500.1100 km. multipliai rani h s številom sekund. ki jih iuiu eno leto. Ogromno število, ki g i tako dobimo, je merilna («nota svetovja. Najbližja /vezdn našemu sol nč nemil sistemu je Alfa. kojc ra/dalja od wvnlje znaša malo manj kot 4 svetlobna let«. Ce bi konstruirali neskočno /manjšali plan našega svetovja, v ko-jega središče bi postavili zemljo. potem bi bilo «nlnee od zeml je oddal jeno t cm. zvezda Alfa |mi 2500 mi-trov. Zveni« Vega bi na tem planu bila oddaljena od nas že 15 km. ро!нгпа /vozda pi. ki je oddaljena od zemlje 46 svetlobnih let, ni bila na planu oddaljena 2š km od nas.
1'oda svetovje pozna neprimerno večje razdalje. .\meri~ki /vo/<los|ovee A<Wi.ms je nu podlagi intenzitete luči v spektroskopu izračunal oddaljenost 5n*W /ve/d. ki so od nus oddaljene 2П00 svetlobnih let. Toda drugi ameriški /vezdo-s lovec Simple y jc prišel še do neprimerno pre-senetljivejših številk. Najbolj l>o zanimala metoda. kako je o>n mogel i/računati take brezkončne razdalje.
Shnplev jc izračunal oddaljenost nekaterih zvezd, kojih luč rnbi k num 20.001) let! Imamo rve/dc. kojih svelobni volumen in barva sp menja /!vezdu Delta na primer, ki se nahaja v t.iko/vanem Cefea-ozvczdju. se tozadevno menja točno vsakih pet <1 ni in pol. Nekatere teh zve/d se menjajo vsako uro. nekatere pn šele vsakih 50 let. N se take zve/de imenujemo ccfeide. Sha.pley je I. 1914. i«čoč vz.rok tega pojava, postavil sledečo hipotezo: Cefeidi -o ogromni plinnsti mehurji, Kojih prostornina se periodično krči in razširja. Kadar se krči. se ogreje, kakor n. pr. stisnjeni zrak v sesalki bi-cikln. Obenem s temperaturo pa se poveča tudi
Riin. 12. marcu.
Fides-korespondenca poroča iz St. Antonio de Magera v Uruiidi (srednja Afrika) sledeče-
Skoro imamo pravico, mladega knezn Mwambutsa imenovati kralja. Urundi šteje ku-kih 2 milijona duš. Redkokdaj se primeri v Afriki, da bi na ozemlju 28.000 kv. km živel tnko enoten rod pod vodstvom enega samega vladarja. Dne 24. decembra so v Kitegi kronali malega kralja. Dva inltida človeka sta pred Bogom združila svoje življenje v zakonsko zvezo ljubezni, kakršna je deželi Urundi dala krščansko kraljico še prej, prodno je bil krščen kralj.
Tereziju Kunyonga izvira po materi i/, kraljevske rodbine. V deželi, kjer se ženijo navadno izven svojega rodu. kjer se princi in princezinje imel seJxij nikdar ne ženijo, je zakon mod dvema mladima iz knežjega rodu skoro škandal. Tod« Mwnnibutsa je hotel Terezijo in nobene druge. Izjavil je. <l« je sklenil vzeti za ženo le dobro vzgojeno kristjanko. ki 1 ne |>o/.iin |H>ganskih navad. Knezi in šlkof so se , morali njegovi želji ukloniti. Trelm je bilo |kv 1 sebneeu dovoljenja radi sorodstva. In dne 24.
decembra ju jc |x>ročil duhovnik cerkve v Kitegi. Na dvojni poli so bili označeni v domačem jeziku |H>goji. ki jih cerkev zahtevu za tuk zuikon. Misijonar, za njim krulj in kruljica so glasno prebrali in |x>trdili s svojo obljubo pri oltarju. Kraljeva prisega se je glasila:
»Prisegam pri glavi svojega očeta, da svoje ene in svojih sinov ne Ikhii oviral pri izipol-ijevunju pogojev, ki jih od njih zahteva katoliška vera!«
Nato so navzoči knezi, krščenci. katehumeni in pogani zahtevali še naslednji dostavok, ki obsega zn IhmIočiiosI |)omeinbne besede:
»Prisegam pri glavi svojega očeta in pri-voljavam, da v slučaju krive prisege izgubim svoj prestol!«
Tako stopa v Urumli, kjer je krščenih že 90.000 domačinov in kjer jc 100.000 ljudi za sprejem v katoliško cerkev že priglašenih, po
iasni volji svojih voditeljev nepreklicno v cer-Lveno občestvo. Domače priče so izjavo potrdile. Prav tako sta jo podpisalo kralj in kraljica. O Ito/iču sta se kralj, kraljica z vsemi knezi udeležila pontifikalne [»otiiočnice v katerimi i v Mugeri.
Nevarna ck«ploiija bencina. V Berlinu se je pripetila težka bencinska eksjdozija, ki bi jiostalu katastrofalna, če ne bi hitro nastopili gasilci.
Bernon llarlshorii, veliki čuvar angleškega državnega pečata, je nenadoma umrl v Waleeu, kamor je prišel na oddih.
................................h 111JI « I > 1. 1. 111.1. L, 1,1,11.11.. I.., I r 1. 111111111.111. , 1111111.....1............
Miran Jarc:
Film: Dimitrije Karamazov in „A. G."
(Po premijeri 13. П1. v Kinu Matica.)
V dobi vsesplošne racijonalizacije in mehanizacije, v dobi, ko je »D. d.« postal simbol evropske kulture, se ne smeš nič čuditi, če se drznefo trgovske družbe za proizvajanje umetnosti zme-hanizirati tudi tiste »prosojne, daljne stvari, j>o katerih ne smejo lomastiti šape civilizirancev«. Tistim daljnim prosojnim stvarem smemo vendar še prištevati dela Dostojevskega. Ob petdeseti obletnici smrti tega razgaljevalca pod zapovedjo vijočih se sužnjev in človeka, ki išče venomer poljuba na obzorju, so napisali esteti in kritiki in profesorji goro razprav in spominov ali po večini bodo vse te razprave duhovite in zduhovičene, globokoum-ne in prigodniške ostale v tistem svetu, iz katerega so izšle. Stotisoči in stotisoči pa naj spoznajo Dostojevskega iz filma — lako je sklenil vsemodn predsednik D. d. — in si pomel roke v zvitem lari-zejstvu, da je storil kulturno dejanje prvega reda. Pred nekaj dnevi sem čital poročilo o najnovejši dramatizaciji »Idijota«, uprizorjenega na nemških gledališčih. Tudi ta dramatizacija je bila baje najmanj oskrunjenje Dostojevskijevega imena. Drži: kajti Dostojevskijevi junaki morajo na odru cclo ob najboljši vprizoritvi postati lutke, ker se upirajo vsaki vtelesitvi. Vzemite kogarkoli: prosojnega Aljošo ali Miškina, pa viharnega Mitjo ali Ro-gožina, ali pa polarno ostrega Ivana — tako so živi, da gre njih bolečina in slast vate, vate tako globoko, da prenehaš biti jaz in zaživiš v njih, — ali predstavljati si jih nc morei, in če si jih vendarle predstavljaš — tedaj Dostojevskega sploh nisi doživel. Vsa ta življenja niso plastična, ker ne morejo, ker ne smejo biti plastična — vsi ti Mitje, Ivani itd. niso osebe, temveč stanja duSe, vibriranja kozmičnih in htonskih sil, vibriranja ne več zaznavna v dimenziji plastike, ampak »onstran- in v tebi. Tu se ie veliki duh tako sijajno dvignil nad ravnino romanske plastike in germanske glasbenosti, da je vsak poizkus pritegniti ga nazaj v spone oblike in godbe — velik greh zoper pripravljajočo se tretjo dobo...
Ali vse zaman: Greh ali ne greh, evropski delničar se briga za kupčijo, kupčija, komlort, civilizacija in »nauka« poleg bogatih dividend. In z velikim bobnom kliče skupaj ubogo gmajno, češ: le sem, le vkup, da bomo v kinu proslavili Dostojevskega.
To kar je videl preprost zemljan v filmu Dimitrij Karamazov, je bil čisto navaden, prav za prav podpovprečen napol detektivski »kič« s to slabostjo, da cclo detektivske uganke ni bilo, kdo je morilec.
Okleščena in okoščena banalna zgodba, ki v velikem delu svojega »dejanja« prikazuje blodne plesalke in običajno ljubezensko sceno. Za njo: prihod orožnikov ... pet minut pozneje porotna dvorana... pet minut pozneje odhajajoč vlak z ubogim kaznjencem ... In tako smo proslavili Dostojevskega. Čudno je le to, da se ni našel še kak govornik, ki bi proslavljal lilm kot najprimernejšo »telesitev velike slovanske, ruske duše itd., ki čaka vstajenja itd., itd.«.
Film naj ostane na svojem poprišču. Ne moremo zabraniti norega divjanja evropskih d. d., pač pa lahko izbiramo. Toda naše izbiranje...? Mislim, da je vsaj za nas prvo pravilo: ekonomija.
Ob priliki zadnjih opazovanj planeta Erosa objavljajo zvozdoslovci članke, v katerih razmišljajo o razsežnosti in o mejah vesoljstva. Naše znanje o nebesnih telesih je namreč 'kaneš s pomočjo teleskopov in optične fizike tako nu rušilo, da poznaano žc ogromno število zvezda in jki njihovih razdalj od zemlje kakor tudi med seboj. Zvezdoslovci računajo, da znata število tako s prostim očesom vidnih kakor nevidnih zvezda okrog 5 milijard.
Vidimo na nebu megleni pas, ki ga imenujemo Rimska cesta. To je samo najgostejši dei meglenega morja, v katerem se nahaja tudi naš solnčni sistem z zemljo. V tem meglenem morju se nahajajo skarai vse zvezde, k,i jih še dojamejo največji teleskopi. Taikozvana rimska cesta je samo najgostejlši del tega meglenega morju. Središče tega ogromnega »morju« je ozvezdje P 1 e j a d. Naša zemlja sama se počasi giblje okoli Plejad, ki so od nas oddaljene 192 svetlobnih let, tu.ko da vsakih 22 milijonov let napravi en krogotok.
Sloveči francoski zvezdoslovec Houllevigtie piše v »Revue des deux Mondes«, da se onkraj
Ihič in se začne menjatii barva od rdeče do bele. Nasprote.n proces se vrši, kadar se plinasta masa razširi.
Ako /daj v nebesju najdemo dve cefeidni 1 zvezdi, ki imata enako periodo med razširjanjem in krčenjem — in ie periode nastopajo s skrajno preciznostjo istočasnosti — jiotem z go-j tovostjo' sklepamo, dn imata ti dve zvezdi isto ■ prostornino in iste vrste luč. Ce sedaj poznamo ! oddaljenost ene, poznamo tudi oddaljenost dru-j ge od zemlje: razdalja bo približno ista. Po ' tej metodi je Shapley mogel z veliko točnostjo i izračiinuti oddaljenost velikega ozvezdja Cen-I t a ii r u , ki obsega več tisoč zvezd, med kate-i rimi se nahaja 76 cefeidni li zvezd, od zemlje. I Znaša nič manj ko 20.000 svetlobnih let.
Toda to še ni največja, do zdaj poznana razdalja v svetovnem prostoru. Nemški /vezdo-slovec IlerzKorung je 1. 1915 proučaval malo meglo Mugelhaensa, ki se tudi s prostim očesom vidi kot pegica ob strani rimske ceste. Se torej zdi, da je še zvezana z meglenim morjem, v katerem se nuhaja naš solnčni sistem. TeUsskop je odkril, da je to ozvezdje sumih cefeidov. Iz njihovih periodičnih pulzacij je Herzspmrng izračunal, dn je Mugelhaens oddaljen od nus 60.000 svetlobnih let!
Da bi si mogli kolikor toliko predstavljati to ogromno razdaljo, narišimo na papir točiko, kii naj predstavlja zemljo. Solnce bo predstavljalo točko, oddaljeno od zemlje 1 cm. Potem se bo Mugelliaensova megla morala narisati kot točika, ki bi bila od zemlje oddaljena celih 36.000 km!
Iu vendar tudi še ta razdalja ne pomeni skrajne meje vcsoljstiTa.
I,mamo v Inkozvanem prostoru, ki se nahaja onkraj našega meglenega morja, kakor smo že rekli, taikorzvune spiralne megle. Zvezdo-slovec llubblc. ki opazuje neiio z velikim teleskopom na Mou nt Wil.sonu, kojega leča ima premer 100 jxilcev, je odikril 46 svetlobnih točik j>eriodične menjave, od kuterih pripada 56 sloviti megli Andromède, ki se nahaja onkraj naA-ga svetovja. Njihove j>eriodične vibraciji' nam omogočajo, da izračunamo njihovo razdaljo od nas. In tako je Ilubble našel razdaljo med zemljo in spirnlastiim ozvezdjem Andromède, ki znnšn 950.00« svetlobnih let! To se pravi: Ako bi se Andromedino ozvezdje slučajno v svetovnem prostoru stvorilo da.nes, bi ga zagledali šele naši znnnmci čez 950.000, to je pribliz.no čez I milijon let!
Prisega zamorskega kralja
Kulturni obzornik
Finžgarjevo proslava
v mariborskem gledališču
Menda ga ni bilo v Slovencih, ki bi bil s toliko penetrantno silo razodel slovensko kmetsko dušo kakor jo je F. Finžgar v »Verigi«. Sredi besno pravdajočih se sosedov — dvoje duš in src, drug drugemu namenjeno Prokletstvo pravdanja, ki je zahtevalo težko žrtev, da je moglo priti do pomiritve in odpuščanja. Mariborsko gledališče je za Finžgarjevo proslavo pripravilo uprizoritev, kakršne moramo biti odkrito veseli. Pri vsem je bilo spoznali, da se je ansambl pripravljal z ljubeznijo in temeljitostjo. Režiserju J. Koviču ni bilo treba vnašati tolike pažnje v zunanja scenerijska in režijska vprašanja; zato je bilo tembolj čutiti v ezad|u njegovo vodilno ter odersko celotnost ob-likujočo roko. Sobotno premijero so nam dali v znamenju nekaterih odkritij. Tako je Starčeva v vlogi Markove hčerke Micke pokazala, da obvladuje tudi nelululske oderske naloge in da ume prepričevalno podati interpretacijo slovenskega kmetskega dekleta. V koliko bi se te vrste podajanje in oblikovanje moglo razviti do mojstrinj-stva, je še samo zadeva vztrajnega izpopolnjevanja in šolanja ter večkratne možnosti nastopanja v tovrstnih vlogah. Potem Kraljeva. V svojem lem-perametno oderskem zanosu Alene je doživela pri odprti sceni aplavz, kar je v dramski kroniki mariborski precej redka stvar. Kraljeva je v ustvarjalnem in odersko domiselnem pogledu vsestransko usmerjena oblikovavka. V stilu in liniji celotnega okolja sta se kretali tudi š. Dragutinovičcva Mina ter M. Zakrajškova Liza. Z odgovarjajočo uspelostjo od strani igralcev so sodelovali malo-dane vsi člani našega dramskega ansambla. Od mlajših sta se zlasti razodela Nakrst kot Mejačev Janez in Tovornik v vlogi bajtarja Drnolca. Ve> od fare in gorenjske krvi je bil Nakrstov v fantovski prešernosti in samozavesti prekipevajoči Janez. Tovornikov Drnolec pa bi bil kmalu kabinetna figura, da ne bi diabolične strani njegove
nature motila malce pretirana ter neumestna in čisto nepotrebna zunanja karikiranost. Niti najmanj ne gre pojmovati Drnolčeve nature po krja-veljskem in tepČevskem receptu. Ima ta bajtar nekaj na sebi, da se ne morejo izogniti njegovemu zločestemu vplivu gruntarji kakor je n. pr. Marko. Ob izločitvi teh nepotrebščin bo možno ugotoviti, da je Drnolec najboljša njegova stvaritev v smiselnem delu našega gledališkega repertoarja. Pri j razporeditvi vlog je treba vsekakor voditi o takšnih uspehih primernega in vestnega računa. Iz najrahlejšega utripa je živel Rasbergerjev ded Pri-I mož pred našimi očmi ter izpričeval, da je nosilec vloge odličen igralec. Kmetski korenini od peta do temena sta bila Marko (Grom) in Mejač (P. • Kovič), ravnotako tudi Furijanov Tomažin. Svoj-; ska sta bila tudi Gorinškov Boltežar in Blažev birič. V splošnem je motilo morda vpitje in nepo-j trebno ropotanje. Ni slovenski kmet takšen. Pred predstavo je govoril pesniško in samoniklo za-I snovano slavnostno besedo pisatelj in profesor g. dr. Ivan Dornik, ki mu je občinstvo priredilo buren aplavz, Žal se avtor slavljenec radi prezaposlenosti ni mogel udeležiti svečane proslave. Mladine je bilo pri proslavi toliko, da je bilo stojišče vprav prenatrpano. Pač pa smo pogrešali premnoge, sicer neizčrpne v očitkih in nergaštvu, češ da nima naša dijaška mladina nikakega smisla za kulturne vrednote, ampak da je vsa edino v vsakdanjost športa in drugih materialnih dobrin pogreznjena. Kje so neki bili v soboto zvečer ti mo-žanci, patentirani na kulturno klicarstvo in kulturno »delavstvo«?	—c
Dom «rt svet
Z novim letnikom stopa »Dom in svet« v štiriinštirideseto leto. Pravkar sta dotiskani prvi dve številki na šestih polah s prilogami. Naročni-I ki bodo prejeli list že prihodnje dni. Uredništvo so letos prevzeli Anton Vodnik, Tine Debeljak in Rajko Ložar. Zato se mi zdi ob tej priliki primerno in potrebno, da na kratko označim značaj liste v zadnjem desetletju pod vodstvom bivših urednikov dr. Fr. S tele t a in Franceta Koblarja,
Na splošno je treba reči, da pomenijo leta njunega uredništva dobo rasti in velikega razmaha.
Nobena druga slovenska revija iz zadnjih desetih let ne razodeva tako izrazito in jasno duha in oblik slovenskega duhovnega, zlasti literarnega življenja izza prevrata. Reči moremo, da so vse prodorne, napredne smeri našle največ odziva in razumevanja prav v »Domu in svetu«. Nobenega dvoma ni, da je temu dejstvu treba iskati razlage in vzroka ne samo v duhovni usmerjenosti časa, ki je bila kakor še nikoli skladna z listovo smerjo, marveč predvsem ludi v širokem razumevanju in sodobni orientaciji obeh urednikov. Na ta način sta dala listu obraz sodobnosti in modernosti in s tem izvršila veliko in zaslužno delo. Njuni imeni se bosta morali imenovati v vrsti naših urednikov vedno na odličnem mestu.
»Dom in svet« predstavlja v našem kulturnem življenju nekaj edinstvenega, nekaj, kar je nekdo imenoval »kulturni kolektiv«. Nikoli ni bila ta revija le subjektivni izraz poedincev. Osebnosti, ki so jo oblikovale, so bile v vsakem času odraz podtalnih tokov v življenju našega naroda, zato je tudi njihova borba vedno pomenila borbo za nekaj bistveno slovenskega, rekel bi, za kolektivno duhovno podobo naše zemlje. Prav zato je bila za sotrudnike te revije značilna neka elementarna strnjenost duhovne volje in kulturnih ciljev. Individualne razlike poedinih osebnosti niso — radi priznavanja skupnih, nadindividualnih duhovnih vrednot — nikoli pomenila zanikanja vsem skupnega ideala, ki je pomenil slej ko prej borbo za skladnost kulture in religije, tvornosti in milosti, kvalitete in ideje.
Frančišek I.ampe, prvi urednik »Doma in sveta«, je poklical revijo v življenje. Žal — v času pozitivizma, ko je bil katolicizem v kulturi defenziven, list ni mogel preko poudarka ideje v svobodno človeško tvornost. Izidor Cankar je pognal list v nov čas — seveda so bile kali že dane — s tem, da je poudaril avtonomni zmise! umetnosti in povedal na obe strani, da tvornosti ne gre Istovetiti z nazorom. Katoliška literatura je postala vedno aktivnejša in je bila odslej vidno rastoča, ne le enakovredna, marveč vodilna in daja-joča smer. Ivan Cankar s Podobami iz sanj in Pregelj, za njima drugi so postali prvoboritelji v svetu slovenske literature.
Pod uredništvom Fr. Steleta in Fr, Koblarja je list le še izraziteje koval svojo podobo in kazal
\
Vsaka beseda 50parali proiîor drobne vrstice 1'50Din. Najmanjši znesek5Din Oglasi nad 9 vrstic seraćunajo višje Zaoqla*e stroqoll-qovskega in reklamnega značaja vJaka vrttica2Dirt
Naimaniji zneieklODin.Priîtojbina za sifro2Din V»akoqia^ treba plačati pri naročilu Na pomena vprašanja odqovariamo 1. le.čejepriložena zinamka.Ček račun Ljubljana 1Q.3Wel4t.2?-2a
Organist
izvrsten pevovodja, agilen prosvetni delavec, zmožen voditi tambur. zbor in orkester, išče službo kje v mestu ali v večjem kraju na deželi. Gre tudi na Hrvatsko. - Nastop s 1. majem ali takoj. Ponudbe na upravo »Slov.« pod »Zmožen« štev. 2589.
V pomoč
gospodinji bi ila v krščansko hišo gospodinjstva vajena mlajša gospodična, vešča šivanja. Ima lasten stroj in stanovanje. Ponudbe pod »Čedna in prijazna« na upravo.
Čevljarski pomočnik
Uče službo kjerkoli. Dopise prosim na Valentin Seiko v Sevnici ob Savi.
Zatluže
Na kaj čakate?
Vi ste ie vedno nezaposleni! Drugi služijo že več tednov s pomočjo našega novega hišnega obrta. -Pouk j« brezplačen. Vam je li težko napisati pi-■mo? Radi pošljemo obširna navodila, ako priložite znamko za odgovor - Zadruga jugoslov. pletača, Osijck.
Kovašk. pomočnika
poštenega, vernega, dobro izvežbanega posebno za izdelavo sekir in poljskega orodja, sprejmem. Pogorelec Anton, Struge, Dolenjsko.
Fotograf, pomočnico
mlajšo, ki je vešča v re-tuširanju pozitiva in negativa, se išče za takoj ali za 15 dni, ali naj javi po možnosti, kdaj bi mogla nastopiti. — Cenjene ponudbe s fotografijo na Atelier Laforest, Kotor, Dalmacija.
Stanovanje i
soba in kuhinja, se odda. ! Dravlje 135, Rokova pot. !
Puhasto per|e
Vzgojiteljico
k 4 letnemu otroku sprejmem. Biti mora izučena otroška vrtnarica ali učiteljica, ozir. imeti izobrazbo o vzgoji ali pa prakso. Na ponudbe s trgovskimi tečaji se ne ozira! Važnost se polaga na miren in soliden značaj. Nastop takoj ali dogovorno. V ponudbah je navesti izobrazbo, vse dosedanje službovanje in zaposlenost ter starost, po možnosti tudi fotografijo. Poslati jih je na upravo »Slovenca« pod »Vzgojiteljica blizu Ljubljane« it. 2833.
I
Čamernikova
Šoferska šola
- Ljubliana. Dunajska o. Î6
Tovarna snkna, odej in iJugo-avtol Prva oblast pletenin, išče agilne in koncesiionirana Prospekt verzirane	zasloni. Pilite ponjl
Iščemo prostor
na kakem dvorišču v mestu ali Spodnji Šiški v svrho postavitve 20 m dolge in 7 m globoke, s pločevino krite lope proti najemnini ali odkupu sveta. - Sever & Komp., Ljubljana, Gosposvetska cesta 5.
Gostilna
s kompletnim inventarjem in posestvo Matija Krajnc v Žalcu se zaradi preselitve odda takoj za daljšo dobo let v najem ali pa na račun. Gostilna in posestvo ležita tik Žalca ob glavni cesti na prometni točki. K gostilni spada med drugim tudi izredno lep senčnat vrt za goste. Koncesija za izvrševanje gostilničarske kakor tudi mesarske obrti na razpolago. Cenjene ponudbe na naslov: Stanko Krajnc, trgovina s hmeljem in vinska agen-tura, Žalec.
čisto čohano po 48 Din kg. druga vrsta po 38 Din kg čisto belo gosi« po 130 Din kg in čisti puh po 250 Din kg Razpoši-liam po poštnem povzetiu L BROZOVIC - Zagreb, Ilica 82 Kemična čistilnica peria.
zastopnike
Pojasnila v pisarni: Druitvo trgovskih potnikov In zastopnikov v Ljubljani
Kontoristinjo
•amostojno in zmožno, z večletno prakso in zna-niem nemščine, iife stavbeno podjetje. Ponudbe je posl iti na upravo Slovenca pod iifro: »Zanesljiva pisarniika moč«
Preklic!
Podpisani obžalujem vse žaljive in neresnična besede, ki sem jih govoril napram Anici Hafner v Preski. Sorie, 15. marca 1931. — Franc Kalan.
Lepr vogalna parcela
Za Bežigradom, se radi družinskih razmer proda. Naslov pri upravi »Slovenca« pod št. 2780.
Trgovsko pomočnico
mlado, zdravo in v trgovskih poslih verzirano moč •prejme takoj pod ugodnimi pogoji trgovska firma v večjem mestu Gorenjske. Tozadevne ponudbe na upravo »Slovenca« pod značko »Zanesljiva moč 156«.
Opremljeno sobo
lepo, pripravno za duševnega delavca, oddam, j »Vila Turnšek«, Languso-va ulica lili.
Citajte in širite »Slovenca«!
Stanovane
v podpritl'č'U, soba, kuhinj in pritikline, se odda mirni stranki. - Naslov v upravi lisla itev. 2688.
Mlad gospod
išče primerno sobico v centru, če mogoče s hrano pri dobri pošteni dru-i žini. Ponudbe na upravo I pod šifro »Pošten«.
Enonadstropna hiša
z vrtom in dvema stanovanjema po 3 sobe, v sredini mesta, prikladna za trgovino, se proda. — Naslov v upravništvu lista Maribor.
Gostilno z mesarijo
v trgu pri rudniku proda za 160.000 Din Posredovalnica Maribor, Sodna ulica 30.
Pekarijo
s 5 orali posestva, v trgu, edino, proda za 120000 Din Posredovalnica Maribor, Sodna ulica 30.
Posestva
različnih velikosti prodaja Posredovalnica Maribor, Sodna ulica 30.
Namočena polenovka
priznano najboljša — se dobi pri I Buzzolini, Lin-garjeva ulica.
Hrastovih plohov
neobrobl enih, 30, 50, 60 mm, popolnoma suhih, en vagon in nekaj orehovih, prodam. Cena po dogovoru. Naslov v upravi Slovenca pod št. 2658.
Vsakovrstno pohištvo
iz mehkega in trdega lesa, prodam po nizki ceni. Priporočam se za stavbeno mizarsko delo po konkurenčni ceni. Zahtevajte proračun. Valentin Pintar, strojno mizarstvo, Zg. Lužnica št. 21, Žalec.
Semenski oves
češki, in vsa druga poljska in vrtna semena nudi Sever & Komp., Ljubljana, Gosposvetska cesta 5
Nova svetilka
in nov plašč za motorno kolo, mere 26X2Vi, in ena signalna troba — se ugodno proda. Naslov v upravi pod it. 2835.
Slaro 1" dn-oro Itioca
tovarna
v najlepšem rentruniu v Zagrebu, na najpro-metnejši točki radi družinskih razmer in obolelosti lastnika po zelo nizki ceni in ugodnimi pogoji s celim inventarjem na' roda j.
Podrobnejša pojasnila dajeN.Kulbore. Za reh Medjašna ul. 15 ali R. Golobiowski, I iiihl/ana
Gos; osvetska cesta 10/1
Drva za vino!
Prodajam najboljša vina iz ormoškega in ljutomerskega okraja, ter vzamem v zameno in protiračun suha, zdrava, cepljena drva, naložena franko vagon. Ponudbe poslati na naslov: Stanko Krajnc, trgovina s hmeljem in poljskimi pridelki — vinska agentura — Žalec.
Srečke, delnice, obligacije
kupuje Uprava »Merkur« Ljubljana - Selenburgova ulica 6. II. nadstr.
rcnmRODM VI LESE JEN vPRAGI
22.-29 marca 1931
Svetovni velesejem, na katerem so zastopani narodi in države
Znižana vožnja
za brzovlake in navadne vlake Jugoslavija 25%, Cehoslovaška 33%, Avstrija 25%
Pojasnila in legitimacije daje:
Cehoslovaški konzulat, Ljubljana ASOHia Company, IjUbHanO, Aleksandrova 2 Putnik, Ljubljana, Dunajska cesta 1.
Vsakovrstno
zlata (monte
po naivišjih cenab CERNE, luvelir, Ljubljana Wolfova ulica «L 3.
Foto Holynski
ustreže vsakemu t dobrim delom in nizkimi cenami Liubljana, Du-naiska c. 6 Podružnica. Moste
Poniklanje
in prešanje (štancanje) kovinastih izdelkov po najnižjih cenah. T. Soklič, Maribor, Aleksandrova 43
Kravate
majice, srajce, spodnje hlače, nogavice, igrače, žlice itd. — Ig. Baloh, Maribor, Vetrinjska 18.
Pozor, mizarji!
Vsakovrsten smrekov, javorjev, bukov, hrastov in drug rezan les imam po ugodnih cenah vedno v zalogi.
Drva!
Lepa suha bukova drva olena). Suha hrastova
rva (krajniki in odpadki od parketa). Suha smrekova drva (krajniki in žamanje) nudim po nizki ceni v meterski dolžini ali na kratko razžagano. Dostavljeno na dom.
PAVEL BOŽNAR, lesna trgovina, Polhov gradeč.
Ф
dr
Širile »Slovenca«! 1
kpšo
felpreof, ajdovo moko «rdno are to oddala na debelo veletreovina
A. VOLK. LJUBLJANA
Rnljrta rtfli 2*
■мшмпнвмвк
■авввввааааавввв
Inserirajte v
,SlovencuM«
ВВВВВКВВВВВВВВВЖ
ta
To- ХлХг jin-tW&CJ
ЛллИЛ/ ЛАЛ/ОО
ЈШиМ.Ш 6
fyi тЛлоШс «Г TsCo-tjlo-W Л ji/u»
Б9
OGLAŠUJTE
5LCVENCU
j
Krompirja
semenskega, Gorenjca dobrega, en vagon, knpl do 75 par franko v kasarno 1(1. artilerijski polk v Ljubljani, Dunajska cesta št. 6-1. — Reflektanti z vzorcem naj se zglasijo do 22. t. m. — Sprejme se tudi manjšo količino.
L'dtacila
ксш-fkena gnoja
V pisarni 18. artilerijskega polka se bo na dan 23. marca ob 11 dopoldne vršila uatmena licitacija konjskega gnoja. - Izklicna cena je po 05 para od konj. obroka, a za čas od 1. aprila do 1. avgusta, ali pa knkor kdo želi i do 31. oktobra t. I. — Kavcija se položi 23. t. m. v vsoti od 3000 Din.
Globoko užaloščeni naznanjamo, da je nai dobri brat, svak in stric, prečastiti gospod
FRANC MAYR
župnik v pokoju v Sv. Vidu pri Dunafn
v petek, dne 13. marca po dolgi bolezni, v 80. letu svoje starosti mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb predragega pokojnika se je vršil v ponedeljek, dne 16. marca ob 15 v Badenu pri Dunaju.
Sveta maša zadušnica se bo darovala danes, v torek, dne 17. marca ob pol 9 v frančiškanski cerkvi. Novo mesto, dne 17. marca 1931.
ANA MAYR, sestra, in ostali sorodniki
Globoko užaloščeni naznanjamo, da je naša nadvse ljubljena hčerka in edina sestra, gospodična
Minka Jesemčnik
dijakinja 4. razreda realne gimnazije v Mariboru
v nedeljo, dne 15. marca na posledicah zavratne bolezni
v cvetu mladosti, v 15. letu, za vedno zatisnila oči.
Pogreb predrage pokojnice se bo vršil v torek, dne 17. marca ob 11 dopoldne izpred hiše žalosti v Dovžah na župnijsko pokopališče v Št. Ilj p. T.
Svcle maše zadušnice se bodo služile v več ccrkvah. Dovže, dne 15. marca 1931.
Žalujoči starši, sestra in ostali sorodniki.

n o a. o, a. -
—
c ioo
je 5
S iS
3 «J
► •л«
* -S
caO t
Bï-
t 2L
- a
^ -
îû o? g
.
сл o n
S
.S* S
N p"3 ф
Pi
Г еч à i O
O.
Earl Derr Biggers:
Kitajčeva papiga
14

<o
„Sa S , а
! j -iS"?
ЧТ	M
<L
S t^
£ I n -ç
ri 12 X g®
Isl
• 33
-.J N
X & .. » J«
C N C i
n
« C«
i»? C „ —
e o »
Sa =
MN X
» —, IM
4> П S
N
O N
^ I
p I
•ï т .
—	"M
" .i ,
—	V. N
> <U - »
g o g
£535 £ i
Nekam težko mu je bilo misliti na zaklad >nopre-bavljivih« biserov, ki jih je detektiv nosil s seboj. Ali se mu je zgodila kaka nesreča? Ali pa morda... kdo ve? Kaj pa prav za prav ve kdo o tem tujcu iz Hono-luluja? Končno ima poštenje vsakega človeka svo.lo ceno. In tukaj je mikala slabo plačanega kriminalnega asistenta morda prevelika skušnjava ... Vendar ne! Zaupànje Jordanovih v tega preizkušenega rumenega prijatelja je bilo prav gotovo dobro utemeljeno. Če pa Phila Maydorîa ni več v Frisku...
Odločno se je Bob otresel teh neplodnih ugibanj, stopil okrog kolodvora in prišel v nekak park. Hudo je tu gospodaril februar; mrzli večerni veter iz puščave je stresal veje topolov in bombaževcev. To peščeni stezi, ki so jo skoraj čisto pokrivali kupi rumenega listja, je Bob dospel tja, kjer se pričenja edina cesta v Eldoradu.
Pred ozadjem golih, rjavih hribov je legala vsa panorama tega tako zvanega mesta: banka, kino, trgovina, tiskarna, pošla ter visoko iznad drugih poslopij dvonadstropni zaboj, ki je samega sebe hvalil ko obpuščavski hotel. Urnih korakov se je bližal tej karavanseriji.1
V veži je nad pisalnim naslonom brlela šibka električna žarnica in v njeni medli svetlobi je prijazen starec prebiral časnik.
»Dober večer!« ga je ogovoril Bob. >Rad bi vprašal, nI i smem pri vas spraviti svojo potno torbo?«
1 V puščavah poutajaliûce in Doàiv&liàùe karavan.
»Kar jioetavite jo kam! Iščete morda sobe? Nudimo jo za izjemno ceno.«
»Ne, zelo obžalujem. Rad bi v uredništvo Eldorado Times'.«
»Takoj za voglom!« je zamrmral starec in se zopet poglobil v branje.
Bob je ubogal in kmalu stopil s tlakovane crste na škripajoč pesk. Skoraj je obstal pred borno rumeno barako. Na oknih so bili obešeni napisi — »The Eldorado Times. Skrbno izvršuje tiskarska naročila.« Znotraj je bila tema. Ko je prišlec hotel vstopili skozi ozka, skoraj razpadla vrata, je na plakatu zagledal načečkane besede, ki jih je komaj razvozlal: »V eni uri se vrnem — Bog ve, zakaj — Will Holley.«
Bob se je tiho nasmejal in se vrnil v hotel.
»Kako bo z večerjo?« je poizvedoval.
>0 tem se sam pravkar povprašujem,« je godrnjal starec. »Mi ne postrezamo z obedi. Tako imamo manjšo izgubo.«
»Pa mora vendarle kje biti kaka restavracija.«
»Kakopa! Mi smo na višku!« Okrenil je glavo. >Tu zadaj — kavarna ,0aza'!«
Za umazanimi šipami je Bob našel kavarno z njenimi dvomljivimi upi. Dolga, visoka barska miza in motno ogledalo sta prepričevalno dokazovala, da je tukaj nekoč res bila oaza. Mladi mož je zlezel na strahotno visok stol. Na njegovi desni, mnogo preblizu, je sedel v širokih jahalnih hlačah in športni jopici mož suhega, trdega in ž^ves teden neobritega obraza. Na levi, tudi zelo bliln, kar pa mu je bilo manj neprijetno, je v jahalnih hlačah in bluzi, kraljevalo čedno mlado dekle.
Mladenič, nališpan kakor kak šejk v filmu, je povprašal novega gosta, česa želi. In Bob si je г uma-
zanega jedilnika izbral Oazino »Specialno jod«: boef-steak s čebulo, na francoski način, s kruhom, sirovim maslom in kavo. Osemdeset centov.
Dostojanstveno se je oddaljil šejk.
Bob je medtem v okajenem ogledalu motril obraz svoje sosede. Ni bila napačna, še celo v tem meglenem steklu ne. Kakor pšenica svetli lasje so silili izpod širokih klobukovih okrajcev; in pa čudovita polt, ki ni bila narejena v kakem lepotičnem salonu. Bob je stisnil lc sebi svoj levi komolec, da bi se ona laže gibala.
Njegova večerja je prišla — velika, plitka skleda, polna jedi, a brez ploščka! Morda hočejo jesti v Oazi s ploščka samo taki ljudje, ki se hočejo s tem pačiti in spakovati. B )b jc zgrabil pribor, ki mu ga je bil oni porinil predenj, predrl goščavje čebule na vrhu ter pogumno pogledal beefsteaku v oči. Toda izkazalo se je, da nima pred seboj nežnega in vol jnega nasprotnika. Žilava pečenka mu je divje kljubovala. Po brezuspešnem boju je pcklical Bob šejka. »Nimate li morda jeklenega noža?«
»Imamo le tri, pa vse rabijo.«
Bob Eden je iznova naskočil. Pritisnil je komolce k sebi, napel mišice, stisnil zobe in namršil obraz. Grdo je zahreščalo, ko je škrtnilo rezilo po skledi. In ves prestrašen je opazil, kako se je dvignil beesfteak iz svoje omake ter odletel iz posode. Zakotljal se je po nesnažni niizi, padel dekletu na kolena in odtod na tla.
Bob je pogledal ves v zadregi ter zazrl dvoje smejocih se modrih in nagajivih oči. »Oh, oprostite,« je z;>jecljal, »mislil sem, da je beefstcak, pa vidim, i da jo kuže, ki lioče v uaročje.c
>SLOVENEC<, dne 17. marcw 1931.
.
Avtotaksl I. UDOVČ
Novo mesto 62
Kličite telefon št. 8.
ZAHVALA. Ob prebridki izgubi naše ljubljene malere oz. stare mamice, gospe
Neže Žn'derič
se najprisrčneje zahvaljujemo za mnoga izražena sožalja ter za poklonjene vence. Zahvaljujemo se vsem, ki so pokojnico spremili k zadnjemu počitku. Osobito pa se zahvaljujemo preč. stolnemu župniku msgr. M. Umeku za tople poslovilne besede ob grobu.
Žalujoči ostali.
«■><•'•»• 'Ml..-

Vdani v voljo Vsemogočnega javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naša nad vse ljubljena mama, sestra, stara mama in teta, gospa
M Srebot roj. Kalužo
v ponedeljek, dne 16. marca 1931 ob tričetrt na 6 popoldne po dolgi, mučni bolezni, v 87. letu starosti odšla pokrep-čana s tolažili sv. vere po večno plačilo.
Pogreb oreblage neoozabne pokoinice se bo vršil v sredo 18. marca 1931 ob štirih popoldne iz hiše žalosti Sv. Petra cesta 29. Priporočamo jo vsem v molitev in blag spomin.
Ljubljana, Maribor, Cleweland, 16. marca 1931.
Žalujoče rodbine Srebot.
Џ.Ф
Potrti globoke žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je dne 6. marca po kratki, mukepolni bolezni, previden s svetimi zakramenti za umirajoče, umrl naš iskreno ljubljeni soprog, oče, stari oče, brat, stric in tsst, gospod
Karel Trosi
nadučitelj v pokoju.
Pogreb dragega pokojnika bo v sredo, dne 18. marca ob 5 popoldne iz hiše žalosti, Prekmurska ulica 4 (mestne hiše za topnič. vojašnico), na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 16. marca 1931.
Lina, soproga; Franc, brat; Tinca, sestra; Leo, Karel, Milena in Janez, otroci, in ostali sorodniki.
Mestni pogrebni zavod v Ljubljani.
* mr.% , ,'v • ■■,/>,f	: "
Kuj prui.	. Ivan Su it i Kii C ù Pre-
vali pri Borovnici o BOSULIN svečicah ;
.Ime! sem 3 jalove krave, ki so sr nepiestano goniie a niso ostale trnje. Kupil sen v lekarni na Vrhniki samo 2 škatlnci Bosulin s ve-čic Niti vseh nisem porabil in vse 3 krave so ostale breje."
Bosnlin s vtćice zopir sramniino vnetje ter jalovost krov in telic izdelate in tazpošilja samo lekarna na Vrhniki. 1 škattja z navodilom 30 Din. Če se pošlje denar v pismu naprej, poštnine prosto, sicer po povzetju 38 Din.
Ljudje slabili živcev
izza kake bolezni, preobremenjenja, žalosti, razburjenja. kakor tudi stari, oslabeli ljudje, ki jim pojema moč, prebava, ki radi poapnenia žil nimajo teka, si hitro opomorejo in se okrepe, če uporabljajo	VINO ŽIČANICA. Cena steklenice 40 Din. Proizvaja in razpošilja stara, 1. 1599 ustanovljena Kaptolska lekarna sv. Marije, lekarnar Vlatko Bartulič, Zagreb, Jelačičev trg 20. Dobi se v vseh lekarnah.
INSERIRAJTE V »SLOVENCIH!
nofcl Mihltc
prodaja najboljSo črno gnojeno vrtno zemljo po Din 20'— m8.
g Borza dela v Beogradu K	nujno potrebuje:
UŠI Monterja za stavne stroje v tiskarni, ■j Modistinjo za izdelavo model, klobukov, j™ Knjižničarskega pomočnika z znanjem Ш francoskega in nemškega jezika.
Strokovnjaka za mednarodni železniški
■ tarii z znanjem francoskega in nemškega jezika. ИВ Instruktorico otrok z znanjem nemške-,.„v ga ali francoskega jezika. ■ Ravnateljico tovarne za izdelavo Trnih
otroških obleke in žemperjev. ™ Instruktorico otrok z znanjem nemškega B in poljskega jezika.
Instruktorico otrok z znanjem angleške-_ ga in francoskega jezika. И Dva monterja za novogradnjo. M Poslovodjo za izdelovanje asfalt, tlaka. Specialista tehnika za električne peči za topljenje, žarenje in kalenje. OH Godbenika za radio-orkester.
Skobljarja (Hobler) v železninski delav-H niči.
? Plača primerna po sposobnosti in pri-pravnosti. — Ponudbe poslati takoj na m	naslov:
!5 Javna borza dela v Beogradu, •vf	Miloša Pocerca št. 2.
■внмииввввашао
Vezani
»Ilustrirani Slovenec«
leînïh 1930
se dobi v upravi Slovenca. Cena izvodu Din 100, po pošti Din 120.'
Zahvala
Za številne dokaze iskrenega sožalja, ki sem jih prejela ob priliki prerane smrti mojega ljubljenega edinca
Žarhota
se tem potom vsem najtopleje zahvaljujem. Posebno me veže dolžnost zahvaliti se g. primariju dr. Pogačniku, g. asistentu dr. Pompeju, čč. sestram usmiljenkam, vodstvu Marijanišča, g. katehetu p. Krizostomu za v srce segajoče poslovilne besede, darovalcem krasnega cvetja in vencev ter končno vsem sošolcem, prijateljem in znancem za častno spremstvo na njegovi zadnji poti.
Ljubljana-Bob. Bistrica-Zagreb, dne 17. marca 1931.
Janka Vojvoda, mati.
• - : -, mmmmwm

Brez posebnega obvestila.
Potrti neizmerne žalosti javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pre- ' tužno vest, da je naš nadvse ljubljeni mož, atek, stari atek, stric, brat in tast, gospod
Jože Mam
mestni oskrbnik v Celju in železniški vratar v p.
dne 15. marca ob pol 9 zvečer, previden s tolažili za umirajoče, mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb nepozabnega pokojnika bo iz javne bolnišnice v Celju na mestno pokopališče v torek, dne 17. marca ob 5 popoldne.
Sveta maša zadušnica se bo darovala v sredo, dne 18. marca ob pol 7 v cerkvi sv. Danijela v Celju.
Prosi se za tiho sožalje. Celje, dne 16. marca 1931.
Ana, soproga; Janko, Anica, Zlata, Marica in Malči, otroci; Minka roj. Kapel, sinaha; Rudolf Jurič in Pero čubakovič, zeta; Stanko, Sonja, Nande in Jožica, vnuki,
in ostali sorodniki.
OLGA KRIŽAJ sporoča v svojem in v imenu ostalega sorodstva pretužno vest, da je njen ljubljeni soprog, svak in stric, gospod
ing. Franc Križaj
bivši tovarnar v Št. Petru na Krasu
v nedeljo, dne 15. marca 1931 ob 15 po daljši bolezni, previden s svetimi zakramenti, v 78. letu mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb nepozabnega pokojnika bo v torek, dne 17. marca ob pol 16 iz hiše žalosti, Jurčičev trg 2, na pokopališče k Sv. Križu.
Svete maše zadušnice se bodo darovale v stolni cerkvi sv. Nikolaja. V Ljubljani, dne 15. marca 1931.
Mestni pogrebni zavod v Ljubljani.
Naznanjamo v žalosti vsem prijateljem, da je naša ljuba, dobra sestra, svakinja In tetka
Toni Pajničeva
v ponedeljek, dne 16. marca zjutraj po mučni bolezni, previdena s tolažili svete vere, v Bogu umrla.
Pogreb blage rajnke bo v sredo, dne 18. marca ob pol 4 popoldne iz mrtvašnice splošne bolnišnice na pokopališče k Sv. Križu.
Sveta maša zadušnica so bo brala v frančiškanski cerkvi v ponedeljek 23. marca ob 7 zjutraj.
V Ljubljani, dne 16. marca 1931.
Edvard in Ema Pajnič, brat in svakinja; Marko in Alenka, nečak in nečakinja.
4
Mestni pogrebni zavod v Ljubljani.
Zahvala
Za premnoge dokaze iskrenega sočutja, ki smo jih prejeli povodom težke izgube naše nadvse ljubljene mamice, babice, sestre, tašče, svakinje, sestrične in tete, gospe
Ivane Marinko
črkostavčeve vdove
se tem potom vsem najiskreneje zahvaljujemo. Posebno zahvalo smo dolžni g. primariju dr. Breclju, g. dr. Pavlu Krajcu, čč. sestram-usmiljenkam, g. ravnatelju Deteli, uredništvu Prometnega zavoda za premog, zastopstvu banske uprave in Gospodarske zveze, darovalcem krasnega cvetja in vencev, čč. duhovščini, ter končno vsem prijateljem ln znancem, ki so blago pokojnico v tako častnem številu spremili na njeni zadnji poti. V Ljubljani, dne 17. marca 1931.
Žalujoči ostali.

Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Karel Ce6.
Izdajatelj: Ivan ltakove«.
. ^■■aii-i'/Àli)
Urednik: Franc Krem žar.