cloma in V \ IZDAJA OBČINSKI ODBOR SZDL LENART LETO II LENART, 8. MARCA 1962 ŠTEV. 4 SEJA OBČINSKEGA LJUDSKEGA ODBORA LENART SPREJET ODLOK O DOPOLNILNEM PRORAČUNSKEM PRISPEVKU Na sejah cbeh zborov dne 26. 2. so ob prisotnosti večine odbornikov sprejeli več cdlokov in potrdili predračun sklada za komunalne potrebe družbenega standarda za loto 1962. Na 7. strani objavljamo odloka o dopolnilnem proračunskem prispevku in o določitvi stopenj občinske doklade za leto 1962. Seja je bila burna. Odborniki so se zlasti ustavili ob dopolnilnem pro računskem prispevku. Vsak odbor je sprejel drugačen sklep! Po sebna komisija iz obeh zborov je morala sestavitii nov predlog. Upoštevala je predlog občinskega odbora, ki določa, da plačujejo delavci in uslužbenci: a) državne uprave, šolstva 12 % b) 'kmet. gospodarstva 10 % c) vsi ostali pa 15 % dopolnilni proračunski prispevek. OBČINSKA KONFERENCA ZVEZE BORCEV Mladina naj spoznava in neguje pridobitve NOB 15. februarja je bila pri Lenartu občinska konferenca Zveze borcev Narodno-osvobodilne vojne. Poleg delegatov krajevnih organizacij so se konference kot gostje udeležili še Henrik Tauer in Kotnik iz OO ZB Maribor, Vinko Plevnik, sekretar Občinskega komtieja ZKS in Franjo Muršec, predsednik Občinskega odbora SZDL. Jožica Plevnik, predsednica ob-činskfga odbora Zveze borcev je konferenco pričela in po opravljenih formalnostih prebrala poročilo o delu Občinskega odbora Zveze borcev v preteklem obdobju. V poročilu je med drugim rečeno, da je za organizacijo Zveze borcev posebno pomemben ustanovni kongres Zveze združenj bo-cev Narodno osvobodilne vojne Jugoslavije, ki je bil preteklo leto. Kongres je nakazal dalekosežne naloge in je posebej poudaril, da so člani organizacij borcev dolžni gojiti in negovati tradicije naše narodnoosvobodilne borbe in varovati njene pridobitve. Na to naj bi se zlasti spominjali s predavanji, proslavami itd. Pomembno je tudi, da organizacije ZB zbirajo zgodovinsko gradivo iz ljudske revolucije, da zaznamujejo kraje in dogodke, znane iz NOV, katerim se je potrebno oddolžiti s postavljanjem spomenikov. Tudi v Lenartu naj bi v bližnji bodočnosti stal večji spomenik NOV, ki bc pomemben za celotne Slovenske gorice. V nekaterih krajih občine še niso urejene topografske karte, iz katerih bi bile razvidne postojanke in borbe v času NOV. V poročilu je posebej poudarjeno, da bo potrebno navezati še tesnejše stike z ostalimi organizacijami, posebej še z mladinsko. Mladina mora poznati razvoj Narodnoosvobodilne vojne na posameznem področju in mora bit.i seznanjena z žrtvami ljudske revolucije. Organizacije ZB NOV, Z V VI in ZROP imajo slične naloge, zato je prišlo do izvolitve enotnega vodstva vse do komun, Spomenik padlim borcem in žrtvam fašističnega terorja v Veličin i. v katerih pa naj bi po statutu obstajalo koordinacijsko telo, ki bi povezovalo vse tri organizacije in to predvsem takrat, ko so naloge istovetne. V nadaljevanju poročila predsednice tov. Plevni-kove je bilo rečeno, da se še vedno pojavljajo primeri premajhne pozornosti od strani nekaterih fo rumov glede nudenja hitre pomoči borcem. Dodeljevanje teh pomoči se je preneslo na upravne organe občine. So problemi, ki bi se morali hitreje reševati in i.o tako, da bi probleme reševali v korist slehernega borca. Gre predvsem za stanovanjske probleme naših borcev, saj je nekaj takih, ki imajo neprimerna stanovanja. Poročilo ugotavlja, da so se člani ZB premalo vključevali v razne družbene dejavnosti, zlasti pa v organe družbenega upravljanja. Otroci padlih borcev in žrtev fašističnega terorja morajo biti posebna in stalna skrb ne samo organizacije ZB, marveč vse družbene skupnosti. Zlasti jim bo potrebno finančno pomagati pri šolanju. Ne smemo porabiti tudi internirancev, voi-nin ujetnikov, izseljencev, konfi-nirancev in političnih zapornikov. Posebej bo potrebno skrbeti za kvalifikacijo vodstev in omogočiti strokovno izpopolnjevanje ter s tem doseči možnost večjih osebnih prejemkov. Precej članov ZB ni seznanjeno s svojimi pravicami. Dolžnost organizacij ZB je, da jih le s temi seznanijo. Uspešno lahko rešujejo različne probleme ZB komisije, ki so formirane pri občinskem odboru. Komisija za prošnje in pritožbe je v poročevalskem obdobju obravnavala 14 prošenj in sedem pritožb. Prošnje so se nanašale v glavnem na zvišanje štipendij, redne in izredne priznavalnine in podobno. Na območjih Lenarta, Voličine in Gradišča je bilo zbranega precej gradiva iz NOV. medtem ko v Cerkvenjaku, Benediktu in Zg. Ščavniei v tem pogledu zaostajajo. Komisija za varstvo matere in otroka je slabo delala in se ni zanimala za vprašanja učno vzgojnih uspehov otrok, čeprav nekateri otroci borcev NOB slabo izdelujejo. Leta 1961 je eden končal kmetijsko, drugi pa trgovsko tekstilno šolo. Čeprav je Republiški in Okrajni odbor ZB organiziral nekaj skupinskih izletov v Dachau in Ra-vensbruck, se bivši interniranci teh taborišč iz naše občine teh izletov niso udeležili. Nihče se ni udeležil tudi odkritja spomeniki žrtvam fašističnega nasilja v (Nadaljevanje na 2. strani) Ameriški astronavt John Glenn je v raketi Atlas trikrat obkrožil zemljo-. Kakor je znano, so Gle-nnov polet večkrat odložili zaradi neugodnih razmer v ozračju. it Maršal Tito se je iz Sudana, kjer je bil na obisku, vrnil v Kairo. lir V Alžiru se nenehno nadaljuje strašno nasilje fašistične vojaške organizacije OAS nad domačini. it Zaključena so bila tajna pogajanja med francosko in začasno alžirsko vlado. Vsebina sporazuma še ni znana. it Zahodnonemška vlada je odklonila predlog Sovjetske zveze, naj bi se med obema deželama začela pogajanja o perečih problemih. it V Kongu so se znova razplam-teV Hni.i med Čombeievirni silami in četami osrednje vlade. ii Poleg črnih koz se je v nekaterih deželah pojavila še epidemija girpe, ki je zahtevala že nekaj žrtev. 'V Francoska in začasna alžirska vlada sta odobrili sporazum o prenehanju vojne in o podelitvi neodvisnosti Alžiriji. •h V Turčiji .se je začel upor mladih oficirjev proti sedanjemu režimu. Vlada je upor zatrla. it Julija bo v Afriki nastala nova država Ruanda Urundi. Tako je sklenil skrbniški odbor Generalne skupščine Združenih narodov. & Kuba se je obrnila na varnostni svet z zahtevo, naj proučijo nezakonite ukrepe proti njej s strani Združenih držav Amerike. Predsednik republike Tito se je vrnil z zasebnega obiska v Združeni arabski republiki in Sudanu. Na vsej poti od Ploč do Beograda je doživljal navdušeno dobrodošlico. it V Zagrebu se je začel pripravljalni sestanek za konferenco »Svet brez bombe«, ki se ga udeležujejo zastopniki 17 dežel. Konferenca bo letos v afriškem mestu Akri. it Ameriški predsednik Kennedy je zavrnil predlog Hruščova, da bi se sestali najvišji voditelji 18 držav in razpravljali o razorožitvi. it Huda nesreča je v rudniku Ba-noviči (Bosna) terjala življenje 52 rudarjev. Vzroke eksplozije še raziskujejo. iz Na predsednika Južnega Vietnama Ngo Din Diema je bil izvršen svojevrsten atentat: dve letali sta obstreljevali njegovo palačo. Atentat ni uspel. STRAN 2 domaČe novice LENART, 8. marca 1962 Družbeni plan občine Lenart Občinska konferenca zveze borcev (Nadaljevanje s 1. strani) Gradcu. V preteklem obdobju se je določena skrb posvečala tudi zdravljenju borcev, saj so bili trije borci na klimatskem zdravljenju od 20—30 dni. Na zdravniškem pregledu je hilo šest borcev, ki niso v rednem delovnem razmerju. Ob zaključku poročila je bilo nakazano še nekaj podatkov o denarnih podporah za štipendije in o udejstvovanju članov ZB v političnem življenju. V obširni razpravi je bila izne-šena vrsta predlogov in pripomb na dosedanje delo. Med drugim je bila nakazana potreba po pisarniških prostorih, ki bi jih uporabljale organizacije ZB, ZROP in ZVVI. Kritično so tudi ocenili delo komisije za socialna vprašanja, ki ni opravila svojega dela. V razpravi so sodelovali tudi tov. Kotnik, Franjo Muršec in Cartl, kot zastopnik ZVVI. Ob zaključku je konferenca sprejela nekaj važnih sklepov. Med temi naj omenimo, da naj bi organizacije ZB vključile v svoje vrste vse tiste borce in aktiviste, ki imajo pogoje za sprejem. V najkrajšem času naj bi zaključili zbiranje zgodovinskega in topografskega gradiva. Poskrbeli bodo, da se bo čimveč članov strokovno izobraževalo. Vso skrb nameravajo posvečati tudi otrokom padlih borcev in žrtvam fašističnega terorja, zlasti pri njihovem nadaljnjem šolanju. Krajevni odbori ZB naj bi do konca marca 1962 dostavili predloge za zdravljenje borcev, ki niso v delovnem razmerju in bolehajo na posledicah iz NOV. Nadalje so sprejeli sklep, da je potrebno taikoj po konferencah ZB. ZROP in ZVVI sestaviti koordinacijsko telo, ki bo povezovalo delo vseh treh organizacij. V šolah in mladinskih aktivih bodo pripravili predavanja o NOB, z namenom, da bo mladina še bolje seznanjena z našo ljudsko revolucijo in da bo znala čuvati njene pridobitve. g. T. Povsod so slavili 8. marec -Dan žena V vseh večjih krajih občine so organizacije Socialistične zveze pripravile pestre programe za žene v počastitev 8. marca — dneva žena. Skoraj povsod so poleg kulturnih programov pripravili tudi pogostitve žena. Posebej lepo so to izvedli v Lenartu. Tradicionalnih prireditev ob 8. marcu se je udeležilo veliko žena. Za pripravo pogostitev so večje zneske prispevale gospodarske organizacije 4n posameznik i. -ec Kmetijstvo Pri usmerjanju kmetijske proizvodnje bo potrebno upoštevati zlasti naslednje smernice: 1. Razvoj in povečanje kmetijske proizvodnje mora temeljiti na večjih proizvodnih enotah socialističnega sektorja, ki bodo sposobne s sodobno tehniko organizirati večjo proizvodnjo. 2. Kmetijska gospodarstva in zadružne ekonomije naj postanejo središče za zbiranje zemljišč, ki prihajajo v promet zaradi spreminjanja socialne strukture na vasi. 3. Razpoložljiva investicijska sredstva je potrebno prvenstveno uporabiti za družbena posestva za agro- in hidromelioracije, mehanizacijo in ureditev proizvodnih objektov. Investicijska sredstva, ki bodo na razpolago za potrebe kmetijskih zadrug, je potrebno usmeriti na organiziranje neposrednih proizvodnih obratov in tisto mehanizacijo, ki bo služila uvedbi sodobnega proizvodnega procesa tudi v pogodbenem sodelovanju. 4. Na socialističnih kmetijskih obratih je potrebno rediti čredo ki bo zagotovila povečanje številčnega stanja živine. 5. V sadjarstvu je potrebno proizvodno sodelovanje vezati na programe asanacij. Obnovo sadovnjakov pa je potrebno izvajati le na večjih kompleksih. 6. Poljedelsko proizvodnjo je potrebno podrediti nalogam živinoreje. Površina družbenega sektorja kmetijstva naj bi se v tem obdobju povečal^ za okrog 341 ha ali za 44%, tako bi bilo leta 1965 v družbenem sektorju kmetijstva 16,1% vseh obdelovalnih površin Predvideva se, da bo leta 1965 v 1961 - 1965 pogodbenem sodelovanju 2.920 ha obdelovalnih površin ali 24,1% vseh obdelovalnih površin. V pogodbenem sodelovanju je potrebno še bolj upoštevati ekonomske interese in izboljševati strokovno službo. Da bi kmetijske gospodarske organizacije lahko dosegle zaželene rezultate na lastnih površinah in v pogodbenem sodelovanju, bi morale imeti dovolj sposobnega kadra. Na kmetijskih družbenih posestvih bo potrebno posvečati večjo skrb za družbeno prehrano in ustanavljanje potrebnih obratov. Predvideva se, da bo fizični obseg proizvodnje leta 1965 za 36% večji kot leta 1960. Maketa trga Lenart Predvideno povečanje živinorejske proizvodnje zahteva, da se preusmeri poljedelska proizvodnja v pridelovanje kvalitetne krme na večjih površinah. Pri žitaricah je zlasti potrebno zmanjšati površine, posejane z ržjo in ovsem, te površine pa posejati z intenzivnimi sortami pšenice in ječmena. Pričakuje se, da bodo družbena posestva dosegla večje hektarske donose, na pr. pri senu 55 mt centov na hektar. Stalež govedi bi se naj do leta 1965 povečal na družbenih posestvih na 4.979 glav, tako da bi se v primerjavi z letom 1960 povečalo stanje vse živine za 7,7%. Umetno osemenjevanje naj bi zajelo vse plemenice. Proizvodnja govedi za zakol bo usmerjena predvsem na težje kategorije živali, ki so že sedaj iskano blago na tržišču. Družbeni sektor pa se bo moral usmeriti na odkup telet in ostalih govedi, ki jih bo pital v lastnih pitališčih. Za naše območje bo prašičerej ska proizvodnja najbolj primerna v vzre-ji in pitanju mesnatih belih prašičev žlahtne pasme. V pogledu perutninarstva je potrebno uvajati pasme kokoši nesnic. Predvideva se, da bi do leta 1965 obnovili na družbenih posestvih okrog 550 ha sadovnjakov. Ob povprečni sadni letini bi v letu 1965 pridelali 13,669.000 kg sadja. Predvidena intenzivnejša obnova gozdov Glavna značilnost perspektivnega plana za leta 1961—1965 je v podvzemanju ukrepov za intenzivnejše gospodarjenje v gozdovih. Zlasti je potrebno izvajati ukrepe, ki bodo zagotovili večjo proizvodnjo lesne mase t.a hektar gozda in to z uvajanjem hitro rastočih drevesnih vrst iglavcev in listavcev. Predvideva se, da se bo evidentiralo vse sla-borodne kmetijske površine, ki več ne služijo svojemu namenu in take površine pogozdili z odgovarjajočimi drevesnimi vrstami. Za intenzivnejšo obnovo gozdov predvidevajo razširitev drevesnice v Gradišču na tri hektarje. S sečnjo ter gojitvijo bo potrebno izboljševati strukturo gozdov tako, da se bo povečala udeležba iglavcev kot kvalitetnejša drevesna vrsta. Še nadalje bo potrebno zmanjševati odpadek in izdelati čimveč tehničnega lesa. Za urejanje gozdov predvidevamo, da bo izdelan gozdno-gospo-darski načrt za 5.162 ha gozdov. Investicije v znesku 55,000.000 dinarjev bodo zagotovljene iz občinskega in medobčinskega sklada. Nadaljnji razvoj gospodarstva bo zahteval tudi pospešen razvoj obrti. Predvideva se, da bo povprečno letni obseg proizvodnih storitev porastel za 1,5%. Skupne investicijske naložbe naj bi znašale v obdobju 1961—1965 1,947.000 din, število zaposlenih pa naj hi se povečalo za 57 %. (Nadaljevanje na 8. strani) v »klemosu« se je marsikaj spremenilo OBRAT ZA PROIZVODNJO ELUKSIRANEGA ALUMINIJA P m ■P \00 ' Otroci se igrajo na pesku med bloki. Pravega igrišča nimajo Povzetek iz referata o krajevnih skupnostih, otroških igriščih in vzgojno-varstvenih ustanovah Širši program dela krajevnih skupnosti Mislim, da ni potrebno preveč obširno pisati o razvoju podjetja do sedaj, ker večina naših bralcev zgodovino tega podjetja pozna. Vsi vemo, da se je to obrtno podjetje razvilo iz bivše Cehove delavnice oziroma kasneje iz »Ključavničarstva« Lenart. Ta ključavničarski obrat se je pozneje razširil tako, da je obsegal: ključavničarski oddelek, vodovodni oddelek in aluminij oddelek z naslovom »Klemos«. Dejstvo je, da je bila razširitev pozitivna iz različnih vidikov: podjetje je zaposlilo več delovne sile, kolektiv se je trudil dobiti čim več nairočil, jih tudi izrševati in podobno. Razširitev je pozitivna tudi zato, ker je kolektiv pokazal, da ima voljo do dela, da se ne boji težav, ki se s tem v zvezi navadno pojavljajo. Vse do tu, kot že rečeno, je bila razširitev brez dvoma pozitivna; toda kaj pa naprej? Zakaj je podjetje čez nekaj časa začelo poslovati z izgubo? Kje so vzroki, kdo je kriv? Kot vsi vemo, je posledica vedno rezultat nekega — oziroma nekih vzrokov, ki jih je treba poiskati in odstraniti! Dejstvo je, da je bila krivda na vodstvu podjetja, ki ni čutilo dovolj odgovornosti pred družbo in samim delovnim kolektivom, kar izhaja že iz tega, da na primer direktorja več dni sploh ni bilo v podjetju, ne da bi komu kaj povedal kje je. Če ni srca, organizem mora propasti. Isto je bilo z našim bivšim »Klemosom«. Poleg vsega tega pa je bivši direktor prevzemal takšna naročila, ki so jih druga podobna, toda mnogo bolje stoječa in rentabilna podjetja zavračala, ker so se bala izgube. Razen tega vemo, da se skoraj vsa podjetja borijo s sredstvi, predvsem z obratnimi sredstvi, je bivši »Klemos« oziroma njegovo vodstvo nesmotrno upravljalo in uporabljalo sredstva, imelo često za svoj obseg poslovanja prevelike zaloge surovin, kar vse je nujno vezalo obratna sredstva, ki so tako ležala večkrat po nekaj mesecev oziroma vse leto zamrznjena. Iz zapisnika, ki ga je napravila revizijska komisija, ie razvidno, da je »Klemos« imel okoli 23 milijonov zalog — torej toliko zamrznjenih sredstev. Na srečo je temu, čeprav sicer malo pozno, napravil konec občinski ljudski odbor z odstavitvijo direktorja in nastavitvijo novega. Mislim, da je bila to rešitev za sredstva, ki jih je družba že poprej vložila in tudi za sam kolektiv. Z novim direktorjem se je podjetje začelo živahno gibati in se zanimati -/a boljši način proizvodnje, za smotrno delo, za boljšo organizacijo in realizacijo. Delavsko samoupravni organi so začeli vse bolj misliti na zmanjšanje izgube, na perspektivo podjetja in na ren-tabilnejšo proizvodnjo. Na svojih sejah so sprejeli v ta namen naslednje sklepe: 1. da je treba obrat ključavničarstvo zmanjšati in to iz čisto ekonomskih razlogov, ki so: ta otarat zahteva prevelike zaloge železa, roki plačevanja storitev so predolgi — navadno preko 3—5 mesecev, konkurenca podobnih podjetij je preostra, iz vsega tega logično izhaja, da obrat ne more biti rentabilen. Ključavničarstvo bo v okviru novega »Klemosa« sicer še ostalo z namenom kriti lokalne potrebe. 2. Vodovodni oddelek bo popolnoma ukinjen. Ekonomski račun pokaže, da predstavlja vodovodni material 95% predračunske vrednosti, kar pomeni visoka obratna sredstva, rok njihovega obračanja je predolg, ni strokovne delovne sile, konkurenca večjih — specializiranih podjetij pa je preostra. 3. Aluminij oddelek kot zaenkrat najbolj konjunkturen in rentabilen bo podjetje razširilo in reorganiziralo kot sledi: — ker je podjetje do sedaj imelo z nabavo eluksirarnega aluminija vezana velika obratna sredstva, ni moglo pravočasno zadostiti pogojem sklenjenih naročil, je sedanje vodstvo najprej poskušalo z »Im-polom« napraviti pogodbo, da bi jim to podjetje dobavljalo zadostne količine potrebnega eluksirarnega aluminija in v pravem času. Zaradi prevelikega povpraševanja na trgu in zaradi premajhnih proizvodnih kapacitet, podjetje pogodbi ne bo moglo zadostiti. Zaradi tega bo podjetje z. razširitvijo, ki jo že uvaja, ustanovilo lastno eluksirnico, saj predvideva »Klemos« letno 20 ton potrošnje alu profilov, stroški eluksiranja pa bodo znatno nižji, rok dobave pa priročen. Z ekonomskega gledišča je ustanovitev tega obrata utemeljena, ker bo kril lastne potrebe podjetja, če bo pa zmožen pri obstoječih kapacitetah proizvesti več, bo pa na tržišču ob vsakem času našel kupce in mislim — tudi zelo ugodno ceno. — Podjetje bo specializiralo proizvodnjo, dosedanjo obrtniško-delavniško proizvodnjo bo preusmerilo v serijsko, izboljšalo bo tudi notranjo organizacijo dela in podobno. — V Sloveniji se pojavlja 8 podjetij za polaganje gradbenega aluminija, nastaja potreba po iskanju novih poti, novih dejavnosti — predvsem v izdelovanju kombiniranega pohištva: aluminij, les in plastika. Podjetje dela na tem, da bi se priključilo k njemu obrtno podjetje »Brest«. Potrebno je iskati vedno nove načine dela, da bi povečali naše družbeno premoženje in s tem tudi dohodke prebivalcev. Občinski ljudski odbor Lenart se je v teh ozirih vedno postavljal na pozitivna stališča, seveda pa je bil pri tem večkrat primaren problem finančnih sredstev. Kot vsi vemo, je v naši občini problem sredstev bil vedno pereč, ker je izrazito kmetijska, kmetijstvo pa je do danes bilo skoraj vedno de-ficitna panoga. Toda kljub temu je Občinski ljudski odbor našel nekje finančna sredstva in omogočil, da bo podjetje »Klemos« lahko uresničilo svoj namen. Mislim, da je prav forsirati nekaj takšnega, od česar lahko družba tudi nekaj dobi. Dipl. oec. Valentin Breznik V prejšnji številki smo objavili referat o vlogi in mestu žene v družbenem življenju, ki je bil prebran na Občinski skupščini konference za družbeno aktivnost žena. Danes objavljamo drugi referat, iz katerega povzemamo nekatere bistvene misli. »Kljub temu, da je namen naše konference prvenstveno obravnavati problematiko zaposlovanja žena, menimo, da me gre pri tem samo za vključevanje žena v redni delovni proces v gospodarskih organizacijah in ustanovah, ker moramo kmečki proizvajalki prav tako omogočiti dostojno in človeka vredno življenje, kar bomo dosegli predvsem z ustanavljanjem dejavnosti krajevne ali stanovanjske skupnosti, ki bodo neposredno razbremenile ženo v vsakdanjem kmečkem ki gospodinjskem delu. Kaj smo doisedaj po tej plati naredili? Lahko trdimo, da zelo malo. Formirane so sicer stanovanjske skupnosti v Lenartu in v Gradišču, ki pa so le na papirju. Nimajo niti programov dela niti zadostnih materialnih sredstev. V Lenartu je svoj čas obstajal živilski servis, ki naj bi deloval v okviru stanovanjske skupnosti. Vendar je ta servis kmalu postal obrtno-krojaška šiviljska delavnica, ki ima usluge dražje od privatnih obrtnikov. Ali naj tak servis služi s pridom našim gospodinjstvom? Morebiti bi kazalo v okviru tega obrata ali posebej ustanoviti krpalni servis. Vemo, da je nemalo žena, ki razpolagajo z lastnimi šivalnimi stroji. In ker nimajo obrti, delajo seveda doma za družino in bližnjo okolico ali sorodstvo ter si tako prislužijo kak dinar. Morda bi krajevne skupnosti lahko vključile te šivilje v krpalni servis skupaj z njihovimi stroji. Delo bi tako opravljali v skupnem prostoru, pa tudi doma, vendar pod določenim družbenim nadzorstvom. Potreba se kaže tudi po skupnih pralnicah in kopalnicah zlasti v Lenartu in morebiti tudi v Gradišču. Kljub skeptičnemu gledanju nekaterih bi praksa najbolje potrdila upravičenost pral- nic .in kopalnic. Gotovo je, da bi se uslug posluževale tudi -kmečke proizvajalke, zlasti tiste, ki imajo večje družine in so že itak zaposlene z drugim delom. Ze nekaj časa govorimo o družbeni prehrani nasploh. Stvari se niso premaknile niti za las, čeprav ni glavni vzrok pamanjkanje denarnih sredstev. Za obrat družbene prehrane, v katerem naj bi se hranili delavci obrata KG Lenart, tovarne usnja, Klemosa, uslužbenci občine in nekateri drugi, je veliko zanimanje. Nekateri predlagajo, da bi tak obrat ustanovili v sklopu gostilne Grozd, drugi so proti predlogu, ker bi baje tako porastle cene. Cene ne bi porast-le, če bi bila družbena kontrola na mestu in če bi tudi gospodarske organizacije prispevale določena sredstva za vzdrževanje. Poseben problem predstavlja družbena prehrana na kmetijskih gospodarstvih pa tudi v kmetijskih zadrugah. Delovna storilnost je zaradi podhranjenosti kmetijskih delavcev zelo nizka in je pričakovati izboljšanje ob uživanju izdatnejše hrane, zlasti pa toplih obrokov. Za prehrano delavcev pa kažejo gospodarske organizacije vse premalo zanimanja. Dejavnost krajevnih skupnosti naj bi poleg doslej obravnavanih stvairi zajela tudi otroška igrišča, ki so neločljiv del družbene vzgoje naših najmlajših državljanov. Po tej plati so doslej naredili inajveč v Gradišču, čeprav bi bil že čas, da se uredi sodobno otroško igrišče tudi v Lenartu, kjer je največ otrok. Pri načrtovanju in urejevanju otroških igrišč je potrebno računati s takimi napravami na igriščih, ki bodo zaposlile čimveč otrok. Morda bi bilo umestno izdelati idejne načrte za otroška igrišča za posamezne krajevne centre. Določena sredstva za igrišča bo tudi letos potrebno izdvojiti iz krajevnega samoprispevka. V občini imamo samo eno vzgojno-varstveno ustanovo, in sicer v Lenartu, ki se stiska v neprimernih prostorih. Pri finansiranju te (Nadaljevanje na 5. strani) AKCIJA ZA MAKARSKO V GLAVNEM ZAKLJUČENA Podmladkarji so se najbolj odrezali V 2. številki našega lista smo poročali o poteku akcije za Ma-kaisko. Med tem časom pa so organizacije Rdečega križa, podjetja in ustanove še zbirali sredstva. Po podatkih Občinskega odbora Rdečega križa, ki je akcijo vodil, je ta v glavnem zaključena. Kolektivi, organizacije in drugi so prispevali naslednja sredstva: PRK Voličina 6.162 din, Zdravstveni dom Lenart in Zdravstvena postaja Gradišče 17.000 din, sindikalna podružnica Zavoda Hrastovec 65.000 din, krajevna organizacija SZDL Hrastovec 5.000 din, PRK Cerkvenjak 5.997 din, Kolektiv gostilne »Grozd« Lenart 4.600 din, Občinski komite ZKS in Občinski odbor SZDL 4.200 din, PRK šole Ju-rovski dol 14.036 din, PRK šole Zgornja Ščavnica 29.358 din, PRK osnovne šole Lokavec 8.184 din, Kmetijska zadruga Lenart z obrati 98.692 din, Tovarna usnja Lenart 50.600 din, Mizarstvo Voličina 8.460 din, »Klemos« Lenart 17.552 din, Brunčič Janez Hrastovec 2.600 in še dve neimenovani darovalki 800 din. Nadalje so prispevali sindikalna podružnica uslužbencev občine 67.583 din, Postaja LM 13.000 din, uslužbenci banke Lenart 12.000 din. Trg. podjetje »Izbira« Cerkvenjak 15.000 din in Kmetijsko gospodarstvo Lenart 11.750 din. Skupaj je bilo zbranega denarja v znesku 592.393 din. Nekateri so darovali tudi obleko, za kar se jim seveda najlepše zahvaljujemo! G. P. Delo turističnega društva »Rudoll Maister® Zavrh foličini darujejo les za razgledna stolp Preteklo je komaj dva meseca odkar so v Zavrhu ustanovili turistično društvo, ki ;noai ime po znanem borcu za slovenstvo Rudolfu Maistru. 2e na ustanovnem občnem zboru so sklenili, da bodo najprej pristopili h gradnji raz- metrov obdelanega lesa. Razgledni stolp bo stal v bližini zadružnega doma oziroma bodočega Maistrovega doma v Zavrhu in bo visok 24 metrov. Od stolpa r^ Gomili bo višji za celih 6 metrw. S stolpa bo lep razgled širom SREDI NOCI NASILEN VDOR Pred kratkim sem se v jutranjih urah mudil v lenarškem trgu in začudeno ugotovil, da so bila vhodna vrata občine na stežaj odprta, hodnik pa razsvetljen. Ob prihodu v službo sem šele zvedel, da so neznani storilci (verjetno mlajši obiskovalci kluba!) vrata nasilno odprli, prižgali luč in se porazgubili neznano kam. Takih pojavov je čedalje več in jih bo potrebno v kali zatreti. Neznanim storilcem si dovoljujem postaviti samo eno vprašanje: »Kaj bi bilo. če bi se nepoklicani prikradel v občinske prostore in povzročil kakšno škodo?« DVOJNA MORALA V nekem kraju poučuje učiteljica, ki od časa do časa obiskuje verske obrede. Njeni šolski kolegi so ji že večkrat tovariško odsvetovali tako početje, vendar se neimenovana za to veliko ne zmeni, čeprav v šoli poučuje biologijo, ki ima najmanj skupnega z verskim prepričanjem. Menim, da se morajo učitelji zavedati, da vzgajajo novo in naprednejšo mlado generacijo. LENART V TEMI Poleg vseh nevšečnosti, ki jih doživljamo Lenarčanii, moramo večkrat skozi trg hoditi v skoraj popolni temi. Ne vem kje je vzrok, ali žarnice nočejo goreti, ali pa jih nihče ne zamenja. Največja tema je namreč prav sredi trga, nič manjša pa ni na Ptujski cesti. Morda bodo električarji le zamenjali katero žarnico, ki ne daje od sebe nobene svetlobe, medtem ko je Cerkvenjak kar razkošno razsvetljen. STANJE SE NI IZPREMENILO V Večerovi prilogi 7 DNI sem prebral reportažo o Cerkvenjaku v kateri avtorica opisuje stanje v njihovem zadružnem domu. Ob njenem obisku je bila namreč dvorana v kulturnem domu umazana, stoli razmetani in zloženi na kupu v veži, čeprav je od zadnje prireditve poteklo že precej časa. Naslednjo nedeljo po izidu tega članka sem bil na skupščini Zveze svobod, kjer se je nekdo hudoval na tako pisanje Ker me je zanimalo, če se je stanje kaj popravilo, som še isti dan potoval skozi Cerkvenjak in ugotovil, da so bili stoli še na istem mestu kot v času obiska novinarke od Večera. Žalostno, vendar resnično je dejstvo, da vse premalo skrbimo za družbeno premoženje, ki vidno propada. NEUPRAVIČENO NARAŠČANJE CEN Tržni inšpektor občine me je opozoril, da so se v zadnjem času v trgovini in gostinstvu znatno dvignile cene nekaterim artiklom. To dviganje je neupravičeno, če navedemo samo nekaj primerov: Pri Potrošniku v Lenartu stane na primer prašek »Albus« 420 din, medtem ko je nabavna cena 278 din, britvice stanejo komad 40 din (nabavna cena 20 din). Redno škropljenje pogoj za KVALITETO »Maistrov dom« v Zavrhu glednega stolpa. Društvo je že pristopilo k pripravam za realizacijo tega sklepa. Pozvalo je kmetovalce s področja krajevnega urada Voličina, naj prispevajo gradbeni les za gradnjo stolpa. Odziv je več kot razveseljiv. Odborniki društva so namreč do-sedaj že zbrali 147 dreves, medtem ko potrebujejo za dograditev razglednega stolpa 30 kubičnih Slovenskih goric tja do Dravskega polja, pa tudi preko meja naše domovine. Voličani se za novo turistično postojanko izredno zanimajo. Pri gradnji bodo poleg prispevkov v lesu pomagali tudi s prostovoljnim dolom. Turistično društvo v Zavrhu pa vabi k sodelovanju tudi vse ljubitelje turizma izven Z a vrha. J. K Krema za čevlje stane 720 din (mišljena je škatla), medtem ko je nabavna cena 480 din. Potrošniku prav gotovo ne bomo znali pojasniti, zakaj 100 % marža pri britvicah in tako visoko povišanje pri drugih artiklih. V gostilni pa nameravajo zvišati ceno kranjskim klobasam za 50 din pri kg. Mislim, da je že čas .o teh problemih spregovoriti na sestanku SZDI. ali zboru volivcev. SADJA IN PRIMERNO CENO Letošnja zima je delo v sadovnjakih močno zavrla. Malokje je drevje očiščeno ter pripravljeno za škropljenje. Potrebno ga bo opraviti takoj, ko !bo vreme to dopuščalo. Kupci sadja so glede kvalitete iz leta v leto zahtevnejši, zato je potrebno storiti vse, da bomo pridelali čim kvalitetnejše sadje. Večina sadjarjev je spoznala, da je poleg gnojenja sadnega drevja potrebno to tudi zaščititi pred raznimi boleznimi in škodljivci. Odpadel je vsak dvom pri zasebnih sadjarjih, da je redno škropljenje pogoj za kvaliteto in količino pridelka. Kljub vsemu se še najdejo nekateri, ki iz raznih vzrokov drevja ne škropijo, čeprav je to tudi zakonsko obvezno. Zatorej ne bo odveč nekaj nasvetov. Cim bo vreme dopuščalo, očistimo drevje, da bo pripravljeno za škropljenje. Ne dopustimo, da nam to delo ostane po škropljenju. Škropilne ekipe kmetijske zadruge bodo v teh dneh začele s škropljenjem. Zadruga ima na razpolago več vrst zimskih škropiv. Koristno bo, če se vsak sadjar odloči po posvetu z vodjem škropilne ekipe za vrsto škropiva. Priporočljivo je, da se vrsta vsako loto menja. Na primer, če ste eno leto uporabljali rumensan, bi se naj v drugem letu upjorabljal paropin, v tretjem pa morda žvepleno-apnena ali kalifornijska brozga. Način uporabe ter odstotek koncentracije bodo določale ekipe, ki bodo zato imele ustrezna navodila. V preteklem letu so se pri škropljenju dogajale razne nepravilnosti. Nekateri so uporabljali premalo škropiva, kar seveda ni rodilo zaželenega uspeha, medtem ko so drugi škropili v glavnem vejevje in deblo itd. S takim načinom škropljenja si sadjarji dvakrat škodujejo. Na eni strani morajo plačati škropivo, kakor vsi ostali sadjarji, na drugi strani pa ne . dosegajo primerne cene, niti kvalitete. Zato ne bo odveč, če v bodoče škropimo strokovno pravilno, ker bo le tako učinek popoln. Nekateri sadjarji tudi nepravilno ravnajo s škropivi, ki so strupena. Na našem področju so namreč že bile smrtne žrtve, ki jih je povzročila nepazljivost, nekaj jih je obolelo. Primerilo se je, da so poginila goveda, prašiči in perutnina. Vsega tega ne bi bilo, če bi se upoštevala navodila, ki so priložena k škropivom ali celo napisana na embalaži za škropivo. Škropilne ekipe imajo za lastno uporabo še podrobnejša navodila. Na zemljišča, kjer se je izvršilo škropljenje s strupenimi škropivi, se vsaj deset do štirinajst din ne puščajo na pašo domače živali, če pa v tem času ni padavin, je potrebno še ta rok podaljšati za nekaj dni. Zategadelj je potrebno škropiti čimbolj zgodaj, ko še ni paše za živino. Nekateri sadjarji imajo lastne škropilnice s katerimi sami škropijo. Prav je, da ti škropijo takrat, kadar to delo opravlja zadružna ekipa v neposredni bližini. Za morebitne posledice kakršnihkoli žrtev ne morejo odgovarjati niti KZ, pa tudi ne škropilne ekipe v primeru, če sadjarji ne bodo upoštevali teh navodil. I. K. LENART V nedeljo je bila občinska konferenca Zveze vojaških vojnih invalidov. Na konferenci so prebrali poročila predsednika, tajnika, blagajnika in nadzornega odbora ter izvolili novi odbor, nadzorni odbor in delegate za okrajno skupščino. Na konferenci so tako v poročilih kakor v razpravi nakazali probleme in dosedanje delo te organizacije, ki je bilo dokaj u9pešno. -ec CERKVENJAK Kot smo poročali, si je mladina v Cerkvenjaku skupaj s prosvetnim društvom uredila klub, ki je . zaživel že pravo klubsko življenje. Verjetno je najbolj privlačen televizor, pred katerim se vsak večer zbere okrog 30 gledalcev. Potrebno bi bilo, da je v klubu na razpolago več časopisov in revij, pa tudi šah je zelo primeren za zabavo. GRADIŠČE V nedeljo, 4. marca so se po daljšem premoru predstavili mladi igralci z Budakovo igro v štirih dejanjih »Metež«. Igro so naštu-dirali v rekordno kratkem času, čeprav je vsebinsko dokaj zahtevna. Mladi igralci so se v svoje vloge lepo vživeli in si takih predstav Gradiščani in okoličani prav gotovo še želijo. ZAMARKOVA Na zadnji seji Občinskega komiteja LMS Lenart so med drugim sklenili, da bodo v naselju Zamarkova ustanovili mladinski aktiv. Mladina s tega področja je zelo oddaljena od Lenarta in Vo-ličine in se tako ne udejstvuje v mladinski organizaciji. Š. F. LENART Na zadnji seji komisije za mladinske delovne brigade so razpravljali o letošnji zvezni delovni akciji in o pripravah na lokalne akcije. Prva izmena brigadirjev bo odšla na avtomobilsko cesto že 4. aprila. V tej izmeni naj bi iz lenarške občine sodelovalo osem brigadirjev. Na seji so tudi sklenili, da bodo pripravili proslavo MDB. Ob tej priliki bodo organizirali tudi izložbo o življenju v mladinskih brigadah. GRADIŠČE Pred dnevi je bil v Gradišču občni zbor RK. Iz poročila, ki ga je podala predsednica Mimika Cartl je razvidno, da so bili v preteklem obdobju zelo agilni. Predvsem so se pokazali uspehi v krvodajalstvu, saj se je povprečno udeležilo oddaje krvi okrog 80 ljudi. Velike zasluge za krvodajalske akaije ima Rezika Lorenci, kateri pa so pomagali tudi pionirji. Šolski mladini so predvajali film o borbi proti alkoholizmu, ki je še ponekod pe- MLADIKA V GASILSKI ORGANIZACIJI V Občinski gasilski zvezi Lenart je 11 gasilskih društev, v katerih je včlanjenih nekaj nad 500 gasilcev. V gasilski organizaciji je premalo mladine, zato je UO Občinske gasilske zveze že večkrat razpravljal, kako bi pritegnili v gasilska društva več mladine. Skoraj v vseh gasilskih društvih imajo pionirske desetine, ki privlačijo zlasti pionirje. Delo teh mladih gasilcev bi kazalo usmerjati v priprave na sku- pen nastop v okviru Občinske gasilske zveze, ki naj bi bil vsaj enkrat na leto. Tak nastop bi lahko imel značaj tekmovanja. Mladinke, ki so zastopane v vseh društvih, so imele pred leti posebne nastope s prostimi vajami. Vse kaže, da bo moral več storiti po vprašanju vključevanja mladine v gasilska društva referent za mladino pri Občinski gasilski zvezi. J. M. LENART Na sestanku kolektiva trgovskega podjetja »Potrošnik« so razpravljali o dodatnem proračunskem prispevku in poslovanju podjetja. Med drugim so sklenili, da bodo v doglednem času ukinili poslovalnico »Jelen«, ki ni rentabilna. CERKVENJAK Kolektiv trgovskega podjetja »Izbira« je imel pred dnevi sindikalni občni zbor, katerega se je udeležil tudi Tone Škrban, predsednik občinskega sindikalnega sveta. Na občnem zboru so med drugim sklenili, da bodo v kratkem razvili sindikalni prapor. LOKAVEC Za filmske predstave, ki jih organizira Delavska univerza Lenarit je veliko zanimanje. Doslej so imeli dve predstavi. Prve se je udeležilo 70 ljudi, medtem ko se je ohisk pri drugi predstavi dvignil že na 100 obiskovalcev. Širši prognm dela krajevnih skupnosti (Nadaljevanje s 3. strani) ustanove bo. potrebno misliti na to, da naj plačujejo otroke v prvi vrsti starši sami. Seveda bo potrebno'upoštevati več ali manj premožne starše ter temu ustrezno določati višino prispevka. Ne more biti vseeno, kdo bo obiskoval vzgojno-varstveno ustanovo, ali samo tisti, katerih starši zmorejo plačevati prispevek ali tudi siromašnejši. Vprašanje, ki je posebno zanimivo za kmečke proizvajalke, je potreba po otroških zavetiščih v posameznih naseljih po vaseh. Dogaja se zlasti v poletnih mesecih, da kmečke žene puščajo otroke doma brez nadzorstva in osamljene, same pa se odpravljajo na delo, ki po navadi traja od jutra do večera. Morda bi ne bilo odveč v .nekaterih večjih zaselkih dobiti primerne prostore, v katerih bi se naj zadrževali otroci, ko staršev ni doma. Na otroke naj bi pazila starejša ženska, ki ima že nekaj življenskih izkušenj. T. S. Materialni problemi Na gosliivanju zagodejo marsikatero smešno. Ob pustnih dnevih je bilo mnogo ženitev in še več sproščenega veselja. Na sliki: Možakarji preoblečeni v»pre-častite gospode« reč problem. Skupaj s podmladkom RK so na parceli šolske zadruge pridelali mnogo zelenjave, ki jo uporablja šolska kuhinja. V bodoče nameravajo predvsem povečati število članstva iz vrst mladine. F. Š. Večina gasilskih društev v naši občini ni tako opremljena, kot zahteva današnji čas. Gasilsko društvo Lenart ima nov gasilski avtomobil in je v občinskem merilu najbolje opremljeno. Prav tako imata društvi- Gradišče in Cerkvenjak nove gasilske avtomobile, ki so dokaj dobro opremljeni Ostala društva imajo sicer briz-galne in potrebno orodje, prevoznih sredstev pa nimajo in so vezana na prevoze s traktorji kmetijskih zadrug. Občinska gasilska zveza je napravila perspektivni plan za razvoj gasilstva v občini in bi bilo potrebno v naslednjih letih več gasilskih orodnih voz — cistern. Na tak način bi se gasilstvo v občinskem merilu znatno razvilo in postalo v celoti bolj sposobno za nudenje hitre polnoči. Večina društev ima gasil- Obrat družbene Na zadnji seji predsedstva Občinsko konference z,a družbeno aktivnost žena, so med drugim razpravljali o obratu družbene prehrane v Lenartu ter sklenili, da bodo v tej zvezi sklicali posvetovanje predstavnikov gospodarskih organizacij in ustanov iz Lenarta. Na tem posvetovanju bodo razpravljali o prispevkih za ureditev tega obrata in ostalih vprašanjih, ki zadevajo družbeno prehrano v Lenartu. Skupno z Izvršnim odborom Občinskega sindikalnega sveta nameravajo razpravljati tudi o materialni pomoči, ki bi jo nudile gospodarske organizacije in ustanove za otroke svojih delavcev in uslužbencev za vzdrževanje vzgojno varstvene ustanove v Lenartu. Š. T. ske domove, ki so nekateri že stari in tesni: Lenart, Gradišče in Cerkvenjak. Potrebno bo misliti na večje adaptacije gasilskih domov. Po osvoboditvi so zgradili domove v Voličini, Selcih in Zg. Ščavnici. V gradnji pa so gasilski domovi v Oseku, Župetincih in Gočovi. Zelo dobro so gradnjo organizirali v Gočovi, kjer so sklenili, da bodo gradnjo spomladi nadaljevali in bodo sredstva sami nabrali. Za9toj je nastal v Oseku in Župetincih, kjer menda čakajo, da bodo dobili vsa sredstva iz družbenih virov. M. J. Podeljene nagrade za JPI najboljšim pionirskim odredom V drugi polovici februarja so podelili nagrade za dosežene uspehe v prvem letu delovanja Jugoslovanskih pionirskih iger. Za uspešno delo v letu 1962 so prejeli nagrade pionirski odred Cerkvenjak 2 zračni puški, Zgornja Ščavnica opremo za odbojko in Voličina perjanico. Podelitvi nagrad so prisostvovali Ivan Alt, predsednik občine, Vinko Plevnik, sekretar Občinskega komiteja ZKS, Franjo Muršec, predsednik Občinskega odbora SZDL in Slavka Petrič, sekretarka Občinskega komiteja LMS. O doseženih uspehih je govoril Tone Štefane, predsednik odbora za JPI. Po podelitvi nagrad je odbor za JPI pripravil navzočim skromno zakusiko. T. S. 03971158 slovenske cpov*ice ^pOtSl Piše: Alfred Pirher Bunker »Peca« v vurberških gozdovih Asfred Pirher Pozimi leta 1943-1944 sem odšel v partizane. Nekaj časa sem bil borec Lackovega odreda, katerega eden vod je imel bunker v Vurberških gozdovih, bi smo ga imenovali »Peca«. Bilo nas je devet borcev in smo bili povezani s komandantom Lackovega odreda, ki se je v glavnem zadrževal na Kozjaku. Po njegovih napoti-lih in smernicah smo tudi mi delali. Stalno vezo smo držali tudi z aktivisti iz Korene, ki so inas obveščali o nevarnostih in novicah. Dostop do bunkerja so imeli samo borci, sestanke pa smo imeli navadno ponoči precej daleč od bunkerja, da ga ne bi odkrili nepoklicanim ljudem. Naš bunker je bil v neposredni bližini gozdnega potoka in smo ga dobro zamaskirali. Nad bunkerjem se je bohotilo drevje, ki je varovalo našo »Peco«. V notranjost bunkerja je kmalu prodrla vlaga, ki nam je bivanje nekoliko otežko-čala. Marca 1944 pa so kljub vsej tajnosti gestapovci iz Ptuja zvedeli za naš bunker. S točnim položajem bunkerja seveda niso bili seznanjeni. Prišlo jih je kar precej. S seboj so prignali tudi pse, da bi nas lažje izsledili. Mi smo v napetem vzdušju čakali na spopad. Ker nas je bilo malo, se nismo hoteli prvi spustiti v borbo, borili bi se le v sili. Dohod do bunkerja smo skrbno zakrili, sicer pa smo se bunkerju približevali vedno le po vodi v bližnjem potoku, tako da nas gestapovci tudi s psi niso mogli izslediti. Naša edinica je na terenu dosegala kar velike uspehe. Bili smo borci dn aktivisti na terenu. Imeli smo vedno več zaupnikov in sodelavcev. Na Kozjak smo pošiljali sanitetni material, orožje in hrano. Ljudi, ki so se prigla-šali za našo vojsko, smo po zve-ai pošiljali v Križ nad Mariborom, kjer je bil glavni štab Lackovega odreda. Kljub temu, da smo imeli že lepo število borcev in sodelavcev, so za nas v tem predelu postajala tla vedno bolj vroča. Gestapovci in žandarji niso prenehali s svojim delom. Vedeli so, da je na tem terenu partizanska edinica, ki j.im je skoraj sleherno noč zagodla kaj neprijetnega. Aprila 1944 leta smo se zaradi pritiska Nemcev morali umakniti na Kozjak. Tam smo se vključili v Lackov odred. Nekaj borcev so nas tamkaj zbrali za kurirje T V postaj. Kot kurirji smo prenašali zaupno vojaško pošto. Spremljali smo tudi višje vojaške in politične funkcionarje. Sam sem bil odrejen za komandirja TV-160, ki je imela svojo postojanko v gozdovih pri Knižu nad Mariborom. Na tej postaji sem deloval skupaj s sedimimi sodelavci vse do osvoboditve. Na naših kurirskih poteh smo marsikaj doživljali. Vsako drugo noč smo prehodili pot od Hrastovca do Križa nad Mariborom, ki ni bila brez nevarnosti. NOMADI šetarski gmajni na Prišli so, kakor pride veter, ki ga ne pričakujemo. V Šetarovi in okolici Voličine so se začele kot blisk širiti govorice o Bosancih, ki pasejo večstoto čredo ovac na šetarski gmajni. S fotoreporter-jem sva se napotila na kraj dogodka in v razgovoru s tremi postavnimi Bosanci zvedela, da so prišli izpod planin v okolici Mr-konjič grada, mesta v bližini Jajca. Pot jih je vodila že na jesen po ravnih Panonskih nižinah. Držali so se poti ob večjih rekah in potokih, iskali mrvico trave za svoje lačne ovce, ki jih je kar tri sto. Tako so prispeli po večmesečnem tavanju tudi v Pesniško dolino in na šetarsko gmajno, kjer se je v preteklih dnevih pasla njihova številna čreda. Pogled na dolgodlake ovce in ovne (volno strižejo šele doma) je bil zanimiv, zlasti ker. se je med odraslimi živalmi paslo precej jag-njet. Ovcam ne škoduje mraz, niti sneg, saj se tako rekoč rodijo na planem in so že od vsega začetka navajene tudi na muhasto vreme. Postaven mlad Bosanec, ki je po obnašanju sodeč bil vodja skupine, nam je pripovedoval, da odhajajo skoraj vsako leto na pot, kajti njihova skopa zemlja ne daje dovolj sena za preživljanje ovac. Preden gredo na pot, se dogovorijo, kdo bo čredo pasel. Navadno skupina treh ali štirih pastirjev pase čredo za vso vas, vijo, da se bodo po nekaj dnevih, ki pa premore več kot sto ovac. da ne bi delali večje škode, vrnilo Pastirji se večkrat menjajo. Pra- na domačije v Bosno. T. Š. Pastir med svojo čredo ovac ODLOKI - ODLOKI — ODLOKI - ODLOKI - ODLOKI — ODLOKI - ODLOKI - ODLOKI - ODLOKI — OD Po 12. čl. zakona o proračunskem prispevku iz osebnega dohodka delavcev (Uradni list FLRJ, štev. 17-300/61, 44-650/61 in 52-766/61) in 50. člena zakona o občinskih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-88/52), je Občinski ljudski odbor Lenart na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 26. februarja 1962 sprejel ODLOK o dopolnilnem proračunskem prispevku iz osebnega dohodka delavcev in uslužbencev, ki so zaposleni na območju občine Lenart. 1. člen Dopolnilni proračunski prispevek iz osebnega dohodka delavcev in uslužbencev po stopnji 15% od zvezinega proračunskega prispevka iz osebnega dohodka delavcev, plačajo vsi, ki so zaposleni na območju občine Lenart. Delavci in uslužbenci, ki so zaposleni v državni upravi in šolstvu plačajo dopolnilni proračunski prispevek po stopnji 12%. Delavci in uslužbenci, ki so zaposleni na kmetijskih gospodarstvu plačajo dopolnilni proračunski prispevek po stopnji 10%. 2. člen Dopolnilni proračunski prispevek iz osebnega dohodka delavcev in uslužbencev iz prvega člena se uporabi takole: Dopolnilni proračunski prispevek nad 10% je dohodek družbenega sklada za šolstvo občine Lenart. Dopolnilni proračunski prispevek do 10% se deli kot ostali dohodki proračuna. 3. člen Sredstva dopolnilnega proračunskega prispevka se uporabljajo za negospodarske investicije. 4. člen Ta odlok velja od dneva objave v Uradnem vestniku okraja Maribor, uporablja pa se od 1. 3. 1962. Številka: 010-3/62-2 Lenart, dne 26. februarja 1962. Predsednik Občinskega ljudskega odbora Ivan Alt 1. r. Po 1. členu temeljnega zakona o občinski dokladi in posebnem krajevnem prispevku (Uradni list FLRJ, št. 19-194/55, 19-241/57. 55-710/57, 52-892/58 in 52-853/59) in 2. točki 50. člena zakona o občinskih ljudskih odborih (Uradni list LRS. št. 19-88/52), je Občin- ski ljudski odbor Lenart na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 26. februarja 1962 sprejel ODLOK o določitvi stopenj občinske do-klade za leto 1962 v občini Lenari 1. člen V občini Lenart se občinska do-klada v letu 1962 pobira po določbah tega odloka. 2. člen Občinsko doklado plačujejo: a) zasebna kmetijska gospodarstva in drugi zasebni lastniki zemljišč; b) samostojni poklici in lastniki premoženja. 3. člen Občinska doklada se odmeri od dohodka, ki je podlaga za odmero dohodnine. LENART, 8. marca 1962 DOMAČE NOVICE STRAN 7 4. člen Zasebna kmetijska gospodarstva in drugi zasebni lastniki zemljiišč plačajo občinsko dokla-do po naslednjih stopnjah: Kategorija Stopnja obč. davčnih doklade osnov din lestvica v % do 30000 22 nad 30000 do 50000 24 nad 50000 do 80000 26 nad 80000 do 120000 28 nad 120000 do 160000 30 nad 160000 do 200000 32 nad 200000 do 250000 35 nad 250000 do 300000 37 nad 300000 do 400000 40 nad 400000 do 500000 42 nad 500000 do 600000 44 nad 600000 46 5. člen Na dohodke od samostojnih poklicev in drugega premoženja ter na dohodke od stavb se plača do-klada po naslednjih lestvicah: Kategorija davčnih Stopnja občinske osnov doklade v % — kovači, krojači, čevljarji, frizerji, brivci, fotografi, pletilje. Po II. lestvici plačujejo občinske doklade: — kovači, kolarji, sedlarji, so-darji, mlinarji, galanteristi. Po III. lestvici plačujejo občinsko doklado vsi ostali poklici, ki rtiso zajeti pod I. in II. lestvico. Po IV. lestvici plačujejo občinsko dkolado zavezanci, ki imajo dohodke od zgradb in premoženja. 6. člen Dobitniki dobitkov na srečke in loto Jugoslovanske loterije plačajo občinsko doklado od dobitkov po naslednjih stopnjah: Kategorija davčnih osnov. davčnih Stopnja obč. osnov din doklade v °/o v 000 din I. II. III IV. 50 4 7 10 5 50— 80 5 8 11 6 80—123 6 9 12 7 120—160 7 10 13 8 160—203 8 11 14 9 200—250 9 12 15 10 250—300 10 13 16 11 300—403 11 14 17 12 400—503 12 15 18 13 500—600 13 16 19 14 600 14 17 20 15 nad 5000 do 100000 5 do 5000 do 5000 nad 100000 do 400000 6 nad 400000 do 800000 7 nad 800000 do 1,000000 8 nad 1,000000 10 Po I. lestvici plačujejo občinsko doklado: Predračun sklada za komunalne potrebe družbenega standarda za leto 1962 Partija Pozicija Besedilo Pred. kol. Pozicija Partija Dohodki Sred. preneš. iz preteklega leta 1—1 Na račun sklada — 1—2 na računu omejitve — 1—3 na računu rezerve 6,185.335 1,624.094 7,809.429 2—1 Dohodki v tekočem letu: Izvirni dohodki 2—11 od prispevkov iz os. doh in uslužbencev 2—12 od davkov prebivalstva 2—19 drugi izvirni 2—19—1 tehtnice a) Lenart 110.000 b) Gradišče 70.000 c) Cerkven j ak 70.000 d) Drvanja 45.000 e) Jurovski dol 65.000 2—19—2 pokopališča a) Volčina 100.000 b) Gradišče 100.000 c) Zg. Ščavnica 100.000 d) Lenart 100.000 e) Jurovski dol 100.000 f) Benedikt 100.000 g) Cerkvenjak 100.000 2-19-3 vodarina 50.000 2—19—4 dohod, od cest zemljišč 25.000 delavcev taks in drugih doh. od dohodki 1,135.000 2—2 Dotacije, prenosi in drugi dohodki 2—21 dotacija iz proračunov 2—22 dotacija iz drugih skladov 2—22—1 cestni sklad 2—23 dotacije od gosp. in drugih organi/.. 2—24 posojila in krediti 2—25 vrnitev sredstev porabljenih v prejšnjih letih 2—29 drugi dohodki 2—29—1 prispevek za kanalizacijo 276.000 2—29—2 prispevek za vodovod 1,626.000 1,902.000 Skupaj dohodki:_ 7,970.578 15,780.007 8. člen Predpisi uredbe o dohodnini in uredbe o prisilni izterjavi davkov in drugih proračunskih dohodkov se smiselno uporabljajo tudi pri predpisovanju in pobiranju občinske doklade. 9. člen Ta odlok velja od dneva objave v Uradnem vestniku okraja Maribor, uporablja pa se od 1. januarja 1962. Številka: 010-4/62-2 Lenart, dne 26. 2. 1962 Predsednik Občinskega ljudskega odbora Ivan Alt 1. r. Partija Pozicija Besedilo Pred. kol. Pozicija Partija Osnova za odmero občinske doklade je znesek dobitka, ki predstavlja osnovo za odmero dohodnine. 7. člen Občinsko doklado, po 6. člnea odteguje Jugoslovanska loterija ob izplačilu srečk in lotov dobitnikom in jo nakazuje občini Lenart za vse tiste dobitnike, ki stanujejo na območju občine Lenart /. veljavnostjo od dneva objave v Uradnem vestniku okraja Maribor. 4,933.578 Izdatki: 1—1 Izdatki za adminislr. sklada 1—2 bančni stroški — 373.400 100.000 473.400 3—1 3—2 Funkcionalni izdatki sklada —■ Investicijski izdatki Za investicije, pri katerih predračun, vredn. posamezne inv. presega 10 milij. din Za investicije, pri katerih ipredrač. vrednosti posamezne investicije obsega 10 milij. 3—2—1 kanalizacija Lenart 3,573.000 3—2—2 Vodovod Lenart 2,303.000 3—2—3 Zadružni dem Lenart 2,282.000 3—2—4 Zadružni dom Cerkvenjak 1,000.000 3—2—5 TVD Partizan Lenart 200.000 in drugi izdatki: druge sklade 9,358.000 9,358.000 4—1 Prenosi Prenosi 4—1—1 Šolski sklad Lenart 1,038.214 4—2 Prenosi v rezerv, sklad polit, teritor. enote 4—3 4—9 1,038.214 4—2—1 Republ. re7ervni sklad < ■ v Odplačilo posojil in kreditov Drugi izdatki 4—9—1 Vzdrževanje tehtnic a) Lenart 80.000 b) Gradišče 30.000 c) Cerkvenj ak 45.000 d) Drvanja 80.000 e) Jurovski dol 25.000 f) Voličina 100.000 4—9—2 Vzdržev. po kopališč a) b) c) d) e) f) g) 4—9- Voličina Gradišče Zg. Ščavnica Lenart Jurovski dol Benedikt Cerkvenjak b) c) d) e) f) g) h) 92.000 92.000 92.000 148.000 92.000 92.000 92.000 3 Vzdržev. cest IV. reda a) 1104 Lenart—Kamenšak 100.000 1105 Usnjarska cesta 50.000 Cenkova Cerkvenjak 200.000 1883 Žice— Zgornja Ščavnica 957.000 1892 Hrastovec—Voličina 450.000 1894 Zamarkova—Part. 600.000 Selce—K orena _ 110.000 Kirbiš— Šantl 50.000 3,577.000 Skupaj izdatki: Ostanek sredstev Na računu sklada Na račun omejitve Na računu rezerve sklada 15% 2,367.000 10% 1,578.000 4,615.214 14,446.614 1,333.393 Rekapitulacija Dohodki Izdatki Skupaj ostanek sredstev: 15,780.007 14,446.614 1,333.393 Ostanek sredstev 1,333.393 Družbeni plan občine Lenart (Nadaljevanje z 2. strani) Blagovni promet v trgovini bo predvidoma povprečno letno porastel za 11,5%. Za povečanje kapacitet trgovskih lokalov in modernizacijo obstoječih prodajaln se predvideva letna potrošnja v višini 20,800.000 din, za povečanje kapacitet petih let bo potrebno dati tudi več poudarka preskrbi krajevnih centrov s kmetijskimi proizvodi. Pričakovani nadaljnji porast osebne potrošnje zahteva od gostinstva, da doseže bistvene spremembe v poslovanju v postrežbi ter z boljšim izkoriščanjem obstoječih možnosti. Predvideva se, da bo vloženih v gostinstvo v planiranem obdobij 27,000.000 din. V predhodnem obdobju bo potrebno proučiti tudi možnosti za obnavljanje turističnih centrov v občini. - ?D s* V KINO LENART 11. marca ob 19. uri ameriški barvni film »PLES NA VODI« 18. marca ob 19. uri ameriški barvni film »ČAROVNIK IZ OZA« KINO GRADIŠČE 11. marca ob 15. in 19. uri indijski barvni film »MATI INDIJE« 18. marca ob 15. in 19. uri nemški farvni zabavno glasbeni film »GROFICA MARICA« KINO VOLIČINA 11. marca ob 15. in 18.30 uri francoski kriminalni film v barvah »VRNIL SE BOM« 18. marca ob 15. in 18.30 uri poljski film »VLAK« V letošnji prvi številki »Domačih novic« sem brala o predelo-valnici mesa v Voličini. Bila bi vam hvaležna, če odgovorite, kakšne vrste klobas izdelujejo v Voličini in komu jih prodajajo. Ali je mogoče dobiti te klobase tudi v lenarški mesnici? A. S. Lokavec V predelovalnici mesa v Voličini trenutno izdelujemo lovska klobase, šunkarice, hrenovke, kranjske klobase in posebne ti-lolske turistične klobase. Izdelujemo tudi posebno vrsto salame, ki jo imenujemo slovenjegoriška salama, katere pa še nismo dali v potrošnjo, ker ima daljši rok sušenja. Oskrbujemo samopostrežno trgovino v Mariboru in še druga podjetja v mestu Maribor t»»r vse trgovske poslovalnice v občini Lenart. Naše izdelke lahko dobite tudi v vseh mesnicah Kmetijske zadruge Lenart. upravnik KZ Lenart Mirko Kristl Več kmetovalcev zanima, pod kakšnimi pogoji prevzema Kmetijska zadruga Lenart zemljo v odkup ali v najem. Glede tega posredujemo odgovor Kmetijske zadruge Lenart. Uredništvo Kmetijska zadruga je prinrav-Ijena odkupiti neko zemljišče lr. v primeru, če predstavlja to za n.io gospodarsko korist. Fogoji r-i> naslednji: zemljišče mora biči v bUiini objektov kmetijske zadruge, da so na zemljišču, katerega bi naj prevzela KZ objekti kakor na primer skladišča za pridelke in podobni, da je zemljišče ob prometni cesti ter da je primerno za strojno obdelavo. Od vseh naštetih in ostalih pogojev je od visen odkup in seveda tudi cena zemljišča. Isti so pogoji tudi za prevzem zemlje v najem. Višina najemnine je odvisna od že navedenih pogojev. Najvišja doslej izplačana najemnina znaša 10.000 din za hektar. Najnižja najemni- na mora biti vsaj tako velika, da lahko KZ povrne vse družbene dajatve od zemljišča. Za koliko let vzame KZ v najem zemljišče, je odvisno od lege zemljišča. Za krajšo dobo od pet let lahko vzame zemljišča, ki so primerna za travnike ali njive. Vinogradniške, predvsem pa sadjarske lege pa za dobo, ko se amortizira investicija, vložena v nasade. V takem primeru se lahko sklene pogodba o najemu zemljišč za dobo od 15 do 30 let, kar je odvisno od intenzivnosti nasadov. Zadruga proučuje tudi nakup zemljišč na obroke od kmetovalcev, ki ne morejo obdelovati zemlje, ker so nesposobni za delo. So primeri, da kmetovalci ponujajo zemljišče brezplačno zadrugi v najem, ki pa Ko se odločamo, kaj in koliko bomo posejali ali posadili, moramo hkrati imoti tudi v vidu kvaliteto in količino pridelka. Predvsem velja poudariti, da moramo zemljo skrbno obdelati ter uporabili vsa sredstva, ki bedo pridelek povečala. Vsi kmetovalci ne razpolagajo z vsem, kar je potrebno za visoke donose. Zato je priporočljivo, da si manjkajoče pravočasno oskrbijo. Precej je takih, ki v proizvodnji ne napredujejo, vendar kljub temu ne zahtevajo pripomočkov, ki naj bi proizvodnjo povečali. Smo neposredno pred spomladansko setvijo, zato je prav, da pogledamo, kaj moramo nabaviti še za dobro opravljeno setev. Ne čakajmo poslednjega trenutka pred setvijo. Ker se setev vedno bolj približuje, preverimo: 1. Ali iimamo za- ne leži v bližini zadružnih objektov. Tako zemljišče zadruga odkloni zaradi velikih stroškov v proizvodnji. (Vožnje, hoja delavcev itd.) Zadruga dobro proučuje vsak posamezen primer odkupa ali najema zemljišč, kajti mora zagotoviti rentabilnost proizvodnje. Ivan Kelhc.' šef kmetijske proizvodnje KZ Lenart Na vprašanje prebivalcev Hra-stovca in Zamarkove v zvezi z zborom volivcev glede krajevnega samoprispevka in o razpoložljivih sredstvih, ki naj bi jih koristili hišni sveti, bomo odgovorili v eni prihodnjih številk. Uredništvo gotovljeno obdelavo zemlje (oranje, brananje, setev, prevoze itd.)? 2. Razpolagamo z vsemi potrebnimi gnojili? 3. Ali imamo nu razpolago dobro in kvalitetno seme? Da bomo zagotovili kvalitetno obdelavo zemlje in primerna semena, se čimprej obrnimo na kmetijsko zadrugo, ki je pripravljena skleniti pogodbo za , vse usluge ali material. Zadruga vrši usluge in odstopi material tudi na kredit, tako da lahko kmetovalec plača ob prodaji pridelkov ali živine skupaj z minimalnimi obrestmi. Glede strokovne uporabe umetnih gnojil za posamezne poljščine in ostalih nasvetov \ zvezi s kmetijsko proizvodnjo s. obračajte na proizv. okoliše in kmetijske zadruge. K. I Pred spom lad no setvijo BRALCI POZOR Nekateri bralci odklanjajo »Domače novice« zaradi nejasnosti glede cene. Ponovno sporočamo, da znaša letna naročnina časopisa »Domače novice« 400 din, za inozemstvo pa 800 din, ne pa 400 din mesečno kakor se širijo govorice. Naročnino bomo tudi le ■ tos pobirali po pismonoših. Nov: tekoči račun časopisa se glasi: NB Lenart, štev. 604-14-9-973. Ime računa Občinski odbor SZDL Lenart z oznako: za časopis. Tem potoni tudi ponovno sporočamo, da bo izšlo v tem letu 10 številk »Domačih novic« na 8. straneh in 14 številk na 4 straneh. Vabimo k sodelovanju vse občane. Objavljene prispevke plačujemo. Uprava in uredništvo PISMO UREDNIŠTVU SPOMIN na Cankarja in Kraigherja Ko sem v zadnji številki preči-tal sestavek o generalu Maistru, sem se domislil, da bi bilo dobro, če bi nekdo opisal pot pisatelja Kraigherja s svojim Kontrolorjem Škrobarjem. Še ko sem uči-teljeval pri vas, me je pot večkrat zanesla v Gradišče. V mislih sem doživljal roman, ki tako živo opisuje dobo narodnega prebuje- • nja v Slovenskih goricah in bi bilo prav, da tudi najde mesto v vaših »Novicah«. Nekoč sva s tov. Janezom Zor- kom razmišljala o tej poti in zbiranju podatkov tfrate dobe, razmišljala sva o Kraigherju in Cankarju, ki je tudi živel v tistih krajih in napravil marsikatero pot med prelepimi goricami. Zame je bil lep doživljaj, ko sem koračil po poteh, po katerih je stopal Kraigherjev Škrobar, pa Cankar. Le majhen intormezzo: ko sem bil v Cerkvenjaku in stanoval pri Tušakovih, mi je nekoč prijatelj Vladko pripovedoval, da ZA ELEKTRIFIKACIJO VAŠKIH GOSPODARSTEV ENOFAZNI MOTORJI IN CRPALNI APARATI Ti zanesljivi pomočniki v kmetijstvu pospešujejo mehanizacijo, olajšujejo delo, nadomeščajo delovno silo, zvišujejo storilnost in znižujejo stroške. Enofazni motorji od četrt do ena in pol konjske moči stanejo 16.000 do 43.700 din. Enofazni čr- Zahtevajte pojasnila in ponud-palni agregati z zmogljivostjo od be v kraievni zadrugi, trgovini 2000 do 5000 litrov vode na uro ali tovarni: 49.800 do 93.000 din. Priključite jih lahko na instalacijo za luč, porabo elektrike pa plačujete po gospodinjski tarifi. Nakup električnih motorjev je tudi v kmetijstvu najbolj smotrna naložba. ELEKTROKOVINA Maribor se dobro spominja, kako je neke noči prišel k njegovemu očetu pisatelj Cankar iskajoč prenočišča in kako je takoj, ko je sedel za mizo, začel iskati po knjižni omari njegovega očeta svojo knjigo. Vladko se tega obiska in tudi pi satelja Cankarja še dobro spominja. Potrebno je, da tudi to stran literarne zgodovine Slovenskih goric otmemo pozabi. Marjan Tratar Novo mesto Urejuje uredniški odbor — Odgovorni urednik Tone Štefanec — Uurodništvo Lenart, Ptujska c. 3, tel. 21 — Izhaja drugi in četrti četrtek — Letna naročnina 400 din. inozemstvo 800 diin — Naročila sprejema Uprava »Domačih novic«, Lenart, Ptujska c. 3 — Naročnina se do preklica nakazuje na tekoči račun pri NB štev. 604-14-3-973 — Ime računa: Občinski odbor SZDL Lenart ? oznako: za časopis — Tiska »Celjski tisk« Celje.