rostmna piacana v gotovin
Maribor, sredi 96. septembra 1934
St«v. 218
MARIBORSKI
Let6 Vlil, 'XV.-)
Cena 1 Din
VECERNIK
Uredništvo In uprava: Maribor, Gosposka ul. 11 / Talalon uredništva 2440, uprava 2463 Izhaja razen nedelja in praznikov vaak dan ob 10. uri / Velja meaeSno prejeman v upravi ali po poSti 10 Din, dostavljen na dom 12 Din / Oglasi po ceniku / Oglase sprejema tudi oglasni oddelek .Jutra" v Ljubljani / Poitnl čekovni račun it. 11.408
99
JUTRA
99
Madžari pred težko odločitvijo
Vsi znaki kažejo, da se bliža madžarska zunanja politika vedno bolj usodni alternativi: ali vživetje v realnost, ali nadaljevanje slepega boja za imperialistični romantizem. Odločitev v tej alternativi se bliža zaradi resne volje skoraj vse Evrope, da se že enkrat ako ne definitivno reši, pa vsaj začasno p r a k-t i č n o uredi takozvano »podonavsko« ali »srednjeevropsko vprašanje«. V tem Vprašanju je osrednja os Avstrija, in njen položaj je tisti, ki diktira in odloča, ne pa morda madžarski revizionizem in legitimizem. Ta je bil v ospredju samo tako dolgo, dokler ni postala Avstrija za Italijo v a ž n e j š a kakor Madžarska, torej v času, ko sta Rim in Berlin še medsebojno koketirala in so na obeh straneh upali, da bo mogoče ustvariti v Evropi nov položaj z veliko zvezo 11 a-l i j e in N e m č i j e. Takrat so zoreli madžarski upi v klasje, kajti za to zo-fetje je bilo prijateljstvo Rima in Berlina tako, kakor ugodno menjavanje toplote in moče.
Danes,* ko sta se Rim in Berlin, kakor ‘zgleda definitivno, zašla, je obvisela madžarska zunanja politika v zraku, brez hdne opore pod seboj. Zaradi obvarovanja Avstrije pred »Anschlussom«, išče galija podpore povsod, kjer jo more naj-i ti, pred vsem pa tam, kjer je lahko dovelj
I	“ročna, to pa je samo v Franciji in mali | antanti. Pogoj teh dveh faktorjev za ta-I.ko podporo pa je, da Italija neha podpirati madžarski revizionizem in legitimizem. Če namreč hoče, da se ohrani glede Avstrije sedanje stanje, potem je logično, 'la tudi sama prizna status (fuo glede stanja držav male antante. Obe ti dve Vprašanji se ne data deliti, in nikakor ni mogoče istočasno v enem zagovarjati mitirevizionizem, v drugem pa revizionizem, To pa pomeni logično, da mora Italija opustiti revizionizem in s tem pod poro, ki jo je doslej nudila Madžarski v njeni zunanji politiki. In da Italija tudi zares že opušča svoje dosedanje dajanje Potuhe Madžarski, je bila najlepši dokaz ‘‘tdavna manjšinska debata v politični ko misiji Društva narodov.
V	tej komisiji je načel madžarski dcle-Sat Tibor Eckhardt vprašanje madžarske manjšine v Romuniji, in sicer na 'mčin, ki je očito pomenil izzivanje. Najprej je navajal silno pretirane številke '"anjšiiiiske statistike, nato pa trdil, da Sc Madžari v Romuniji naglo nasilno ‘“zriarodujejo ter zahteval mednarodno Pomoč za njihovo zaščito. Odgovorili pa mu niso le dr. Bene š, dr. E o t i č in T i dlesen, ampak tudi italijanski delegat baron Aloisi, ki se je solidariziral s stali-ščem delegatov male antante in pred vsem naglasil, da pomeni madžarski nastop v politični komisiji vmešavanje v r°munske notranje zadeve, ker spada debata o tem kvečjemu lahko v svet !huštva narodov. Ta nastop barona Alolsila je bil prvi afront fašistične Ita-"ie proti zunanji politiki Madžarske v zadnjem desetletju in je, razumljivo, vzbu dh na Madžarskem še večje nezadovoljstvo z Italijo, kakor njeno dosedanje spo ‘“zurnevanje s Francijo in preko te z malo antanto. To nezadovoljstvo je doseglo že tako stopnjo, da očitajo Madžari Italiji verolomstvo In izdajstvo! Slišijo 'Se glasovi, da je služilo Rimu zagovarjale madžarskih teženj le za manever, kakega namen ni bil zares pomagati Madžarom, ampak izvojevati le Italiji med-“;"'odne koristi.
Pariški tisk, ki sc je zadnje dni obširno Izpisal o problemu Madžarske, je sicer Mrazil upanje, da bodo v Budimpešti na-
Pesimizem glede Podonavja
Avstrijsko vprašanje še vedno tam kjer je bilo — Pesimisti napovedujejo neuspeh prizadevanj tudi glede Rima in Pariza
ŽENEVA, 26. septembra. Avstrijsko vprašanje se skupaj z zasedanjem Društva narodov bliža koncu, in kakor vse kaže, v Ženevi ne bo rešeno. Kakor se doznava, se rleli v glavnem na tri dele: na dejansko zagotovitev avstrijske neodvisnosti, na vprašanje pomoči v primeru kršitve te neodvisnosti s katerekoli strani, in tretjič na vprašanje reorganizacije celokupnega Podonavja v gospodarskem ozi^u. Vsa tri vprašanja so tako tesno medsebojno povezana, da se ne dajo ločiti. Glede garancije avstrijske neodvisnosti bi se dokončni sporazum morda še našel, ovire dela v glavnem le Anglija, ki noče prevzeti nobenih novih garancij, zahteva pa, da se pritegnejo k
taki garanciji tudi ostale zainteresirane države. Glede pomoči pa izgleda, da vztraja Italija še vedno pri svoji zahtevi, da se njej že vnaprej da mandat za intervencijo v primeru potrebe. Temu se odločno upirajo države male antante, zlasti Jugoslavija, pa tudi Francija taki rešitvi ni naklonjena, dočiin jo Anglija brez kompromisa odklanja. V Londonu zatrjujejo, da je že zadnja italijanska mobilizacija 25. julija povzročila nevarnost mednarodnih konfliktov in bi tak mandat Italiji, ako bi se ga poslužila, lahko izzval novo vojno. V ospredju je sedai vprašanje poveritve mandata Društvu narodov, vendar pa soglasje v tem oziru še ni doseženo. Zdi se torej, da bo kom-
pleks vseh teh vprašanj ostal nerešen in bo vse odvisno od Barthoujevega obiska v Rimu. Problem Podonavja je težavnejši, kakor so si nekateri predstavljali in ni nikjer več opaziti tistega optimizma, ki je prevladoval še nedavno. Tudi v Parizu naglašajo, da ni mogoče "akovati vseh tistih rezultatov, kakor bi si jih želeli. Med tem pa, ko so nekateri listi vendarle še optimistični, napovedujejo drugi ne samo neuspeh v Podonavju, ampak tudi v prizadevanjih za likvidacijo sporov med Rimom in Parizom in pravijo, da se tudi po tein obisku v Evropi ne bo veliko spremenilo.
Velik dogodek lužnih Slouauoo
OBISK NAŠIH SUVERENOV V SOFIJI. OGROMNE PRIPRAVE ZA SPREJEM.
POMEN OBISKA.
SOFIJA, 26. septembra. Da vrneta lanski obisk Nj. Vel. kralja Borisa in N). Vel. kraljice Ivane, obiščeta Nj. Vel. kralj Aleksander in Nj. Vel. kraljica Marija Sofijo. V Sofiji so že dokončane vse velike priprave za ta zgodovinsko pomembni obisk. Vse mesto je okrašeno in postavljeni so tudi veliki slavoloki. Tako se vse sofijsko prebivalstvo in ves bolgarski narod pripravljata, da z izrazom najgloblje ljubezni sprejmeta jugoslovanska suverena kot znanilca začetka nove svetle dobe lužnih Slovanov od Triglava do Marice. Iz izjav bolgarskih odgovor-
nih državnikov je razvidno, da se pripisuje razgovorom, ki se bodo vršili te dni v Soiiji, naravnost zgodovinski pomen, ker bodo nekak zaključek priprav za prijateljstvo in zavezništvo med Bolgarijo in Jugoslavijo, ki So se vršile vse od časa’ majskega prevrata v Bolgariji, ko so prevzeli vladne posle odločni prijatelji bratskega zbližanja In likvidacije preteklosti. Drevi ob 2,3.40 bodo prispeli semkaj jugoslovanski časnikarji, ki bodo s strani bolgarskih tovarišev in Bol-garsko-jugoslovanske lige slovesno in najprisrčneje sprejeti.
Sirauanie raellhe nemške grupaclf e
MADŽARSKA OBRAČA HRBET ITALIJI. — ZAVEZNIŠTVO NEMČIJE,
POLJSKE IN MADŽARSKE.
BUDIMPEŠTA, 26. septembra. Zunanji minister Kolonian Kanya potuje danes na odmor v Italijo, kjer bo ostal šest tednov. Njegovo potovanje, tako se zatrjuje, pa ni v nobeni zvezi z zunanjo politiko Madžarske. Ta je sedaj glavno v rokah ministrskega predsed nika Gombosa in se pripisuje velika važnost ie njegovim bližnjim potovanjem. Njegova naloga je, da najde sedaj madžarski novih zaveznikov, ker jo je Italija pustila na cedilu v najvažnejšem vprašanju, to je v revizionizmu. Govori se že čisto odkrito o tesni naslonitvi na Nemčijo in Poljsko* da tako zopet vzpostavi ravnotežje madžarske zunanje politike. Med Madžar sko in Poljsko ni bilo nikoli nobenih diferenc,^ zato v Budimpešti upajo, da bo sklenitev zasnovanega zavezništva lahko delo. Obenem se pa tudi zatrjuje, da se pripravljajo sploh v vsej evropski politiki spremembe. Izgleda, da bo Evropo presenetila v kratkem
nova velika nemška grupacija, kateri ne bosta pripadali samo Poljska in Madžarska in ki bo izrazito naperjena proti zahodni Evropi.
Poljski odgovor Franciji
PARIZ, 26. septembra. Iz Ženeve poročajo, da bo poljski zunanji minister Beck izročil dokončni odgovor Poljske glede vzhodnega pakta francoskemu zunanjemu ministru Barthou-ju šele tik pred svojim odhodom iz Ženeve. Odgovor ne bo tako določnega značaja, kakor je bil nemški, vendar pa še vedno tak, da bo iz njega jasno razvidno, da se Poljska vzhodnemu paktu ne priključi. Barthou je na to že pripravljen in bo odgovoril Poljski in Nemčiji pismeno. V ta namen se ie posvetoval tekom včerajšnjega in današnjega dne tudi z raznimi drugimi diplomati, tako tudi z jugoslovanskim delegatom Fotičem.
posled lo spoznali, da se je treba vdati in stopiti na realno pot sodelovanja z vsemi, ki hočejo sporazumno rešiti srednjeevropski problem na podlagi obstoječega stanja, toda vsaj zaenkrat pri Madžarih še ne vidimo prav nobenih resnih znakov, ki bi to upanje upravičevali. V Budimpešti tuhtajo še vedno, kako bi se Izmakniti novi politiki sporazuma med Rimom In Parizom, a v ta namen je mogoča pač le ena sama pot — z N e m č i-jo! 1 oda to bi pomenilo dokončni polom prijateljstva in zavezništva med Rimom
in Budimpešto. Bodo Madžari to tvegali? Izključeno ni. Prav lahko se zgodi, da bodo Madžari postali čez noč prav tako veliki sovražniki Italije, kakor so bili doslej veliki prijatelji. A mogoče je tudi nasprotno, da bodo naposled le spoznali, da je ni na svetu sile, ki bi tvegala in stavila na kocko svoje interese za romantične cilje Madžarske. Ako namreč tega noče Italija, prav gotovo tudi Nemčija ne bo hotela. Tako moramo z napetostjo pričakovati, kam bodo Madžari sedaj krenili'3	-r.
Rimska potovanja
RIM, 26, septembra. V tukajšnjih političnih krogih se zatrjuje, da bo dr. Beneš povabljen v Riin istočasno s francoskim zunanjim ministrom Bar-thoujem, vendar pa ne kot zastopnik male antante, temveč samo kot zastopnik Češkoslovaške. V imenu male antante bo prispel v Rim romunski zunanji minister Titulescu. seveda le tedaj, če se bodo razna sedanja pogajanja ugodno razvila in bo za tak obisk pripravljena potrebna podlaga.
AMNESTIJA V ITALIJI.
RIM, 26. septembra. Italijanska pre stolonaslednica princesa Marija Jose je povila hčerko, ki so ji dali začasno ime Marija Pija. Ob tej priliki je izdal kralj amnestijo, ki obsega kršitve in zločine do 24. t. m., razen onih, ki se tičejo vohunstva, ropov in zločinov proti državni varne ti. Na podlagi tega dekreta se oproste globe in kazni izpod 2 let, onim, ki so obsojeni na več kakor 2 leti, pa se kazen zniža za 2 leti. Amnestija sc ne nanaša na osebe, ki so iz političnih vzrokom konfinirane ali deportirane.
POSAARSKA POLICIJA.
ŽENEVA, 26. septembra. Dne 3. t. m. je naslovil predsednik Društva narodov v smislu apela posaarske vlade poziv na članice Društva narodov, naj bi dale na razpolago novince za ustanovitev mednarodne policije, ki bi poslovala v Po-saarju za časa plebiscita. Doslej so sc temu pozivu odzvale samo Italija, Belgija in Litva in izjavile pripravljenost dati na razpolago potrebno moštvo. Švica je povabilo odklonila z izjavo, da ji to prepoveduje njena neutralnost.
MEDPARLAMENTARNA UNIJA.
CARIGRAD, 26. septembra. V pon-deljek se jc pričelo tu letošnje zasedanje mednarodne interparlamentarnc unije. Za predsednika je bil izvoljen soglasno Belgijec Carton de Wiart. Unija zaseda v palači Jildi. Doslej so govorili že zastopniki Francije, Italije, Madžarske, Romunije, Anglije, Švedske, Jugoslavije in drugih držav.
POLOŽAJ V ŠPANIJI.
MADRID, 26. septembra. Preiskava o nameravanem levičarskem pre. vratu se nadaljuje z vso strogostjo. Med tem pa se vendarle zlasti v provinci, pojavljajo znaki vrenja. V Barceloni so sindikalisti z bombami razstrelili žično železnico in ranili pri tem štiri ljudi. V Asturiji sc pa pripravlja splošna stavka.
\
Dnevne vesti
Mestna občinska uprava v luči novega zakona
Preteklo nedeljo je bil uveljavljen novi zakon o mestnih občinah in po njem se ie tudi v mestni občinski upravi mariborski marsikaj spremenilo. Novi zakon ne pozna župana ali načelnika, temveč, je prevzel županske posle g. dr. Franjo Li-pold kot »predsednik mestne občine«. Izgubila je uiprava tudi svoje ime in sc odslej po navodilih banske uprave imenu je »Mestno poglavarstvo mesta Maribora«. Naslov zveni dokaj čudno in bi bilo boljše, ako bi se občinska uprava imeno vala »Mestno poglavarstvo Maribora«..
Občinski svet bo odslej tungiral kot mestni svet, funkcija bivšega mestnega sveta pa je ugasnila in prešla na razne upravne odbore. Kakšna usoda bo doletela bivši upravni odbor, ki mu je. bi! na čelu župan, pa še ni končno rešeno. Prenehala je po novem zakonu nadalje tudi ravnateljeva namestniška funkcija in mora predsednik mestnega poglavarstva pooblastiti svojega namestnika za podpisovanje aktov. V našem primeru je pred sednik g. dr. Lipold pooblastil kot svojega namestnika magistratnega direktorja
g. Rodoška. V roku enega meseca pa se mora bodoči mestni svet izjaviti, ali želi imeti tudi podpredsednika mesta v tem smislu, da opravlja del predsedniških poslov. Spremeniti se bodo morale nadalje vse table, vsi napisi in vse štampiljke. Točni nazivi pa še tudi niso končno-vcljavno določeni.
Agende občinske uprave, nadalje so-cialno-političnciga urada, tržnega nadzor stva in mestnega vojaškega urada predvideva tudi novi zakon, le vprašanje glede poslov obrtnega in konskripcijskega urada še ni rešeno. Po novem zakonu bi moralo te posle prevzeti okrajno glavarstvo za levi breg, vendar pa se zanje poteguje mestno poglavarstvo in je pričakovati, da bo uspelo v svoji želji in hov tem pogledu ostalo vse pri starem. — Uslužbenci bivše občinske uprave niso na razpoloženju, marveč se bodo prevedli po novem zakonu. Notranji minister bo izdal začasno uredbo, po kateri se bodo v teku treh mesecev prevedli „vsi nastavi, ienci tako. kakor predvideva nov! zakon.
lz vojaške službe. Vodnik 45. pehotnega polka podporočnik Josip Zupanc, ki se je mnogo udejstvoval pri Sokolu, .ie imenovan za vodnika 5. dijaškega bataljona šole za rezervne častnike v Bileču. j Za vršilca dolžnosti upravnika skladišča J celjskega vojaškega okrožja pa je imeno van pehotni poročnik Franjo Toš od Sv. Antona v Slov. goricah; izpit za rezervnega Sanitetnega podporočnika je pa opravil dr. Metod Špindler, sin narodnega poslanca g. Vekoslava Špindlerja.
C
e hočeš
trebiiine pojdi
dobro in cenena kupiti šo.sPa OU>
v TISKOVNI ZAORUGO
Aleksandrova c. 13
V	obrambo pokojnega diakona Vinka
Kovačiča, Neki ljubljanski list je v nekro logu napisal o pokojnem diakonu slovenske starokatoliške cerkve v Mariboru g. Vinku Kovačiču, da je živel pisano življenje in da je bil med drugim tudi orglja-vec pri frančiškanih ter pevec pri pravoslavnem cerkvenem zboru. Dasi tudi to ne bi bilo nič nepoštenega, moramo vendar ugotoviti, da pokojnik ni bil mkolt ne eno ne drugo. Prav tako se je pa v dobri veri zmotil tudi »Večernih« p n trditvi, da- je študiral bogoslovje, ki ga pa ni dovršil. Pokojnik je v resnici študiral gimnazijo in trgovsko šolo in je bi! tako po pravem poklicu trgovski uradnik. Ker pa kot tak v Mariboru ni mogel najti primerne zaposlitve, je bil prisiljen službovati tam, kjer jc našel zaposlitev in vsaj borni kruh. V starokatoliško cerkev je prestopil iz globokega prepričanja in nc morda iz kakšnih drugih namenov. Toliko resnici na ljubo.
Zakaj hodim v gledališče? Pod tem naslovom je naše uerdništvo razpisalo nagradno anketo, ki pa je podaljšana do vključno 1. oktobra t. I. Odgovori naj se strogo tičejo vprašanja in naj bodo z ozirom na skromni obseg našega lista kratki in jedrnati. Za tri najboljšo odgovore s polnim podpisom je uprava Narodnega gledališča v Mariboru voljna odstopiti tri brezplačne abonmauc za dobo treh mesecev (9 predstav), in sicer I. nagrada: sedež v parterju, 11. nagrada: sedež na balkonu in 111. nagrada sedež tla galeriji. Odgovori morajo biti opremljeni s šifro, ki jo naj nosi tudi zaprta kuverta z naslovom anketnega udeleženca. — Uredništvo Večernika.
Sodne takse v avgustu. Na sodnih taksah jc bilo plačanih v avgustu pri mariborskem okrožnem m okrajnem sodišču skupno 74.687 Din, in sicer pri okrožnem 12.965, pri okrajnem pa 61.76.? Din.
Pomtife s podpisom gledališkega abon mana! Le še nekaj dni nas loči od začetka nove sezone, ki bo po repertoarju 111 izpopolnjenem ansamblu sodec, prav zanimiva in na dostojnem umetniškem nivoju. Ker mora gled. blagajna čimprej zaključiti prijave novih abonentov, da dobi končni pregled letošnjega abonmana* naprošamo vsakogar, ki se
namerava abonirati, da to stori čimprej, njkasneje pa do 1. oktobra t. 1. Razpisan jc tudi abonma D, kjer se dobe še nekatera prav lepa mesta. Abonma se plačuje v sedmih mesečnih obrokih in je izredno poceni.
Osnutek ovitka »Planinskega Vestnika« za leto 1935 razpisuje Osrednje društvo SPD v Ljubljani. Nagrada znaša 500 Din. Osnutki morajo biti vposlani pisarni SPD v Ljubljani najdalje do 1. novembra t. 1. Podrobnejše informacije daje društvena pisarna SPD.
Bojevnikom iz svetovne vojne. Za sestavo spomenice namesto spominske plo šče cerkve na Opleneu, so potrebni za-dužbini Nj. Vel. kralj apodatki o vseli med svetovno vojno 1914-1918 z zlato ali srebrno Karadžo-rdjevo zvezo z meči odlikovanih bojevnikov. Vabijo se vsi v Mariboru stanujoči odlikovanci, oz. svojci, naj sc zglase zaradi izpolnitve formularjev v sobi št. 2 pri mestnem vojaškem uradu na Slomškovem trgu med uradnimi urami, najkasneje do sobote 29. t. m.
Mednarodna konferenca železničarjev
se bo pričela v petek 28. tm. v Dubrovniku. Konference sc bo udeležilo okrog 40 delegatov iz Jugoslavije, Madžarske, Italije in Avstrije. Jugoslovansko delegacijo bosta vodila pomočnik prometnega ministra in načelnik notranjega oddelka. Mednarodni kongres železničarjev, ki sc ga bo udeležilo nad 500, delegatov, pa bo v Dubrovniku v času od 5. do 13. oktobra.
Izlet v Celje. Dne 30. septembra, v pri menu slabega vremena pa 7. oktobra, pri redi društvo gluhonemih za Dravsko banovino, sedež v Mariboru izlet v Celje. Vabljeni so ljudje s sluhom; vožnja tja in nazaj samo Din 32. Isti dan bo prirejena trgatvena veselica. Prijave sprejema trgovina »Loli«, Koroška cesta.
Gospa dr. .Mila Kovač, specijalistka za rentgenologijo, se jc vrnila z dopusta m zopet ordinira od 26. septembra.
Prosvetno in podporno društvo »Nanos« obvešča člane in prijatelje društva na predavanje, katerega bo imel. tov. Ludvik Sosič danes ob 20. uri v društvenih prostorih v Grajski ulici. Udeležite sc tega predavanja v čini večjem številu, da s tem pokažete voljo do skupnega dela!
Sv. Marjeta ob Pesnici. Zaradi splošne trgatve se nastop tukajšnje Sokolske čete preloži na 7. oktobra 1931, v primeru slabega vremena pa na 14. 10. 1934. — Vabimo vsa bratska društva in prijatelje Sokolstva, da nas v velikem številu počaste s svojo navzočnostjo. Zdravo! -Odbor.
Radio Ljubljana. Spored za četrtek 27. tm.: Ob 12.15: plošče; 12,50: poročila; 13.00: čas, plošče; 18.00: literarna ura; 18.20: pogovor s poslušalci; 18.50: plošče po željah: 19.30: Ljubomir Ninado-vič in Simon Mata vtrli: 19.50: čas. jedilni list: 20.00: prenos iz Beograda; 22.00: Čas. poročila, lahka glasba radioorkestra.
»Putnikovi« izleti z avtokarom. Logar ska dolina: 29.—30. septembra, odhod v soboto 29. sept. ob 14. uri, povrnitev v nedeljo ob 22. uri. Cena 115 Din. Plitvi-čka jezera: 1.—3. oktobra, cena 285 Din. Maria Zeli: 27.-28. 9. in 5.-6. 10.. cena 210 Din. Nadaljnje informacije in prijave pri »Putniku«, Maribor, Aleksandrova c. 35. tel. int. 21-22.
Poskusen beg iz življenja. V Melju sta nujoča 221etna delavka Marija R. jc v hipni duševni zmedenosti izpila v samomorilnem namenu večjo količino lizola. Nezavestno so jo prepeljali v bolnišnico kjer so ji zdravniki rešili življenje.
Krvav obračun. Že letos spomladi sta se spoznala in spoprijateljila 251etni Tone R. in 26 letni Maks Z. Ko sta bila prosta, sta hodila skupno na sprehode. Kmalu jima je postalo dolg čas in zahotelo se jima je ženske dražbe. Na neki veselici se je Tone srečal z Marico, Maks pa z Zofko. Tako sta se oba parčka veselila toplih poletnih nedelj in praznikov. Toda nesrečna usoda je imela vmes svoje kremplje. Jone se z Marico ni nič kaj dobro razumel in se je navdušil za Zofko, ki ni odklanjala njegovih ponudb in obljub. Vse to ni ostalo prikrito Maksu, ki je sklenil s svojini nezvestim prijateljem krvavo obračunati. Preteklo nedeljo zvečer ga je srečal, ko je šel z Zofko roko v roki. V njem .ie zavrela divja jeza. Segel je po nožu in ga trikrat zasadil Tonetu v pleča. Nevarno ranjen se je zgrudil Tone na tla in dobri ljudje so ga spravili na njegov dom, kjer mu .ie nudil prvo pomoč zdravnik. Nesrečni Maks pa bo imel kar dvoje nevšečnosti pred sodiščem, prvič ker ga toži 1 one zaradi težke telesne poškodbe in drugič ker je Zofka v blagoslovljenem stanju.
Nezgoda. V Partinju jc doletela 3S-let-nega viničarja Rudolfa Krepka huda nesreča. Na strmem klancu je prišel po nesrečnem naključju pod voz in so mu kolesa natrla prsni koš. Nevarno poškodovanega so prepeljali takoj v bolnišnico.
Razne nezgode. Včeraj popoldne je padel z zidarskega odra 3 m globoko 27iet-lii delavec Jakob Širec. Pri padcu si je hudo poškodoval spodnjo čeljust. V Zg. Bistrici pa se je pri delu hudo ponesrečil 25-letni delavec Gregor Jerman. Padel jc v globoko jamb in si zlomil desno ter hudo poškodoval levo nogo. Slična nezgoda jc doletela tudi Mletuega gojenca mariborskega dečjega doma Karla Mesariča, ki si je pri padcu zlomil desno nogo. Vsi trije poškodovanci sc zdravijo v mariborski bolnišnici.
Zanimiva kontrola. Brez slutnje, kakor druge dneve, so tudi davi zajahali številni delavci svoje jeklene konje in odbrzeli v Maribor na delo. Na državnem mostu v Mariboru pa je bila postavljena kontrola, obstoječa iz dveh finančnih ot-ganov in policijskega stražnika, ki jc u-stavila vsakega kolesarja, ki se jc pripeljal v mesto in zahtevala od njega, da ji pokaže knjižico s potrdilom o plačanem davku na kolo. Med kolesarji jc bilo mnogo takih, ki te knjižice in potrdila niso imeli .s seboj. Vsem tem je kontrola odvzela kolesa in jim jih bo vrnila, ko sc izkažejo s knjižico in s potrdilom o plačanem davku. Na državnem mostu sc je okrog kontrole zbralo precej radovednežev, ki jim je bilo v veliko veselje, ko sc je bližala usodni točki kaka kolesarka. Kontrola ni izbirala med kolesarji in kolesarkami.'med mladimi in starimi ter je brez pardano vsakemu, ki ni imel potrdila ali knjižice, odvzela kolo. Na Kralja Petra trgu se je nakopičilo tako nad 100 koles, ki čakajo na svoje lastnike, kontrola pa na knjižice in potrdila._________
Grajski kino. Od danes dalje »Zvoki mladosti« sijajno filmsko veledelo, v katerem poje pevski fenomen J. Schmid. Poleg njega igrata glavni vlogi Lilianc Dietz in Szbkc Szakall.
Kino Union. »Noč velike ljubezni«. Gustav Frbhlioh in Jarmila Novotna v glavni vlogi. Pripravlja sc največja senzacija sezone »Miki iti SUH«. Čarobna sinfoniju
v	kolorirauih slikah, novost in iziienadc-nie za mlado in staro.
INiafoegftO gledališče
Torek, 2. oktobra ob 20. uri: »Hamlet«.
Otvoritvena predstava. Izven.
»Hamlet« na mariborskem odru. Mariborsko Narodno gledališče si je izbralo za letošnjo otvoritev predstavo Sha-kes-pearjevo neminljivo tragedijo »Hamleta«. Uprizoritev tega dela, ki pomeni višek dramske literature, je povsod in vedno dogodek. Mojstrski prevod »Hamleta« je oskrbel naš pesniški prvak Oton Župančič in se o prevodu lahko reče, da je tu Shakespeare izpregovoril v slovenskem jeziku. Delo je zrežiral in insceni-ral glavni režiser J. Kovič, naslavno ulo-go igra VI. Skrbinšek, v ostalih ulogah pa nastopijo Kraljeva, Starčeva, Gorin-škova, Furijau, P. Kovič, Blaž, Nakrst, Gorinšek, Harastovič, Medven, Košuta. Verdonik. Košič, Grom in Štandeker. Nabavili so nove dekoracije, izboljšana je razsvetljava, montirali so v avditoriju nove reflektorje, da bo (udi tehnični aparat popolnoma ustrezal. Sodeluje tudi številna komparzerija. zbor itd. Hamlet« bo- brezdvomno predstava, s katero mariborsko gledališče častno stopi v no-
i
vo sezono!
Poin želodec, neredna vrenja v debelem črevesu, odebelelost jeter, zastajanje žolča, bodljajev, tesnobe v prših, močno utripanje odpravi naravna »Franz Jose-fova« grenčica 'in zmanjša tudi naval kr-
vi	na možgane, oči. Zdravniška mnenja navajajo i uprav presenetljive rezultate, ki so jih- dosegli pri ljudeh, ki morajo mnogo sedeti, z »Franz Joseiovo« vodo. »Franz JoseSova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah._________________________________
Pomočniški odbor Združenja trgovcev v Mariboru obvešča, da se prične plesni tečaj za trgovske in privatne nameščence 2. 10. 1934. ob 20. uri v Narodnem domu.
SoSska de»
pohiti v TTishovH® na Aleksandrovo cesto 13 in kupi vse, kar za šolo potrebuješ.
Pri obledeli sivorumenkastl barvi kože.
motnih očeh, slabem počuitku, zmanjšani delavni moči, duševni depresiji, težkih sanjah, želodčnih bolečinah, pritisku v glavi, namišljeni bolezni je pametno, da izpiiete nekaj dni zapored vsako jutro na tešče kozarček naravne »Franz Josefo-ve« grenčice.
Današnji trg. Na današnjem trgu ie bilo 10 voz poljskih pridelkov in 18 vrt* sadja. Kupčija je bila srednja. Cene blagu se niso spremenile in so nekaterim poljskim pridelkom celo padle. Prodajali so grozdje po 3 do 6 Din, breskve po 5 do S Din, hruške 4 do 6 Din, jabolka 2 do 3 Din za kg. Kostanje so prodajali: sirove liter po' 1.50, pečene pa po 6 Din. Na kokošjem trgu jc bila srednja izbira, dobro pa je bil založen trg za leseno robo. Precej so prinesle na trg okoličanke tudi jesenskega cvetja. Na trgu za seno pa je bil voz otave. Prodana ie bila po 34 Din Za stot.
Sejem za živino. Na sejem 25. t. m. so prignali 472 glav živine, in sicer S konjev, 12 bikov, 90 volov, 348 krav in 14 telet. Kupčija je bila zelo živahna in dobra in jc bilo prodanih skupno .324 glav živine. Povprečne cene za kg žive teže so bile naslednje: debeli voli 3.50 do 4, poldcbeli
2	do 2.75, voli za rejo 3 do 3.75, biki za
klanje 3 do .3.50, klavne krave debele
2.50 do 3.50, plemenske krave 2 do 2.50. krave za klobasarjc 2 do 2.25, molznice iti breje krave 2.50 do 3, mlada živina -3 do 4. teleta 4 do 4.50 Din. Cene- mesa: volovsko meso prve vrste 8 do 10, druge vrste 6 do 8, meso bikov, krav In telic
5 do 6, teletina S do 12. druge vrste 6 do 8, sveža svinjina 10 do 15 Din kg.
Vremensko poročilo mariborske meteorološke postaje. Davi ob 7. uri je kazal toplomer 17.4 stopinj C nad ničlo; minimalna temperatura jc znašala 14.6 stopinj C nad ničlo; barometer je kazal pri 18.7 stopinjah 745.6, reduciran na ničlo pa 743.3; relativna vlaga 84; vreme je jasno in tiho; vremenska napoved napoveduje poslabšanje vremena. •
Zlato v Jugoslaviji. V naši državi imamo tri rudnike, kjer pridobivajo zlato, ni sicer novi rudnik v Slišauah in rudnika Majdanpek in Bor. Smdnia dva rudnika eksploatirajo tujek le novi rudnik v Slišauah jc v naših rokah. Iz tega rudnika je to dni prejela naša Narodna banka prvih 8 kg čistega zlata, ki so ga pridobili v prvih treh mesecih obratovanja. Sedaj so v rudniku montirali nove stroje in ko bo kapaciteta rudnika Popolnoma izkoriščena. Im nedvomno pridobivanje zlatu mnogo večje.
V M a r i B o r u, 3ne 26. IX. 1§M.
•■■■MRSBfflaEIZSij-.>■ TTi Jy »F -m f£K2£Ujflfi gj-TM . ■ -T rrwiHn^i
Mariborski »V e ČTS r"n 1E« Mr?
r ■ t.Ji osrana ® ^_
Sfran 3.
Važne gospodarske konference
POVODOM ZASEDANJA GOSPODARSKEGA SVETA MALE ANTANTE.
Kakor ste poročali, se je pričelo v ponedeljek v Beogradu tretje zasedanje gospodarskega sveta male antante. To je tekom kratkih 10 dni že druga važna in pomembna konferenca o gospodarskih problemih Evrope, zlasti pa Podpnavja, ki se vrši v naši prestolnici. Zasedanja gospodarskega sveta male antante se udeležujejo, razen vodilnih uradnikov pristojnih ministrstev treh držav, najodličnejši predstavniki njihovega gospodar skega življenja. Zlasti Češkoslovaška je z izbero svojih zastopnikov, predvsem svoje industrije, pokazala, da pripisuje prav letošnjemu zasedanju te korporacije izredni pomen. To dokazuje povrhu tudi dejstvo, da je Češkoslovaška odgo-dila pogajanja za novo trgovinsko pogodbo z Avstrijo, ki bi se bila imela pričeti že sredi tekočega meseca, ker se hoče predhodno sporazumeti s svojima zaveznicama v mali antanti glede enotnega stališča vseh treh držav v v-pra-I šanju, ali naj se češkoslovaško-avstrijska trgovinska pogodba sklene na bazi preferenc po vzorcu rimskih protokolov med Avstrijo, Italijo in Madžarsko.
Češkoslovaški mnogi ljudje pri nas, zlasti oni elementi, ki so svoje ne razpoloženje proti Čehom podedovali iz pokojne Avstrije, večkrat radi očitajo egoizem in nerazumevanje naših gospodarskih interesov. Četudi je morda tak očitek tuintam z ozirom na postopanje kake posamezne češkoslovaške tvrdke ali gospodarske skupine vsaj navidezno upra vičeno. pa more splošno takšno trditev postavljati samo, kdor ne pozna gospodarske strukture češkoslovaške države. Pred očmi je treba vedno imeti dejstvo, da je češkoslovaška, dasi močno industrijska, vendarle še tudi močno agrarna država (dokaz temu dejstvo, da je češkoslovaška agrarna stranka daleč naj močnejša in vodilna stranka v državi!), in da zaradi tega gospodarske zveze nied Jugoslavijo kot izrazito agrarno in ČSR niso v takšni relaciji, kakor bi bile zveze med našo in kako drugo zgolj industrijsko državo. Dočim je lani Češkoslovaška sama imela dovolj onih produktov, ki bi jih mi mogli tja izvoziti, zaradi česar je .plasiranje naše pšenice in ko-, ruze na tamošnjih trgih bilo lani nemo-goče in je češkoslovaška s svojim industrijskim izvozom kmaiu dosegla visok aktivni saldo napram nam, bo letos — zaradi slabe kmetijske letine v ČSR — mogoče z izvozom naše pšenice — na temelju že doslej sklenjenih kupčij v iznosu nad 10D miljonov dinarjev! - izravnati ta saldo v plačilnem prometu in tako ustvariti podlago za nadaljnjo izpopolnitev trgovskih odnošajev s ČSR.
te in je zato šele treba najti način, da si obe državi ne delata konkurence pri izvozu svojih glavnih kmetijskih izvoznih produktov, to je, treba je dogovora glede izvoznih kontingentov iz ene in druge države v uvozne države. Zato ima sedanje zasedanje gospodarskega sveta male antante zlasti to nalogo, da prouči vse probleme ekonomskih relacij, tako n. pr. promet, plovbo po Donavi, normalizacijo celokupne produkcije, kolaboracijo bank, turizem itd. Ko bo vse to izgrajeno v svojih temeljih, ko bo ugotovljen enotni načrt za proizvodnjo in prodajo onih produktov, v katerih sta n pr. Jugoslavija in Romunija konkurentk (les, koruza, svinje itd.), potem bo regionalni pakt antante mogel donašati vsem trem državam res tudi efektivne ekonomske vrednote.
Drugo pa, kar kaže statistika in kar bodo morali imeti pred očmi možje na zasedanju gospodarskega sveta male antante, je dejstyo, da Češkoslovaška ne j more sama konstituirati vseh viškov ■ kmetijske produkcije Jugoslavije in Romunije. Dejstvo je. da se je v 1. 1930 do 1932 iz obeh teh držav izvozilo povprečno na leto 7,427.000 meterskih stotov pšenice, 16,189.000 meterskih stotov ko-ruje, 10.085.000 ječmena in 529.344 glav govedi in svinj, dočim je od tega v Češkoslovaško bilo izvoženih samo 4 milijone 565.000 meterskih stotov pšenice, 4,214.000 meterskih stotov koruze. 1 milijon 245.000 meterskih stotov ječmena in 321.330 glav govedi in svinj, kaže do-velj jasno, da sta Jugoslavija in Romunija glede svojega izvoza navezani močno tudi še na Avstrijo, Nemčijo in Italijo. Zato se bo gospodarski svet male antante na svojem sedanjem zasedanju naravno moral tudi baviti s posledicami rimskih protokolov med Italijo, Madžarsko in Avstrijo. V lastnem interesu male antante je, da ne misli na kakšno avtarkijo svoje proizvodnje, ker je jasno, da države male antante vkljub svoji gospodarski moči (685.000 knr z okrog 50 milijoni prebivalcev!) vendarle ne morejo same potrošiti vseh proizvodov svoje agrarne in industrijske produkcije ter da morajo ohraniti in šč poglobiti svoje zveze z drugimi državami. Gotovo je pa tudi. da morata i Jugoslavija i Romunija delati na to. da si na temelju dvostranskih preferencialnih pogodb, po sistemu kompenzacij, zasigurata v ČSR v polnem obsegu plasiranje vsaj velike večine svojih agrarnih produktov, in sicer tako, da bodo omogočene zanje cene, večje od proizvodnih stroškov.
&
Vse motri Vaše zobe. Samo negovani zobje izpopolnijo Vašo zunanjost. Odol je zaradi tega važno kozmetično sredstvo. Z njim se pridobi, če se stalno uporablja, lepo in zdravo zobovje. Odol pa premore še več: Učinkuje antiseptično.
ne neguje samo, marveč tudi varuje Vaše zobe. se da uporabljati zelo varčno.
Odol
dr. Priol, osebje omenjene šole, ravnatelj Tujsko-prometne zveze in »Putrnka« g. Loos, okrajni kmetijski referent g. Zupanc. ravnatelj mariborske nižje gozdarske šole g. inž. Zieni-feld, gozdarski in-
KAJ JE Z IZKUPIČKOM PARCELE PRI HUTTERJEVI TOVARNI?
Kakor poroča neki ljubljanski dnevnik m pa zagrebški »Morgenblatt«. je baje mariborska vinorejska šola kupila sosed-
ženjer Miklavčič, perutninarski strokov-j nje posestvo dr. Glančnika za denar, ka-tijak g. Žnuderl, upokojeni veterinarski j terega je prejela za parcele, ki mejijo na nadsvetnik g. Pirnat, šolski upravitelj g. kompleks tovarne Hutter.
Lukman, predsednik mariborske podružnice Kmetijske dražbe g. dr. Kovačič, šolski upravitelj ojl Sv. Petra pri Mariboru g. Kramer in drugi.
Te in še mnoge druge naloge ima to-
Dosedanja statistika dokazuje dvoje: krat Pre<1 seboj gospodarski svet male
da so in da bodo trgovske zveze med nami in Romunijo zaradi istovetnosti gospodarske strukture obeli držav tudi v bodoče le rahle, ker imata obe državi v glavnem za izvoz iste kmetijske produk-
antante, in mu vsi samo želimo in upamo. da bo zasedanje prineslo vsem trem članicam male antante za njih nadaljnji gospodarski razvoj čim večji uspeh!
Vekoslav Špindler.
»Maribor v jeseni"
PRED SLOVESNO OTVORITVIJO VE LIKE KMETIJSKE RAZSTAVE, KI BO V MARIBORU 29. IN 30. tm. TER 1. OKTOBRA. VELIK SEJEM, NA KATEREM SE BODO LAHKO MEŠČANI PR ESKRBEL1 Z RAZNIMI DOBROTAMI
ZA ZIMO.
Današnja huda gospodarska in finan-erui kriza if med raznimi sloji prav gotovo najhujše zadtela kmečki stan. Težek
ie boj našega kmeta z raznimi neprilika-nii, ki sc mu stavijo na pot. Toda ni še obniipal nad svojim položajem. Naš kmet §e veruje v boljše čase. Največja krivica na sc mu godi, ker so vsi njegovi pridelki brez cen in jih težko spravi v denar. V primeri z industrijskimi produkti nimajo agrarni pridelki nobene ceno, in to dejstvo, mimo hudih davčnih bremen, pritiska našega kmeta najhujše k tlom. Zato si skušajo naši kmetic sami pomagati. Iščejo čim tesnejših stikov z mestnimi in industrijskimi centri ter skušajo svoje kvalitetne pridelke vnovčiti na raz Nil) razstavah in sejmih. Pomagajo si z z«družnim življenjem, v katerem se zrcali kljub slabim časom njihov lepi navedek. Za napredek kmetijstva pa skr-bo tudi razne javne ustanove, ki kažejo
vso najboljšo voljo, vendar pa sc pozna, da povsod primanjkuje fiskalnih, sredstev.
Oddelek za pospeševanje kmetijstva pri banski iiipravi je določil, da bo leto-vehka kmetijska razstava tudi v ivlmiboru. lake razstave so organizirane vsako leto v dveb okrajih naše banovine m sta letos na vrsti oba mariborska okraja, levi in desni breg ter mesto Ma-riboi. o nasvetu banske uprave bo velika kmetijska razstava pod okriljem »Mariboia v jeseni« ter organizirana z moralno pomočjo »Manoorskega tedna«. Prometno ministrstvo jc dovolilo obisko vaiccm lazstave in sejma polovično vožnjo na železnicah. Organizacija je v rokah nasiti kmetijskih strokovnjakov, in tvorijo pripravljalni odbor: okrajni kmetijski referent g. Vladimir Kuret, ki je obenem tehnični vodja razstave, nadalje ravnatelj banovinske in vinarske Šole g.
Razstavo sta subvencionirala oba mariborska okrajna kmetijska odbora, bano vina in mestna občina mariborska. Name ščena bo v veliki dvorani »Uniona« in na verandi. Slovesna otvoritev bo v soboto 29. t. m. ob 10. uri dopoldne. Z razstavo je združen tudi sejem in se bodo lahko meščani in obiskovalci preskrbeli z raznimi poljskimi pridelki in drugimi dobrotami za zimo. Na sejmu bo prišlo v prvi vrsti v poštev kvalitetno sadje, razna vina, med, vosek, cvetice, okrasno drevje, itd. Že ob tej priliki opozarjamo meščane in tujce, naj se poslužijo izredne prilike in naj kupujejo čim več na sejmu. Na sej mm naj se preskrbijo zlasti s sadjem, ki ga kmetje letos ne morejo spraviti v denar.
Namen razstave je pokazati pridelke vseh glavnih panog našega kmetijstva.
Glede tega kompleksa poleg tovarne Hutter je bilo že svoječasno goyora. ko se je predložil banski upravi aranžma v tem smislu, da bi sc parcele poleg tovarne Hutter uporabile za nakup posestva vrtnarijo Džamonja. Slednja tvrdka ja namreč v konkurzu in je na zemljišču, ki meri 16.000 tri*, veliko vrtnarsko pod' jetje, ki bi sc dalo primerno uporabiti zn' potrebno vrtnarsko šolo. O tem so naši dnevniki že obširno poročali in je izglodalo, da bo ta projekt našel vsestransko podporo od strani občine in banovine. Da bi pa prišel ta projekt lažje do uresničenja,, se je vzela v kombinacijo odprodaja parcel pri tovarni Hutter, s katere izkupičkom bi se plačal del kupnine za zemljišče, določeno za vrtnarsko šolo, za ostanek kupnine pa je bil v vidu takšen način odplačevanja, ki bi ne zahteval od občine nikakih žrtev v gotovini.
Ker pa je sedaj glasom časopisnih poročil izkupiček dotičnih parcel pri tova’
Tu moramo podčrtati tudi nacionalni go- n* Hutter služil za nakup posestva d
spodarski pomen, ker pridejo v poštev v prvi vrsti kmetje iz naših obmejnih krajev. Razstava bo obenem revija napredka našega kmetijstva. Kmetovale1 bodo imeli priliko spoznati razne vrste pridelkov in bodo v dneh razstave tudi razna strokovna predavanja in predavanja s filmi. Oba mariborska okraja bosta zastopana po vinarstvu, sadjarstvu, poljedelstvu, gozdarstvu, čebelarstvu in perutninarstvu, mesto Maribor pa večinoma po vrtnarstvu in cvetličarstvu. Razstavljenih bo nadalje nad 100 vzorcev vin raznih letnikov, vse žlahtno sadje, ve lika množina cvetic, med, vosek itd.
Velika kmetijska razstava bo razdeljena na II oddelkov, in sicer: sadjarstvo, vinarstvo, poljedelstvo, travništvo, vrtnarstvo, cvetličarstvo, gozdarstvo, čebelarstvo, perutninarstvo, poljedelske stroje in poučni oddelek.
Glančnika, nastane vprašanje, df,-li je projekt vrtnarske šole padel že v vodo-oziroma da-li še naše oblasti vodijo na-^ mero uresničiti ta projcKt vrtnarske šo-< le v Mariboru.
Res bi bilo škoda, da bi zaradi tega nakupa sedaj padla zadeva vrtnarske šole v vodo in bi prišel Maribor tako zopet ob eno institucijo, od katere si je obetal mnogo napredka.
Oče v šoli.
Profesor: Z vašim sinom sem v splošnem zadovoljen, gospod, samo zadnje čase prinaša slabe domače naloge.
Oče: Oprostite, gospod učitelj, jaz sem zadnje čase vedno na potovanju.
Ker mu ni zašila žepa.
Vidiš ženica, že mesec dni te prosim, da bi mi zašila žep, pa ga še zdaj nisi. Posledice pripiši sebi. Izgubil sem poročni prstan.
Maksim Gorkij:
Junak povesti
... V listih je že izšlo nekoliko mojih povesti. Znanci sp me prizanesljivo hvalili in prerokovali, da bom postal pisatelj. Sam tem prerokbam nisem verjel; zdi se celo, da tudi preroki niso bili pregloboko prepričani o svojem napovedovanju.
Biti pisatelj — o tem tačas nisem sanjaril. Pisatelj je bi! v mojih očeh vedeževalec, ki so mu odprte vse skrivnosti življenja in vsa srca. Dobra knjiga je kakor lok prevelikega umetnika: dotika se srčnih strun in srce poje, stoka od srda in žalosti, ali pa se veseli, če tako veleva pisatelj. *
Ne, o sreči, katere je deležen pisatelj, nisem nič razmišljal in to, da so bile moje povesti tiskane, se mi je zdelo le naključje.
Tiste čase sem se počutil kaj nestanovitno in obupno. Tla pod mano so se mi zdela kakor grba kamele, ki bi tne hotela stresti kakorkoli raz sebe. Živel sem v vročični megli protislovnih misli, želja in občutij: vse življenjske steze so se spiele pred mano, da nisem mogel raz brati, katera je moja. Butal sem ob nekaj ko ptič, ki je po naključju zašel v sobo, kjer so okna svetla, vendar pa pot v svobodo zapirajo šipe, ki jih je težko razločiti od zraka.
V detinstvu in v mladosti sem pač izkusil preveč bridkih žalitev, videl preveč sirovosti, zlobne neumnosti in nesmiselne laži. To prezgodnje breme me je tiščalo v srcu. In iskal sem v življenju in ljudeh nekaj, kar bi moglo uravnovesiti težke uteži v srcu; skušal sem se takorekoč postaviti kvišku.
Tri leta poprej sem se že hotel ubiti; nato sem prebil besen izbruh verske gorečnosti, se potikal po samostanih in se pričkal z razkolniki. Vse je bilo zaman. Življenje se mi je zdelo še bolj sovražno in v dušo se je zarilo čmerno nezaupanja do vsega, nezaupanje, ki ga tisti čas nisem mogel več skrivati pred ljudmi.
človek bi moral biti Samson ali še močnejši, da ga ne bi izgrizle preklete ruske uši — azijatske malenkosti življenja. Pijo ti kri kakor komarji; sesajo jo in zastrupljajo, vzbujajoč vročico zlobe, nezaupanje napram ljudem in prezira do njih. Da, človek bi moral biti slepi Samson, da bi lahko šel skozi oblake strupene ostudnosti in ga ne bi nič zastrupilo, nič zlomilo njegove moči.
Hodil sem z bosim srcem čez begotne slabosti in po grdobah življenja, kakor bi hodil po ostrem železju in po razbitem steklu. Včasih se mi je zdelo, da sem drugič na svetu: nekoč v davnih časih sem prav tako živel in spoznal vse do dna; zdaj nisem pričakoval ničesar več
Vzlic temu se mi je zahotelo življenja. Rad bi bil našel nekaj čistega in
lepega. Knjige najboljših pisateljev sveta so pravile, da to obstoji. Zabičal sem samemu sebi, da moram najti.
Ko ti življenje postane grdo in umazano kot staro, zasuto pogorišče, ga skušaš osnažiti in olepšati s sredstvi, ki jih premore duša, volja, domišljija. Tako daleč je tedaj vrglo tudi mene.
Ko 'bi vedeli kako vzhičeno sem se bil oprijel dela; sedaj se mi zdi smešno, če se spomnim brezplodnega truda, ki sem ga imel, da bi si bil olepšal življenje in bi z žarki duše razsvetljeval puščavo.
Naj vam pripovedujem o nekem izmed smešnih poskusov, ki sem jih storil tiste dni, meneč najti človeka, ki ie bil podoben onim, o katerih so pripovedovale dobre knjige.
*
V tihem mestu Tambov — mesto, ki je podobno pustemu snu — sem sedel pri oknu v majhni sobi umazane krčme. Tedaj sem začul iz sosedne izbe tih glas in čudne besede:
»Gorje je voda, sreča je ogenj; več ko je vode, pogosteje toneš; manj ko je ognja, redkeje gori.«
Nekdo je rezko prekinil te ostre besede.
»Ne maram ljudi, ki so pametnejši od mene! Ne, bratec, umnih ljudi ne čislam... Kaj?... Vrag z njim. Jaz'sein, kaj pa — jaz!«
Ptuj
Protituberkulozni kongres. Te dni se
je vrnil iz Varšave še/ sanatorija v Vur-bergu g. dr. Boleslav Okolokulak, ki se je bil udeležil 9. mednarodnega antitu-berkuloznega kongresa, ki je bil letos na Poljskem. Našo državo sta zastopala razen dr. Okolokulaka še univ. prof. dr. čepulic iz Zagreba in docent dr. Nedelj-kovič iz Beograda. Udeleženci kongresa so bili na Poljskem odlično sprejeti. Po strokovnih predavanjih so si ogledali tam vse ustanove, kakor dispanzerjem zdravilišča, ki sJužijo pobijanju tuberkuloze in so na Poljskem že na zavidanja vredni višini ter bijejo uspešno boj proti naravni ljudski bolezni. Prihodnji antituberkulozni kongres bo leta 1936 v Lizboni in so nanj povabljeni vsi udeleženci letošnjega kongresa.
Šport
Sokolstvo
KRASNA ZMAGA MARIBORSKIH SOKOLOV PRI TEKMAH V ODBOJKI ZA PRVENSTVO SKJ.
V Osijeku na letnem telovadišču Sokolskega društva Osijek Matica so bile preteklo nedeljo tekme v odbojki za prvenstvo SKJ. Tekmovanje sta vodila zvezni načelnik br. Miroslav Ambrožič in zvezna načelnica s. Elza Skalerjeva. V vseh oddelkih so zmagala sokolska dru štva iz dravske banovine, prav posebno oa so se postavili Mariborčani, ki so odnesli kar tri prvenstva, dočim je Sokol Ljubljana-Tabor postal prvak med člani.
Rezultati tekmovanja so bili naslednji:
Člani:	1. Zupa Ljubljana (Ljuibliana-
Tabor); 2. Novisad (Sombor); 3. Kragujevac (Kruševac); 4. Zagreb (Zagreb 11.); 5. Cetinje (Djenovič).
Članice: 1. Župa Maribor (Maribor Ma tiča); 2. Zagreb (Zagreb II.); 3. Kraguje-
ac (Čuprija); 4. Vel. Bečkerek (Vršac).
Naraščajniki: l. Zupa Maribor (Maribor Matica); 2. Beograd (Beograd II.); 3. Kragujevac (Kruševac); 4. Zagreb (Za-sreb H.)
Naraščajnice: l. Župa Maribor (Maribor III.;) 2. Kragujevac (Kruševac); 3. /Cagreb (Zagreb II.);	4.	Osijek (Osijek
Donjigrad).
Tekme v odbojki za prvenstvo Zveze slovanskega Sokolstva. Tekmam v od-jojki za prvenstvo SKJ so sledile preteklo nedeljo v Osijeku tekme za prven-dvo Zveze slovanskega Sokolstva. Ker 3olgari niso prišli, so nastopili satno jugoslovanski in češkoslovaški Sokoli. SKJ sta zastopala prvaka Ljubljana-Tabor pri ■lanih in Maribor Matica pri članicah. — Zmagali so v obeh tekmah Čehoslovaki in si tako znova priborili prvenstvo v odbojki.	.
JESENSKE KONJSKE DIRKE V LJUTOMERU.
Preteklo nedeljo je priredilo Kolo jahačev in vozačev v Ljutoirsru na dirkališču na Cvenju * p ri Ljutomeru jesenske konjske dirke, ki so se končale z naslednjimi rezultati:
Dirka Peter Mozart:	1. Pera (Mirko
Rajh, Ljutomer) v času 3.33 (km 1.50), 2. Muna (Franc Jureš, Bunčani) 3.45 (1.53);	3. Nevenka (Alojzij Slavič,
Banovci) 3.46 (1.50).
Dirka ljutomerskega okrajnega kmetijskega odbora: 1. Friks 3.44 (1.43);	2.
Drina (Joško Slavič, Bunčani) 3.59 (1.52); 3. Peter Pilot (Ludvik Slavič, Grabe) 4 minut (1.47).
Dirka dravske banovine:	1.	Nandica
(Marko Slavič, Ključarovci) 4.03 (1.47); 2. Zarja 4.04 (1:48.5); 3. Rodaum II. (Fr. Babič, Krap je) 4.05 (1.44).
Galopska dirka: 1. Lelka (Jakob Vaupotič, Lukavci) 2.17 (1.26); 2. Čudna (Fr. Žnidarič. Stara Nova vas) 2.26 (1.31); Pina (Alojzij Špindler, Bunčani) 2.30 (1.34).
Spominska dirka Jožka Rajha: 1. Zarja - Pera (Vaupotič-Rajh) 5.26 (1.58); Nevenka-Nandica (Alojzij Slavič in M. Slavič) 5.29 (1:59.5); 3. Peter Pilot-Friks (Slavič-Herič) 5.38 (2.05).
Poverjeništvo JLAS službeno! Perfek-tuirano je gostovanje reprezentance v Celju dne 30. tm. Klubi se opozarjajo, da pošljejo določene atlete na skupen trening, ki bo v četrtek 27. trn. ob 16. uri na igrišču SK Železničarja, kjer se javijo g. Fišerju. Sestanek opolnomočenih delegatov klubov bo v četrtek 27. t. m. ob 20. uri v Aljaževi sobi hotela »Orel«. — Dnevni red: gostovanje reprezentance v Celju. Točnost! Poverjenik.
Novoosnovani SK Slovenske Konjice
priredi dne 30. septembra 1934 svoj prvi športni dan s pestrim programom. Istega dne ob 14. uri bo propagandna kolesarska tekma na progi Slov. Konjice—Oplotnica—Tepanje—Dražavas—Žiče—Slov. Konjice. Start in cilj pred državno pošto. Prvak dirke postane obe-
»Počakaj, no ...«
»Nisem cenejši od nje ...«
Zdelo se mi je, da je človek, ki ie tako govoril, zanimiv in pomemben.
čez nekaj časa je mož vstopil na hodnik in sem ga takoj ugledal, ker sem bi! popre odpr vrata. Bil je suhljat in lepo rasel možak, brur.eten, debelih ustnic in črnih oči, ki so zrle spodobno v svet. Nosil je oguljen površnik in belo čepico s plemiškim obšivom; spominjal me je obledelega akvarela.
Napotil sem se za njim; mislil sem, da se mi bo nudila prilika izvedeti, kdo je in kako živi.
Mož je bil v mestu jako znana osebnost; skoraj vsak. ki je šel mimo, ga je pozdravil. Pred muziki je komal snel čepico in jo malce privzdignil. Včasih se je le dotaknil roba; kadar pa je ugledal ženske na hišnih oknih ali v razdrmanih vozičkih, se je priklanjal spoštljivo kot nekoč stari kornet Otlerajev.
Stopal ie kot človek, ki se mu nekam mudi; v levici je držal jermenasti pasji bič s črnim držajem in je z njim tolkel po golenicah stetlih škornjev. Jaz sem korakal onstran. ulice; v domišljiji sem si razpredal zanimivo življenje tega človeka, ki se mi je zdel pravičnik, edin duh v tern zaprašenem, lesenem mestu, tihem taborišču brez osebnih ljudi...
(Se bo nadaljevalo.)
nem prvak trga Slov. konjiče. Dobi prvo nagrado. Drugo rn tretje plasirana dobita •istotako primerne nagrade. Ob 15.30 pred pošto sprejem gostov, ki pridejo z avtobusi. Nato propagandna hazetiska tekma med bazenskima družinama SK Ilirije Ljubljana in SK Ptuja, ivito propagandna nogometna tekma med SK Slov. Konjice in SK Bočem iz Poljčan. Po tekmi družabni sestanek vseli športnikov ir. razdelitev nagrad kolesarjem. Vabijo se vsi športniki okraja Slov. Konjice, da se udeležijo tega prvega športnega dneva SK Slov. Konjice.
Razno
POZOR FILATELISTI!
Kupujem stare znamke in to samo večje zbirke wu>r!skili znamk. V poštev . pridajo' samo večji objekti. r%mi.lbe z obširnim opisom (eventuelno dovoljna oznaka vrednosti po 2 ! katalogu) z navedbo cene na »Ptiblicjtas«, Zagreb, po 38503.	4023
Sobo odda
Zguhlieno
Zatekel se je trimesečni pes,
voleje pasme- Najditelj naj j ga odda proti nagradi v j »Racerdvoru«.	4029
Okrožni odbor LNP, službeno. V ue-
SOBA ZA SOLIDNEGA GO-SPODA,
porabo kopalnice, se takoj odda. StroBtnajerjeva ul. 28. II nadstr.. vrata 9-	3463
IJPREAUJEN^SOBO _
oddam dvema gospodičnama ali gospodoma. Koseskega 47-!	4025
DaSaška stan.
deljo 30. t. m. se odigrajo naslednje tek- mirna, sončna in zračna, z u-me: v Mariboru na igrišču ISSK Maribora ob 10. pokalna tekma ISSK Maribor mladina :SK Rapid mladina. Službujoči odbornik g. Filipančič. Na igrišču SK Ze-!
Iczničarja ob 14. prvenstvena tekma SK Železničar rezerva :SK Rapid rezerva; ob 15.30 prvenstvena tekma SK Železni-1 čar I:SK Rapid 1. Službujoči odbornik g.
prof. Degen. V Ptuju ob 15. na igrišču SK	DIJAKINJO
Ptuja: prvenstvena tekma SK Ptuj:SK ,„rejmem v Vso oskrbo. Na Gradjanski (Čakovec). Službujoči odbor- siov v upravi »Večermka«. nik g. Pogačnik. V Čakovcu ob 15.30 na ■	4026
igrišču Čakoveckoga SK: prvenstvena tekma Čakovečki SK;SK Svoboda (Maribor). Službujoči odbornik g. prof. Jelačič. V Murski Soboti ob 15.30 prvenstvena tekma SK Mura:SK Panonija. Službujoči odbornik g. Peterka.
SK Drava:SK Panonija 2:1 (1:0). Prvenstvena tekma, ki sc je preteklo nedeljo odigrala v Murski Soboti, se je končala s pičlo zmago Ptujčanov.
Pred zaključkom izločilnih tekem za vstop v državno ligo, V nedeljo .30. t. m. so odigra predzadnje kolo izločilnih tekem za vstop v državno ligo, in sicer se bosta srečala v peti skupini v Ljubljani Primorje :Ilirija, v Zagrebu pa Gradjanski In Hašk. Zadnja tekma v V. skupini, in sicer med Gradianskim in Primorjem se bo odigrala 7. oktobra v Zagrebu.
DIJAKINJA IZ DOBRE ROD-BINE
se sprejme na stanovanje in hrano- Naslov v upravi »Ve-černika«	3802
Hrano odda
ZGUBILA
se je vozna plahta rjave barve v Cankarjevi ul. na Pobrežju v torek zvečer od 7.—S. ure- Ce jo kdo najde se naproša, da jo izroči pri F. Novaku, Koroška 8, proti nagradi.	4046
I Sfifl
Is g S
poSit* jermenico.
krožno in stroj za rezanje re-melnov v dobrem stanju proda radi opustitve Franc Majdič-mlin.V ir, p. Dob pt i Domžalah.
,.................’X>
Soomnšte se CMD ?
SPREJMEM ABONENTE
na dobro in tečno hrano. Se priporoča restavracija /-Narodni dom--	4027
PAR ABONENTOV
sprejmem na dobro domačo hrano. Frančiškanska ul. 21. pritličje, desno.	3978
Službo išče
IŠČEM SLUŽBO NOČNEGA ČUVAJA.
Ponudbe na upravo »Veternika« pod »J. V. 25«	4028
Obvestilo.
Mestno poglavarstvo mesta Maribor
razpisuje za zgradbo delavskega azila in borze dela v Mariboru, Gregorčičeva ulica oddajo :
1. Slikarskih del za - • • • Din 12.504' —
2. pleskarskih del za . . . Din 33.376 07
3. parkeinih del za ... . Din 27.744'—
4. pečarskih del za ... . Din 4.964'
5. tapetniških del za . . . Din 5.676'—
Ponudbe je predati do 1. oktobra 1934 ob 11. uri dopoldne v mestnem gradbenem uradu, Frančiškanska ulica 8/1, soba št. 3, kjer se dobijo tudi vsi potrebni podatki in pripomočki.
Maribor, dne 24. septembra 1934.
Predsednik mestne občine Dr. LipoDd, s. r.
Pozor mizarji!
IFurn ri: oreh, črešnja, javor, hrast, bukev itd. Furniri za vezat 2, '3 in 4 mm. Vse vrste in dimenzije vezanih plošč ima vsak čas naprodaj
StraschiSE in Felber
trgovina z lesom
Maribor, PmtanSška 8. - Telefon 20-51
Izdaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani; predstavnik izdajatelj" urednik: RA HI V OJ REHAR’
5TANK0 DETELA v Mariboru,
v Marlboiru. liska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik