Pbftnlno BtaSano v gotovfnL
Leto XX., št. 286 a	Ljubljana, sobota 9« decembra I939	Cena { Din
(jpravmštvoi Ljubita na, Knatlieva t — Telefon itev. 3122, 3123, 3124, _		Izhojo vsak dan razen ponedeljka Naročnina znaša mesečno 25 din.
tnseratni oddelek: Uubljana, Selen« burgovo ul. — Tel. 3492 in 3392
Podružnico Maribor: Grajski trg it. 7. Telefon 1». 2455.
Podružnico Celje: Kocenova ulica Z Telefon it 190.
Računi pn pošt. ček. zavodih Ljubljana {t 17749
Za inozemstvo 40 din.
Uredniitvo* Ljubljana, Knafljeva ulica 5, telefon 3122, 3123, 3124, 3125, 3126; Maribor. Grajski trg itev 1. telefon štev. 2455} Celje. Strossmayerjevo ulica itev. 1, telefon itev. 65.
Rokopis« se ne vračajo.
Vf
Na Balkanu ničesar brez Italiie
ftft
SHriurna seia velikega fašistiinega sveta — Potrditev dosedanie itali anske politike — Italiia ponovno preglasa svoie živlienske interese glede razmer v Podunaviu in na Balkanu
Rim, 8. dec. br. V pretekli noči je zasedal veliki fašistični svet. Za to zasedanje je vladalo glede na sedanje mednarodne prilike v vseh političnih krogih zelo velike, zanimanje, saj je bil to prvi sestanek po izbruhu vojne. Fašistični svet je potrdil sedanji položaj Italije izven vojne, odnošaje z Nemčijo, kakor so se razvili na osnovi zavezniške pogodbe in poznejših izmenjavah misli, ter neposredni interes Italije na vsem, kar bi se moglo dogoditi v Podunavju in na Balkanu. Napovedal je tudi ukrepe za obrambo italijanskega pomorskega trgovinskega prometa.
Veliki fašistični svet se je sestal snoči ob 22. v Beneški palači. Poleg ministrskega predsednika Mussolinija je bilo prisotnih 26. članov Seja je trajala do 2. zjutraj
Zunanji minister grof Ciano je v dve in pol urnem ekspozeju poročal o zunanjepolitičnem položaju. Tudi ministrski predsednik Mussolini je imel govor, ki je trajal poldrugo uro.
Komunike o šefi
Agencija Štefani je izdala o seji daljši komunike, ki pravi med drugim:
»Veliki fašistični svet je sprej;l obširno poročilo zunanjega ministra, ki je bilo podprto s podrobnimi in neovržnimi dokazi. Vojna na zapadni fronti, ki je zavzela značaj statičnega obleganja, njen pretežno gospodarski razvoj, ki ie prišel do izraza v blokadi in protiblokadi. spremembe, ki so nastale v teritorialnem pogledu, kakor tudi v odnošajih med silami na Baltiškem morju in ob Karpatih, so povsem opravičili sklep vlade z dne 1. septembra, ki je določal, da ostane Italija izven vojne in ki je preprečil, da se vojna ni razširila na jugovzhodno in sredozemsko Evropo. Glede na tendenciozne vesti iz tujih virov veliki fašistični svet ponovno potrjuje, da so ostali odnošaji med Italijo in Nemčijo prav taki, kakor so bili določeni z zavezniško pogodbo in ob priliki izmenjav misli, k! so se izvršile pred ali po tej pogodbi v Milanu, So'nogradu in Berlinu.
Pri tem veliki fašistični svet naelaša. da ničesar, kar bi se moglo pripetiti v Podunavju in na Balkanu, ne more biti takega značaja, da ne bi neposredno zadevalo Italije, posebno še spričo njenih skupnih teritorialnih in pomorskih meja s temi področji, nastalimi zlasti še po priključku albanske kraljevine k Italiji.
Kar se tiče italijanskega pomorskega prometa, bo Italija odločno čuvala svoje interese, to že zaradi svojega prestiža in svojih neovržnih življenjskih potreb.
Glede na vse to, veliki fašistični svet povsem odobrava delovanje, ki ga je doslej razvil zunanji minister ter zunanjega ministra poblašča. da v kratkem poda fašistični korporacijski zbornici poročilo o zadnjih dogodkih in fazah mednarodne politike.
Veliki fašistični svet se je nato bavil % nekaterimi strankarskimi organizacijskimi vprašanji, zlasti pa s položajem organizacij, ki so neposredno podrejene stranki.«
Ugoden vtis v italijanski javnosti
Komunike, ki so ga objavili deloma že današnji italijanski jutranji listi, je izzval v vsej politični javnosti veliko zadovoljstvo. Predvsem naglašajo, da bo Italija ostala še nadalje »oboroženo nevtralna« in da bo, kakor vse kaze, posegla ▼ sedanjo evropsko vojno le, če se bi razširila v Podunavje ali na Balkan, ki ju smatra za področji, spadajoči neposredno v sfero njene politične in gospodarske akcije. Računati je sedaj s tem. da bo italijanska diplomacija še bolj oja-čiLa svoja prizadevanja na Balkanu, da bi tam uredila odnošaje med posameznimi državami in tako omogočila ustvaritev enotne balkanske zveze, s katero bi bilo mogoče balkanskim narodom postaviti se skupno v bran proti sleherni nevarnosti kj bi jim mogla groziti od zunaj. Ker ni pričakovati, da bi zapadni m zaveznikom uspelo organizirati napad na Nemčijo tudi z juga, pravijo tukajšnji politični krogi, je Italiji zlakba mogoče ostati izven vojne, a hkratu tudi v zavezništvu z Nemčijo.
Nespremenjeno stališče
Rim, 8. dec. AA. (Štefani). »Giomale d'Italia« objavlja članek, ki ga ie napisal ravnatelj tega lista Virginio Gayda in v katerem razpravlja o sklepih velikega fašističnega sveta Pravi, da ta resolucija jasno izraža stališče Italije v sedanj'h časih in da istočasno odklanja zelo odločno vse tendenciozne vesti, ki so se v zadnjem času razširile po nekaterih krajih v tujini glede smernic italijanske politike. Resolucija velikega fašističnega sveta potrjuje, da v italijanski zunanji politiki niso nastopile nobene spremembe ter nedvoumno in odločno potrjuje, da je italijanska zunanja politika ostala takšna kot pre] Italijansko-nemški odnošaji so ostali nespremenjeni Kar se tiče nevtralnosti Italije, je ta nevtralnost v popolnem skladu z bitnimi interesi italijanskega naroda Neudeleževati se vojn, ne pomeni b'ti cisto nevtralen in to tembolj, ker si Italija pridržuje pravico do nadaljnjih sklopov h, korakov. Glede Balkana je jasno da se Italija zanima za vse tisto, kar se dogaja na njem. Nemogoče je posegati v interese Balkana, ne da bi se posegalo istocano v
I
interese Italije. Zaradi tega Italija z največjim zanimanjem spremlja vse dogodke na Balkanu in vse kar bi se v bodoče moglo zgoditi
Clankar končno poudarja da bo zunanji minister grof Ciano v govoru, ki ga bo imel o priliki otvoritve korporativne fašistične skupščine 14. decembra, razložil stališče Italije.
Obvestila Nemčiji
Rim, 8. dec. o. »Informazione del Gior-no« o zasedanju velikega fašističnega sveta, da je Italija obvestila Nemčijo, da ne more gledati indiferentno na razširjenje evropskega konflikta na podunavski ln balkanski prostor, kjer gre tudi za njene življenjske interese. Fašistični svet, ki je razpravljal tudi o finsko-sovjetskem sporu ter je sklenil sporočiti Nemčiji italijansko stališče v tem pogledu. Prav tako je razpravljal o odnosih med Japonsko ln Italijo, o nesoglasjih med Madžarsko in Rumunijo, o novi fazi zbližanja med Italijo in Grčijo ter Italijo in Turčijo. Italija ne bo v nobenem primeru, pravi omenjeni list, dopustila izpremembe statusa quo na Balkanu. Prav tako bi bilo proti interesom Italije, razširjenje vpliva boljševizma na
Sredozemsko morje, kar je Italija že manifestirala s svojo pomočjo pri uničenju boljševizma na Španskem.
Prva pariška sodba
Pariz, 8. dec. br. Sklepi velikega faši-stinčega sveta so v tukajšnjih političnih krogih vzbudili veliko pozornost Splošno naglašajo. da namerava Italija tudi glede na ru^ki napad proti Finski ostati »izven vojne«. Finska je daleč od jugovzhodne Evrope in Sredozemlja in zato Italijanski interesi spričo napada na njo trenutno še niso ogrožali V tei zvezi pa je toliko večjega pomena poudarek italijanskih interesov na Balkanu in v Podunavju
Manifestacije za Finsko v Rima
Rim, 8. dec. o. Nepregledne množice prebivalstva so čakale do ranega jutra na objavo sklepov velikega fašističnega sveta. Mussolini se je prvič pokazal na balkanu Beneške palače ob 21.30. Ob 2. zjutraj je zopet prišel ln se poslovil od množice, ki je še vedno vztrajala. Množica je prirejala tudi manifestacije za Finsko.
„$fmek na Carigrad bi Izzval križarsko vojno"
Italijanski Ust o posledicah morebitnega sovjetskega napada na Madžarsko, Rumunijo ali Turčijo — Incidenti na madžarski meji — Stališče Romunije
Rim, 8. dec. p. List »Avenire« piše o nevarnosti, ki grozi Madžarski in Rumuniji zaradi ekspanzivnosti Sovjetske Rusije. List pravi, da je Italija budno na straži ter da pazljivo spremlja vse dogodke, zlasti na Balkanu in v Srednji Evropi, ki jo direktno interesirajo Ce res v Moskvi goje gotova stremljenja v smeri proti Carigradu, kakor trdijo nekateri 'isti. bo brez dvoma prišlo do križarske vojne, katere namen bo ustaviti nadaljnje prodiranje Sovjetov.
Pariz, 8. dec. p. Listi poročajo, da postaja položaj na madžarsko-sovjetski meji čim-dalje resnejši. Sovjetski radio v Lvovu oddaja posebne emisije za Podkarpatsko Rusijo, v kateri odkrito poziva prebivalstvo k uporu. V obmejnih krajih se vodi že nekaj dni gverilska vojna Središče te akcije je mala vas v bližini sovjetsko-madžarske meje. Madžarske oblasti so bile prisiljene pozvati pod orožje'več letnikov rezervistov, da ojačijo svoje posadke v Podkarpatski Rusiji V obmejnem spopadu je bil ranjen nek madžarski vojak. Zlasti poudarjajo, da objavljaj t? vesti tudi slovaški listi, ki so drugače pod cenzuro nemških oblasti.
Bukarešta. 8. dec. p. Rador poroča o Izjavi rumunskih uradnih krogov glede na pisanje sovjetskega tiska, da je Rumunija pripravljena ugoditi vsem upravičenim pritožbam sosednih držav, da hoče o njih razpravljati in sprejeti potrebne sklepe, vendar pa nikdar ne bodo dovolili napada na svoje ozemlje in prekršitve rumunske suverenosti
Zapadno jamstvo Rumuniji ne velja za napad Rusije?
Curih, 8 dec. z. »N. Z. Zeitung«. Bobneči ogenj moskovske propagande proti Rumuniji dokazuje po sodbi londonskih krogov, da namerava Moskva najprej načeti besarabsko vprašanje, preden bo nadaljevala svojo nameravano akcijo proti
Hit-'n^Tc-Virn ^iT^m +n ie Norveški in Švedski. Motijo pa se oni, poudarjajo v Londonu, ki mislijo, da bodo na ta način izzvali vojno med Sovjetsko unijo in za-padnima velesilama. Angleška in francoska jamstva Riimnniji za primer neizzva-nega napada veljajo samo za primer nemškega, ne pa tudi za primer ruskega napada na Rumunijo. Zato računajo v Londonu s tem, da bo skušal romunski kralj Karo! rešiti besarabsko vprašanje s pogajanji. da se na ta način izogne vojne s Sovjeti.
Turčija za enoten
balkanski blok
Basel, 8. dec. z. »Basler Nachrichten« poročajo, da vzbuja propaganda Moskve vedno večje vznemirjenje v Rumuniji. Vedno bolj jasno se kaže, da Moskvi ne gre zgolj za posest Besarabije, marveč da si hoče zagotoviti vpliv na vso Rumunijo. Spričo tega je opažati vedno večjo nervoz-nost tudi v Ankari, kjer obžalujejo, da ru-munska vlada še vedno okleva ln noče .zavzeti jasnega stališča. Po mnenju turških merodajnih krogov je samo ena možnost, da se prepreči razširjenje vojne na Balkan, to je združitev vseh balkanskih držav v enoten blok. To stališče pozdravlja tudi Italija ln lz tega Izvira tudi prizadevanje Rima, da bi Rumunija čimprej uredila svoje odnošaje do sosedov.
Italija posreduje med Madžarsko in Rumunijo
Rim 8 .dec. p. V rimskih političnih krogih narašča zanimanje za morebitni nastop Sovjetske Rusije v kakem drugem delu Evrope, ki bi bil mnogo bližji Apeninskemu polotoku. Zatrjuje se, da so z
Italijanske strani sporočili gotovim diplomatskim pisarnam, kakšno bi bilo zadržanje Italije v primeru poizkusa kršitve statusa quo v sedanjem nevtralnem delu južnovzhodne Evrope. »Massagero« poudarja, da so bile želje in stališče Italije povsod ugodno sprejete. Znova se tudi pojavljajo vesti da si Italija prizadeva doseči sporazum med Rumunijo ln Madžar-sko vsaj v toliko da bi ne. bih odnosi med obema državama tako napeti kakor so sedaj. V Rimu delajo na to, da bl rumun-ska vlada ugodno rešila vprašanje mar džarskth manjšin.
Dva važna demantija
Moskva, 8. dec. s. (Tass). Tiskovni oddelek komisariata za zunanje zadeve javlja:
V oganu komunistične lnternaci onale je izšel te dni članek Stepanova »Imperialistična vojna«. Tiskovni oddelek je pooblaščen izjaviti, da je bil ta članek v inozemskem časopisju napačno tolmačen kot službeno stališče Sovjetske vlade. V resnici navedbe v tem članku o Rumuniji ne predstavljajo politike Sovjetske Rusije In ne <zražajo odnošajev, Id obstoje med Sovjetsko Rusijo in Rumunijo.
Ankara, 8. dec. s. Anatolska agencija de-mantira kot popolnoma neosnovane vesti da Turčija in Sovjetska Rusija zbirata vojaštvo na svoji skupni meji Pravi da so cilji teh vesti, da se izzove spor med Sovjetsko Rusijo in Turčijo.
Napadi turških listov na poslanika Papen?
Ankara, 8. dec. br. Nemški poslanik v. Papen, ki je imel včeraj polurni razgovor z zunanjim ministrom Saradzoglom, je danes nenadno odpotoval iz Ankare v Berlin Na nemškem poslaništvu izjavljajo, da je to potovanje zasebnega značaja, turški listi pa pišejo, da je Papen odpotoval v Berlin, da se opraviči zaradi svoje neuspele akcije z letaki in propagandnimi pismi, b katerimi je nemška propaganda širila po Turčiji znani ostri napad moskovske »Pravde« na Turčijo. Turški listi ugotavljajo, da
je bil prevod netočen V diplomatskih krogih je zbudila ta afera nemškega veleposlanika veliko pozornost. Turški listi zahtevajo odpoklic v. Papena.
New Tork, 8. decembra. (AA). (Havas). Ker se Iran čuti ogroženega od Sovjetske Rusije je poslal v Zedinjene ameriške države svoje letalsko zastopstvo. To zastopstva je obiskalo več tovarn, kjer je naročilo predvsem lovska letala in bombnike.
Carigrad, 8. dec. AA Turško vojaško zastopstvo, ki se je mudilo dva mesca v Angliji in Franciji, je prispelo v Carigrad in se bo nocoj podalo dalje proti Ankari, da poda poročilo.
Letaki niso bili
nemškega izvora
Ankara, 8. dec. br (Havas) Ob priliki včerajšnjega sestanka nemškega poslanika Papena s turškim zunanjim ministrom Saradzoglom, so se po Turčiji raz-
širili letald, ki so vsebovali prevod ostrega napada moskovske »Pravde« na Turčijo in so nosili podpis neke nemške no-vinske agencije Učinek teh letakov, ki so se razširili po vsej Turčiji, ni izostal. Danes je nemški poslanik Papen nenadoma odpotoval v Nemčijo. Po zatrjevanju tukajšnjih diplomatskih krogov je treba ta njegov odhod smatrati za demonstracijo proti omenjenim letakom, o katerih izjavljajo na tukajšnjem nemškem poslaništvu, da so bili podtaknjeni in razširjeni od angleške propagande.
Prihod poslanika
iz Bukarešte
Ankara, 8. dec. s. (Reuter). Turški poslanik pri rumunski vladi je dopotoval na poročanje v Ankaro. V pričakovanju njegovega prihoda je turški predsednik Izmet Innenu odložil svoje inšpekcijsko potovanje v vzhodne turške province.
Daladier Izraža
simpatije Finski
Govor na seji francoskega parlamenta — Napoved važnih sklepov na zasedanju Društva narodov
Pariz, 8. dec. br. Francoska poslanska zbornica je danes dopoldne nadaljevala proračunsko razpravo. Predsednik zunanjepolitičnega odbora Mistler je ob tej priliki naglasil potrebo, da bi tudi francoska poslanska zbornica v imenu vsega francoskega naroda obsodila napad na Finsko. Menil pa je, da bi ne smelo ostati le pri besednih protestih. Po vsem svetu je izzval ta napad silno ogorčenje Tudi nevtralci bi morali sedaj po tem tudi uravnati svojo zunanjo politiko. Za njim ie povzel besedo ministrski predsednik Daladier, ki je izjavil:
»Napad, katerega žrtev ie postala Finska kljub vsem svečanim in formalnim pogodbam, ki so ji zagotavljale njeno neodvisnost je izzval povsod naivečji gnus in ogorčenje. Prav zaradi tega pojde sedaj Francija v Ženevo, da odgovori na finski apei na apel. ki ga je poslala Društvu narodov in preko njega vsem narodom sveta žrtev napada ki je dejansko tudi ves svet tako silno vznemiril Čast vsega človeštva zahteva, da ves svet iz vse svoje notranjosti protestira proti temu napadu Položaj Finske pa je pokazal, da je moč vsakega naroda dejansko bolj odvisna od njegovega poguma, kakor pa od njegovega števila in njegovih sredstev.«
»Kakšne posledice — je nadaljeval Daladier — bo imel ta dogodek za nadaljnji razvoj na svetu, francoska vlada sama ne more dognati in predvideti Lahko pa z zadoščenjem ugotovimo, da se je prvič po 1. septembru ves svet uprl napadu kot takemu in moritvam. Ves svet sedaj eno-dušno zahteva, da je treba takemu klanju napraviti konec. Tako je Finska opravila veliko službo za stvar vsega človeštva in mislim, da izražam mnenje vsesa francoskega naroda ne glede na razredne in strankarske razlike, če pozdravim Finsko v imenu vse Francije in ji sporočim najgloblje in naj:skrenejše simpatije.«
Poslanska zbornica je sprejela izjavo ministrskega predsednika z viharnim pritrjevanjem Parlamentarni krogi so mnenja, da se bo v Ženevi tudi glede na to Daladierovo izjavo zasnovala dejansko neka konkretnejša akcija, kakor pa je bilo pričakovati spričo tolikih neuspehov Društva narodov v zadnjih letih.
Seja francoske vlade
Pariz, 8. dec. br. Danes popoldne se je sestala francoska vlada. Seja je bila v Elizejski palači pod predsedstvom prezi-denta Lebruna.
Sankcije proti Rusiji?
Ob sestanku Društva narodov je položaj še popolnoma nejasen — Razdvojenost v angleški javnosti
London, 8. dec. AA Diplomatski uradnik »Daily Telegrapha« piše: Velika Britanija je sprejela sklep, da bo podpirala predloge, ki so napovedani v ženevi in s katerimi se bodo zahtevale sankcije proti Sovjetski Rusiji. Poudarjajo, da se Finska v svojem pozivu za pomoč, poslanem Društvu narodov, ne sklicuje na člen pakta Društva narodov ki določa sankcije proti napadalcu vendar pa ima vsak član Društva narodov praivico predlagati sankcije, sklicujoč se na čl. 16 pakta DN. Ni še gotovo, ali namerava Velika Britanija postaviti zahtevo, naj se Sovjetska Rusija izključi iz DN, vendar pa je jasno, da bodo zatopniki Velike Britanije, če bi bil ta predlog postavljen, glasovali zanj. Po nekaterih znaldh nameravajo zastopniki latinske Amerike zahtevati izključitev Sovjetske Rusije. Diplomatski urednik omenjenega tista pripominja da je stvar Dru-
Nemška odpoved skandinavskim državam
Senzacionalna objava nemške uradne agencije DNB
Berlin, 8. dec. br. Agencija DNB je danes objavila poluradno izjavo o odnošajih med Nemčijo in skandinavskimi državami. Izjava je vzbudila v političn.h krogih veliko pozornost, ter pojasnila ohlajenje in v najnovejši fazi celo napetost v odnošajih Nemčijo do skandinavskih držav. Izjava razvija naslednje misli:
Nemčija je do skandinavskih držav od nekaj kazala simpatije, ki so bile osnovane na zgodovinskem razvoju in ld so jih skandinavske države tudi v polni meri vračale. V zadnjih 20 letih pa so postajale te simpatije zmerom bolj enostranske. V težkih časih NemHje nobena država na evropskem severu ni konkretno pokazala svojega prijateljstva do Nemčije. Vse so ostale do kraja na strani Društva narodov in njihova politika se je razvijala zmerom bolj v angleškem krogu. Skancfinaivci so pričeli celo kritizirati prizadevanja Nemčije, da bi se spet osamosvojila. Končno so odklonil tudi nemške ponudbe za nenapadal-ne pakte. Celo nasproti Italiji so se postavili na neprijateijsko stališče, ko so se od-
ločili za sankcije proti njej. Vsakomur je pač na izbiro, da pokaže svoje simpatije do kogarkoli in kako se mu to najbolj prav zdi. Zato pa naj se potem nihče ne pritožuje, če se je tudi Nemčija odtujila in jim ne priskoči na pomoč, ko jo morda potrebujejo.	*
Nemški pritisk
tudi na Švico
Pariz, 8. dec. z. V tukajšnjih političnih krogih opozarjajo da izvaja Nemčija spričo bližnjega zasedanja Društva narodov vedno večji pritisk na nevtralne države, da bi jih prisilila k aktivnejšemu odporu proti zavezniški blokadi, ponujajoč jim pri tem svojo zaščito. Pri tem se z nemške strani celo kritizira, češ, da ni v skladu z nevtralnostjo Švice, ker se zasedanje Društva narodov vrši v Švici. Pariški listi pišejo, da bi bilo bolje zasedanje Društva narodov odpovedati, če bi se morala sedaj zaradi nevtralnosti Švice razprava na zasedanju Društva narodov omejiti.
štva narodov odločiti, ali naj se Rusija proglasi kot napadalka proti Finski. Angleško zastopstvo bo vodil Buttler, njegov zastopnik pa bo parlamentarni državni tajnik za dominione, vojvoda Devonshire. Londonski krogi izražajo upanje, da bo tokratno zasedanje v ženevi kratko.
London, 8. dec. s. (Reuter). Podtajnik ministrstva za zunanje zadeve Buttler in drugi člani angleške delegacije so danes odpotovali z letalom na zasedanje Društva narodov v ženevo. Nocoj so se ustavili ▼ Parizu ter bodo prispeli v Ženevo jutri zgodaj zjutraj.
London, 8. dec. z. Diplomatski položaj Finski je še vedno meglen. Glede stališča, ki naj ga zavzame Društvo narodov, ni še nobene jasnosti. Tudi Finska sama ni postavila nobenih konkretnih predlogov glede ukrepov ki naj bd se podvzeli proti Sovjetski Rusij; kot napadalki. Da bi postavila take predloge angleška vlada, je drvomljl vo. Tudi glede vprašanja aktivne pomoči Finski še ni enotnega stališča. Delavska stranka je sicer izdala manifest, v katerem ostro obsoja sovjetski napad, vendar pa izraža mnenje, da se odnošaji z Moskvo ne smejo zaradi tega pokvariti. Na drugi strani pa se pojavljajo prav tako ekstrem-ne zahteve po takojšnji prekinitvi odnošajev ln napovedi vojne Sovjetski uniji
Amerika za učinkovito pomoč
Wasfalngton, 8. decembra. AA. (Stefer
ni). Vlada USA je izjavila, da bo podpirala načrt za podelitev posojila Finski. To posojilo ko omogočilo Finski pomembne nakupe v USA, predvsem nakup življen-akih potrebščin. Ameriški rdeči križ bo vodil intenzivno propagando za Finsko s zbiranjem prispevkov.
Ne«v Forfe, 8. decembra. AA. (Havas). Današnji jutranji ameriški časopisi še dalje proučujejo možnost, da bi nevtralne države dale učinkovito pomoč Finski. »Herald Tribune« pravi da bi Združene ameriške države lahko mnogo storile za Finsko, ne da U bile pri tem zapletene v vojno. List pravi, da Finske ni mogoče rešiti samo z moralno obsodbo napadalca in s nezadostnimi kredita.
Stockholm, 8. dec. p. Zvedelo se je, da je finska vlada v Angliji naročila še 100 letal posebnega tipa, ki bo opremljena z večjim Številom strojnic.
Ruska blokada Finske
Sovjeti so proglasili popolno pomorsko zaporo nad
vsemi finskimi lukami
Kodanj, & dec. s. (Reuter). Sovjetska vlada je obvestila dansko, švedsko in norveško vlado, da začne danes opoldne sovjetska mornarica z blokado finske obale ob Finskem in Bolniškem zaliva. Tuje ladje smejo še do jutri opoldne zapustiti finska pristanišča, od tedaj naprej pa bodo mogle v finske teritorialne vode samo na lastni ri-ziko. Blokada se ne razt^a na Aalandsko otočje, razen za vojne ladje.
Kodanj, 8 dec br. Sovjetska blokada finskih luk je izzvala v tukajšnjih gospodarskih krogih veliko vznemirjenje Skandinavske države so idmele doslej že velike izgube zaradi blokade na evropskih zapadnih obalah. Ce se bo do sedaj onemogočil tudi trgovinski promet s Finsko se bo škoda švedskih, norveških in danskih uvoznikov in prevoznikov še znatno povečala
Helsinki, 8. dec. s. (Reuter). V finskih uradnih krogih sovjetski objavi o blokadi finske obale ne pripisujejo posebnega pomena in izjavljajo, da je izvedba takega načrta sploh težko izvedljiva. Finska oba-ia v Finskem in Botn škem zalivu je dolga skoro 2500 km. Poleg tega sta oba zaliva pozimi v velikem delu zamrznjena, tako da je polaganje min ob obalah otežkočeno. Dohod v Botniški zaliv zapira še posebej Aalandsko otočje, ki ga je sedaj zasedla finska vojska in ga zavarovala z minam . Na drugi strani pa bo ravno Aalandsko otočje varovalo Finski tudi pomorsko zvezo s švedsko, ki je za Finsko posebnega pcmena.
SIcer mislijo, da je sovjetska objava blokade dokaz, da operacije sovjetske vojske na kopnem nimajo on h uspehov, kakor sc jih v Moskvi pričakovali.
I dokazujejo, da sodelovanje hitlerizma In 1 boljševizma ni zgoij slučajno, marveč gre za resnično zavezništvo. Zato je Anglija In Francija ne smeta več obotavljati, marveč morata priskočiti Finski dejansko na pomoč. Ce bi se še nadalje obotavljali in ne bi nastopili v obrambo malega, a hrabrega finskega naroda, ki brani Iste ideale, za
Sovjetske čete prodirajo z velikimi žrtvami
Včeraj ni bilo na finskih bojiščih nobenega večjega spopada - četniška vojna na severu — Sovjetski načrti
za operacije v Kareliji
Oslo, 8. dec. s. (Norske Telegrambyro.) Danes z bojišč na Finskem ni posebnih novic. Finski generalni štab očividno iz strateških vzrokov ne objavlja točnejšib podatkov o bojih. Sovjetska poročila kažejo na počasno, toda sistematično prodiranje na vseh odsekih fronte. Tudi v kolikor so ta poročila točna, pa so bili sovjetski uspehi izvojevani brez dvoma s težkimi izgubami. Zlasti mine, ki so jih Finci povsod položili na posebno spreten način, povzročajo sovjetskim četam velike preglavice, kar priznava celo sovjetsko časopisje.
Na skrajnem severu so sovjetske čete tudi v zadnjih 24 urab dobile nova oja-čcnja, predvsem preko luke Lavansari, kjer jih izkrcavajo sovjetske vojne ladje. Finci se tu poslužujejo izključno četnlške-ga načina vojevanja. Oddelki finskih strel eev napadajo na smučeh nepričakovano sovjetske predstraže ter jim prizadevajo težke izgube. Neki finski vojak je z ročno strojno puško baje sam uničil sovjetski oddelek 70 mož.
V	Kareliji gre sovjetsko prodiranje lz štirih smeri, ld jih stalno omenjajo tudi sovjetska vojna poročila. Središča sovjetske vojske so tu glavno mesto avtonomne sovjetske Karellje Petrozavodsk ter mesteca Uhta, Rebolji in Porosozero, ki leže v bližini finske meje. Največji strateški pomen ima prodor od Uhte proti Botni-škemu zalivu, ki bi, če uspe, ločil finsko vojsko na skrajnem severa od zaledja in presekal edino železniško zvezo med Finsko in Švedsko.
Na Karelski ožini so posebno pomembne vesti o prebitja Mannerheimove obrambne črte ob obali Ladoškega jezera. Ce so vesti točne, je lahko ta prodor usoden za finsko obrambo. V vzhodnem dela Karelske zemeljske ožine so sovjetske čete prodrle sicer dokaj daleč ob obeh železniških progah, ki vodita z vzhoda proti Viborgu, vendar teče glavna finska obrambna linija ta šele tik pred mestom Viborgom samim.
Finska poročila
Helsinki, 8. dec. s. (Reuter) Finski generalni štab slejkoprej odločno zanika sovjetska poročila, da bi bile sovjetske čete prodrle Mannerheimovo linijo, ter poudarjat, da je ta linija široka nad 80 km tako, da hiter prodor sploh nI mogoč.
Generalni štab nadalje javlja, da ne dovoljuje objave točnih poročil o posameznih vojaških operacijah na fronti; to pa zato, ker so finski izvidniki ugotovili nered v vrstah sovjetskih čet ter slabe komunikacije in bi objava točnejših poročil s finske strani lahko sovražniku pomagala pri orientaciji.
Med tem so se oblaki, ki so zadnje dni pritisnili nizko nad deželo, dvignili in verjetno je, da bo prišlo sedaj do bojev tudi v zraku.
Aalandski otoki se med tem naglo utrjujejo in napovedana blokada bo onemogočena. Finsko obrežje meri v dolžino 2.000 km in sedanji letni čas ne bo zlepa dopuščal, da bi se stalno kontrolirala vsa finska obala.
Moskovska poročila
MosKva, 8. dec. brs. Vrhovno poveljstvo ljeningrajskega vojnega okrožja je izdalo votvo poročilo, v katerem pravi da se je včeraj nadaljevalo prodiranje sovjetski čet in so bili doseženi naslednji rezultati:
V	Murmanskem okrožju so sovjetske čete premagale vse ovire in minske zapore ter prodrle 45 km na jug od ^ečenge
V	okrožjih Uhte Repolia. Posozera ln Petrozavodska so strle f-nski odpor ter
prodrle 70 do 75 km daleč od dosedanjih državnih meja. Pri tem so zaplenile 6 topov kalibra 75 mm, 9 topov kalibra 37 mm, ter 20 težkih in 37 lažjih strojnic, pa tudi nekaj skladišč življenjskih in vojnih potrebšfti. Finci so pustili na bojišču mnogo ranjenih. Preko 300 finskim vojakom so odmrznili posamezni udi.
Protiletalsko topništvo je sestrelilo'2 letali. štirje finsk letalski oficirji so bili ujeti.
V vzhodnem delu Karelske ožine so sovjetske čete po p robo ju glavne finske obrambne linije ob vodnem toku Voksin napredovale za 8 do 12 km na severu od reke Tajpaienjoki. v vzhodnem delu Karelske zemeljske ožine so zasedle kraj in železniško postajo Perkj&rvi ter so napredovale ob železniški prog" proti Viborgu za 9 km proti severozapadu. Zavzele so tud kraje Kirke in Usikirkko ter Ob obalni železniški progi postajo Neurisj&r-vL
Nova finska taktika
London, 8. dec br. Angleški tisk objavlja tudi danes svoja posebna poročila o dogodkih na Finskem in med drugim ugotavlja, da sovjetska poročila o prodorih na skrajnem finskem severu niso povsem točna. V finskih strelskih farkih sodelujejo žene z možmi in se bore z neverjetnim pogumom. Finci so se pričeli posluževati pri teh bojih vse nove taktike, ki fe doslej sov ieti niso poznali. Vsaka finska kompanlja operira skoraj povsem samostojno, medtem ko operirajo ruske čete v ogromnih edini-cah, spričo česar se konča skoro vsak njihov napad s pravimi hetakombami žrtev v lastnih vrstah. V osrednji Kareliji sovjeti vedno znova uporabljajo plin Eskadrilja finskih rušilcev pa ie po nekih vesteh od-plula pred Murmansk ter obstreljevala sovjetsko luko. Povzročila je veliko škodo. Močno so bile poškodovane skoraj vse pristaniške naprave
Nemško orožje za Fince?
London, 8. dec. AA. (Reuter) Ministrstvo za informacije objavlja, da po obvestilih, ki so prispela londonskim uradnim krogom. Nemčija brez dvoma preskrbuje finsko vlado z orožjem in municijo.
Popolna evakuacija Helsinkov
Helsinki, 8. dec. s. (Reuter). Čeprav je velika večina prebivalstva Helsinke že zapustila zapuščajo mesto tudi oni maloštevilni. ki se doslej še niso bili odločili za izselitev. Vzrok temu Je, da so vsled nedavnih letalskih napadov mnoge zgradbe v mestu poškodovane in zlasti skoro vsa okna razbita, tako da Je vsako bivanje v Helsinki otežkočeno. Poleg tega je vpli-veli na prebivalstvo uradna objava, da so sovjetske čete na fronti uporabile strupene pline. Ni nobena tajnost, da na Finskem in tudi v Helsinkih zelo primanjkuje plinskih mask ter da Jih še daleč ni na razpolago dovolj za vse prebivalstvo.
Sovjetska oodmornica
napadla nemško ladjo
Helsinki, 8 dec. p. Sovjetska podmornica je napadla nemško ladjo »Oliva«, ko je vozila iz pristanišča otoka Uto Sovjetska podm mica ie oddala na nem?ki parnik tri strele, izmed katerih jo je eden pogodil. Sovjetski mornarji so nat" prišl' na krov nemškega parnika ter pregledali njegove dokumente.
Posredovalni poskus
skandinavskih držav
Sklepi konference v Oslu — Zaskrbljenost zaradi sovjetskega zasidranja v Pečengi
Kodanj, 8. decembra, o. (Reuter). Zastopniki Švedske, Norveške in Danske so na konferenci v Oslu izdali objavo, v kateri poudarjajo, da bodo omenjene države pod-vzele vse, da bi prišlo do finsko-sovjetskih pogajanj.
London, 8. dec. AA »Times« piše. Na sestanku ministrov za zunanje zadeve v Oslu so se bavili med drugim tudi s položajem, ki je nastal zaradi sovjetskega napada na Finsko. Zaradi tega napada je za skandinavske države nastal čisto nov položaj. Zavzetje Pečenge riudi Sovjetski Rusiji nekatere prednosti, ki jih pristanišče Murmansk nima, a vse to je v Škodo Norveške in drugih skandinavskih držav Navzočnost čet na področju Pečenge ograža Norveško katere meja Je v neposredni bližini teh krajev. Pečenea bi mogla postati važno pomorsko oporišče za nadaljnje sovjetske
operacije. V zvezi s tem poudarja »Times« važnost utrjevalnih del na Aalandskih otokih.
Tallinn, 8. dec. br. Konferenca zunanjih ministrov baltiških držav se je nocoj končala: Napovedan je bil uradni komunike, ki pa še ni bil objavljen.
Listi naglašajo v svojih poročilih da na konferenci niso bili sprejeti nikaki senzacionalni sklepi političnega značaja. Razpravljali so zgolj o vprašanjih, ki so postala pereča za vse tri skandinavske države.
Pariški listi za prelom s sovjeti
Pariz, 8. dec z. Večina pariških listov se zavzema za to, da se napravi konec razlikovanju med Nemčijo in Sovjetsko Rusijo.
! »Temps« piše, da najnovejši dogodki jasno
katere ae borita Anglija In Francija, bi se izpostavili nevarnosti, da M vse male države izgubile zaupanje v iskrenost tn moč za-.padne demokracije, a brez dvoma bi se tudi razpoloženje onstran Oceana izpreme-nilo v škodo zaveznikov, če ne bodo pravočasno izvršili svoje dolžnosti
Boji na morju in v zraku
Zaradi torpediranja, min in trčenja se je potopilo z/opet več ladij — Angleško letalo uničilo nemško podmornico
London, 8. dec. s. Kakor objavlja admiraliteta, je bilo včeraj potopljenih zopet več parnikov. Deloma so bili žrtve min in nesreč, ena ladja pa je bila zadeta od nemškega torpeda. Od nemškega torpeda je bil zadet angleški rušilec »Jersey« (1700 ton), ki je bil zgrajen šele lani. Kljub hudim poškodbam so ga spravili v angleško luko. Ob škotski obali se je potopil angleški parnik »Chancelor« (4600 ton), v Atlantskem oceanu pa se je ponesrečil angleški parnik »Manchester Regiment« (6000 ton), ld je trčil z neko drugo ladjo. Ob jugovzhodni angleški obali je zadel na mino angleški parnik »Meral«, pri Westjordenu pa se je potopil parnik »Thomas Walton« (4460 ton). Poleg teh angleških parnikov se je ponesrečila belgijska ladja »Louls Scheld«, ki je nasedla na peščino, ter je najbrže izgubljena. V južnem Atlantiku pa je bil potopljen angleški parnik »Navasota« (9000 ton). Vzrok še ni znan.
London, 8. dec s. (Reuter). Letalsko poveljstvo objavlja, da Je danes zjutraj letalo angleške obalne zaščite na patrolni službi v Severnem morju opazilo nemško podmornico na morski gladini. Letalo je podmornico takoj napadlo z bombami. Že prva bomba je zadela podmornico v sredino Podmornica se je nato začela potapljati, pa Jo je pri tem zadela še druga bomba. Na vodi so se pokazali veliki oljnati madeži, kar je dokaz, da je bila podmornica potopljena.
London, 8. dec. AA. (Reuter). Ministrstvo za zrakoplovstvo poroča: Po poročilih z vzhodne angleške obale so se tam pojavila sovražna letala Takoj so jim bila poslana nasproti angleška leta'a da jih preženo Neko sovražno letalo ki ga ie preganjalo protiletalsko topništvo, se je približalo ust-
ju reke Temze. Ni točna toditev, ki je bHa objavljena v nemškem uradnem poročila in ki pravi, da so včeraj nemšk- letalci leteli nad Londonom
London, 8. dec. a (Reuter). Snoči je bilo ob vzhodni obali v bližini ustja Temze opaženo nemško letalo, ki ie najbrže polagalo mine Žarometi so letalo iskali in strojnice so ga obstreljevale Tud' angleška lovska letala so se dvignila ter so letalo pregnala
London. 8. decembra. AA. Reuter: Kakor pravi uradno poročilo je bilo o priliki včerajšnjega letalskega spopada nad vzhodno Škotsko udeleženih 9 sovražnih letal Britanska lovska letala so jih odbila. Ugotovljeno je, da je bilo pri tem spopadu pet sovražnih letal zadetih.
Na kopnem mir
Pariz, 8 dec. AA (Havas) Poročilo s bojišč od danes zjutraj se glasi: Na bojišča nič posebnega.
Berlin. 8. dec. br. Vrhovno poveljstvo objavlja: Na zapadni fronti ni bilo nikakih pomembnejših dogodkov.
Nevtralne ladie
za Anglijo
London, 8. dec. AA (Reuter). Ministrstvo sa Informacije objavlja, da so danes v Londona aradno ugotovili, da je ministrstvo ca pomorski promet doseglo sporazum, po katerem bo imelo na razpolage več milijonov ton nevtralnih ladii. Angleška vlada si prizadeva, da b| bila ta transakcija čim koristnejša za nevtralne lastnike ladij, ter prevzema riziko.
Zapora čeških
visokih šol
Berlin, 8. dec. p. Objavljena je bOa uradna Objava o zatvar tvi visokih šol v češko-moravskero protektoratu. Po tem uradnem pojasnilu so bile zatvorjene v češko-moravskem protektoratu vse visoke šole, za katere je potrebna gimnazijska matura, med njimi češka univerza, tehnična visoka šola, umetniška akademija in trgovska visoka šola. Le nekatera bogoslovja so ostala še nadalje odprta. Češkim dijakom Je dovod jen študij v inozemstvu, ne smejo pa se vpisati na nemške visoke šole.
četniška vojna
na Poljskem
Pariz, 8. dec. s Informacijski urad poljske vlade poroča, da so po poročilih s Poljske dobro oboroženi poljski četaifiki oddelki začeli z močnejšimi napadi na nemške vojaške oddelke, zlasti v Karpatih in ob gornji Visli Nemško vojaško po-veljništvo je moralo zaradi tega več dl-viizj nemškega vojaštva poslati iz Slovaške na Poljsko.
Nj. VeL kraljica Marija in kralj Peter v gledališču
Beograd, 8. dec. p. Snoči sta prisostvovala predstavi v narodnem gledališču Nj. VeL kraljica Marija in Nj. Vel. kralj Peter IL. ki ju je občinstvo sprejelo z živahnimi ova-cijami. Predstaljali so »Kirjanjo«, delo Sergija Popoviča.
Novi pravoslavni škofi
Beograd, 8. dec. p. Arhierejski sabor pravoslavne cerkve je končal svojo večdnevno zasedanje, na katerem so bili izvoljeni trije novi pravoslavni episkopi. Za mačvan-skega episkopa s sedežem v Sremskib Kar-lovcih je bil imenovan Valerijan Pribičevič, arhimandrit manastira laska, za vikarijske-ka episkopa na Cetinju profesor Jovan Lipo vae, za moravičkega episkopa pa Sveti-slav Bratvarevič, tajnik velikega cerkvenega sodišča.
Ga. Mačkova v avdiencah
Beograd, 8 dec p. N|. Vel kraljica Marija je sprejela v avd'enci go Josipino Mačkovo, ženo podpredsednika vlade dr. Mačka Kasneje jo je sprejela v avdienci tudi Nj Vis. kneginja Olga Soproga dr Mačka je nato obiskala tudi sopiogo ministr skega predsednika Drag'še Cvetkoviča.
Ban Subašič v Liki
Zagreb 8. dec. o. Ban dr. Subašič je no coj končat svoje potovanje po Liki in Kr bavi. Danes je obiskal pretežno srbske kra je v Liki kjer so ga prav tako sprejeli z velikim navdušenjem Na svojem potovanju po Liki je ban odobril kredit 3 milijone dinarjev za razna javna dela in podpore.
Hrvatski kmečki
kongres
Objava angleškega poslaništva v Beogradu
Beograd, 8. decembra. AA. Tukajšnje britansko poslaništvo nas je zaprosilo naj objavimo naslednje: »Angleškemu poslaništvu v Beogradu je bilo naročeno naj objavi v Jugoslaviji, da zastopniki savojske paroplovne izvozne in uvozne družbe iz Aten nimajo absolutno nobenega* pooblastila, da bi delali za račun vlade v Veliki Britaniji«
Iz davčne službe
Beograd, 8. dec. p. Premeščen je za davkarja 8. pol. skupine k davčni upravi v Skofji Loki Vladimir Turnšek, doslej na Sušaku.
Požigi v Nemčiji
Amsterdam, 8. dec. br. »Telegraaf« objavlja poročilo iz Berlina, v katerem omenja, da se požari na kmečkih posestvih v Nemčiji čim dalje bolj množe. Ker se skoraj vsi požigalca obsojajo na smrt, si je tre ba požige razlagati zgolj v smislu sabotaže. ker je smrtna kazen v Nemčiji določena le za sabotažna dejanja, ki edina prihajajo vpoštev pri takih požarih. Tako je bil v Konigsbergu obsojen na smrt neki Fritz Krause zaradi požiga na velikem posestvu, kjer Je požar povzročil za 200.000 mark škode. Na Meklenburškem je bil prav te dni aretiran neki poljski delavec, ki je prav tako osumljen požiga. Obsojen bo v kratkem pred sodiščem v Schwerinu.
Razkritje komunistične centrale v Atenah
Atene, 8. dec. o. (Exchange Telegraph). Policija v Ekali v bližini Aten je odkrila tajno komunistično radio oddajno postajo, ki je poslovala po navodilih kominterne. Aretirali so 12 ljudi, med njimi tudi nekega Bolgara, ki je baje agent kominterne.
Južna Afrika za obrambo portugalskih kolonij
Lizbona, 8. dec. a (Reuter). Južnoafriški vojni minister Reitz je obiskal danes portugalskega ministrskega predsednika Sala-zarja. Pri razgovoru je bil navzoč tudi južnoafriški poslanik. Novinarjem je izjavil minister Reitz, da bo Južna Afrika takoj prišla na pomoč, če bodo napadene portugalske kolonije v Afriki. Obe državi imata v Afriki veliko skupno mejo in odnošaji med njima so čim dalje bolj prijateljski. Južna Afrika in Portugalska imata mnoge skupne interese.
Izmenjava prebivalstva v okupirani Poljski
Berlin 8. dec. o. (Reuter). Uradno objavljajo, da je bil med Nemčijo in Rusijo sklenjen sporazum o Izmenjavi prebivalstva v okupirani Poljski.
Žene!
Zagreb, 8. dec o. Dopoldne je pričel v veliki dvorani Delavske zbornice zasedati prvi hrvatski kmečki kongres, ki ga je sklicala Seljačka sloga Prišli so zast«>pmki Se-Ijačke sloge iz vseh krajev Hrvatske Navzoči so bili tudi minister dr. Bariša Smo-ljan in drugi prvaki HSS Kongres bo trajal tri dnL
Zagrebški umor
še ni pojasnjen
Zagreb, 8. dec. o. Preiskava zaradi umora uradnika Shellove družbe Mihaela Ias-kov-Lča ni prinesla nobenih novih odkritij. Vsa prizadevanja policije, da bi razjasnila ta umor, so ostala doslej brez uspeha.
Vlada pripravlja nove zakone, ki bodo odločali tndi o naši usodi. Ne dopustimo, da bi nas, ki predstavljamo polovico nar roda, pri tem prezrlL Zahtevajmo, da se . tndi nam omogoči soodločanje v zakono-' dajnih in samoupravnih zastopstvih. — To pa moremo doseči edinole s
volilno pravico
Prava demokracija« ^ J® zahteva ljudstvo, mora enako upoštevati ves narod, moške in ženske. — Zberimo se na
javno zborovanje
ld bo V nedeljo 10. decembra 1989 ob 10. ari dopoldne v dvorani Delavske zbornice v LjubljanL
Slovenske žene
Vabimo vas drevi v Trgovski dom na
PLESNO VAJO JASO AKADEMSKO
Novi ples: PARK PARADE JENKO	SWING-RHYTM
Nošo poročila po polnoči :
»
Poljska vojska bo nastopila januarja
Pariz, 8. dec. br. Predsednik poljske vlade general SlkbrsKl je imel nocoj po radiu govor, v katerem je opozoril na sporazum z Anglijo in Francijo ter na priprave poljskih vojnih sil v zavezniških državah, ki bodo v januarja aktivno posegle v borbe na zapadni fronti in na morju.
General Sikorski se je najprej zahvalil obema zapadnima zaveznicama in dejal, da vlada med njima ln Poljsko vedno solidarnost.
V	borbi na morju, na kopnem In v zraku se bodo Poljaki borili ob strani svojih zaveznikov za obnovo obče pravičnosti in za novi red na svetu. Nevarnost, da bi se lz sovjetske Rusije razlila boljševlška poplava v Evropo, se stalno zmanjšuje. Napad na mah finski narod je vsemu svetu odprl oči.
V	Veliki Britaniji — Je nadaljeval Sikorski — se je pričelo te dni nrejati posebno oporišče za poljske letalske sile. Januarja bo na njem raplapolala poljska zastava. V januarja se bodo tadi poljske divizije že razvrstile na fronti. Naše oborožene sile nestrpno pričakujejo trenutka, ko se bodo mogle boriti za poljsko ln skupno zavezniško stvar.
Dve poljski podmornici v angleški mornarici
London, 8. dec. s. (Reuter.) Uradno javljajo, da se je dvema poljskima podmornicama posrečilo priti .z Baltika v Anglijo ter sta bili vključeni v angleško vojno mornarico. Ena izmed teh je znana podmornica »Orzel«, ki je najprej zbežala iz Gdynje ter je bila pozneje intern rana v estonski luki Tallin Od tam je zopet pobegnila, pa je radi tega prišlo do znanega spora med Estonsko in Sovjetsko Rusijo. Podmornico so na begu zasledovala nemška letala in vojne ladje, kakor tudi sovjetska mornarica. Tri tedne pa se je podmornica kljub temu uspešno skrivala s tem, da jo samo po noči plula na morski površini. Končno je začelo primanjkovati na podmornici že živeža. Skozi Skagerak je podmornica ponoči plula na površini, ker se radi nizke vode ni mogla skriti pod vodno gladino. Trije nemški rušilci so jo preganjali vendar je srečno dospela v Severno morje. Poljski minstrski predsednik general Sikorski Je sedaj osebno odlikoval moštvo podmornice.
Način, kako je ušla druga podmornica, ne bo objavljen, ker smatrajo podatke o tem za vojaško tajnost.
Ameriški protest v Londonu in Moskvi
London, 8. dec. s. (Reuter.) Popoldne je posf til zunanje ministrstvo ameriški odpravnik poslov in izročil noto, ki je bila takoj nato v Washingtonu objavljena. Ameriška vlada izjavlja, da si pridržuje vsa prava, da za državo in privatnike zahteva povračilo vsake škode, ki bi nastala vsled angleškega ukrepa o zaseženju nemškega izvoznega blaga. Ameriška vlada poudarja dalje, da je ta ukrep nasproten mednarodnim zakonom.
V	angleških vladnih krogih pripominjajo k temu, da je bil ukrep podvzet izrecno samo kot represalija na nezakonit način pomorskega vojevanja s strani Nemčije. Princip represalij je pa po mednarodnih zakonih priznan.
Washington, 8. dec. s. (Reuter.) Zunanji minister Hali je danes podal izjavo, da bo smatrala ameriška vlada sovjetsko vlado odgovorno za vso Izgubo in škodo, ld bi nastala Zedinjenim državam ali njihovim državljanom radi sovjetske blokade proti Finski. Ameriška vlada te blokade ne priznava.
Francoski komunisti
Pariz, 8. dec. br. V francoski poslanski zbornici se je danes ustanovila nova parlamentarna frakcija, ki si je privzela ime ljudske unije. Frakcija šteje 5 članov. TI poslanci so prej pripadali komunistični frakciji, a se po njenem razidu niso hoteli pridružiti kmečko-delavski skupini.
Francosko večerno
vojno poročilo
PPariz, 8. dec. br. Vrhovno poveljstvo francoske vojske je nocoj objavilo naslednje 192. vojno poročilo:
Krajevno delovna je izvidnišklh oddelkov In topniško streljanje.
španske simpatije za Fince
Madrid, 8. decembra. AA. Havas: španska vlada je izrazila svoje simpatije do Finske. Po seji ministrskega sveta je bilo izdano naslednje poročilo: Vlada skrbno spremlja potek mednarodnih političnih dogodkov, katerih resnost dosega vrhunec. Napad na iFnsko od sovjetske strani je naravna posledica nesmiselnega vprašanja, ki so ga zastavljali vsem državam od začetka sovražnosti. Španija, ki se je borila kot nobena druga država za obrambo zahodne civilizacije prota aziatskemu barbarstvu, čuti globoke simpatije do Finske v tem njenem junaškem in težkem času.
Madrid, 8. decembra. AA. Havas: številni Španci so zaprosili, naj jim dovolijo kot prostovoljcem iti v finsko vojsko. Med temi je zlasti mnogo častnikov, predvsem letalcev. Ce to dovoljenje dobe, pravijo da bo odšlo iz Španije na Finsko več sto mladih španskih častnikov.
Volilni zakon
Beograd, 8. dec. p. Nocoj je bila v predsedništvu vlade seja ožjega ministrskega odbora za izdelavo volilnega zakona. Člani odbora so predsednik ln podpredsednik vlade Dragiša Cvetkovič in dr. Vladko Maček ter ministri dr. Srdjan Budisavljevič, dr. Laza Markovič, dr. MIha jI o Kon-stantinovič in dr, Miha Krek.