Uredništvo:
Schilierjeva cesta štev. 3,
na dvorišču, I. nadstropje.
* *
Rokopisi se ne vračajo.
* *
List izhaja vsak dan razun nedelj in praznikov ob 4. uri popoldne.
* *
Sklep uredništva ob 11. uri dopoldne.
* *
Nefrankirani dopisi se ne
sprejemajo.
* *
Anonimni dopisi se ne uva-žujejo.
HARODHl
DNEVNIK
Upravništvo:
Schilierjeva cesta štev. 3. Naročnina znaša za avstro-ogerske dežele: celoletno ... K 25 •— polletno ... K 12'50 četrtletno ... K 6'30 mesečno ... K 2'10 Za Nemčijo:
celoletno ... K 28 — za vse druge dežele i. Ameriko K 30 — Naročnina se pošilja vnaprej. Za oglase (inserate) se plačuje od čveterostopne petit vrste po 12 h, za večkraten natis primeren popust.
Posamezna štev. stane 10 h.
Stev. 95.
Telefonska številka 65.
Celje, v sredo, dne 28. aprila 1909.
Čekovni račun 48.817.
Leto I.
Naše kulturno delo v Bosni in Hercegovini.
(Konec.)
V Bosni in Hercegovini (z 1,737.000 prebivalcev) je po uradnih izkazih iz 1906. 1. skupaj 253 državnih ljudskih šol, poleg teca 70 šol, katere vzdržujejo pravoslavni in 31 šol, katere vzdržujejo katoliki. V Sibiji (z 2,735.000 prebivalcev) je pa 12 7 2 ljudskih šol. V štirih krajih, kateri so pripadli na temelju berolinske pogodbe Srbiji in katerih površina znaša samo eno petinko površja Bosne in Hercegovine, je 227 ljudskih šol, torej skoro toliko, kakor v celem okupiranem ozemlju. V Stari Srbiji, pod Turčijo, so samo srbske ljudske šole in teh je približno 2 4 0. Kar se šol tiče, stojijo , okupirane dežele ne samo za Srbijo in Bolgarijo, ampak tudi za Staro Srbijo in Macedonijo. V Srbiji je 2375 učiteljev, v Bosni in Hercegovini 810, od katerih četrtinko (200) plačujejo verske občine (pravoslavne in katoliške). Srbija trosi za ljudske šole 4,365.410 kron na leto, Bosna in Hercegovina pa samo 1,264.540 K. — Srbija ima 20 gimnazij in realk, štiri učiteljišča, štiri trgovske, kmetijske in vinarske šole, tri višje dekliške šole, vseučilišče z 8 profesorji in 1000 dijaki ter trosi za srednje šole in univerzo tri in pol milj. kron na leto. Bosna in Hercegovina imata skupaj tri državne gimnazije in eno realko.
Pravoslavni in mohamedani so podali vladarju že tri spomenice, v katerih se bridko pritožujejo zaradi šikan svojega šolstva in cerkve. Do okupacije so imeli katoličani v Bosui samo nekoliko cerkvic. Danes imajo 200 cerkva, 12 moških in ženskih samostanov, 7 raznih katoliških zavodov 11 gimnazij in 800 jezuitov, frančiškanov in trapistov.
Za narodno gospodarsko povzdigo prebivalstva se je storilo v Bosni in Hercegovini mnogo manj ko na Srb-
skem ali na Bolgarskem. Po uradnih izkazih je v Bosni in Hercegovini 213% veleposestnikov, 33'45% na pol svobodnih kmetov in 38 45% popolnoma nesvobodnih kmetov (brez lastne zemlje.
Ta kategorija nesvobodnih kmetov plačuje lastniku zemlje tretjino, državi pa desetino pridelka. Kakor vidimo je še vedno v veljavi turški agrarni sistem, pa s tem razločkom, da se je za časa turške vlade plačevala desetina in natura, sedaj se plačuje v denarju in sicer po višji ceni, nego je na trgu. Cenilci desetine imajo določen delež na njej; zato so cene vedno pretirane ter služijo tudi za temelj za odmero tretjine, katera se plačuje lastniku zemlje. Vrhu tega so pa upeljani v Bosni vsi ostali moderni evropejski davki.
VgozJih vlada roparsko gospodarstvo. Leta 1907 se je eksportiralo za 28 miljonov kron lesa. Čisto nemogoče je, da bi se celo opu-stošeno površje zopet poeozdilo. V deželi so tudi razna industrijalna podjetja in razvito rudarstvo (železo, mangan, premog), vse to pa izkoriščajo posamične tvrdke iz Avstro-Ogrske kakor v kolonijah s pomočjo tujih delavcev, ker domorodcev ne sprejemajo, češ, da bi se mogli kaj naučiti. Ljudstvo ni imelo od teh velikih podjetij nikakega dobička.
Okupacijo so najbolj slavili zaradi osebne varnosti, zaradi varnosti imetja ter zaradi komunikacij, glavno zaradi železnic. Osebna varnost je; osebna prostost in prostost selitve je pa zelo omejena in še prav posebno se tu omejuje za mohamedane in pravoslavne, ki so narodno zavedni ter hočejo politično delovati. Ti ne smejo od mesta do mesta, tem manj od okraja do okraja ali pa iz jedne dežele v drugo. Silno razvita in razširjena politična špijonaža s svojimi navadno krivimi poročili omejuje ter premnogokrat spravlja tudi v nevarnost osebno prostost mnogih ljudi.
Bosanska okupacija je sezidala v 30 letih 1232 kilometrov ozkotirnih železnic. (Juraschek jih je izkazal v svojih statističnih tabelah za 1906. 1. 1260 km). Večina teh železnic služi v vojaške namene, imajo pa tudi svoj pomen za trgovino in narodno gospodarstvo. To je dejanski napredek, pa s tem se lahko skažejo tudi druge balkanske države. Bolgarija je sezidala v istem času več in bolj racijonalnih železnic (po Juraschku 1564 km). Srbija je sezidala samo narodno - gospoda železnice, katerih dolgost znaša z onii^ ki so še v delu, 1298 km, od katerih je ena sama 558 km dolga proga stala več nego vse bosenske železnice skupaj. (Juraschek pravi, da je imela Srbija 1906. skupaj le 616 km že gotovih železniških prog).
Edina izborna stvar, kar jih je okupacija v Bosni in Hercegovini vstvarila, so državni hoteli terna višino državne institucije povišana ž urnalistiška in literaturna reklama o uspehih okupacije. Ta reklama je razširila po Evropi vero, da je avstro-ogrska okupacija napravila iz Bosne in Hercegovine moderno kulturno državo in da je vstvarila pravo čudo civilizacije.
Dr. Vladan Gjorgjevič vedno in vedno dolži Rusijo, da je neodkrito-srčna. Kakor vidimo, pa tudi Avstro-Ogrska ni ničesar prištedila. Leta beže in Gjorgjevič vidi, da se je razbil njegov načrt: napraviti iz Milana za slovanske narode na Balkanu to, kar je bil za Prusijo Fridrih Viljem, Veliki Kurfürst. Dne 30. marca 1909 je bil poročevalec „N. Fr. Pr." pri Gjorgje-viču ter mu je dejal, da je morda sedaj prišel zopet njegov čas. Gjorgjevič mu je odgovoril, da bi bil bolj srečen, ako bi se na njegove službe ne reflektiralo več...
Aneksija je gotova stvar, bode li Avstrija znala in hotela prevzeti ono nalogo na Balkanu, katero bi bil Gjorgjevič rad Milanu nakazal? Po tem tridesetletnem preludiju je pač malo upanja . . .
Politično hroniha.
a Seja parlamenta dne 27. t. m
Baron Bienerth je spregovoril daljši govor, v katerem se je dotaknil vseh važnejših dogodkov na polju notranje in vnanje politike. Predvsem je kon-štatiral baron Bienerth, da je bosansko vprašanje rešeno, mir zagotovljen. Za mirno rešitev se imamo zahvaliti predvsem cesarju, hvalo smo pa dolžni zato tudi vodilnim državnikom in pa pra-naše stvari same, katero pra-
st so tudi druge velesile priznale.
rhija je zastopala politiko ravne pc in pravice ter je oprla to svojo po o na močno armado ter na svoje zvez' Tu je zapel ministerski predsednik veliko slavo zavezniški zvestobi Nemčije ter dejal, da je ta zveza že trideset let najboljše jamstvo za mir in da tako tudi v bodočnosti ostane. Na Turškem se naši sicer veliki in važni dogodki, toda monarhija nima povoda se vmešavati, naša želja je, da se otomanska država okrepi in pomladi ter bomo to okrepitev po močeh pospeševali. Proti Srbiji in Črnigori ne gojimo nikake mržnje ampak simr patije, o čemer se bodeta obe državi prepričali, ako bodeta zasledovali samo izvedljive cilje. Monarhija hoče živeti z vsemi balkanskimi državami v miru ter goji ambicije, si držati otvorjene vse možnosti kulturnega delovanja na Balkanu. Ministerski predsedniK z zadovoljstvom konštatuje sklep trgovinske pogodbe z Rumunijo. Na to je zapel pesem slave na vrhuncu modernega oboroženja stoječe armade in mornarice. Samo taka armada je pravo jamstvo za mir, zato so žrtve za oboroževanje plodonosne. Armade srednjeevropskih zaveznih držav so in ostanejo najboljši garanti za mir. Na to je ministerski predsednik pohvalno omenil složnost parlamenta v resnih trenotkih, ko je grozila državi vojska ter pravi, da je to dokaz, da narodne mržnje pri nas po navadi precenjujemo. Naloga parlamenta je rešiti aneksijski
L I STE K.
Izlet gospoda Broučka v 15. stoletje. 5e
češki spisal Svatoplnk Čech. — Poslovenil Stanko Svetina. Dalje.
Ko sta prišla naša potnika za samostanskim vrtom na breg vltavski, je gospoda Broučka zelo osupnil prizor, ki se je pred njim prikazal. Nasproti za reko se je dvigala Letna, pokrita večinoma z ostanki vinogradov, menda nedavno opustošenih. O sedanji Marijni zgradbi in o kraljevem letovišču Belvedere ni bilo ne duha ne sluha; povsod po višini so se razprostirali le vinogradi in vrtovi prav do praškega gradu, ki je bil popolnoma drugačen kakor sedaj. Gospod Brouček je sicer spoznal Črni in Beli stolp, Daliborko, oba stolpa cerkve sv. Jurja čeprav so se vsi ti stolpi razlikovali
od sedanjih bodisi po strehi bodisi po drugih detaljih — posebno mu je ob-< visel pogled na strehi Črnega stolpa, ki se je bliskala v solncu kakor bi bila pokrita z zlatom —; toda stolp sv. Vida je bilo res težko spoznati: zakaj bil je višji kakor sedaj in ni imel trebušatega temena, ampak visoko, koničasto, škodljasto streho. Tudi cerkev je bila krita s škodljami in se je razprostirala še na zapadno stran za stolpom, kakor bi bila nova Mockrova stavba že narejena ali še prej, kakor bi tam bila cerkev sv. Vida prilepljena za ostanek druge cerkve, zakaj ta za-padni del je kazal drugačni slog in je imel tudi svoj poseben stolp. Tudi kraljevski grad je kazal popolnoma drugo lice in za gradom je manjkala značilna hiša Schwarzenbergova; za t.m je bila sedanja Hradčanska četrtina utrjena z mogočnimi zgradbami kakor trdnjava.
A kaj šele Mala Strana, katere je
bilo videti odtod le majhen del; zdelo se je, da obsega v mnogem manjši prostor kakor sedaj, da je obdana z močnim, mestoma tudi porušenim zi-dovjem z množico stolpov; podobna je bila ogromni groblji in pogorišču. Tndi Strahovski samostan gori je bil kakor velikanska razvalina.
K Kamenitemu mostu in naprej se ni videlo odtod. Vendar je gospod Brouček pogrešil tudi brv na verigo, most Franca Jožefa in viadukt državne proge.
Celo to sliko je preletel s hitrim pogledom, kajti vso svojo pozornost je obrnil na vrh Letne. Opazil je namreč stvari, kakršnih še ni videl. Po celi dolgi višini se je razprostiralo nekaj kakor mesto samih zgradb in šotorov, nad katerimi so plapolali brezštevilni prapori in zastavice, z znamenjem rdečega križa. In vse taborišče je mrgolelo vojakov, deloma v raznobarvnih oblekah, deloma v kovinasti
opravi. Čelade, oklepi, neštevilno orožje se je strašljivo bliskalo v solnčnih pramenih. Iz trum se je dvigala velika množica dolgih kopij, okrašenih z zastavicami z rdečim križem; nekje so tvorila zbližana kopja pravi gozd.
Tupatam je bilo videti nekake stroje iz vzvodov, verig in klad napravljene. Domšik je pravil, da imajo tam množino velikih samostrelov, ogromnih prač, lučalnic in drugih priprav za metanje gorečih sodčkov in puščic, težkih kamnov in drugega orodja. Kazal mu je tudi mesto, kjer so postavljeni topi, ki jih imajo sovražniki veliko množino. Vendar Sigmund ni dovolil do sedaj streljati iz n ih, baje vsled dogovora s češkim plemst/om, ki je v njegovem taboru, da bi si ne skazil brez potrebe lastnega mesta.
Dalje prih.
predlog z vsemi s tem spojenimi vprašanji, reforma poslovnika ter rešitev državnega proračuna. Potreba je tudi odložiti jezikovne spore; da je to mogoče, nam kaže ureditev jezikovnega vprašanja za Dalmacijo. Tudi za Češko bo vlada predložila jezikovni zakon. Važna vprašanja so nadalje zakon o socijalnem zavarovanju in zakon o saniranju deželnih financ. Končno obžaluje, da se v bančnem vprašanju ni doseglo sporazumljenje z Ogrsko.
Rnsini so vložili nujni predlog, naj se gališko ministerstvo razdeli na poljski in rusinski oddelek. Min. predsednik je odgovoril, da je to pravica krone in da on v tem obziru ne more ničesar ukreniti, da pa gališko ministerstvo itak prav tako pravično zastopa rusinske (!) kakor poljske interese. (To bi si bil gospod baron lahko prištedil). Stavljene so bile še razne interpelacije. Posi. Ježovnik in drugi interpelirajo ministra notr. rečij zaradi nepostavnega postopanja okr. glavarstva v Slov. gradcu proti voditelju slov. Ciril-Metodove šole na Muti.
Slovanska jednota bo stavila nujni predlog glede veleizdajniške pravde v Zagrebu.
v Poljsko kolo je baje zelo r i-dovoljno z Bilinjskega zakonskim .r-tom o povišanju davka na žgar in pivo, češ da v tem zakonu Gali ji gospodarsko in politično škodnje.
v Jezikovno naredbo za Dalmacijo je cesar že odobril in je vlada dala namestniku Nardelliju nalog, naj to naredbo takoj razglasi v uradnem listu za Dalmacijo. Naredba bo veljala samo za občevanje narodov med seboj v Dalmaciji sami. V občevanju dalmatinskih uradov z uradi v drugih deželah bode tndi v bodoče nemščina službeni jezik. Istotako bo nemščina služb eni jezik v uradih podrejenih železniškemu in domobranskemu ministerstvu ter v dopisovanju s centralnimi oblastvi (mini-sterstvi). Nova naredba stopi v veljavo dne 1. jan. 1912. 1.
y Ogrska kriza. Dr. Wekerle je bil pri cesarju v avdijenci ter je dobil nalogo naj si prizadeva razvozlati krizo. Ker sta Wekerle, in Andrassy odločna pristaša skupnosti državne banke, ostali ministri pa zastopniki samostojne banke, bode razvozlanje nemogoče, ker večina parlamenta gotovo ne bo privolila v to, da bi se bančno vprašanje odložilo.
Prevrat na Turškem.
v Proglas generalisima. Mohamed Štefket je izdal proglas, v katerem pravi, da je s pomočjo armade in cveta naroda sigurnost parlamenta zopet vpo-stavljena in varnost dežele zavarovana. Izdajalci in hudodelci bodo izročeni sodiščem. Prebivalstvo naj bode prepričano, da bode vsem velikim in malim puntarjem in ščuvalcem, kateri so do-zdaj hujskali državljane enega proti drugemu, to delo v bodoče onemogočeno. —
v Sokrivda sultanova na zadnjih puntih je dokazana. Našli so pisma in dokumente, iz katerih je jasno, da je sultan sam ščuval in hujskal proti Mla-doturkom in ustavi.
v Sultan Abdul Hamid je odstavljen, njegov naslednik je Rešad efend:, ki bode vladal pod imenom Mohamed V. 101 strel je naznanil prebivalstvu premeno na prestolu. V meščanstvo je vzbudil ta dogodek veliko veselje. Sta-rotnrki in reakcionarci so potrti. Novi sultan Mohamed V. je sprejel prva po-kloustva v palači Dolmabogdže, potem se je odpeljal v Stambul, na potu ga je prebivalstvo povsod navdušeno pozdravljalo.
a Mohamed se je podal v svečanem spremstvu v Jildiz, kjer je prisegel na ustavo ter so bili izvršeni vsi
verski in državni obredi navadni ob takih prilikah. Odstavljeni sultan bo stanoval v kaki palači ob Bosporu, morda v Beyler-bejevi palači na malo azijski strani.
a Spomenica o Abdul Hamidovih zločinih. Mladoturki kanijo izdati spomenico o vladi Abdul Hamida, kateri je zakrivil neštevilno političnih umorov, klanje Armencev in drugih kristjanov; opisali bodo tudi, da je sistematično praznil državne blagajne ter si prisvajal državni denar. To spomenico bode turška vlada poslala vsem velesilam.
a Nagli sod že deluje. Več puntarseli voditeljev je bilo že ustreljenih. Zapiranje krivcev se nadaljuje tudi po deželi.
Štajerske novice.
b Volilni oklic za Pišeka je že izšel. Duhovniki, ki so ga sestavili, pravijo, da Pišek bolj pozna zadeve delavcev in malih kmetov kakor Brinar. To je očitna laž. Pišek je veleposestnik, ki se mu ni nikdar slabo godilo in kateremu se o tem volilnem okraju prej še sanjalo ni in ga tudi prav nič ne poza, Brinar pa je sam sin delavca, ki je ves čas videl in skušal bedo delavskega stanu, ki je potem kot učitelj služil na več mestih okraja, v katerem kandidira. Dalje pravijo, da Briuarja ponujajo celjski dohtarji, torej po klerikalni trditvi vsaj več oseb. Kdo pa Pišeka ponuja? Samo eden dohtar, namreč dohtar Korošec. Zakaj pa je volilni oklic „pozabil" povedati, da je Brinar v tem okraju domačin, Pišek pa tujec? Zakaj je zamolčal, da je Pišek že kot državni poslanec in odbornik Koroščeve zveze tako zaposlen, prosim, poleg tega je baje še izvrsten kmet (!), da niti ne bo mogel svojih volilcev, s katerimi nima in ne bo imel nikdar posebnega stika, uspešno zastopati. Nadalje, zakaj niso povedali, da se gre pri teh volitvah za sveto vero, katero lahko le Pišek brani, Brinar pa bo cerkve podiral in svinjake stavil? To bi vleklo! Saj so pri zadnjih državnozborskih volitvah tudi na ta način agitirali. Ali to sredstvo ne zaleže več? Čudno, čudno! Zelo dobro agitacijsko sredstvo bi bilo tudi to, kako klerikalci razumejo razmerje med hlapci in gospodarji: Roškar je kot hlapec kar gospodinjo vstrelil! Le odkritosrčni biti, gg. v Mariboru!
d Roškar — In dijete. Človek, ki ne pozna tega orjaka, bi si mislil, da je zgolj zlobno natolcevanje, ako se ravno Roškarju predbaciva toliko pohlepnosti po dijetah. Dobro za Roškarja — če bi bilo tako. Pože-ljenje po blagostanju je enkrat človeška slabost — krepost, če jo zna človek brzdati, kar zahtevamo v prvi vrsti od poslanca, ki bi naj nas branil pohlepnosti države. Tako smo pa opazovali, s kako gotovostjo je zanemarjal Roškar vedno ob torkih seje deželnega zbora ter prihajal k Sv. Lenartu podpisovat svojega imena za hranilne knjižice. Z mirno vestjo je zapustil deželni zbor in svoje tovariše, ko je vendar vedel, da tam mesto njega nikdo ne sme sedeti. Prihajal je k Sv. Lenartu podpisavat hranilnih knjižic, ker mu je to nekaj — neslo. V Gradcu — kjer je radi svoje omejenosti itak malo štel — je dobival dijete, če je - bil tam ali ne, povrh pa si je zaslužil še pri okrajni hranilnici 8 (osem) kron z duhovitim sedenjem. Pri tem svojem lovu pa se ni sramoval biti do skrajnosti umazan. Nekega torka — zasedal je ravno deželni zbor — je prišel načelnik okrajnega zastopa in namestnik Roškarja pri hranilnici kmet Franc Welle iz Žitenc k Sv. Lenartu, meneč, da istega dne gotovo ne more biti
Roškarja. Toda zmotil se je. Z gotovostjo najnatančnejše ure je priromal tudi naš Roškar ter rekel Welleju: „Bom že jaz, ti lahko greš.'* Kako milostno! Welle, ki istega dne ni vlekel deželnozborskih dijet, je lahko romal prazen domu, Roškar pa je pobral kronce. — Dne 7. t. m. se je vršila seja okrajnega zastopa, katera je bila nesklepčna. Sklepčna pa bi bila seja, če bi se je bil jeden ali drugi Roškar-jevih nasprotnikov udeležil. Morala se je tedaj sklicati na drugi dan. Prvi kakor drugi dan seve niso bile na oddajo dijete. Okolnost, da bi moral on za svojo „ljubezen"' do kmeta dobro plačani Roškar napraviti 2 — beri in reci dva cela pota — od Maine k Sv. Lenartu v izvrševanje svoje častne službe zastonj, razkoračila je tega prijatelja kmetov tako, da je predlagal, naj se izplača vsem šestnajstim udeležencem nesklepčne seje z dne 7. aprila 1909 iz denarja okrajnega zastopa odškodnina štiri krone. Tako je gospodarstvo in dijetarstvo nenasitnega orjaka. Da so vsi oni, kateri so imeli dobiti štiri kronce temu predlogu pritrjevali, je " samoobsebi umevno. Upamo, da bode deželni odbor razveljavil ta protipostavni sklep. Roškar pa se je pokazal v nad vse lepi luči. Volilci! spoznajte svojega „prijatelja"! Klerikalni kmetje, ali se ne sramujete predsednika svoje stranke?
o Zahvala g. dr. Božiču za brezplačno pravno pomoč. Poüpisano veže prijetna dolžnost, da se tem potom javno zahvalim g. dr. Antonu Božiču, kaz. zagovorniku v Celju, za vse stro-kovnjaške nasvete v neki zemljiški zadevi na mojem posestvu kakor tudi za osebno posredovanje med menoj in mojim nasprotnikom, vsled česar je temu prihranil znatne stroške, m§ni pa nepotrebna pota. Vse nasvete in osebni ogled je napravil g. dr. Bjžič brezplačno, za kar se mu najiskrenejše zahvaljujem. Ana Rodetova, po-sestnica na Zg. Hudinji štev. 33. pri Celju.
o Velik volilni shod v Arclinu pri Vojnlku. V nedeljo dne 2. maja po jutranji maši ob pol 8. uri dop. se vrši v gostilni g. župana Vrečka v Arclinu pri Vojniku velik shod volilcev kmečke in splošne kurije. — Na shodu govorita gg. kandidata Fr. Brinar in dr. Karba. Volilci iz sosednjih občin: Novecerkve, Višnjevasi, Šmartna, Frankolovega, udeležite se tega zborovanja, ki se vrši v sredini škofjavaške občine, v častnem številu.
d Volilno gibanje. V pondeljek je imel kandidat v splošni skupini g. Brinar volilni sestanek v Libojah. — Včeraj se je vršil lepo uspel volilni shod pri N o v i c e r k v i. Lepo število domačih posestnikov se je izreklo za kandidate Bri nar j a, Goričana in dr. K a r b o. — Stališče kandidatov Narodne stranke je od dne do dne bolje. Živeli!
Shod v Podsredi ni bil kaj dobro •obiskan, ker se je vršil takoj po rani maši, h kateri pa zaradi župnika Vaa-potiča prihaja vedno le malo ljudi. — Zbralo se je do 30 naših vrlih mož Predsedoval je g. Preskar ml. Kandidaturi gg. Brinarja in Malusa ste bili z navdušenjem sprejeti.
v Shoda v Št. Petru pou Sv. gorami se je udeležilo do 100 ljudi, med njimi par klerikalcev, ki so bili menda od kaplana poslani, da bi shod motili. Posebno repenčil se je neki Klavžar. ki proti izvajanjem kand. Malusa sicer ničesa ni imel povedati, a je venomer imel v mislih neke učiteljske plače. Ko ga je pa prav krepko zavrnil g. šol. vodja Cugmus, je utihnil in stisnil rep. Veličasten vtis je napravil na poslušalce govor g. dr. Karlovška. Šentpe-trani bodo oddali dne 7. maja svoje
glasove Brinar ju, dne 17. maja pa Malusu!
d Poraz pri volitvah v ptujski okrajni zastop. Včeraj se je bila pri volitvah v okrajni zastop ptujski odločilna bitka: Nemci so v veleposestvu zmagali. Pri volitvah v komisijo so dobili Slovenci 78, nemškutarji 88 ela-sov; nato so se Slovenci pod vodstvom g. dr. Jurtele odstranili. Izvoljeni so bili sledeči Nemci in nemškutarji: Ornik, Šoštarič iz Št. Vida, Čeh od Sv. Marka in Čeh iz Juvanc, Klammer iz Ebensfelda, župnik Anion Mer-kuš iz Žetal, Pongratz iz Domove, Strašil z Brega, Šampa iz Juvanc in Ulm iz Zavrča. Zlasti sramotno je, da je „slovenski" duhovnik pomagal nemškutarjem do poraza slovenskih kmetov r ptujskem okrajnem zastopul Podrobnosti sledijo.
d Klnb slov. kolesarjev v Celju ima danes ob 8. uri zvečer v „Skalni kleti" občni zbor.
o Proda se še malo rabljena luč acetilenka „Skioptikon" pod ugodnimi pogoji v Gaberjih št. 78.
o Gozdni požar. Pod celjskim starim gradom je včeraj pogorelo 250 arov gozda posestnikoma Dreotu in Gasterstädtu. — V dolini blizu ceste ob Savinji so se užgale okoli 2. ure popoldne vsled neprevidnosti in nemarnosti neke cunje, od ieh pa se je zaradi močuega vetra razširil ogenj naglo v gozd. Pogorelo je večinoma mlajše drevje. Gasit je šla — tokrat točno — eelj. mestna požarna bramba, ki je ogenj proti večeru že popolnoma zadušila. Na pomoč je prišlo tudi nekaj vojaštva. Proti polnoči se je zopet vnelo; na hvalo orožniški in ognje-gasni patrulji, ki ste celo noč stražili z jednim gozdarskim uradnikom od okr. glavarstva, se je ogenj znova hitro pogasii.
d Velik požar v GotovIjah. Včeraj popoldne je pogorelo v Gotovljah dvema posestnikoma. Goršeku in Kudru vse. oškodovanih pa je tudi nekaj sosedov. Pogorelo je vsega skupaj 7 poslopij. Gasile so požarne brambe iz Žalca, Arje vasi in Št. Petra. Opečena je neka ženska. Zažgali so baje otroci. Zavarovani so bili vsi pogorelci, vendar zavarovalnine ne bodo pokrile nastale škode.
o Klubu naprednih slovenskih akademikov je podarilo uredništvo „Domovine" 76 knjig. Iskrena hvala!
o Prvi slovenski živinozdravnik doktor. Kakor znano, je ministerstvo v pretečenem letu dovolilo veterinarjem doktorat. Živinozdravnik g. Tone Lampret je napravil z dobrim uspehom doktorski izpit iz veterinarske medicine dne 24. t. m. On je prvi slovenski in sploh prvi slovanski živinozdravnik, ki je napravil na živinozdravniški visoki šoli na Dunaju doktorat. Službo nastopi v Braslovčah na Štajerskem kot dež. živinozdravnik.
o Na volilnem shodu, katerega sta imela Stallner in Woschnagg v Vojniku minulo nedeljo pri Pötscherju, je zadela g. Zottla, trgovca in veleposestnika kap. Dvomi se, da bi okreval.
o Predrzna tatvina. Doslej neznani tatovi so ukrali posestniku Vi-demšeku v Trnovljah kravo iz hleva.
b „Slovensko planinsko društvo" naznanja, da prodaja g. Vaso Petričič, veletržec v Ljubljani, jako dobro čistilo za čevlje pod imenom „Zlatorog" vkorist „Slovenskemu planinskemu društvu" in da je od prve pošiljatve tega čistila „Slovenskemu planinskemu društvu" že naklonil znesek 25 K. Nujno je torej priporočati, da se slovensko občinstvo prav pridno tega dobrega čistila poslužuje in s tem nakloni „Slovenskemu plan. društvu" nov vir dohodkov.
d Nove podružniee dražbe sv. ♦Cirila in Metoda se osnujejo na Bi-zeljskem in v Št. Janžu pri Sp. Dravogradu.
d Občni zbor Ciril Metodove podružnice v Vojniku se vrši v nedeljo. dne 2. maja v prostorih čitalnice ob 3. uri. Ker je ta podružnica namenjena tudi za sosednje kraje Novo-cerkev, Frankolovo in Šmartno, pričakujemo tudi iz teh občin nekaj udeležbe. Zborovanja se udeleži tudi druž-bin potovalni učitelj g. Ivan Prekoršek iz Celja. Naše čitalničarje pa pozivamo, da se občnega zbora in predavanja v polnem številu udeleže. Odbor.
d Iz Konjic. Poročali smo pretečem' teden, da je umrl v Konjicah bivši tamošnji dolgoletni občinski tajnik g. Alojz Kalšek, oče vrle narodne učiteljice gospodične Anke Kalšek v Gotovljah. Poslednje besedilo je namffcč izostalo v prvem poročilu. Seveda pa vse to ni motilo poštenih klerikalnih časopisov, ki imajo baje direktna in najtočnejša poročila, da ne bi naše poročilo s pomoto vred ponatisnili kot svoje izvirno. Dostavljamo v karakteristiko konjiške nem-škutarije še dejstvo, da se ista tudi ni udeležila pogreba rajncega, ki ga je za časa njegovega službovanja često-krat izrabljala v svoje nečedne in strankarske namene. Trškemu županu £e niti ni zdelo potrebno, izreči sožalje plakajoči vdovi in rodbini rajncega, med tem ko se je spomnil najvišji politični uradnik, kaj zahteva takt, olika in pijeteta ob takih žalostnih prilikah. Je res značilno za to podpohorsko nemškutarijo, kjer bi človek zastonj iskal manir, kakor so običajne med olikanimi ljudmi. Svetila pokojniku večna luč!
d Hitrost in točnost pri naših poštah pač nista najlepši čednosti, kajti v rokah imamo dokaz, da je romalo n. pr. pismo iz Rajhenburga v Podsredo, katero pot pešec lahko napravi v dobrih dveh urah celih sedem dni in prišlo toraj naslovljencu po poteku enega tedna srečno — toda seveda prepozno v roke.
d Zgorela je minul petek hiša v Hodošah pri Ptuju. — Utonil je minul pondeljek v Ptuju pijonirski četovodja Pögl pri vajah v Dravi.
d Nemško društvo konceptnih uradnikov na Štajerskem je odklonilo dr. Povaleja, ko je hotel pristopiti.
d Iz Središča. V 89. št. „Slov. Naroda" se pod zaglavjem „Šola v Središču" nahaja članek, ki je sestavljen iz samih neresnic in priča o silni duševni revščini njegovega pisca. Ako se je že zadinjal, delati reklamo za „absolviranega učitelja domačina", kateri se „čudi" svojim neuspehom pri dosedajnih kompetencah, vendar bi se prej. nego se je zadel ob središko šolo ter njene „neuspehe", kakor tudi ob tukajšnji krajni šolski svet lahko natančnejše informiral in potem bi ga seveda minilo veselje, pitati čitacelje „Slov. Naroda" s tako debelimi neresnicami. — Svetujemo mu, naj opusti v bodoče take šale, pust in 1. april sta letos že minila. Zahteva naj rajši od „absolviranega učitelja" pojasnila glede brezplodnosti njegovih kompetenc in ta mu bo v svoji resnicoljubnosti gotovo drage volje navedel vzroke, ki so njemu, kakor tudi večini Središčanov prav dobro znani. Dopisnik „Slov. Naroda" bo pa potem tndi vedel, da s svojim lažniivim člankom „absolvi-ranemu učitelju" ni koristil, marveč še celo škodoval, kajti dotičnemu, ki ima maslo na glavi se nikakor ne vstreže ako se ga postavi na solnce.
o Iz Trbovelj. V nedeljo 25. t. m. je bil v Trbovljah Vodušekov dan. G. ravnatelj in župan G. Vodušek je sprejel iz rok g. okr. glavarja zlati
zaslužni križec s krono. Trboveljsko občinstvo je pokazalo, kako zna ceniti moža, ki neumorno deluje za blagor naroda že 23 let v tej občini. Predvečer mu je zapelo pevsko in tambu-raško društvo tri krasne podoknice. Drugi dan so prihiteli k slavlju od blizu in daleč mnogobrojni prijatelji in častilci. V krasno odičeni in s cvetjem okusno opremljeni šolski sobi se je slavnosti del vršil. Po slovenskem nagovoru okrajnega elavarja na slav-ljenca so nastopili šol. otroci kot vojaki ter s petjem in govori častitali ginjenemu odlikovancu. To je bil naj-divnejši del celega vsporeda slavnosti. Govorili so potem načelniki raznih korporacij in zastopniki društev. Vsem se je slavljenec prisrčno zahvaljeval. Popoldan je bil banket v restavraciji. Na mnogaja leta! Bog ga živi!
Hpanjshe novice.
v Slovensko del. pevsko društvo
„Slavec" v Ljubljani slavi 27., 28. in 29. rožnika 1909 svojo petindvajsetlet-nico. Za poset se je oglasilo poleg slovenskih že tudi več čeških in hrvaških pevskih društev. Vabijo se tudi vsa društva, ki se še dosedaj niso odzvala povabilu, naj do 10. vei. travna prijavijo svojo udeležbo in naznanijo koliko notnega materijala žele za skupne zbore, naslov skladbe, ki jo želi društvo samostojno peti pri ljudski veselici, če želi samostojno nastopiti na slavnostnem koncertu, naslov skladbe in ime skladatelja in dan in leto ustanovitve društva. Za slov. del. pevsko društvo „Slavec" Ivan Dražil preds. Miro Ka-menšek tajnik.
v Pri dopolnilnih volitvah v odbor „Slovenske Matice" je bilo oddanih 63 glasovnic. Izvoljeni so za dobo 4 let sledeči gg.: dr. Bezjak Janko (63 glasov), ing. ehem. Türk Jak (63), Mil-činski Fran (62), dr. Murko M. (61), Svetec Luka (61). dr. Lončar Drag. (60), Gangl E. (58), Govekar Fr. (53), Trstenjak A. (53), FinžgarFr. (52); za dobo dveh let je izvoljen g. P. vitez Grasselli.
v Občinsko mlekarno namerava napraviti občina Žirovnica na Gorenjskem.
v Odposlanstvo „Hrvatske Matice" je izročilo „Slov. Matici" oficije-len dopis svojega odbora, da izda „Hrvatska Matica" v svojih rednih izda-njih za leto 1909 književno študijo prof. dr. Branka Drekslerja o Gaj-Vra-zovi ilirski dobi v toliki nakladi, da bodo mogli knjigo dobiti tudi člani „SI. Matice".
b Razsodba proti snemalcem napisnih tabel v Ljubljani se je razglasila včeraj ob 6. zvečer. Radi hudodelstva izsilbe po § 98 b) so bili obsojeni obtoženci : L o t r i č na 3 mesece težke ječe, poostrene s postom in trdim ležiščem; Windischer na 2 meseca težke ječe, ravno tako poostrene; Vodušek na 2 meseca navadne ječe, Cerar na 10 tednov navadne ječe, Leben na 1 mesec težke poostrene ječe; Lušin na 3 tedne navadne ječe; Bukovnik na 1 mesec navadne ječe; Štrus na 2 tedna poostrene težke ječe. Radi prestopka po § 498 so bili obsojeni Lovšin na 3 tedne zapora, Škof na 2 ted. zapora, oba poostrenega s postom in K r a n j c na 5 dni zapora. — Ostali obtoženci so bili oproščeni.
Subvencijonirana opozicija. Pod tem naslovom poroča „Slov. Narod", da je klerikalna „Zadružna zveza" zopet dobila od vlade subvencijo 18.000 K.
Nova podružnica Ciril-Metodove družbe se je ustanovila 25. tm. v Škofljici za kraje Škofljico, Ig. Laveirco in Rudnik.
Najnovejša brzojavna in telefooiioa poročila.
Državni zbor.
o Dunaj, 28. apr. (Brz. Nar. D.) Fin. min. Bilinjski je predložil zakonsko osnovo na spremembo zakona za obdačenje žganja, za davek na pivo, za regulacijo državnih prispevkov deželam in za znižanje odmerjenja realnih davkov. Zavaroval se je v svojem ekspozeju proti temu, da bi se novi davki porabili samo za zunanjo politiko. Te finančne reforme so bile potrebne, da se pokrije preteči državni deficit, da se sanirajo deželne finance, za znane izdatke za socijalno zavarovanje in za vojaške namene. Naznanil je tudi progresivni davek na dedščine, ki bo pa donašal le kakih 10—11 mi-ljonov. Dalje je izjavil, da se bodo v svrho saniranja deželnih financ odka-zovali deželam po pravičnem ključu državni prispevki iz dohodkov davka na žganje in na pivo. Minister še govori dalje.
Ogrska kriza.
Budimpešta, 28. aprila. (Brz. „Nar. D.") Nek list poroča, da sta včeraj sprejela cesar in prestolonaslednik v avdijenci tudi grofa Tiszo.
Budimpešta, 28. aprila. (Brz. „Nar. D.") Koncem tega meseca naznanjeni obisk cesarja v Budimpešti se je zakasnil radi obiska nemškega prestolonaslednika na Dunaju.
Budimpešta. 28. aprila. (Brz. „Nar. Dn.") Demisija Wekerlovega ministerstva in poverenje daljnega vodstva podov se razglasi v jutrišnjem uradnem listu.
Budimpešta, 28. aprila. (Brz. „Nar. Dn.") V poučnih krogih sodijo vsled zadnje Wekerlove avdijence pri cesarju in prestolonasledniku, da bivši min. predsednik še ni mrtev mož. Preosnova volilne pravice postaja zmiraj nujnejša in sili v opredje. Monarh je hotel, da Wekerle izve tudi želje prestolonaslednika.
- Prevrat na Turškem
Carigrad, 28. aprila. (Brz. „Nar. -D.") „Jeni Gazetta" poroča, da je bil včeraj pri sultanu Abdul-Hamidu Over Galib in mu sporočil, da ga bodo prepeljali v Solun. Sultan mu je odgovoril, da, če se mu garantira življenje, še danes lahko oddide v Solun. Ladja „Ertogrul" stoji pod paro, da odpelje Abdul Hamida v Solun.
v Carigrad, 28. aprila. (Brz. „Nar. D.") Ko je prišla po proklamaciji Rešad efendija za sultana deputacija v Jildiz, je našla Abdul Hamida v družbi 3 nadevnuhov in jednega princa. Essad paša je sultanu naznanil, daje odstavljen. V daljšem odgovoru je Abdul Hamid rekel, da ni nikoli izdal ustave vse je zakrivila le zla usoda.
v Carigrad, 28. aprila. (Brz. „Nar, Dn.") Vsled streljanja od veselja po stambulskih ulicah je zavladala grozna panika. Nesreča se ni zgodila nobena.
o Carigrad, 28. aprila. (Brz. Nar. Dn.) Sultan Mehmed je včeraj prišel k slavnosti v civilni obleki, kar se posebno 'veliko komentira. Vsled slavnosti je cel dan oficijeino praznik. Vsi uradi so zaprti. Zvečer bo razsvetljava. Čeravno je v mestu obsedno stanje, je prebivalstvu vendar dovoljeno, da lahko ostane še daljni 2 uri zunaj.
o Carigrad, 28. aprila. (Brz. N. Dn.) Po izpovedbi sultanovega komor-nika je sultan še v Jildizu in še ni gotovo znano, ali pojde v Solun. Tozadevna poročila torej ne odgovarjajo resnici.
o Carigrad, 28. aprila. (Brz. Nar Dn.) Ko je iiarodna skupščina skle-
nila sultana odstaviti, se je popoldan takoj proklamiral Rešad efendi sultanom. Rešad je takoj vstopil v nek čoln z motorjem in se je peljal k vojnemu ministru. Vse ulice Stambula in Galate so bile polne ljudstva, ki je navdušeno pozdravljalo novega sultana. Ob 3. je šel Rešad v civilni obleki k slavnosti. Sprejeli so ga Ahmed Riza in vodje mladoturškega odbora. Mehmed Šefket mu je izročil narodno adreso. Nato je novi sultan sprejel čestitke raznih poslancev in dostojanstvenikov. Ko se je podal na visoko porto, so ga množice navdušeno pozdravljale.
Peržani proti Rusom.
o Petrograd, 28. aprila. (Brz. N. Dn.) Večerni listi javljajo, da so Peržani v Reštu izjavili, da hočejo odbiti napad Rusov in baje sklenili, da se jih bodo branili do zadnje kaplje krvi.
Različne vesti.
o Dunaj, 28. aprila. (Brz. N. D.) Avijatik Legagneux je danes zopet preletel s svojim strojem daljavo 3 km. Nato se mu je stroj precej poškodoval.
o Reggio di Calabria, 28. aprila. (Brz. N. D.) Včeraj zvečer so občutili tukaj valovajoč potresni sunek, ki je trajal več sekund.
o Haag, 28. aprila. (Brz. N. Dn.) Nizozemska kraljica pričakuje vsak trenutek poroda.
Veleizdajski proces v Zagrebu.
Včeraj: 37. dan.
Peta priča: Ana Išek, gostil-ničarka v Topuskem. Pravi, da je v zadnjih letih nastala mržnja med Hrvati in Srbi. O tajnih sestankih ne ve nič. Splošno tudi ta priča ne ve ničesar iz lastne izkušnje, ampak je samo „cula" od drugih.
Šesta priča: loso Kramarič, kmet iz Starega sela, obsojen zaradi kradnje na 2 meseca zapora. Sestankov (tajnih) sam ni videl in ni čul, kaj se je na njih govorilo, ampak vse, kar ve, je slišal od drugih. Ni čul med narodom govoriti, da je tu srbska zemlja, ampak nekateri so mu pripovedovali, da je to rekel učitelj Petrovič. Ne pozna ne srbske ne hrvatske trobojnice.
Sedma priča: AndreAbramovič, kmet in tesar v Starem sein. Izpove „obtežilno" za obt. Petroviča, češ, da je po njegovem prihodu v Staro selo nastala mržnja med Hrvati in Srbi. Ko ga dr. Hinkovič vpraša, na kak način je Petrovič to storil, pravi priča, da sam ne ve nič, da je vse le od drugih slišal.
Tržne cene.
27. aprila.
Kava v Hamburgu: Santos Good Average za maj 3715, za september 33'25, za december 32'25, za mare 32"—. Tendenca mirna.
Sladkor. Praga: surovi sladkor prompt K 23 85, za oktober — december K 22'50. Tendenca mirna. — Vreme toplo in jasno.
Budimpešta, 26. apr. Pšenica za april —'—, pšenica za maj 1408, pšenica za oktober K 11'88, rž za april K —'—, rž za oktober K 9'36, oves za april K —'—, oves za oktober K 7'60, koruza za maj K 7'55, koruza za julij K 7'76, ogrščica za avgust K 1475. Premet 14.000 met. st.
Budimpešta, 27. aprila. S v i-n j a d : ogrske stare, težke — do — vin., mlade, težke 144 do 145 vin., mlade, srednje 145 do 146 vin., mlade, lahke 145 do 146 vin.; zaloga 22.889 komadov.
Svinjska mast v Budimpešti: 151'—, namizna slanina 134'—.
Dunajska borza za kmetijske pridelke, 27. aprila:
Tendenca se vzdržala, v pšenici bila še bolj trdna; zahtevalo se je za 5 vin. več; cene za rž, koruzo in oves nespremenjene.
Produktni trg. Pariz: moka za tekoči mesec 3210, moka za prihodnji mesec 32'30, moka za maj — avgust 32'60, moka za sept. — decemb.
3110, pšenica za tekoči mesec 25'20, pšenica za prihodnji mesec 25'40, pšenica za maj — avgust 2515, pšenica za sept. — dee. 23'60, rž za tekoči mesec 18'50, rž za prihodnji mesec 18'25, rž za maj — avgust 18*15, rž za sept. — dee. 17'75.
Tendenca: moka in pšenica: mirna rž: mirna — Vreme megleno.
Cena jajc na dunajskem trgu
dne 27. aprila 1909. Jajca v zabojih à 341/2 k po K 2"—
I-ma	jajca v sodčkih à 351/2
II-da	„ „ „ à 36 Niž. in gor.-avstrij. à 37 I-ma štajerska jajca à 35 1/2
r r »
à 36 à 35 V2 à 36 à 37 à 35 Va à 36
Il-da
I-mamoravska	„
II-da	„ „ Sleska jajca Hrvaška jajca Slovenska jajca
Za zaboj à 1440 kom.:
I-ma bačka jajca	à K
I-m banatska jajca	à „
Zgornjeogrska jajca	à „
I-ma sedmograška sortirana	à „
I-ma „ nesortirana	à „
Bosanska jajca	à „
I-ma	bolgarska jajca	à „
II-da	„ „ _	ä „ Ima- srbska „	à „ I-ma gališka jajca sortirana	à „ I-ma „ „ nesortirana	à „ I-ma ruska „	à „ I-da „	à „ I-ma srednja jajca	à „ I-ma mala „	& „ Vreme: lepo. Tendenca: trdna.
2.—
2 —
• •
2'— 2 — 2 — 2 — 2 — 2 — 2 — 2 —
94
83 83 83 82 82 86
82 81
78 72
Dniitvene «usti.
v Bralno društvo na Gomilskem
priredi v nedeljo dne 2. majnika ob 3. popoldne gledališki predstavi: „Kazen ne izostane" (štiridejanka), Deklamacija in „Nežka z Bleda" narodna igra v V. dejanjih s petjem in spremljevanjem glasovirja. K obilni vdeležbi prijazno vabi odbor.
v Brežiško sevniško učiteljsko društvo zboruje v nedeljo, dne 2 maja 1.1. ob pol 11. uri dopoldne v Rajhenburgu po nastopnem dnevnem redu: 1. Zapisnik zadnega zborovanja. 2. Društvene zadeve. 3. Ob štiridesetletnici državnega ljudskošolskega zakona. 4. Letošnja konferenčna vprašanja. 5. Slučajnosti. Ob 10. nri je pevska vaja, ki se je naj udeleže vsi pevci in pevke. Na veselo svidenje! Odbor.
Večja narodna manufakturna trgovina v Ljubljani išče za takoj :
1 dobrega detajlista
in
1 vpeljanega potnika.
Ponudbe pod „Sotrudnik" na upravništvo tega lista do 30.
t. m. 212 5-5
Plača se za enkratno objavo.................60 vin.
za dva- ali večkratno objavo za vsakikrat..............50
Če znaša oglas več kakor 5 tiskanih vrst, se plača za vsako na-
daljno vrsto .........................10 ,,
Oglase v „Malem oglasniku" se plačuje vnaprej (tudi v	znamkah)-Na vprašanja, tičoča se oglasov, odgovarjamo le, če je priložena vprašanju
znamka ali dopisnica za oderovor.
Upravništvo „Narodnega Dnevnika".
Lepo stanovanje
(2 sobi, kuhinja, klet, drvarnica) v prijaznem kraju v Savinjski dolini, blizu kolodvora, pošte, gošCe in Savinje, se da v najem. Posebno priporočljivo gosp. penzijonistom. Naslov pove upravništvo „Nar. Dnevnika".
Lepa meblovana soba
z vso oskrbo se odda. — Več pove upravništvo „Nar. Dnevnika". 49 4-3
mm^mmt^mmm^mm^mtm^tmm
Spretnega, treznega in zanesljivega
sprejmem takoj ali pa vsaj z dnem 1. junija t. 1. — Plača po dogovoru.
Josip Smodej
notar v Velikih Laščah (Kranjsko).
z visokim pritličjem s 5 sobami, 1 kuhinjo, 2 kletmi in 2 podstrešni sobi, lepim velikim zelenjadnim vrtom, na zelo lepem razglednem, zdravem in mirnem kraju tik trga Šoštanj, posebno ugodna za kakšnega mir si zelečega gospoda-penzijonista, se pod ugodnimi pogoji odda v najem ali proda. Naslov se izve pri upravništvn „Narodnega Dnevnika". 233 3-1
Izvir zdravja
so alkohola proste pijače,
med katerimi so do danes še nepre-košene
šumeče limonade
z okusom po malinah, citronah, jagodah. po dišeči perii ali črešnjah, katere lahko naravite s pomoßjo
Maršnerjevih šumečih limodnih bombonov edino s to pravo
Letni kon8um nad 40 mil. komadov.
Edini izdelovatelj: Prva češka akc. družba tovaren za orient. cukrovine in čokolado na Kral. Vinogradih (prej A. Mariner).
R. Diehl
žganjarna, Celje
priporoča svojo veliko zalogo doma žgane sli-vovke, tropinovca brinovca, vinskega žganja in domačega konjaka.
25 2—31
Naročajte plačilne listke dr. sv. Cirila in Metoda.
Steckenpferd- 101103 lilijno mlečno milo
najmileje kožno milo kakor tudi proti soln-čnim pegam!
Dobiva se povsod! —
Poštne hran. račun št. 54.366. - Telefon št. 48. ——
Pisarna je v Celju,
Rotovike ulice it. 12
© © ©
Uraduje se vsak dan razun nedelj in praznikov od 8.—12. ure © © © dopoldne. © © ©
najboljša prilika za sigurno štedenje je plodonosno nalaganje gotovine
pri denarnih zavodih, ki nudijo najugodnejše pogoje.
registrovana kreditna in stavbena zadruga z omejeno zavezo v Gaberju pri Celju
DONI'
pet od sto (57°)
sprejema hranilne vloge od vsakega, je član zadruge ali ne, na tekoči račun ali na hranilne (vložne) knjižice in jih obrestuje letno po
Jflranilne knjižice drugih denarnih zavodov sprejema kot gotov denar, ne da~bi"se obrestovanje prenehalo. — Rentni davek plačuje zadruga in ga ne odteguje vlagateljem, tako da dobijo na leto celih 5 K od naloženih 100 K. — Posojila daje proti 6% obrestovan ju na osebni kredit, proti zastavljenju vrednotic, dragocenosti ali nepremičnin na menice ali dolžna pisma. — Odplačuje se na račun © © © © © glavnice in obresti v mesečnih ali v posebej dogovorjenih četrt — oziroma polletnih obrokih. © © © © ©
€ditto narodno Kamnoseško podjetje 4 Celjn.
?rVa jttžnoltajersHa KamnosešKa
Stavbena in umetna kamnoseška obrt s strojnim :::	obratom.	:::
Izvrševanje vseh stavbenih deli kakor stopnic, fasad, podbojev, pomolov, nastavkov itd. iz različnih kamenov in :::	cementa.	:::
Specijalna delavnica in
podobarski atelje za umetna cerkvena dela
kakor : altarjev, obhajilnih miz, prižnic, kropilnih in krstnilr :::	kamnov itd.
Brušenje, puliranje in
struganje kamena s stroji.
Industrijska dražba. —*
dustrijska družba Celje*.
Mnogoštevilna zaloga nagrobnih spomenikov iz
različnih marmornih vrst granitov in sijenitov po raznovrstnih narisih in nizkih cenah.
Naprava zidanih ali betoni-ranih rodbinskih grobišč
::s	(rakev).	:::
Tlakovanje cerkva, dvoran in hodnikov s Samotnim alf ::: cementnim tlakom. :::
Izdelovanje pohištvenih plošč iz različnih najbolj idočih marmornih vrst v vseh oblikah. Popravljanje spomenikov, ude-;;: lavanje napisov v Iste. :;: