STEV.—NUMBER 298 mmm Uprtih radarjev* v . i i P^^ l^bti rtk ® m dUtrllctu v tMkr rnmmmmmmm ^ ' * • I Washington. D* C. — Deputa- clja rudarskih voditeljev J« v «o» A. JUeda It Pennsylvania • prošnjo, naj Isposluja ssnatno preiskavo g led« stavla In itpora na polju mehkega premoga. Reed je konferiral s voditelji več ur in dejal, da bo premišljal o stvari. Philip Murray, podpvedaednlk rudarska unije, je vodil depnta» elj* J ( Rumbus, O. — Zvesnl sod« nlk Benson W. Hough ja odredil v Imenu premogovniških kom peni J, da mora sto drušin unljskih rudarskev isprasnitl kompanijske hiše do 1, aprila 19N. Hodnik nI dovolil, da M kompanije izgnale rudarje, do» kler traja «Ima. (Pittsburgh, Pa. — Odborniki rudarske unije'v S. (plttsbur-škem) distriktu domnevajo, da se je okrog lftOO drušin isprtlk rudarjev v tem distriktu naata* nllo v lesenih barakah, katere ja sgradila unija. Treba pa ja «graditi barak« še ia lftOO drušin. ki Jih kompanije iiganjajo hi svojih hiš. _ Hahaški fUaatrof sreba laope. New York. — Sebastian 8. Kresge, bogati trgovec In fUan-. trop, J« pred kratkim podaril pol milijona dolarjev Protisa-lunski ligi ta kampanjo v into* resu prohlblcije. Teden dni tesneje J« njegova ločena ftena š pomočjo detektivov udrla v njegovo privatno stanovanje v na» kam newyorSkem hotelu. Na mizici v spalnici so našli stelU* nico šganja. pod posteljo pa nt* pol nago iensko. — Kresge j« lastnik c«le verige pet in deeet-centnih prodaialnic. Volkovi terorlsirala špaaaka v sal. Vigo, ftpanija. It. dec. — Co-U jat« volkov, kl so se pod pritiskom mraza priklatile U kri» i hov, so invadlrale vaal v okaUai > Uga. napodi, živino In naredil« _____ mAf| nr^lvAWl kl M BA > paniao m «o prtoivim, ki m mm upajo Is hiš. organkirale ea aa ■ «ia oHeoa opravlja službo dokumentov, ki so bili prioocem potornika in sprevodnika, in v Hearstovih listih, in č« j« ks-Ef*nju "lezde, ki ga je zami-'tera tujezemska vlada (Mehika) Hj komPsnija. 'potrošila denar, da vpliva na Wse niso izkkzali praktični. mnenje v Združenih drža- loI,ko zaradi tega, ker je biijvah ali odlok 'mednarodnega iinti«. i___i _____«.___• „ . . *______ ———* --»"i ¿v v"|van ••» * —— - [¿"¡lntJe kateri izmed voznikov tribunaia, v katerem so zaplete-r*!«Pen, ako se je pregovarjal Uj «nteresi Združenih drisv. J mini potniki, ampak fctrl^f, je ^tor iz MU*>urija *'Jo Hkoraj prazni. Odkar ee rMlaži { ^ko naj se vodi prc-F rudarska unija izrekla za [aTLt 0 njegovi želji glede 1 'X)r° «tavkutaMm ...l..«k~nJL. ^lr..«i*ntnv. SO ' t PHOSVETA PROSVETA GLASILO SLOVKJfSEB MABODNI POOWtül JKPWOT1 uumnsiA hotoo kaiodm podpor*» naman Eokoplégb o* Naruéaiaa: Zadinj«na drUn (Urea Chic**©) HM na lato, |M9 aa pol lata ; Chkaga in CScaro |7A0 m teto, h.7I aa pol kU, ta m BOOMtTO $0.00. - ;__ "^TEOSVETA" IT-» S». Uw»Jok A THE ENLIGHTENMENT" af tao Kationi • Subscription: UolUd »tata« (asaapt Chfcags) faar; ChlcMO S7J0. artd foroicn eoontrloo 00.00 p« MEMBER of TBK FEOBEATED Datum ▼ oklepajo n. pr. (Nor. 30-1007) polaf ▼»*««• ______ 4a via |a a tat 4a aa vaai aa aatarf Hat I aa aaaloTu b p" SEDANJA RUDARSKA STAVKA JE PREIZKUŠNJA DELAVSKE SOLIDARNOSTI. Vsled stavke in izpora rudarjev na centralnem konkurenčnem polju mehkega premoga ima delavstvo nalogo skrbeti za prehranitev sedem ato tisoč oseb. Rudarjev je izprtih ali pa na stavki sto dvajset tisoč, z njih ienami/otroci in drugimi svojci; za katere je treba skrbeti, pa štejejo okoli sedem sto tisoč. Demagogi, najemniki, najeti provokatorji "openša-parjev'' in nevedneži vprašujejo, kan gre denar, ki prihaja za podporo. Prvi trije zastavljajo to vprašanje namenoma, da sejejo med stavkujočimi rudarji nezaupanje in neslogo, v nad i da s takimi vprašanji zbegajo tako stavkujoče in izprte rudarje, da se poraženi vrnejo na dfelo. Zadnji tako vprašujejo, ker ne znajo šteti do pet ali pa ne mislijo tako daleč, kakor sega njih nos. Zadnji niso toliko hudobni, kot so kratke pameti. Recimo, da je trebil vsak dan izplačati za vsako osebo pet centov, dokler trajata izpor in stavka. To pomeni, da je treba vsak dan potrošiti za podporo 700,000 nikljev ali pet in trideset tisoč dolarjev. V sto dneh je treba potrošiti tri milijone pet sto tisoč dolarjev, v dve sto dneh sedem milijonov dolarjev, v tri sto dneh pa deset milijonov pet sto tisoč dolarjev. Ako se za vsako osebo radi izpora ali stavke prizadete potroši deset centov na dan, kar je toliko kot nič, tedaj se vsota podvoji. Na dan je treba sedemdeset tisoč dolarjev, v sto dneh sedem milijonov dolarjev, v dve sto dneh štirinajst milijonov dolarjev, v tri sto pa 21 milijonov dolarjev. ' Podpora se seveda enako ne deli. Kajti vsi niso tudi podpore enakff potrebni. Nekateri niso še prejeli nič podpore in jo mogoče ne bodo tudi nič prejeli Ti so gospodarsko najmočnejši in najbolj solidarni taed «tavku-jočimi in izprtimi rudarji. Drugi, ki jo prejemajo, so gospodarsko šibkejši, mnogi izmed njih so brez vsakih sredstev in so popolnoma odvisni le od podpore, ki se deli med stavkujoče in izprte rudarje.' Kakor eni ne prejmejo nobene podpore, drugi malo, jo pa najpotrebnejši prejmejo po petkrat ali desetkrat toliko, &ko bi se podpora enakomerno delila po pet ali deset centov na dan. Ali to še niso vsi stroški, ki jih ima organizacija ob času izpora ali stavke. Za iz stanovanj izgnane rudarje mora organizacija preskrbeti stanovanja. Lefc, iz katerega postavljajo barake, ni zastonj in ponekod mora unija plačati tudi najemnino od zemljilča, na katerega postavi barake. Vrh tega mora unija nositi sodnijske stroške, kajti podjetniki petJcijonirajo za sodnijske prepovedi, pobojniki, kompanijski stražniki, "želetha in pre-^ mogovna" policija, državna policija—vsi ti organi, pri vatni ali oblaatveni, izvršujejo aretacije, da širijo strah med rudarji. < Treba je it I na* sodišče, da se postavi za rudarje poroštvo, prihajati je treba k obravnavam, vse to pa Mtane denar, Stavkujoči rudar, ki vse to premisli in preudari, ne posluša demagogov, kOmpanijskih špijo-nov in provokatorjev v službi "openšaparjev," kadar ga podžigajo in mu «ugestirajo, da godrnja zaradi podpore in vprašuje, kam gre denar, ampak jim hladno obrne hrbet in tako pokaže, da je ptičke »poznal, ki delajo na to, da stavka konča s porazom za rudarje. Delavec, na katerega pride apel, da naj pomaga stav karjem, bo trezno sodil, kako velika mora biti podpora, da izprti in stavkujoči rudarji vzdrže v stavki. Pričel bo premišljevati, na kom si lahko pritrga, ne da bi občutno bil prizadet. Ako vživa opojne pijače, bo storil obljubo, da se vsak teden pritrga toliko in toliko od tega, kar izda za opojne pijače. Ako kadi, si bo pritrgal na kajenju. Ce hodi v kinogledališče, ni bo pritrgal na U-datkih za kinogledališče. Mesto, da bi takoj kupil nove čevlje ali obleko, bo počakal Ae teden ali štirinajst dni, preden jo kupi. Zaveden delavec ho premišljeval toliko čaaa, da najde nekaj, kar lahko pogreši v korist stav karjem. Zakaj? On ae zaveda, da stavka ali izpor ali oboje pomeni za rudarje vojno in da so rudarji na fronti ^____- . . 4 , infanterija, rtrojalfcrj«, fenijd, M?* nirji, topničarji, konjeniki, letalci in drugi v vojnem času, on je pa za fronto in dela, za to je njegova dolžnost, da podpira one, ki so na fronti. Delavec, ki tako miali, se ne bo obotavljal podpirati stavkujočih in izprtih rudarjev, ki «zdaj tvorijo fronto proti navalu "openšaparjev" za znižanje mezde in poslabšanje delavnih razmer, nato pa storil trden sklep, da podpira rudarje, dokler stavka in izpor zanje ne končata z zmago. VESTI IZ MSELBM O stavki v Okija. DUkaivale, O. — Ker fem ie dolgo čaaa naročnik Prosvete in tudi član SNPJ čez deset let, me veže dolžnost, da malo opišem stavko premogarjev, kakor poteka v tem kraju. Strajlr je 100^. 8edaj en rov nekoliko obratuje, ker stav« kar j i kopljejo premog zase in tudi za kompanijo; pol za kom-panijo in pol za unijo. Vem tudi, da nekateri rovi obratujejo pod "open shop" sistemom. Tako dela rov Rose Valley že čez tri mesece, a posebnega uspeha ni, četudi kompanija poroča o veliki produkciji premoga. Talf-šna poročila so vsaj za polovico zlagana. O tem sem prepričan, ker sem bil pri tem rovu ie večkrat na piketnl straži in sem mel priliko videti koliko premoga so vsaki dan ven pripe-' jali ter ga nalolili v železniške voze. Tudi nekaj Slovencev dela tam. Poznam J. O., ki je pred-delavec in njegov brat se tudi sili v delo. Tudi piketi so mu rekli, da to ni lepo od njega. Tudi jaz sem mu rekel, pa se je samo obrnil 'in šel proč. Kar se tiče naše rudarske or-ganizscije UMW je pa še vedno tam, kjer je bila. Zgleda pa, da vodje bolj z baroni premoga drže kakor z rudarji. Kaj je Lawis? Predsednik rudarske unije, ali je podrepnik baronov? Kaj je še on dobrega napravil za UMW? Povprečni delayec zasluži petnajststo, približno, na eto, včasih nekaj več, včasih pa manj. Predsedniku kot je Lewis 3i tudi menda zadostovsio, če bi prejel 8 tisoč na leto. Ce bo šlo tako naprej, se jih bo Lewis kmalu nabral, da ne bo vedel kam z njimi. Rudarji, še je čas, da Ae razmere v organizaciji spremene. Se eno leto bo on na krmilu, nakar bodo zopet vo*t lltve za predsednika organfesci-]e Zato opozarjam rudarje te sedaj, da začno ob pravem času delovsti, da napravimo pfi prihodnjih volitvah konec Lefri-sovi mašini. Skrbimo, da prihodnjič izvolimo takšnega pred-senika, kot si ga želi večina rudarjev. Na vsak način si moramo izvoliti novegs, ker ta itak ml veliko vreden. Ne vem kako neki se je pripetilo, da je bil Lewis izvoljen pretočeno leto, ker'v tem okrožju je velika večina ali pa menda vsi premogarji so volili za Johna Brophyja. Premogarji pa moramo pri prihodnjih volitvah tudi skrbeti, da se bodo vršile pod dobrim nadzorstvom, da bo vse šlo pošteno pri štetju glasov. že od 1. aprila t 1. smo ns stavki, pa smo od naše organizacije dobili malo podpore. Prvič smo dobili vsak po 9S, drugič pa $2. Vsega skupaj mo torej dobili vsak $6. In naš predsednik pa ima vsaki mesec tisoč dolarjev plače. Naš lokal je imel svojo piketno postajanko v Kenwoodu. ki je oddaljen 20 milj od Dlllonvala. kjer smo imeli svoj šotor. Ko so prišli skebje, ki so se s vlakom pripeljali na kenwoodsko postajo, jim nismo nmeli nič reči.1 Take so tKMtave za stavkarja. Razume ae, da atavkokast Imajo vedno atražo s seboj, kajti deputi šertf jih vedno spremlja s svojimi bt» ričl. ki so dobro obbroienl. Tako ae danes godi ubogim Lewiaovim hlapcem. Kaj neki smo storili, da nas tako zatirajo. Rudarake razmere eo torej skrajno alabe, to je kar ae tiče naa štrajkarjev. Zima je In prazniki prihajajo, pa od nikoder pomoči. Kmalu ne bomo imeli kaj jeati, sk6 ne bo dobro-arčnih ljudi, ki bodo poelalt darila. Sedaj po osemmeeelni stavki je že v« unljsklh rovov propadlo. Koliko unljskih ro- prej in ne bo tod nikjer nobene podpore, bodo menda kmalu vsi rovi obratovali podjneunijiklmi pogoji. Sedaj obratujejo že rovi Roee Valley, Webb. Florence in Lydia pod neunUsko firmo, fieveda, kompanije, kakor sem le rekel, poročajo neresnico glede produkcije premoga, kajti nakopajo premoga «komaj polo-co kot je poročano.' « Rudarjem v Colorado želim obiJo uspeha in zmago. Oni imajo lepie prilike do zmage pod IWW, kot jih imamo mi, ki smo bili že preje speljani na led, a sedaj že drugič; Še osel se upre drugo pot. Vsem čitateljem voščim vesele praanike, listu mnogo novih naročnikov in SNttf pa želim obilo napredka. Obenem pa žalim, da bi SNPJ dobila še mncKj go krepkih novih- članov, ki se bodo bojevali proti njenim sovražnikom, ker sedaj iva preveč Novakičev. Članom in rojakom pa priporočam, da se na-roče na list Prosvete, ker je najboljši delavski list. Bratski pozdravi — Frank Oblak. ^ O stavki v Pennaylvaniji. ~ South Fork, Pa/---Dne 7. decembra je prejelo tukajšnje društvo Li O. O. Moose telegram, da je umrl na Cressonu, Pa., v državnem sanatoriju rojak Tomaž Hace (Heia) za sulico. Ker pa omenjeni ni spadal k nobenemu društva, ga je pokopalo društvo Moose v Cressonu, Pa. Kpkšen pogreb mu je napravilo, «ne veni: Vem le toliko, da so telefonično obvestili pogrebnika, da nat| napravi pogreb do vaote $100, kolikor morajo plačati po praviUA. Ko je prišel v bolnišnico, so ga vprašate če ima. sorodnike a-» prijatelj« in je rekel, da nima sorodnikov in ne prijateljev. Kakor sem. pozneje izvedel, ima sorodnike v Johnstawnu, Mo*h-imu, Pa., po imenu ¿Kosmatin-^ KaH atrfa^ oziroma te-to. SvojeČasno ja pripadli k tu- var*jo in jim obljubujejo dobrote, katerih ao deležni premogarji. "Good working conditions, no trouble, 1917 scale, i»hbrt on men, m in®-just opened; waa shut down for 4 years." Ne povedo pa, da je bila eksplozija v rovu koncem zadnjega marca in da so bili 4 možje ubiti in da je iiretila nevarnost drugim 400. Rojaki, proč od Ehrenfielda, Pa. Tukaj je stavka in se bije odločilna bitka: Ali ostanemo svobodni iz pod kapitalističnega jama, ali gremo nazaj v suž-nost. V South Forku pri Sti-neman Coal, Coke Ca se poslužujejo druge metode za zlomi-tev stavke. Tukaj se pa ne poslužujejo stavfcokazov iz drugih naselbin; oni nagovarjajo svoje prejšnje delavee, da bi šli delat. kajšnjemu društvu št. 152 SSPZ in je pustil-društvo, ¿e leta 1926. Zopet dokaz, kako potrebno je biti član slovenskih' organizacij, katere tudi Skrbijo za svojega člana, da, je dostojno pokopan. Rojaki, kateri še niste člani SNPJ. pristopite, dokler je še čas. SNPJ skrbi U svoje člane v slučaju bolezni, smrti in za časa stavke s tem, da zalaga ases-ment za svoje člane, ki so na stavki. Premogarska stavka sedaj poteka še dosti mirno. 2e v pričet-ku, ko je Pennsylvania Coal and Coke Co. pričela z delom, ao ko-zaki na konjih, , oboroženi do glave, pretepli dva naša štraj-karja a količki po glavi. To niao količki, kakršne rabijo navadni policaji. To ao ti količki, kakršne rabijo pH igri baseball za žogo tolči, z izjemo, da so še težji in enako dolgi. Povrhu tega Imajo pa še do 60 privatnih deputljev (tukaj Jim rečemo (pus*y-foots), kateri so tUdI oboroženi s količki enakega kalibra* kot kozaki in Imajo samokrese za pasom. Obleko nosijo aivo4rno. Njih možgani so menda tudi črni, ako .Jih kal sploh imajo. Stavkolomoem gre bolj trda. Prejšnjih delavcev Je izneverilo le en par aH zunanjih so pa že issportirall do 600 vseh skupaj. Kljub teftiu nimajo več kot do ISO vseh skupaj sedaj na delu; pridejo pa grodo. Sem in tam nekateri delajo po en dan, kvečjemu tudi teden dni, pa gredo. Nekateri pridejo tukaj k uniji in moledujejo za par dolarjev, da bi radi šli nazaj. odkoder so priill. Izgovarjajo se na vse načine, kako so Mil sapeljanl. Govoril sem s enim ta Rich-monda, W. Va* s drugim Is AsMlbule. Ohio, ta PHtsburgha, Pa.. Altoone, Pa., in is Johaa-towna. Pa. V vseh teh mestih ima Pennaytvania Coal and Coke kompanija svojt piaarne in a-katert nevedno ljudatvo Ponujajo jim takozvano Pilila- obstajalo zanimanje za glasbo, delphia pogodbo, brez vsakega stika z organizacijo U. M. W., ker te. nočejo pri poznati. Posrečilo se je kompaniji skozi nekatere priliznjence sklicati sejo unije na 9. dec. in izvolili so odbor 6 mož, da spišejo regulacijo. Drugi dan na sOboto so sklicali sejo in resolucijo prečitali. Navzočih je btto okoli 400 članov in ko je pričel njih novoizvoljeni predsednik govoriti, je nastal lcraval, vpitje, žvižganje, pehanje. "Dol z njim!" Toliko Časa je trajalo vrvenje, da je novoizvoljeni, predsednik pustil stol in ga pravi predsednik zopet zasedel. Nastopilo je več govornikov in končno so resolucijo zavrgli z večino glasov in so ostali zvesti organizaciji U. M. W. A. H koncu: Naš boj je težak. 2e teče 9. mesec. Sredstva so pošla, zima je tukaj, podpore od nikjer; U. M. W. A. da |800 na teden 400 članom, ne pride niti po en dolar. Zapomnite si delavci, brez izjeme, h kateri stroki spadate, če se jim posreči u-. ničiti organizacijo U. M. W. of A., bo nam sledilo vsem skrčenje plač. Kajti U. M. W. of A. je hrbtenica vsega ostalega delavstva v tem momentu. —Jacob Rupert. Da se razumemo. Eveleth, Minn. — Dopis, ki je bil priobčen od tukaj v Prosve- ti dne 23a novembra in ki ga je pisala "Naročnica", ne odgovar- opera Deems Taylorja, ki je bi ja resnici. Ona piše, d* drugi, tudi Slovenec, je bil izvoljen, ker ga kontrolira Steel Trust druž- Naročnica",—tukaj nastane vprašanje, zakaj ni bil izvoljen delodajalec OUver Mining kompanije mestnim županom, ker je bil kontrdliran od Steel Trust kompanije? Zato ne, ker vsaki volilec odda svoj glas svojevolj no komur hoče. Nadalje piše "Naročnica": "Diktira mu delodajalec Oliver Mining kompanije." "Naročni ca naj ve, da "drugi Slovenec" kakor ga ona imenuje, je George Brine, rojen v Ameriki, izšolan na višjih šolah in kot tak ne potrebuje diktature od' strani delodajalca. "Friend of Labor ki Je bil označen na vizitkah, je bil na mestu, četudi ona trdi, da ni delavec, še manj pa prijatelj delavcev. "Naročnica" se je tukaj hydo zmotila. Da je George Brine v resnici delavec in za delavce, nam pokazuje njegovo štiriletno poslovanje kot mestni odbornik. V tem času je imel uposlenih več Sloven cev kot vsi drugi mestni svetovalci skupaj. Da je dosegel to. Je bUo pač treba veliko borbe na vsaki mestni seji. Bratski pozdrav tistim, ki prav razumejo I 901 Adams av. -i—i-gMSBi |fie-le okoli 1. 1890 so Združene države ustvarile nekaj na glasbenem polju, kar je vzbudilo pozornost glasbenega sveta. Pred onim časom se je glasbi posvečalo le malo pažnje v tej deželi, kjer je borba proti razdejajočlm posledicam bratomorne državljanske vojne in prizadevanja za gospodarski razvoj nove dežele zavzemalo vse duhove. Oni A-merikanci, ki so bili glasbeno nadarjeni, so hodili učiti se v Evropo in dostikrat ostajali tam. O-ni, ki so se po svojih študijah vračali domov, so začenši od 1. 1880, našli, da je v ožjih krogih in so se zato posvečali podudeva-nju^ glasbe za mladino ter pri tem dobro zaslužili. ■ » Eden izmed teh mladih mož, Edward Alexander MacQowell, ki se je rodil v New Yorku 19. decembra 1861 kot sin premožne družine, je bil poslan v Pariz 'in kasneje na Nemško» da izpopolni svojo glasbeno vzgojo, začeto tukaj v skromnem obsegu. Prišel je pod vpliv nemških mojstrov in zaslovel na Nemškem kot dober muzičar. Cenili so ga toliko, da je bil imenovan ravnateljem konservatorija v Datm-stadtu. Po#nekoliko letih se je odpovedal tej službi in se povrnil v Ameriko, kjer je postal profesor glasbe na Columbia uni verzi v New Yorku. Vzglasbil je razne sonate, koncerte, nekaj malo simfonij perno giaabo.—F. L. I. g. Stavka v Barprtlelewn, Pa. — Rudarji smo na stavki. S tem Je povedano. da delavske razmere niso u-«odne. Ta Je zinkovna. v kateri se Ae precej dobro dela. Govori se. 4a Jo spomladi povešaj*. Ako se to zgodi, bo velika vrednosti sa one, ki imajo tukaj svoje dil P»všck ubit zanešen in vr-K V(,il<), ali pa se je sam za-P k vodi in tam onemogel Nihnil. pur'ja osumljeni in areti-*> l ili Fr. Golob, Fran Maj-P Alfonz Božič. V Gornjem ■ *'> taki primeri zelo red- ■zaradi tega je razburjenje *>tva veliko. Kr\a\;, proslava ev. Barbare. « "v. liarbare, je največji «znik rudarjev, ki ga vsako le-■PMa\ljajo z velikimi eveča-'t udar j i svinčenega rud-■J * ^martnem pri Litiji so "t. osmih slavnostno malo, J* s" priporočili zažčitnlci naj Jih varuje ne-F v r"vih. Po maši ae je več-Pfr J/ba rudarjev eeetala v pri Kobavsu. Na mizo je gj i >< a. kri v žilah je oži-"Stilni je kmalu za-hvahno razpoloženje. PROSVETA pomiriti svoje može. Med tem so že potegnili iz gruče vsega okrvavljenega Rudolfa Mand-rera, ki je dobil po telesu več ali manj hude poškodbe, najtežjo pa na glavi. Nekdo mu je bil namreč odri z glave kos kože z lastmi vred. Videč svojega prijatelja ranjenega, je planil na noge rudar Jože Kastelic in potegnil nož da maščuje svojega pogretima. Kastelic se je zagnal v gručo in je parkrat sunil s nožem Jožeta Skubica, ki je bil posebno bojevit in je tudi baje začel prepir. Skubica je oblila kri in se je nezavesten zgrudil na tla. V tem kritičnem trenutku se je v gostilni pojavil komandir litijske orožniške postaje narednik Rebernik, ki je vroče-krvnike razgnal in z odločnim nastopom preprečil nadaljnje krvi. Vsega okrvavljenega in Še vedno nezavestnega Jožefa Skubica so naložili na \ voz ter ga prepeljali k dr. Ukmarfju v Litijo. Zdravniški pregled je ugotovil, da so nekatere rane globoke do deset centimetrov, a k sreči so se na(jopasnejši sunki ustavili na močni kosti lopatice, ki je preprečila, da niso bili poškodovani važni organi. Kljub temu je Skubičevo stanje nevarno in bo šele natančna preiskava dognala, ali ga bo mogoče ohraniti pri življenju. Ranjenec je oče več otrok in bi negova smrt pomenila za rodbino hudo izgubo. Komandir Rebernik je po kratkem zaslišanju prisotnih prič aretiral rudarja Kastelica, ki pa je dejanje zanikal. Tudi noža niso našli pri njem. Vsa zadeva je sedaj v rokah sodnika dr. Troje, ki je že začel s poizvedbami glede povzročiteljev pretepa. Krvavi dogodek je vse prebivalstvo .razburil in onemogočil nadaljevanje rudarskega praznika. Udeleženci krvoprelitja pa bodo morali občutiti neljube posledice, ki jih jim je prinesel nesrečni alkohol. Vatal je od aanrti. Sodišče v Lipskem je obsodilo na dve leti ječe ponočnega čuvaja Muecher-ja, ker je vstal od mrtvih. Bgodiba oc jo aačola lani poloti ko je Muecher izropal neko, njemu v varstvo izročeno trgovino. Nezvestega čuvaja so vtaknili v preiskovalni zapor. Prišel je božič in jetnik je lepo prosil odvetnika, naj mu izposluje oprostitev. Dobri odvetnik je položil 90,000 Din kavcije, Muecher je dobil dvotedenski praznični dopust. Po praznikih mu je dišala ječa še manj. Muecher je obvestil ravnatelja o svoji smrti. Neki kaznenec mu je napisal zdravniško spričevalo. Ponaredil je tudi mrliški list in je razglasil smrt celo v listih. Nato je črtala jetnišnica Muecherja iz seznama stanovalcev, magistrat pa iz seznama meščanov. Vse bi morda bilo dobro in prav, a "pokojnik" je postal potraten in ni hotel plačati dolgov. Plačati ni hotel niti 500 mark za mrliški list, dasi je to prej obljubil. "Mrliča" so ovadili sodišču in kmalu se je moral Muecher vrniti spet med tovariše, ki so še pred kr/rtkim molili za njegovo dušo v jetnlšnlčnl kapeli. . Izid občinskih volitev v Bosta- nju. Pri občinskih volitvah dne 7. nov. je dobila socialistična stranka 64 glasov in 3 mandate. Demokratska stranka 11? glaaov Jn d mandatov. Nemci pa 169 glasov In 8 msndatov Vemo Nekaj pojasnila gM* pošiljanja denarja v stari kraj Nove in poglobljene stare naše zveze z ameriškimi rojaki — izseljenci nam dovajajo dan za ki nem naj raznovrstnega naročila in prošnje za posredovanja v raznih njih zadevah v stari domovini. I utrudimo se v vsakem posameznem slučaju, ki mnogokrat niti ne spada v naš delokrog, da kar najbolje varujemo i nt rese rojakov, ki se z vsem zaupanjem obračajo do nas in jim na ta način prihranimo mnoge nepotrebne stroške. Saj bi sicer v.skoro vsakem takem tilučaju našel priliko izkoriščanja kojisibodi posredovalec in mešetar, ki mnogokrat skriva svoje prave namene pod visokodonečim imenom kake "gospodarske pisarne" ali druge "firme." Ponovno smo imeli priliko z ogorčenjem ugotoviti, kako brezvestno se je mnogokrat špekuliralo z naivnostjo našega človeka izseljenca, ki je nepozna-vajoč razmere nasedel takim pijavkam. Naši rojaki onkraj oceana vzdržujejo povečini Iživahne zveze s svojci, katere so ostavili v starem kraju. Oni so, ki šte-dijo z od ust pritrganimi težko priprisluženimi dolarji, da si na ta način izboljšajo svoje težke gospodarske razmere v domovini, kamor se hočejo vrniti čim jim bo prihranek omogočil u-stvariti si lastni dom na rodni grudi ali »rešiti svojo domačijo neznosnih dolgov in drugih bremen. Tak naš človek pošilja svoje borne prihranke domov in po-služiti se mora v to svrho onih, ki se b^vijo s takimi posli. 2al, da je ravno med temi slednjimi mnogo teh izkoriščevalcev, ki i kričečo reklamo vabijo neinfor mirane delavce v svoje mreže in jim izvabijo pod naslovom raz nih taks in drugih stroškov ob priliki nakazil nesramno preti rane vsote. Imam v rokah dokazila premnogih slučajev, ko je moral izseljenec plačati za vsakih $60 nakazila po $1.60 do $2, torej celih 3 do 4% nakazane vsota samo na stroških, ne glede na to, da je bil že pri obračunu do-iarjfv piikrsjsan na tečaju Vsem tem nevarnostim izgube in izkoriščanja, kakor tudi prekomerno visokfcn stroškom se vsak rojak lahko izogne, ako se v «ličnih slučajih posluii solidnih bančnih zavodov, ki mu bodo izvršili vsako nakazilo po dnevnem kurzu in proti plačilu minimalnih provizij in stroškov. Vsekakor pa je priporočlji-vejše nakazati vsak znesek edl-nole v dolarjih, Ver se obračun v dinarje vrši v Jugoslaviji v vsakem oziru ugodnejše in z o-zirom na stroške vsaj za polovico cenejše kakor pa v Ameriki. Kot primer naj služi sledeči slučaj: Naš bančni komitent — rojak v Ameriki nam je nakazal $400 in naroČil ameriški banki zvršitl nakazilo v dinarjih. Banka je to naročilo izvršila in nam nakazala Din. 22,220. Ako bi bil rojak vplačal pri nali a-meriški bančni cveti teh $400 na naš dolarski račun, bi mi izplačali tu zanje Din. 22,620, torej Din. 400 ali nad $7 več kakor ameriška banka. Taka nakazila se mora vplačati z navedbo naslova prejemnika na dolaraki račun Zadruft rte banke v Ljubljani tudi pri The Amalgamated Bank of ew York, ali Frank Sakaer State Bank, New York. , Na ta način bo ie v naprej izključen vsak posredovalec, Judje bodo prišli zanesljivo in najhitrejše v poeeat nakazanega jim denarja, nakazovaleo in prejemnik pa boata obvarovana vsake škode in nepotrebnih če», mernih stroškov. Naši rojakirvaj to premialijo n uvažujejo te naavete v evo-em lastnem intaraad. Opozori-o naj nanje tudi svoja znanca katerim te vrstiee znabiti ne pridejo v roke. Prepričam aem, da bodo potem prenehala vse, sedaj tako upravičene in utemeljene pritoft be. — Fraaje Vllhajr, ravnatelj Zadružne banke v Ljubljani Tako je n. pr. neki rojak plačal za nakazila Din 70,816 v Ju goslavijo celih $860, dasi bi bil to nakazilo izvršil po takratnem tečaju dinarja na newyor-Aki borzi lahko z $796 ter si pri hranil $64. Enakih slučajev takega neverjetnega izkoriščanja bi lah ko naštel še celo vrsto. Pa to še ni vse! Dogodilo se je tudi, da je revež, ki se je zaupal taki "posredovalnici/' enostavno izgubil ves denar, ki n nikdar dospel na določeni na-„lov. Zadovoljiti bi se bil m* ral znabiti z enostavnim pojasnilom, da se Je nakazilo, ki je izvršilo "na njegovo nevarnost in škodo" — izgubilo! — a Ae tega pojasnila nI bilo potreba, ker takrat, ko Je doznal, da nakazani denar ni dospel v roke nas krvnika, dotlčna "posredo-valnica" ni več obstojala, drugem slučaju zopet Je preje koristnik nakazani mu denar Aele po dolgem čakanju In po-vprsševsnju, ker Je bilo neka-zilo Izvršeno netočno ali pa vsled pomsnjkanja dobrih zvez ni moglo biti točno in v redu--- Tudi se prav pogosto dogaja, da nsši rojaki pošiljajo svoje prihrsnke enostavno v bsnkov cih bodisi v navadnih ali pri poročenih pismih. In kolikokrat Nsemrtnlšrt ia dolgoet njih©-vega življeaja. Francoski pse-nik Paul Valerjr, ki J* lani postil član Franeoake akademije Ne» smrtnikov, je 560. neamrtnlk. Akademija Je bita oenovana 1 684. Slavni kemik Berthelot ki Je bil tudi taboren matematik, svojčas isračunal, da iagub Francija povprečno vsako ifttn dva akademika in pol. V 298 Podaljšanje življenja v raathskem svetu Če govorimo o podaljšanju!vzbrstela. 'Vegetacija »e umet-rastlinskega življenja, lahko mi- i no prepreči in življenska doba slimo le «ia dvoja: ali se raatli-l zaprtih cvetov, ki bi se bili ub na kolikor moči dolgo varuje normalnih pogojih raavlll te spo-pred smrtjo, dokler ne dose*e| mladi in po cvetju v posamez-normalne iivljenake dobe, ali pa nih delih odmrli, se i>odtaljša vse ji podaljšamo ftivljenje preko do časa. ko bomo rastlino spet normalne dobe. postavili v ugodno temperaturo. Prvo nas na tem mestu pre- V v*eh navedenih primerih več ne zanima, saj ae ume samo gre za to, da vailimo raavojti ob aebi, da lahko rastlina, ki jo rastline latentno tlvljensko pe-skrbno varujemo pred škodtjl- riodo, s čimer se podaljša njeno vimi vplivi, ki torej oatane zdra- življenje oalroma življenje nje-va, ftivl vae do dobe, ki Jo je do- nih poaameanih delov, očila priroda. Škodljivih vpil- Kako preprečimo cvet je in vov, ki krajšajo livljensko dobo Mdenoanoet. rastlin, je veliko. Opozarjam y naJh vrtnarijah se često samo na pomanjkanje hrane, rMtU|U k| Jo na|K>učeni svetlobe, vode, čistega traka, pa |jU(ye imenujejo -stoletna alo-na številne zajedalce (parnlte) L .. v t0 agava ame- s rastlinskega in živalskega Lj^ |n „.VEdn0 n0 doilvl 100 aveta, na skrajnoatno vročino |ft v domovini—MAI- M •t.rtto; ^^" ki-ima vaino vlogo; če jI nam-vodnji m Vae te okoliščin*!* ^^^ čiuto mUdo cvet, ahko skrajšajo življenje poaa- j#| jwnt ^0 curljati iz rane mezne raatline; ako Jih prepre- iMal| §okf u kaUrega priprav-čimo, I vi rastlina še daljj v I ljazjo Mehikanci svojo narodno tem smislu smo upravičenl^rav Ln^ kultne." V Mehiki do-tako govoriti o raatUnafcl ma-Lop, ftfavl ^ g do 10 let aa kroblotlkl, kakor ae od HyfeUn-Lv#tje| obr(xi, ^ in p^ u. da sem govori o človeški makro- Ba|ma v ¡¡^^ klimi kakor jen. pr. ttaMtfaiiekainfraneoaka Mimo umetnosti, kako naj Riviera aH pa na dalmatinaki ohranimo rastlino adravo vae dokjer ae je rastlina -akli njenega naravnega pogina, nas mttitlrala. odnosno v naših mnogo bolj tanlma druga u? toij aevernlb vrtnarijah, potre-motnoat, namreč: kako naj sek^jt—v raawerju a tem. koliko življenje raetlln podaljša preko mtWbe in topiote se Ji nudi— normalne etarosti. Na tem pod- got 40 do 50. da, morda celo 100 ročju ae bomo seznanili t razni- h,*, pr»den se tako ras vije, da mi biološkimi pojavi raatllnske- M ^hko raaevete, obrodi sad ln ga aveta, ki imajo aplolnejši inL^ MVoje ftivljenje. To gobi j i pomen. U9 najbrfte varok. da ae ta raat- Raatlinl ae odteffaeia nekateri I lina imenuje "100-letna." , Ihijenekl pagojl. Kakor anano, obstoje rastli Aktivno ftivljenje Je mogoča n* ki aamo enkrat v svojem zgolj ondi, kjer so dani nekateri Iživljenju eveUJo ln rode sad vnanjl pogoji! klaik,'določena nato pa Izginejo. Sem spadajo temperatura ln redltaa snovi. n. pr. kurja čeanica, Stellaria Ce ni enega Izmed teh oanovnih medla. Jetlčnik. Veronlca hede-pogojev, tedaj aktivno ftivljenje rlfolla, MerourlalU annua, dalje miruje ln taatlina, ki lahko dalj take, ki ctorode sad dvakrat, časa vadrfti v tam abnormalnem večkrat ali pa velikokrat, tako stanju, preide v stanje navide*- n. Dr. raano drevje. Prve ja ne smrti. Popolnoma posušeno Imenoval HIMebrand monokar žitno zrno ne raate, ne aalmlll- plčna. druga pa polykarplčne. ra, ae ne giblje ln na kafte tudi pr| monokarplčnlh — In sem sicer nI kak l h ftivljansklh zna- „pada agava — naatopl poUm kov. Ce pa ga poaadlmo v vlaft-l ko rastlina ndcvete in obrodi no prst in če ae mu nudi mož- popolna izčrpanost. Pred cva-nost, da ob ugodni temperaturi tem tvorijo agavlni listi snov, sprejme vase vpdo, prične kaliti ki Je, kakor hitro zraste rastll-in rastli bilka, ki ae razvije iz na do svoje naravne vellkoetl, nJega, vzcvete, rodi sad in še ti- reaervna snov aa raavoj cvetja, ato leto umrje. Ce sfm tedaj Dokler al rastlina ne nakopiči v smo dalj časa varoval pred vo-^vojem "skladtAču" dovolj aa TVtt potrebne sem podaljftal žlvljanako dobo sledečih rastlln[ Draba verha, Veronika arvensls, Petunia in i.obeliš erinus. Nekatere raatline žive normalno samo eno vegetactjako dobo in nato usahnejo, ako pa jih poeejemo v jeseni in prazl-mijo. se raacvetejo šele naslednje leto, zato jih Štejemo k dveletnim rastlinam. Sem spadajo Cineraria cruenta, rasne vrata Calceolartj in dr. V vaeh navedenih primerih se tedaj podaljšuje rastlinsko življenje na ta način, da ae a odgodltvljo cvetenja odgodl tudi od narave določena doba smrti.—(Po dr. H. Mollachu.) in vttsks možnost do odikodalne Izključens, ker »poštna trprava ne jamči za navsdns in dsje le L, nlAto|cveta. Pri agavi vidimo, da ae et podaljšal. Kaljlvoet aeme-L svoji vroči domovini rasvije na pa traja la določeno dobo. „a to stopnjo že po I ali 10 le-Tako kalijo ječmenova, ovaana tih, v naših vrtnarijah pa mno-n pšenlčna zrnca po 10-latnem go kaaneje. Neugodne klima, varovanju na euhem od 70 do tične razmere namreč ovirajo M odstotkov, seme nedotike asimilacijo, ki Je počasna In (Minosa pudica) pa celo 60 lat. rastlina lahko šele mnogo poa-Ce pa bi bili dani normalni po- n9je pripravi rezervno snov, po-gpjl, bi se bil embrlj v ftltnem trebno aa cvet In aad. | Danea zjutraj, drugega novembra. sem šla na Griantako pokopališče: po kamenlti stopničasti poti. ki vodi tja ia Cade-nabbil. Pot ae sove uliea Stendhal. Na neki točki, kjer ae stopnice končajo. ae pot, okrenuvšl aa na desno, raašlrl. zavije, dobro tlakovana. po ravnem. In ae odoepl proti hribom ln pokopališču. 8 hriba aem začula lltanije i» videla mrtvaški sprevod; mlali-a aem: prav danea na vaeh mrtvih dani . . . Duhovniki v koretaljnlh, šene v črnem, dakllce y belem. r Kni zmed žen ja drftala na rokak tako majhno kreto, da se je sdeta gračka. O, prav lahka je mara» la biti tlata krata: v nji ja letalo sedemmeeedno dete. Povedalo ml je to plavkaato dekletca, ki aem ga prijela aa roka, vatoplvšl v vrato. In Ja It dostavila. "Ima jI ja bilo Angellka." "In njena mamica? ... aem vprašala. "(), njena mamica Je doma, Joče." Za sto korakov smo bili pa pokopališču. Kratka molitve: nekoliko perlšt Izkopane prati; valovanje belih in črnih pajlol*-nov, osupnjeni pogledi otroki neka starka a raaoranlm obrazom Ja litiekala redke solne ii rdeča obrobljenih oči in ae ja adele» da mlalh "Bogve zakaj. nI doletelo mene? Nekdo j» aamrmral: "ftavlea mala!" tn val ao aa raakropili. Ostala aem sama, s dekletom pred kratkim rojenim, prrd kratkim umrlim, počlvajoflm mirno i>od tistim kupčkom prati. naših artnaiijah se halo, ns de bi pri tem uro kvarili, prav tako Uhko "«On- ^^.^^S^skrfns SLTtu E ¿L^rJSku w\mmmS V.agodnji pomladi, se fSliKS1KIv poletju razcvete, rodi seme in v Jeseni umrje. Ako pa aadrftl-mo cvetenja, Inhko ohranimo lezedlno bilko 8-41 Je*. V U goji _ _ ki m .^»T. d^U usUvImoTn | ^^^ dabt isejemo VfBgodn t2r™votr*mi" "^i: S^JŠa*. p. ««»- Enako je pri številnih Hrta-__________ ___________________ rijah, pri troelh, mahu, tebu] | nam^i^eMraaimo te" prt klljo-jee an«e'lov'na grobih. Ampak ne. nlcah, korenlkah. Vae te rtjt-K |Wrrr- VM «transke po. to nieo perotnke angelov: "aa Ine lahko ohranijo meseca, da,|—iXtm jf| mortWtM evetne'zvezdnate vejice a malimi, bell- njlk Ali s nama ao bila rofte. Rjave k risan teme, gaorglna» astre, clnljei sleherni grob ja bil pokrit n njimi. Talki veneI In naAtata vejice, ki so njih cveti pedobni nvea-dlcam kamilica, ao ae ndell kakor eneften prah, valovanje srebrne megle, v kateri ee Je svetlikalo medlo novembeeako solnee. Perotl angelčkov, razpete nad grobovi. • Domislila sem se,, da val tleti mrtvi, Um zbrani? ape leto na-dolšno spanje sademmeeetnaga dekletca, pokopanega tisto Jutro. KMor umre, sbrifte a sebe vae grehe in ee povrne v stanje detinetva. Veliko uteho ml ja povnrodala ta mlael: razredčenje duha olajšanja šlvljeneke tele. 80 blagoslovljene ure, v katerih ne vlei moja Iivljenje na ničemer In Je sestavljeno la samih neotipljivih elementov. Od vsa. ga ftivljenje vidim samo peroti- ine lanao onnuiiju cela Uta. «vljensko ¿.nove takoj odreftemo. Zaradi'ml evetl, ki tu------- ako Jim popolnoma odtegnemo ^ _ iUbttot uraelo>oaa In solnee: pokrivajo Jame, .y?„n^r!jnldaHle kot sieer; če hočemo, bo- ki lefti v njih nepremično toliko ®J ftlvljenakf fo-l^ Mm ^ u niMn ^ m Za drugo ne vem. goji, se vzdramljo Iz navidesne >U(>eice. Kakor hitro pa «ffj»*« jo pustimo na zaftelj«il višini, r0#LW mJSUuSL ' toliko časa, da ae bo raa- ^u.T m^ l'n ^ I eksperlmentatorja, ali zopet za-vulgotus B. mvM^ n II suo drfti raavoj evatja. Ako prepre-tMa, vadrfte cela deseUatJa ^ ^ cvftov, lahko p — Zakaj pa konj pe noei čevljev? — Ni jim jih treba, ker jim kovač pribije na kopita železne podplate. — Kaj pa je to kopita? — Ej, radovednež! Oglej si enkrat konja bolj natanko, pa bo* videl. Deček umolkne. Toda ie me čuka mala črnolaeka: — Kaj pa dela vaša mamica in sestrica: Ob tem vprašanju nedolžnem otroka.mi je poetalo bridko pri srcu. — Deklica; pravim ji, nisem tako srečna kot ti Niti zlate mamice, niti dobre «eetrice nimam več. — Ali ste potem doma čisto sami? — Sama doma in sama na svetu. Zdaj veš, dragica moja. — Ali tudi kužkov in muckov /limate? — To pač. Kužka sicer ne, toda mucka imam dva. — Jej, kar dva—! Kaj pa jesta? - — Vse, kar jima dam. Najraje hrusta ta miške. I — Kje pa dobite miške? Ali jih na trgu kupite? — O, kaj pa še! Toda otroci —prosim vas, nehajte z vprašanji! Povem vam lepo povesti-co. To je pomagalo. Na mah so mali radovedneži poštah tihi in mirni ter jeli poslušati t ušesi in usti. Jaz pa sem jim pravila tisto o "Zlati roži/' Ko sem končala, bi me MHvbrezdvomno spet obsuli z vprašanji, toda rešile so me skrbne mamice in-pestunje, ki so prišle po svoje malčke ter jih pospremile domov. za pridobivanje novih naročnikov dnevnika Ako vas saboli kril, te kaj teikega dvigneta, «ko »te pritegnili mfcttee v kril«, le m vam j» "v kri* naselil prehlad," «s trpite vsled lumbaga, si prilepite Red Croe» ledtfni oblii, pe vam bo takoj odleglo. Oblii pomaga oslabelim in unstim milicam. Povzroča neprestano avtomatično masaio S vsakim Kibljsjem telesa, odpravi «trjenje ter spravi kri v pravi tok na bolečem mestu. Zdravilo prodira v koto ter gre naravnost v slabe, snete, pkorele milice. Zagotovo vprašajte sa Johnson'« Red pross ledilni oblii s flanelastim osadjem. Po vseh lskarnah.—Adv*t. SKLADIŠČNA RAZPRODAJA. Marina» vredno $1.00. Za eoega novega celoletnega osmS dobite knjigo -^loven«koHU»grfto Slovnica,» aelo prime^ ga za razširjanje znanja angleščine, vredna $2.00 ali kako Hr„ knjigo is zaloge -Književne matice» Za dve novi celoletni r2 ninft dobite veliko in krasno veuno knjigo «Ameriški sie£2 v kateri bodete našli mnogo zanimivega In podtalnega, ne sani razvoju naše 8. N. P. Jednote, temveč tudi e razvoju n^nl roda v Ameriki in drugih zgodovinako-važnih dogodkih v* noet knjige je $5.00. Vri Cena je: na leto $6.00, za pol leta $3.00; sa Chicago in CU sa eno leto $7.50, za pol leta $3.75. Za Evrepe: za eno leto tac za pol leta $4.50. Za člaae S. N. P. J. ta leto $4.80, pol leta $¿3 . IspsMto In isreštte ta feop^t. " sa katero pošljite Proroto «NATIONAL PIANO STORAGE 2112 Weet Madison St. Chicago, IU. ll,H,*,*„HM«*(»l««MtMHH»*«„t ►edf^s<0»teeesess mil i^i sees ss—«mu see se— nmm seeeeeeseeseeess« Člani S. N. P. J. «rite svoj Krt ZAVARUJTE SAMISEBE PROTI HUDI ZIMI! To leto se bodo gosi sačele »eliti proti jugu selo zgodaj. To je sploft-no znamenje prihajajoCe hude sims. Toda trpljenja hode sinje ne obtati-jo tisti, k| rabijo Trinerjevo grenko vino. Ta znamenita želodčna tonika urejuje ves sistem in vas zavaruje proti vsem neprilikam zimskega časa. Vsakdo, ki gs js poskusil, se gs tudi dr«. "Malone, Iowa, 22. okt. —Pošljite mi fte S steklenice vašega dobrega zdravila, Trinsrjevaga grenkega vina. Beatrix EspiW." V vseh lekarnsfti aH pri Jos. Triner Co., Chicago, III. —(Adv.) (Dalje.) 16. "Ah, da bi vedeli, kako boli vaša nesreča tudi mene!" se je hlinila Salda, ki se je poelav. I j sls od Blagajevih. "Kako bi me veselilo, ako bi k rešitvi komtesice Alijane kaj pripomogel moj brat Erazem, ki je tudi odhajal za ropar-jii" / "Lepo vas zahvaljujem za tolažbo in izraze iskrenega sočutja," je odvrnila gioflnja Mila in ji podala roko. "Proelm, obiščite nas kmalu zopet. Saj smo si najbližji sosedje Gospodična Mačerolova, prosim, spremite gospodično plemenito Frauensteinerjevo. Otokar, naroči, da oeedlajoi" Naglo se je poslovila Salda tudi od gostov. Na dvorišču so čedill hlapci in dekle po omehčanem pesku za viharjem. Burja Je bila potrgala in razmetala vence, cvetne kite in zastavice križema naokoli. Mlad sluga je neeel razpokani in polomljeni Blagajev grb na rami. Salda bi najrajša vriskala od veselja. Smejala se je tiho, ko je prijezdila s lenim debeloglavim hlapcem Ivom iz gradu. Veselilo Jo je celo tneto regljanje žab, ki jim je po dolgi moril nI suši zasijala lepša bodočnost v polnem grajekem jarku. V gozdu je kukala kukavica in nad poljanami so nsutrudno žvr-goleli preveeell škrnjački v Jasnih višavah. "Danes je najlepši dan mojega življenja!" ee je radovaia natihoma. "Odslej bom jela so-pet živeti! Porazila sem ju obadva — in še marsikoga drugega. Toda . . Mahoma jo je minilo prekipevajoče veselje. Sopla je težko, dasi je jahala le počasi po slabi ugreznl poti. Razburjale jo Je nestrpna radovednost — Če so cigani s plenom v podzemni jami, ali ne. - "Upsm. da js našla Clrikli pokazani kraj. Zakaj 'ms muči strah, da Je v mojem načrtu — napaka, ki me utegne Izdati in pogubiti? Doslej ne sluti nihče Blsgajevlh ničesar. Dose« daj Je vse v redu .... Ns pustem Frauensteinerjevem gradu je bilo tiho in mrtvo kakor v grobu. 2e so plahutali urni netopirji okoli stolpov in zidin. Dvo-rišče so mrsčile večerne sence. Iz mokrsga vrta je prijetno dišala cvetna vonjava. Salda je nsglo drknila s konji in hitela v svojo sobo. 'U njo je pritekis plahooks dekla Kats s prižgano svečo in hotela gospodični pomagati pri toaleti. Salds pa jo je takoj poslala nazaj doli v kuhinjo. Odklenila je omaro, vzela je iz nje košarico in pregledala, kar si ju bils spravila vanjo: obleko slavonskega dečka, lonček z rjavo mastjo. škarje, ključe, steklenico vina. kose narezanega kruha in mesa Preobleki* se Je v dolgo temnomodro obkko in si zakrila obraz s črno-baršunasto krinko. Dolila je olja v bronasto svetilnico, jo prižgala in odšla i njo in s košaro po ozkih zavojnatih stopnicah doli. Konrc hodnika med ječami je s kolenom pritisnila na skrit gumb. Zasuksl se je Airok kamen in Salda je stopila v podzemeljsko jamo. Od belih kapnikov so čarobno odsvitali trepetavi podoglasti odsevi in od goloti na stenah in •tropu so se bliskali In lesketali stoteri žarki, tukaj kakor žlvožame pisane zvezde, tam kakor nežnobarven led. Vsa razburjene je stopale Salda po vlažnih. s kristali posutih tleh. Clm dalje je prihajala. tem bolj ji Je ginilo upanje, da najde cigane in hčerko grofe Rlsgsjs . . . Visoko Js držala svetiljko in posvetila v vsak kot. Že Je slišala A um en Je narasle Kolpe — tedaj Je zagledala v stranski jami ciganko Cirikli In črnega bradatega cigana. Prav nič pisanega ni bilo na njiju obleki; iz previdnosti «lista bMa vzela nobene prežlvo barvane oprave s sabo. Oba sta pometikovala. V» so ju slepili nenadni jarki žarki Saldi ne sv» Naša zemlja je po svoji velikosti v sredi med največjim in najmanjšim. j. •MM, Hj Najmanjši delec «novi je ona neskončno fpala gmota, ki je nabita z negativno elektriko in se s nepojmljivo brzino giblje okoli jedra v vsakem atomu: imenujemo Jo elektron. Elektron oneri (kakor so učenjaki izračunali) v premeru nekaj nad eno milijoninko milijo-niHKfe milimetra, število, ki ga tudi imenuJpmo bilijon, v matematiki pa ga označimo z enico, ki ji sledi dvanajst ničel. Največji objekt, ki ga more pojmiti naš duh, je vsemirje. Ce postavimo Jx> relativnosti teoriji, da je tuiji vsemirje končno, t. j. da ae ne razteza v neskončnost, in ako vzamemo v račun najnovejše raziskave o spiralnih meglah in povprečno gostoto našim čutom in aparatom dostopnega vsemirja, smemo domnevati, da meri diameter vsemirja nad en milijon milijard milijard kilometrov. Ker je milijarda tisoč milijonov, bilijon tisoč milijard odnoano milijon milijonov, milijon biHjonov pa trilijon, lahko to število izrazimo kot milijon trilijonov ali krajše kva-drilijon In ga pišemo: 1 in štiri in dvajset ničel. Kolikokrat je večje vsemirje od najmanjšega delca stvarstva, to je elektrona? To zvemo, ako delimo premer vaemirja s premerom elektrona, pri tem pa moramo paziti, da kilometre pretvorimo v milimetre aH o-bratno. (Kilometer Ima milijon milimetrov). (Ce delitev izvršimo, dobimo število, ki ima 42 ničel in ga imenujeaM» septilijon. Vsemirje M bito tarej sepUll-jonkrat večja od elektrona. Med vsemlrjem in elektronom je torej nekmerna razlika. Zanimivo pa je, da Je naša zemlja po priliki 10 trilijonkrst večja od elektrona In deeetino trUi-jonkrat manjša od vaemirja, je torej nekako na eredl med obe- Telefon Cadillac »487 Tel. na dom Empire 8775 IVAN A. MAROHNIC Attorney at law (ODVETNIK) Govori slovensko 118*41*1 First Ifafl Bank BMg. Woodward Avenue and Cadillac Square, ^DETROIT, MICH. Bulgarski zeliščni čaj KNJIŽEVNA MATICA & N. P. J 2657 So. Lawaftfl* Av*, Chicago, IB. SPREJEMA VSA V * TISKARSKO OBRT SPADAJOČA DELA Tlaka vabila za veselice in shode, vratoice, časnike» 1 koledarje, letake itd. v slovenskem, hrvatskem, slova češkem, nemškem, angleškem jeziku in drugih VODSTVO TISKARNE! APELIRA NA ČLANSTVO S.N.P.J, D A TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI One zmerne, unfrko delo prve vrgfce. Vgt pojasnila d^Je vodstvo ttakarne dati sredini. Enako W (da rabimo to poljudni itraa. ki v matematiki ne bi Ml dopusten) od settklja In od elektrona so predmeti, ki merijo v primeru priblMno eno desetino milimetra. Med mlado bolho ia nato semljo bi bilo po tem takem namer Je kakor S. N. P. J. PRINTERY 2667-50 So. Uwafeb Aveooe jOTAflq u • • T All SB DOBE NA &M> TUDI VSA USTMENA POJASNILA (Po Charleeu Nordmannu)