Naročnina mesečno 30 din, za inozemstvo 50 din — nedeljska Izdaja celoletno % din, za inozemstvo 120 din. Ček. rač. Ljubljana 10.650 za naročnino in 10.349 za inserate.
Podružn.: Jesenice, Kranj, Novo mesto.
VENEC
Abbonamenti: Mese Din 30; Estero, mese Din 50; Edizione domenica, anno Din 96; Estero Din 120. C. C. P.i Lubiana 10.650 per gli abbo-oamenti; 10.349 per le inserzioni.
Izhaja vsak dan zjutraj razen ponedeljka in dneva po prazniku.	Filiali: Jesenice,
Uredništvo In npravat Kopitarjeva 6, LJubljana. — Telefoni 40-01 do 40-05. — Redazlone, Ammlnlstrazlonei Kopitarjeva 6, Lubiana. — Telelonot 4001-4005.	Novo me,t0.
Nj. Vel. Kralj in Cesar slovenskim županom in prebivalstvu
Ljubljana, 8. maja. V odgovor na vdanostno brzojavko, ki so jo bili poslali župani Ljubljansko pokrajine, kar je bilo poročano Nj. Veličanstvu Kralju in Cesarju, je Visoki Komisar danes sprejel tolo brzojavko:
Kralj in Cesar se iskreno zahvaljuje vam, župani in slovenski prebivalci Ljubljanske pokrajine, za palri-otične izjave, ki jih je Vzvišeni Vladar z veseljem sprejel.
Spomenica slovenskih županov
Rim, 8. maja. Župani slovenskih občin so ob svojem sprejemu Visokemu Komisarju Ekscelenci Emiliju Grazioliju izročili tole adreso:
Duce!
Župani 105 občin, ki sestavljajo novo Ljubljansko pokrajino, si v imenu vsega prebivalstva dovoljujejo znova izreči svoje veselje in ponos, ker so bili slovenski kraji priključeni Kraljevini Italiji
Duce!
Rimske postave so resnično dale mir in pravico temu prebivalstvu ter so globoko segle v srca vseh sodržavljanov, kateri bodo s svojo popolno lojalnostjo in udanostjo ter s svojim delavnim prizadevanjem dokazali, da so tega vredni.
Slede podpisi vseh županov na čelu z ljubljanskim županom dr. Adlešičcm, kateri jo to adreso prebral.
Italijansko vojno poročilo št. 338
Italijanski oddelki zasedli otoka Samos in Furni
V Sredozemskem morju Italijanska
Nekje v Italiji, 9. maja. Rj. Uradno poročilo št. 888 generalnega štaba italijanskih vojnih sil pravi:
Včeraj so naša izvidniška letala opazila v zahodnem delu Sredozemskega morja velik sovražni konvoj, ki so ga ščitile: 2 bojni ladji, 1 letalonosilka in nedoločeno število križark in torpednih rušilcev. Naša torpedna letala so v spremstvu lovskih letal drzno napadla sovražne pomorske enote in torpedirala 2 križarki, 1 torpedni rušilec in veliko prevozno ladjo. Naši bombniki so nato v zaporednih napadih silovito napadali sovražni sprevod in bombe so zadele bojno ladjo, letalonosilko in dve veliki prevozni ladji. Pozno popoldne in ponoči so naša torpedna letala drugič s torpedi zadela letalonosilko in eno bojno ladjo. V hudih letalskih bitkah med našimi in sovražnimi lovskimi letali, ki so ščitila sprevod, je bilo sestreljenih 13 angleških letal vrste »Defiant« in »Hurri-ranc«. S naših letal se ni vrnilo. 3 letala so bila poškodovana in so bili člani posadke ranjeni. 3 druga angleška letala so sestrelila nemška lovska letala.
V	E g e j s k e m morju so naši pehotni oddelki in mornarica v sodelovanju z letalskimi in pomorskimi silami zasedli otoka Samos in Furni. Naše letalske edinice so s torpedi zadele 2 velika parnika in križarko s 7 tisoč tonami, ki se je nagnila v oblakih dima in ognja.
V	noči od 7. na 8. maj so letala in mornarica bombardirala Benghazi. Malo žrtev, škoda brez pomena.
Edinice nemškega letalstva so napadle naprave in sovražne pomorske edinice, ki so bile zasidrane v pristanišču Tobruka. Dva parnika sta bila zadeta in hudo poškodovana.
VVzhodniAfrikijepo hudi pripravi topništva in letalstva sovražnik zavzel eno naših postojank v odseku Alagi, toda je bil odbit z našim odločnim protinapadom in so mu bile prizadejane hude izgube.
Italijanska letala uspešno napadla angleški konvoj
Na bojišču, 9. maja. Ri. Posebni dopisnik agencije Štefani pošilja podrobnosti o napadu, ki so ga italijanske letalske vojne sile snoči izvedle proti angleškemu brodovju. Napad je bil izveden v srednjem delu Sredozemskega morja proti angleškemu sprevodu, ki je vodil proti Sicilskemu prelivu.
Prvo je opazilo sovražno brodovje neko izvidniško letalo, ki je sporočilo, da je v sprevodu ena letalonosilka, dve bojni ladji, pet križark in nekaj torpednih rušilcev. To vojno krodovje je spremljalo sprevod, v katerem so
letala razbila velik sovražni konvoj
bile velike prevozne ladje. Izvidniško letalo je tudi sporočilo, da so vremenske razmere silno neugodne.
Poveljnik italijanskih vojnih sil. ki se vojskujejo v srednjem delu Sredozemskega morja, je takoj odredil, naj posežejo v boj italijanska torpedna letala. Tri letala so ob mraku napadla sovražno brodovje. Ob trenutku napada naših letal je bila na čelu sprevoda sovražna bojna ladja, kmalu za njo pa je plula letalonosilka, takoj za njo je vozil težak rušilec, ostale ladje pa so si sledile v določeni razdalji. Na svoji levici je bila letalonosilka zaščitena po lahkem rušilcu.
Ko je sovražnik opazil letala, je takoj začel streljati z vsemi topovi in z vsemi protiletalskimi strojnicami. Naša letala so bila raz-
dalji 15 km, vozila pa so v višini 500 m. Letala so se takoj odločila za napad. Letalonosilko so letala najprej napadla, in sicer na kljun ladje, kajti ta ladja se je nenadoma znašla pod letali v tem položaju. Torpedna letala so takoj osredotočila svoj napad na ta važni cilj. Križarka, ki je spremljala letalonosilko, je s peklenskim ognjem napadla naša letala. Toda naži junaški letalci niso odnehali z napadi na letalonosilko.
V razdalji <100 m so letala izstrelila proti sovražni ladji dva torpeda. Nekaj sekund nato sta dve ogromni eksploziji dokazali, da je bila letalonosilka zadeta. Vkljub temu, da so sovražna lovska letala napadla naša torpedna letala in je sovražnik nanje sipa! ogenj iz topov in strojnic, so se naša torpedna letala vsa nepoškodovana vrnila na svoja oporšiča.
Okoli polnoči je neko drugo torpedno letalo odletelo s svojega oporišča. CMhitelo je nad sovražno brodovje. Po prvih zavojih nad brodov-iem je letalo sklenilo napasti bojno ladjo. Nekaj trenutkov nato je torpedo v polno zadel sovražno ladjo, topovi na ladji so takoj nehali streljati in to je bil dokaz, da je bil zadetek odličen.
Od zore že italijanska im nemška strmo-glavska letala neprestano napadajo sovražno brodovje. Že sedaj se lahko reče, da je sovražnik od snoči do zjutraj utrpel zelo velike izgube.
Pet let Italijanskega Imperija
Rim, 9. maja. s. Vsa Italija danes svečano proslavlja peto obletnico ustanovitve Imperija. Letos ima proslava še poseben pomen spričo čudovitega odpora, ki ga nudijo italijanske čete v Vzhodni Afriki pod poveljstvom Vojvode d'Aosta. Majhna italijanska armada, ki se bori v srcu Afrike, 5000 kilometrov od domovine, proti imperialnim angleškim četam, ni položila orožja in vsak dan bolj podira angleške nade. Italijanski narod je ponosen na svoje vojake in popolnoma prepričan, da italijanski Imperij ne bo nikoli uničen, ker je zgrajen z delom, s socialnimi reformami in resnično civilizacijo ter ni Imperij po načinu Angležev, ki so zgradili svojo oblast na špekulaciji in z nizkotnim izkoriščanjem delovne sile domačinov.
»Giornale d'Italia< piše v uvodniku, da italijanske čete obvladujejo še širša področja v Abesiniji kljub številčni in materialni nadmoči Angležev ter energično odbijajo koncentrične angleške napade. Fašistični vojaki bodo do skrajnosti branili italijanski Imperij. V nekaj letih je Italija prinesla v Imperij civilizacijo, higieno, osvobodila je sužnje, zgradila ceste in hiše ter tako nadaljevala rimsko imperijalno tradicijo. Zdaj hoče Anglija zopet postaviti na prestol Njeguša, za-
sužnjevalca in barbara, ki bo hotel odstraniti vsa znamenja civilizacije. Medtem, ko Italija razširja svoj imperialni vpliv v Sredozemlju in v juž-noevropskih pasovih, ki spadajo v njen življenjski prostor, in medtem, ko zmaguje v severni Afriki, je italijanski narod popolnoma prepričan, da bo Vzhodna italijanska Afrika zopet osvojena za vsako ceno.
Italijanska vojska v Albaniji Duce ju
Rim, 9. maja. Rj. Štefani: Poveljnik Italijanskih Vojnih Sil v Albaniji je poslal Du-ceju naslednjo brzojavko:
Na dan Vojske pošiljajo vojne sile ▼ Albaniji, zbrane okoli svojih slavnih zastav, vojni klic in klic vere v Kralja in Cesarja ter Duceja in izjavljajo, da so pripravljene iti proti novim ciljem. — General Cavallero.
V Abesiniji še vihra italijanska zastava
Rim. 9. maja. Rj. Sovražnn propaganda širi govorice, da bo boj v Abesiniji kmalu končan in da bo Abesinija kmalu v celoti zasedena. Toda vse te govorice so napačne in brez podlage. V številnih predefih Abesinije še vihra italijanska zastava. V odseku Ambaalagi se nadaljuje junaški odpor vojvode Aoste. Italijanska zastava vihra tudi na odseku jezera Tana. Tretji odsek pa, kjer se še drže italijanske čete, pa ie pokrajina okoli velikih iezer, to se pravi pokrajina Gala Sidamo in ki ii poveljuje general Ga-zera. Še več drugih odsekov je pod italijansko upravo in italijanskim vojaškim nadzorstvom. Iz vojaških ozirov pa njihovih imen ne smemo navesti. Vse to dokazuje, da so trditve Angležev, da so boji v Abesiniji končani, popolnoma neupravičene.
Rim, 9. maja. Rj. List »Tevere« objnvlja uvodnik o vojaškem položaju v vzhodni Afriki in pravi, da angleške čele ne morejo zlomiti italijanskega odDora in iih je zato treba sma-
trati za premagane. Angleške čete namreč nikakor ne morejo oditi na bojišče, kjer je pristisk sil osi najhujši. List poudarja, da boja proti angleškemu imperiju ni mogoče deliti na razne odseke. Od Norveške do Mogadiscia, od Atlantika do Črnega morja je fronta proti Angliji ista in enotna. »Teveret ugotavlja, na angleško napredovanje v Cirenajko ni zavrlo, ampak je celo olajšalo bliskovito zmago osi na Balkanu. Toda tudi v Cirenaiki so bili Angleži tepeni. — Slavno vojskovanje naših sil v Abesiniji bo odločilo bitko za Suez, kajti čete vojvode Aoste ovirajo angleške sile tako. da ne bodo mogle oditi v obrambo poti v Indijo.
Dalmatinski Srbi za Veliko Italijo
Split, 9. maja. Bivši minister belgrajske vla-d» dr. Nikoia Novakovič ter odvetnik Boško Desnica sta bila včeraj po komisarju občine Knin predstavljena Civilnemu Komisarju Barto-
Kraljevi ukaz
o ustanovitvi Ljubljanske pokrajine
Kraljevi ukaz za ustanovitev Ljubljanske pokrajine jo bil 3. maja v uradnem listu Kraljevine Italije ter se glasi:
VIKTOR EMANUEL III. po milosti božji in narodni volji Kralj Italije in Albanije Cesar Abesinije na podlagi člena 18. zakona z dne 19. januarja 1!J39-XVII, št. 129,
ker smatramo za potrebno in nujno odrediti, pn zaslišanju Velikega Fašističnega Sveta, pn zaslišanju Ministrskega Sveta, na predlog Duceja fašizma, predsednika vlade, Smo sklenili in odločamo: Člen 1. Slovensko ozemlje, katerega tneje so začrtan« l.akor kaže priloženi zemljevid, ki ga jo odobril po Naši naredbi Dure fašizma, predsednik vlade, je sestavni del Kraljevine Italije in tvori Ljubljansko pokrajino.
Člen 2. S kraljevimi ukazi, ki bodo izdani na predlog Duceja fašizma, predsednika vlade, notranjega ministra, se določi ureditev Ljubljanske pokrajine, ki bo imela glede na svoje strnjeno slovensko prebivalstvo avtonomen ustroj, upoštevajoč etnične značilnosti prebivalstva, zemljepisno lego ozemlja in posebne krajevne potrebe.
Člen 3. Vladno oblast bo izvrševal Visoki komisar, imenovan s kraljevim ukazom na predlog Dureja fašizma, predsednika vlade, ministra za notranje posle.
Člen 4. Visokemu komisarja bn v pomoč svet 14 predstavnikov, izbranih iz produktivnih skupin slovenskega prebivalstva.
Člen 5. Za slovensko prebivalstvo Ljubljanske pokrajine vojaška služba ne ho obvezna.
Člen 6. Za osnovni pouk bo obvezna slovenščina. V srednjih in višjih šolah se bo fakultativne poučevala italijanščina.
Vse uradno odredbe se bodo izdajale v obeh jezikih.
Člen 7. Kraljevska vlada je pooblaščena, ob« javiti na ozemlju Ljubljanske pokrajine ustavo ia druge zakone Kraljevine kakor tudi izdajati predpise, ki so potrebni za njih vzporeditev s tamkaj veljavno zakonodajo in z ureditvijo, ki bc določi po členu 2.
Člen 8. Ta ukaz stopi v veljavo z dnem, ko so objavi v uradnem lista Kraljevine (Gazzetta Ufficiale del Regno) in r« predloži zakonodajnima skupščinama zaradi uzakonitve.
Duce fašizma, predsednik vlade je pooblaščen, da predloži zadevni zakonski osnutek.
Odrejamo, da se ta ukaz, opremljen z državnim pečatonr, uvrsti v uradno zbirko zakonov in naredb Kraljevine Italije, in
Ukazujemo vsakomur, da se po njem ravna in skrbi za njegovo izvrševanje.
Dano v Rima dne 3. maja 1941-XfX.
VIKTOR EMANUEL
MUSSOLINI
Duce odlikuje in nagraja junake
Rim, 9. maja. s. Duce Fašizma je odredil o priliki slavnosti Vojske sledeče ukrepe v prid borcev in mobilizirancev v sedanji vojni:
1.	Odlikovanje Italijanske Krone bo podeljeno: a) Viteški križec vsem oficirjem, vseh kategorij, ki se udeležujejo sedanje vojne in so sodelovali najmanj v eni ostalih treh vojn Italije od leta 1915 do 1940. b) Oficirski viteški križec bo podeljen vsem oficirjem, ki so v sedanji vojni in so bili v dveh ali več vojnih operacijah v prejšnjih vojnah Italije od leta 1915 do 1940. c) Komenda bo podeljena višjim oficirjem, ki ustrezajo pogojem onih pod točko b) in so bili spričo drugih zaslug odlikovani s častniškim viteškim križcem. Odlikovanja bodo podeljena od primera do primera na osnovi posameznih predlogov, ki jih bodo predložila pristojna poveljstva in bodo redno objavljena v službenem buletinu.
2.	Odlikovanje Italijanske Zvezde kolonialnega reda se bo podeljevalo, kakor izhaja že iz ukrepov Ministrstva za Italijansko Afriko, udeležencem borb na afriških tleh. Viteški križec Italijanske Zvezde kolonialnega reda bo podeljen oficirjem in maršalom, ki so se udeležili dejanskih vojn in policijskih kolonialnih operacij, in ki so sedanji vojni delovali najmanj leto dni v kolonijah ali Severni Afriki. Odlikovanja se bodo podeljevala na predlog redovnega sveta od primera do primera.
3.	Trak v spomin na udeležbo v sedanji vojni se bo od 10. junija dalje podeljeval vsem vojakom, ki so bili nepretrgoma najmanj 3 mesece v službi pri Mobiliziranih ustanovah ali oddelkih. Trak je sestavljen iz 19 zelenih in rdečih pramenov. Oba zunanja sta zelena
4.	Denarna nagrada namesto dopusta. Vsem oficirjem, podoficirjem in vojakom, ki so bili vpoklicani in iz službenih razlogov zadržani tako, da niso mogli izrabiti nikakega dopusta v sedanji vojni, ho izplačana posebna nagiada, ki bo odgovarjala mezdi za toliko odsluženih dni (plače ali redne vojaške mezde), kolikor dni dopusta ni bilo izrabljenih, to pa največ do 30 dni na leto. Za vojaške obveznike, ki niso vključeni v operacijske oddelke, bodo take nagrade prišle v poštev šele po 12 odsluženih mesecih in za dobo največ 10 dni. Podrobne in izvršne določbe tega ukrepa bodo predmet posebnih odredb, ki jih ho Minister Vojske čimprej izdal, da bi se ukrep mogel brez zadržavanja izvesti.
lucciju, katerega sta v imenu 100.000 pravoslavnih v Dalmaciji prosila, naj bi bili priključeni Kraljevini ItaH"
Veličastna proslava dneva Vojske in Imperija v Ljubljani
množice so občudovale sijajno opremo in izvrstno disciplino
Italijanske Vojske
Ljubljana, 9. maja.
Danes jo Ljubljana, sedež najmlajše italijanske province, prvikrat slovesno obhajala in praznovula Dan Vojske in Imperija. Časopisje je že nekaj dni pisalo, da obhaja italijanska Vojska letos šestič po vsej državi na dan 9. maja Dan Vojske in Imperija. Prva velika proslava Imperija je bila v Rimu devetega maja 1936. Takrat so se po uspešno končani nbcshiski vojni prvikrat zgrnile v Rim neštete množice italijanske Vojske in Črnih Srajc iz vseh delov velikega Imperija, ponosno so korakale v veličastnem sprevodu čete domačih posadk, poleg njih pa tudi borci iz Libije, Vzhodne Afrike in drugih kolonij. Poslej se obhaja v Italiji vsako leto na ta dan praznik Vojske in Imperija. Letos je to proslavo prvikrat videla in na svojih tleh doživela tudi naša bela Ljubljana.
Za veliki Dan Vojske in Imperija se je Ljubljana dostojno pripravila. Vse mesto se je že na predvečer zavilo v morje zastav. Tudi vsaka najmanjša hišica je bila okrašena. Vse glavne ulice, posebno pa tiste, katere so bile določene za Parado, so nudile posebno lep pogled. Kar nekam nenavadno se je zdelo to Ljubljančanom, ki doslej nn knj takega niso bili vajeni. Po ulicah vise v dolgih vrstah na eni strani držnvne, nn drugi stran! pa fašistične znstave in fašistični znaki. In ne samo s hiš, temveč tudi z oken te pozdravljajo italijanske fribarvnice. Posebno lepo so okrašene Celovška, Bleivveisova in Aleksandrova cesla, več drugih ulic in Zvezda. Ko je ljudstvo zvedelo za veliko vojaško Parado, pri kateri bodo sodelovale italijanske čete iz Ljubljane in okolice vseh vrst orožja, so se vneli živahni pogovori. Nekateri so pripovedovali o veliikih vojaških paradah, ki so jih že videli v Italiji, drugi so z nestrpnostjo pričakovali današnjega dne in mislili, kak prostor bi si izbrali, da bi mogli bolje videti to .veličastno Parado.
Že na vse zgodaj zjutraj si lahko videl, da je danes praznik v Ljubljani, in sicer velik praznik. Ljudje so hiteli po ulicah in videti jim je bilo, da se vse zgiblje za gotovim ciljem. Hiteli so opravljat svoje posle, da bi imeli potem več časa in bi lahko prisostvovali napovedani proslavi. Tudi na obrazih šolske mladine, ki je hitela v šolo, je vladalo svečano razpoloženje. Avtomobili so švigali po mestu. Na določeno zbirališča so začeli prihajati prvi vojaki. Vedno več jih je bilo. Od mestne meje pri št. Vidu pa vse doli do pivovarne Union in vetesejmskili prostorov so bile vojaške enote in se točno, v strumnem vojaškem redu razporejale po določenem načrtu. Posamezne vojaške skupine so prihajale s svojimi godbami na čelu. ! ^ Na eni strani Celovške ceste ie bilo vojaštvo, na drugi strani pa se je zbirala v gostem špalirju velika množica navdušenega občinstva. Prihajala je tudi šolska mladina in se razvrstila ob pločnikih po ulicah, ki so bile določene za veliko Parado.
Za začetek slovesnosti je bila določena pol deseta ura. Čim bolj se je bližala ta ura. tem bolj napeto je bilo pričakovanje gledalcev. Vojaštvo je bilo že pred pričetkom postrojeno in je čakalo v polni pripravljenosti. Na Celovški cesti so bili zbrani vsi vojaški oddelki iz mesta Ljubljane ter iz bližnje in daljne okolice, kakor tudi z Vrhnike, Horjula in še z nekaterih drugih krajev Ljubljanske province.
Po programn je bilo določeno, da bo krenil Sprevod iz Celovške ceste na Bleiweisovo cesto. Tam je bila postavljena častna Tribuna pri vhodu v cvetoči Tivolski park. Kraljevi Karabinjerji so vzorno skrbeli za red, ko so začele prihajati množice ljudstva in se razporejati v špalir. Oni so tndi zastražili dohod k Tribunam, kamor so imeli dostop le povabljeni, ker za druge nc bi bilo dovolj prostora. Tribuna je bila razdeljena v dve krili. Na desnem krilu je bil določen prostor za visoke dostojanstvenike in častne goste, na levi strani pa za druge povabljence.
Čeprav je bil sicer v prometnem pogledn današnji dan za Ljubljano delavni! dan, ko so vsi uradi in trgovine nemoteno delovali ter je bil današnji dan proglašen samo za praznik Vojske in Imperija, se je vendar skoraj vsa Ljubljana zbrala_ že v zgodnjih urah ob Celovški in Blci>veisovi cesti, da pozdravi prvo Revijo Italijanskih Oboroženih Sil in se na-čudi njihovi svetosti, disciplini in tehnični popolnosti, kakor je nismo bili vajeni. V takem slavnostnem razpoloženju, v katerega se je odela Ljubljana že nn dan priključitve h Kraljevini Italiji kot samostojna, jezikovno, kulturno hi etnično avtonomna provinca, je Ljubljana torej pričakala ta velepomembni praznik zmagovitih Italijanskih čet.
Na ulicah je bilo zbranih 40.000 ljndi, ki so prihiteli gledat to veličastno Parado.
S£ev5?n1 odličntki
Tik pred določeno uro so se zbrali na slavnostni Tribuni najvišji predstavniki civilne oblasti, nemški gostje ter odličniki slovenskega kulturnega, upravnega in gospodarskega življenja. Tako je bil nn desni tribuni Ekscelenca Visoki Komisar Emilio G r a z i o I i, knezoškof g. dr. Gregorij Rožman, ljubljanski župan g. dr. Jure Adlešič, nemški generalni konzul v Ljubljani g. dr. Brosch, vicefederalni tajnik konzul de Turris, Kr. generalni konznl Gue-rini Maraldi, bivši ban g. dr. Marko Natlačen, rektor ljubljanske univerze g. dr. Matija Slavič in mnogo drugih odličnikov.
Na levi tribuni pa so bili višji funkcionarji Visokega Komisariata, številni člani italijanske in nemške kolonije v Ljubljani ter mnogoštevilni odličniki ljubljanskega mesta. Tej slovesnosti je prisostvovalo tudi mnogo uglednih italijanskih časnikarjev, ki že več dni prebivajo v Ljubljani. Med drugim smo opazili do-
fiisnike listov »Popolo d'Italia«, »Giornale d'lta-ia«, »Corriere della Sera«, »Piccolo«, >Stampa«, »Gazetta di Popolo«, »Gazettino«, Popolo di Si-cilia« in drugih listov. Potek slovesnosti je pre-
našal E. I. A.R. radio Ljubljana. Radijsko reportažo je vodil (Mitični radiokronist g. Veltroni.
Vreme je bilo sicer hladno, toda lepo. Pričetek slovesnosti je bil točno ob napovedani uri. Takrat je izvršil pregled postrojenih čet vzdolž Celovške ceste Ekscelenca poveljnik 2. armade general Ambrosio v družbi z Ekscelen-co poveljnikom armadnega zbora generalom Mario Robotti, Ekscelenco divi/.ijskim generalom Fiorenzolijem ter v spremstvu mnogih višjih ofik-irjev.
Po izvršenem pregledu kmalu po desetj uri je prijahal na Bleiweisovo cesto Ekscelenca poveljnik 2. armade general Ambrosio, za njim pa Ekscelenca poveljnik armadnega zbora general Mario Robotti, Ekscelenca divizijski general Fiorenzoli, zastopnik nemške vojske ter večje število odličnikov. Visoki vojaški dostojanstveniki so s« postavili nasproti tribune, nato pn se je takoj pričel mimohod čet, ki ga je filmalo znano podjetje »Luce«.
Mogočen mimohod Grenadirjev in Diviziie „Re"
Kinnlu po deseti je prišla prva edinica do častnih tribun. Bila je to vojaška godba, ki je vzbujala že prej pozornost občinstva, saj je bila kaj pestro sestavljena. Njeni zvoki bo dajali takt za korake prve čete, ki je prišla za njo. Bila je to četa Kr. Karabinjerjev, ki jo strumno pozdravila generaliteto, ki so je nahajala pred Narodno galerijo nasproti častni tribuni.
Nato je prišla vojska. Bil je to I. Polk Sar-dmskih Grenadirjev, elitne čete Italijanske Vojske. Za poveljnikom polka je nosil zastaven častnik staroslavno zastavo polka, ki jo bila deležna že mnogih odlikovanj. Ima namreč že Vojni Red aavojske hišo, dve zlati kolajni za vojaško vrlino in eno bronasto kolajno.
Za zastavo pa je bil razvrščen ves polk Sar-dinskih Grenadirjev, ki je prikorakal z rimskim korakom. Tega doslej še nismo videli in naj z njim seznanimo naše čitatelje. Rimski korak, katerega uporablja Italijanska Vojska pri posebno slovesnih prilikah, jo močan korak, ki ga mora vsak vojak najstrumnejše izvajati. Ena noga so najprej stegne, nato položi na tlak s močnim poudarkom. Da moro vojak ta korak izvajati, mora biti dovolj tog in prožon. Na desnem ramenu drži puško, dočim drži levo roko na pasu. Četo ko-
rtkaJ° T vr8ti 1)0 12 mož in vsak i® teSno druK
ob drugem, tako da med posameznimi vojaki v vrsti ni presledka .V prvi vrsti pa korakajo častniki in podčastniki. Častniki so vedno čelni na strani vsake prvo vrste.
Ob taktu godbe, ki je zamolklo dajala takt korakajočiin, so se zvrstile posamezne čete polka v rimskem koraku pred poveljnikom in gosti, ki so pozdravljali poveljnike cdinic in zastave.
Za Sardinskimi Grenadirji so pa prikorakali pešci. Bil jc to II. pehotni polk s svojo godbo in katerega Častniki, podčastniki in vojaki so nosili rdečo kravate. Posamezno čete so imele tudi številne puške-initraljeze in strojnice. Tudi ta polk je detiliral v rimskem koraku.
Sledil je XIII. bataljon možnarjev kalibra 81, za njim pa XI. baterija metalcev ognja in min. Za tema dvema edinicama je korakal genijski bataljon črnih srajc.
Največjo pozornost pa so vzbujali odlično opremljeni alpinci, in sicer bataljona »Val Toče« in »Val Ccnischia«. Vsak alplnee je nosil s seboj poleg puško in drugo opremo tudi planinsko opremo, predvsem ccpine. Postave in tipi alpin-cev so bili drugačni kot ostalega vojaštva, saj so je videlo, da so to gorjanci, navajeni na naporne vzpone. Alpinci nosijo kravato »člene barve. — Za tema dvema alpinskima bataljonoma je korakal tudi alpin8ki bataljon fašistične milice, kateri jo sledil bataljon ženijskih čet.
Nato jo prišlo zelo številno topništvo. Najprej jc šlo lahko topništvo s konjsko vprego, za njim pa planinsko topništvo. Hitri konji so v lahnem diru vozili številne topove in ostala vozila.
S topništvom je bila tudi godba na konjih.
Lahkemu topništvu Je sledilo težko topništvo, in sicer najprej daljnostrelni težki topovi, nato pa težki možnarji — vse motorizirano. Številna vozila so vozila težke topove in potrebni pribor. Vsak težki top je imel svoj poseben traktor.
Za njimi so prišli motorizirani ienijski oddelki. Na okretnih vozilih se nosili s seboj Številno radijske postaje, reflektorje, čolne ta hitro postavitev mostov in še mnogo drugega potrebnega materiala.
Prišla je nato kemična četa, tudi vsa motorizirana. Na vozilih so nosili s seboj vojaki vse, kar je potrebno kemično vojno. Na prvih vozeh pa so stali vojaki v maskah v polni opremi. Sledil je še motoriziran tren. Razen tega je bilo še večje število bolničarskih avtomobilov, drugih vozil za prevoz vojaštva in materiala. S temi pomožnimi enotami je bila zaključena parada.
Tako je korakala, oddelek za oddelkom, mimo nas s slavo ovenčana Italijanska vojska. Prožen in svež ie bil njen korak, ki je strumno od-inoval ob zvokih vojaških polkovnih godb.
Polkovna godba s številnimi istovrstnimi glasbili: bobni, flavtami, rogovi in pihali, jo napravila po svoji mogočnosti in jakosti pravi vtis množičnega spremljevalca, ki dviga korak, vliva pogum, vdihava svežost in krepi voljo in vnemo v slehernem, ki stopa za njo, zroč v zmagoslavno zastavo. Če so vojaške godbe, ki smo jih bili vajeni doslej, imele bolj koneortni značaj, je v taki
ga polka, ki so se strnili v ta zmagoslavni, tri-umfirajoči krik fanfar, trobil in tolkal, v katerih Je pel korak tisočev, pa tudi volja in moč ter hotenje tisočev v vrsti borcev za osvajanje in ustalitev miru svojega imperija.
Odličen vtis
Prva revija oboroženih sil italijanske vojske r Ljubljani je napravila na slovensko občinstvo najmogočnejši vtis. . Mladi, sveži vojaki, nosilci ideje velikega Imperija, borci za razmah svojega naroda in varstvo svojih podanikov, za nov red in novega človeka, so stopali strumno mimo nas z odločnostjo v licu in ognjem v očeh. Vsa tehnika današnjega časa jim služi kot sredstvo za dosego velikega cilja, ki jim ga jo postavil njihov veliki Duce. Ta vojska jo korakala mimo nas, brzela na iskrih konjih, vozečih najnovejše orožje, tvorila najmodernejše motorizirane skupino, ki so frapirale občinstvo, nevajeno sodobnega vojskovanja ter vzbujale v vseh občudovanje in spoštovanje. .To je sila, ki varuje naše meje-, ki varuje tudi našo najmlajšo provinco v sklopu velikega Imperija in njen avtonomni značaj. Ta slavnostni mimoliod je potrdil sloves zmagoslavne italijansko vojske, njenih voditeljev in njenega duha. In ta duh je mlad, svež, borben, prezirajoč vsako človeško žrtev ter vodi samo iz zmage v zmago. In današnji dan je bil praznik
enotni sestavi glasbil polkovne godbe resnično | zmag slavne vojske, ki si ustanavlja in ohranjuje izraz notranje sile vseh poedincev, občutkov vse- imperij velikega italijanskega cesarstva.
Sovjetska zveza se ne pripravlja na vojno
Moskva, 9. maja. Agencija »Tassc odločno zanika vsa poročila neke ameriške agencije, ki so jih prinesli tudi nekateri tuji listi, češ da Sovjetska zveza zbira velike vojaške sile na 6voji zahodni meji, da bosta dva letalska zbora poslana v kijevsko vojaško okrožje, da bo črnomorsko in kaspiško ladjevje pomnoženo z vojnimi ladjami baltiškega ladjevja ter da bo vojaška misija pod vodstvom Kuznecova prišla iz Moskve v Te-jieran.
Agencija »Tass« je pooblaščena izjaviti, da je to poročilo, katero je dal v javnost neki brezimni ameriški poročevalec, zgolj sad njegove bol-
ne domišljije. Kuznccov je v Moskvi in ne v Teheranu. Niti ena podmornica ali torpedovka ni bila prepeljana od baltiškega brodovja v Kaspiško ali Črno morje.
>Na zahodni meji Sovjetske zveze ni bilo prav nobenih vojaškiii zbiranj niti taka zbiranja niso nameravana. Drobec resnice v tem poročilu, ki pa je bila silno zmaličena, je pa v tem: Ena pehotna divizija je bila premeščena iz Irkutska proti Novosibirsku, ker so tamkaj boljša prebivališča za vojake. — Ostanek tega poročila, pravi >Tassc. pa ni nič drugega kakor gola domišljija.«
Združene države silijo v vojno
Newyork, 9. maja. Ameriški kongres je danes po hudi debati z 276 proti 120 glasovom sprejel
jx>stavo, ki pooblašča vlado Združenih držav, da smejo zaseči in potem same porabljati tuje ladje, katere so blokirane v ameriških lukah. Politični krogi zelo naglašajo, kako veliko je prav za prav število glasov, ki so bili oddani zoper to postavo.
Kakor poročajo, dobivajo številna pisma in brzojavke zoper vsako poseganje v vojno ne le ameriški senatorji in senat, marveč tudi člani vlade. Zdi pa se, da je vlada nalašč razširila ta poročila, da bi s tem nekako opravičevala svoje ukrepe zoper tuje državljane v Združenih državah.
Washington, 9. maja. Rj. Napovedujejo, da bo Roosevelt zopet govoril dne 14. maja. Tokrat bo govoril meščanom v Chicagu, kjer se bo udeležil slovesnosti, ki bo prirejena njemu na čast v palači Panameriške unije. Zaradi važnosti dogodkov in napovedi listov celotno javno mnenje z veliko pozornostjo pričakuje napovedani govor.
Dublin, 9. maja. Kakor poročajo iz Newyorka, je ameriška vlada ponudila Irski, da ji bo dovolila nove dobave, če bo v prihodnje Irska tesno sodelovala z Anglijo. Irska vlada pa, ki hoče še za naprej ostati 6trogo nevtralna, je Ameriki sporočila, da talce ponudbe nikakor ne more sprejeti.
Klic zoper vojno v Ameriki
Washington, 9. maja. Rj. Senatorja Nye in Wheeler, ki vodita boj proti posegu v vojno, sta objavila oklice, v katerih pozivata ameriške državljane, naj dvignejo svoj glas proti vojni. V oklicu pravita, da se zelo mudi in zato naj držav-
ljani pošiljajo brzojavke, pisma in spomenice predsedniku Rooseveltu in naj v njih protestirajo proti vojni politiki ameriške vlade.
Poseben pomen današnje proslave
za Slovence
Ljubljana, 9. maja.
Daneg je bila slovenskemu narodu prvič dana prilika, da se kot najmlajši člen Velike Italije in slavnega italijanskega Imperija ude-ži velikega praznika Italije in njene slavne Vojske — po glavnih ljubljanskih cestah se je danes prvič razvila parada Italijanskih vojnih sil, ki so ▼ najmlajši italijanski pokrajini slavile velik dan — Dan Vojsko in Imperija. Za prebivalstvo mesta Ljubljano, za slovensko ljudstvo, ki' živi v Ljubljanski pokrajini, je bil to velik praznik: prvič sc je poklonilo Italijanski Oboroženi sili in prvič je obenem z vsemi deli in členi Imperija moglo izraziti svoja čustva lojalnosti in veselja, ki danes vežo vse naše slovensko ljudstvo na Imperij in njegovo slavno Vojsko.
Slovensko ljudstvo pa je na današnji praznik slavilo v Italijanski Oboroženi Sili poleg drugega tudi tole:
Italijanska Oborožena Sila je prišla med nas, da nam zaščiti naše narodne tradicije, naše običaje in lastnino. Od prvega dne zasedbe jo naše ljudstvo na vsak korak spoznavalo in čutilo, kakšna velika zavest dolžnosti in plemenitosti preveva pri vsem tem delu slehernega člana Italijanske Oboroženo Sile. Nikjer ni bila prekršena nobena danih navodil in besed, našo narodne svetinje in
naš slovenski Jezik sta spoštovana; naše šole » can naše metropoie.
in cerkve so ostale nedotaknjene in se razvijajo v zaščiti Italijanskih Oboroženih sil.
Ko slavi danes Italijanska Oborožena Sila mod nami svoj vzvišeni prainik, živi med nami kot jasen in svetal predstavnik tistega Imperija, ki nam je dal mir, ki se naslanja na pravico Rima, ta pravica pa se naslanja — kakor smo danes videli — na izredno in odlično moč in silo Italijanske vojske. V zavetju te moči in take zaščite je slovenskemu narodu zajamčena popolna možnost mirnega in vedrega dela za lepšo bodočnost svoje lepe pokrajine v okviru Rimskega Imperija,
Velika Italija pa nas je vključila v svoj Imperij kot avtonomno pokrajino. Kakor je bila slavna Italijanska Oborožena Sila ob svoji zasedbi vzgled viteŠtva, plemenitosti in dostojnosti, tako nam je Duce fašizma v svoji modrosti in daljnovidnosti podelil ustavni statut, čigar izredna pomen in vsebina bosta mogla zablesteti v teku svojega razvoja in delovanja v vsem blagru za bodočnost slovenskega naroda. Velika Italija in njen Imperij sta nam s tem dala izredno važno in pomembno >Magno charto«, porok njene prevažne vsebino pn sta Italijanska Oborožena Sila in njen duh, ki smo ga danes mogli z vso hvaležnostjo in priznanjem prvič pozdravljati v njegovem paradnem rimskem koraku po uli-
Poveljnik II. Armade Eksc. Ambrosio obiskal Zagreb in Belgrad
Belgrad, 8. maja. V spremstvu večje skupine višjih častnikov je dopotoval v Belgrad poveljnik drugega armadnega zbora Njegova Ekscelenca general Vittorio Ambrosio, ki je pred Belgradom obiskal tudi Zagreb. Poveljniki nemških oblasti so mu tako v Zagrebu kakor tudi v Belgradu izkazali vse vojaške časti ter jo povsod prišlo do prisrčnih izrazov bratstva italijanskega in nemškega orožja. Med svojim bivanjem v Zagrebu je obiskal tudi poglavnika dr. Paveliča, v Belgradu je pa položil tudi vence na grobove padlih italijanskih in nemških vojakov v zadnji svetovni vojni. V spremstvu poveljnika nemških čet generala von Weichsa si je v Belgradu ogledal tudi mesto, nato pa se je z njim odpeljal na Avalo, kjer stoji spomenik neznanega srbskega vojaka.
Po prijateljski večerji pri italijanskem poslaniku Njegovi Ekscelenci Mamelliju, pri kateri sta oba visoka vojaška dostojanstvenika izmenjala pozdravne napitnice, 60 je Njegova Ekscelenca general Ambrosio s posebnim vlakom vrnil na svoje mesto v zasedeno ozemlje.
Cincar-Markovič v Karlovih Varih
Budimpešta, 8. maja. V sredo zvečer je potoval skozi Budimpešto bivši jugoslovanski minister Aleksander Cincar Markovič. Po krajšem bivanju je potoval dalje v Karlove vari, kjer bo ostal več tednov kot gost nemškega zunanjega ministra von Ribbentropa.
Patriarh Gavrilo zaprl v Zagrebu
Zagreb, 8. maja. Patriarha srbske pravoslavne cerkve, dr. Gavrila, so pripeljali v Zagreb ter ga zaprli v sodne zapore.
Uradni razglasi
Določila o zatemnitvi
Visoki Komisar za Ljubljansko Provinco v sporazumu z vojaško komando odreja:
C1\ L Predpisi naredbe o zatemnitvi z dne 18. maja 1940, Služb, list št. 234-42, ki se tičejo zatemnitve poslopij, vozil ter signalnih in reklamnih svetilk, ostanejo Še daljo neizpremenje-ni v veljavi.
Zatemnitev se mora izvajati od mraka do zore enotno v vseh javnih in zasebnih zgradbah, tako da tudi pri odpiranju vrat in oken ne uhaja nobena svetloba na prosto.
čl. 2. Javno razsvetljavo, i j. razsvetljavo «110 in trgov, ie treba tako izvrševati, da bo olajšan nočni cestni promet, vendar pa te olajšave sovražnemu letalstvu ne smejo dajali nobene vidne povečano možnosti za orientacijo (delna zatemnitev).
,, ,.Z,al° 30 smejo za javno razsvetljavo uporabljati le naslednja svetila:
40 W modre (motne) žarnice in običajne žarnice z jakostio od 15 \V do največ 40 W; vendar pa morajo biti te primerno zaslonjene.
Cl. 8. V ostalem veljajo še dalje določbe gori imenovane naredbe z dne 18. maja 1940.
Cl. 4. Kršitelji odredb o zatemnitvi bodo kaznovani po obstoječih predpisih.
5J*naredba, zadobi veljavnost z dnem objave v Slulžbenem listu
novice
. Koledar
Sobota, 10. maja: Antcmin, škof; Janez Avilski, spoznavalec; Blanda, sveta žena in mučeniea.
Nedelja, 11. maja: 4. povel.; Mati 61. r.; Ma-mert, škof.
Lunina sprememba: ščip ob 6.15. Herschel napoveduje spremenljivo vreme.
Obnovitev prometa na progi Postumia Grotte—Logatec ter delna sprememba voznega reda na progi Ljubljana—Borovnica
Pričenši z 10. majem se spet vpostavi ves promet za potnike, prtljago, ekspresno, brzo-vozno in sporovozno robo na progi Postumia Grotte—Logatec. S tem dnem vozijo dnevno redno na omenjeni progi sledeči potniški vlaki: Vluk št. 633a z odhodom iz Postumie Grotte ob 7.10 in s prihodom v Logatec ob 7.46, vlak št. 621a z ocfhodom iz Postumie Grotte 'ob 11.36 in prihodom v Logatec ob 12.14.
Vlak št. 612b z odhodom iz Logatca ob 7.24 n prihodom v Postumio Grotte ob 8.07.
Vlak št. 620a z odhodom iz Logatca ob 11.52 in prihodom v Postumia Grotte ob 12.35.
Vlak št. 62te z odhodom iz Logatca ob 18.39 in prihodom v Postumio Grotte ob 19.20.
Vsi ti vlaki imajo v Postumia Grotte zvezo na vlake iz oziroma za Trieste ter v Logatcu avtobusno zvezo proti in iz Vrhnike trga. Avtobusni promet, ki je do sedaj vzdrževal zvezo med Vrhniko trgom in Postumio. se s tem dnem presmeri iz Vrhnike trga za Logatec in obratno. Zaradi popravljalnih del na progi Rakek—Postumia Grotte nujno opozarjamo potujoče občinstvo, da morajo biti stene vagonov na tej progi stalno zaprta ter da je sklanjanje skozi okna nevarno.
Z istim dnem se delno spremeni tudi promet vlakov na progi Ljubljana—Borovniški viadukt. Iz Ljubljane bodo odhajali vlaki s sledečimi odhodi, oziroma prihodi do borovniškega viadukta: Vlak štev. 612 z odhodom iz Ljubljane ob 6.10 in s prihodom k borovniškemu viaduktu ob 6.44; vlak »t. 610b z ocr-hodom iz Ljubljane ob 12.00 in s prihodom k borovniškemu viaduktu ob 12.49; vlak št. 624 z odhodom iz Ljubljane ob 18.29 in s prihodom k borovniškemu viaduktu ob 19.05.
V obratni smeri odhaja od borovniškega viadukta vlak št. 6t7b ob 6.54 in s prihodom v Ljubljano ob 7.27; vlak št. 621 ob 12.53 in s prihodom v Ljubljano ob 13.26, vlak št. 609b ob 19.10 in s prihodom v Ljubljano ob 19.41.
Potujemo v Zagreb
Sprejemamo vsa naročila trgovskega in privatnega značaja. Iivršimo vse posle in pota, ki so s tem v zvezi. Naročila sprejemamo v soboto, nedeljo do 12. ure in v ponedeljek do 18. ure. »SERVIS BIRO«, Ljubljana, Sv. Petra cesta 27/1. — Telefon 21-09
— V osmih dneh zgrajena železniška mostova pri Rakeku. V petek, dne 9. maja sta bila na Rakeku izročena prometu dva nova železniška mosto-
va, ki ju je zgradila Šesta železniška ženijska četa. S tem je bil obnovljen železniški promet na progi Postojna—Logatec. Prvi vlak je odpeljal iz Postojne v petek zjutraj. Nova mostova sta bila zgrajena namesto starih, ki so ju razstrelile bivše jugoslovanske čete. Večji most je dolg 30 m, drugi pa 27 m. Mostova sta iz železne konstrukcije in so ju postavili v o6tnih dneh. Prvi most je težak 60 ton, drugi pa 54 ton; mostova imata 75 ton nosilnosti. Ženijska četa je očistila tudi zasuto progo nad Planino in Logatcem, kjer je bilo treba v globokem useku odstraniti okrog 10.000 kub. metrov skal in grušča.
—	Tečaji nemščine se prično v torek, dne 13. maja. Začetni in nadaljevalni oddelki, posebni za konverzacijo. Informacije daje in sprejema prijave: Trgovsko učilišče »Christofov učni zavod«, Ljubljana, Domobranska c. 15. — Telefon 43-82. — Informacije tudi za tečaje italijanščine, ki so se že pričeli.
—	Italijansko-slovenski napisi na sodišču. Poprejšnje samo slovenske napise na sodišču so 6edaj zamenjali z dvojezičnimi napisi. Tablice napisov posameznih sodnih oddelkov še niso izdelane, tako
tudi ne one posameznih sodnikov in vodilnih sod-nijskih uradnikov. Pač pa so že narejeni napisi za okrajno, okrožno in apelacijsko sodišče ter za dr^ žavno tožilstvo. Za naše tri sodne inštance so uvedena naslednja italijanska imena: Pretura — okrajno sodišče, Starešina okrajnega sodišča ima naslov: giudice — capo della R. Pretura, Tribunale civile e penale — okrožno sodišče, predsedništvo okrajnega sodišča je v italijanskem jeziku nazvano: Prezidenza Tribunale Civile e Penale. Za apelacijsko sodišče je določen naslov Corte d'Appello. Predsedništvo apelacijskega sodišča: Prima pre-sidenza della Corte d'Appello. Državni tožilec nosi naslov: II Procuratore del Re-Itnperatore presso il Tribunale Civile e Penale. Po slovenski bi se ta naslov glasil: Prokurator Kralja-Cesarja pri civilnem in kazenskem tribunalu Napisi so narejeni na trdem belem kartonu in pisani z lepo kaligralično pisavo.
URA ODLIČNE ZNAMKE IN UGODNE CENE
Dobijo se samo v bcdj^Sih^rgovi^^
— Prav hladno vreme. Letošnji majnik je v zadnjih 10 letih najhladnejši pomladanski mesec. Tako hladnih dni z nizko jutranjo toploto že kmalu ni majnik zaznamoval in tudi izkušeni kmetovalci ne pomnijo, da bi polja v majniku obdelovali ob tako hladnem vremenu. Ljudje so zadnji čas hiteli posebno 6aditi fižol, kajti najboljši čas za fižol je do sv. Florijana, sade ga pa še pozneje, tja do sredi maja, do sv. Janeza Nepoinuka, ki mu
kmetje pravijo tudi Janez Fižolovec. Mnogo travnikov so letos v neposredni okolici mesta preorali. Nekateri so vzeli v najem do 1000 kv. metrov sveta za obdelovanje in bodo nasadili v prvi vrsti krompir. Najnižja jutranja toplota je bila včeraj v mestu tn splošno v okolici minus 3 C, najvišja na soncu pa plus 16 C, v senci je bila za 3 stop. nižja.
—	Sodni tolmač na Vrhniki. Ajjelacijsko sodišče v Ljubljani je imenovalo gosp. sodnega nadoficiaia gosp. Rafaela Grudna za stalnega tolmača italijanskega in nemškega jezika pri okrajni sodniji na Vrhniki.
—	Namesto venca na grob gospe Ane Tavčar lz Št. Jerneja na Dol. je darovala gdč. Nika Bučar, učit. v Polhovem Gradcu, Društvu slepih 100 dinarjev, za kar se ji to iskreno zahvaljuje.
—	Društvo za zaščito interesov imetnikov predvojnih avstro-ogrskih državnih in deželnih obveznic v Ljubljani priporoča imetnikom označenih vrednostnih papirjev, da jih za vsak slučaj v lastnem interesu prijavijo Hranilnici dravske banovine v Ljubljani po prijavah, ki se tam dobe — v treh izvodih.
—* Kdor kaj ve o Frančišku M a 1 e n š e k, vojaškem uradniku, Zaječar, Timičko ubojno sla-galište, se vljudno naproša, naj blagovoli sjx>ročiti materi Malenšek Neža, Ljubljana, Tyrševa 100.
—	Ludvik Čemažar, redov, je služil kadrski rok v Kotorju, bolničarska četa. Bil je doma na
dopustu in se je odpeljal 9. aprila iz Ljubljane ob pol 9 zjutraj proti Zagrebu v kotor. Prosim os ki so potovale z istim vlakom, naj mi blagovolijo
Kvišku srca!
osebe,
sporočiti, kar vedo o Cemažarju, na naslov: Anton Cemažar, D. M. v Polju 83, pri Ljubljani.
—	Debevec Jože, gojenec 8. čete Vazduho-plovne šole v Pančevu, se do danes šo ni javil. Ce je komu izmed njegovih tovarišev o njem kaj znanega, prosmo, da sporoči na naslov njegovih sorodnikov: Debevec, Ciglarjeva 11, Ljubljana— Moste.
—	Anderlič Frane, redov 32. vazd., Baža 2. autoradionica Kraljevo, se do danes ni vrnil. Javil se je zadnjič 31. III. Kdor kaj o njem ve, se lejx> prosi, da javi proti povračilu stroškov njegovi ženi Zofiji Anderlič, Predjamska ulica 8, Ljubljana.
—	Konji (42 po številu), ki 60 bili mobilizirani v Ljubljani Žrebčarna Selo za 38. kemično četo so bili izročeni ob demobilizaciji občini Hrastnik. Inž, Suhadolc Jože.
1 Šmarnična pobožnost na Gradu. Planoto na ljubljanskem Gradu so v zadnjih letih, kakor smo že večkrat poročali, zelo okusno preuredili in napravili prav lepa sprehajališča. Ce greš proti večeru na sprehod na Grad, opraviš obenem lahko tudi majniško pobožnost. V lepo okrašeni grajski
opraviš obenem lahko lepo okrašeni grajski kapeli sv. Jurija 60 namreč vsak večer ob 7 šmar-nice, h katerim Ljubljančane lepo vabimo.
1 Na violinskem koncertu, ki ga bo prihodnji ponedeljek igral violinist Uroš Prevoršek so tri skladbe naše glasbene literature. Škerjančev Inter-mezzo romant:que, ki ga je pred kratkem dala na knjižni trg Glasbene Matice, Hubadova Vizija in Prevorškov španski ples. Vsa tri dela pomenijo bogato pomnožitev naše sicer revne violinske literature. So absolutne umetniške vrednosti in zaslužijo, da gredo v svet. Poleg teh del bo izvajal Prevoršek ob spremljevanju L. M. škerjanca še Beethovnovo Kreutzerjevo sonato in Paganinijev koncert v d-duru. Koncert bo v ponedeljek 12. ob 20. uri v veliki Filharmonični dvorani. Predprodaja v knjigarni Glasbene Matice.
1 Schonthanova veseloigra »Ugrabljene Sabin-ke« je eno tistih del, ki so zaradi vzorne zgradbe dejanja in zapletljajev, primer za dobro napisano veseloigro. Komični prizori in dialogi rastejo do zabavnega viška in razpleta. Glavna figura je ravnatelj potujočega gledališča, Striže. Ta vloga spa-
LJUBLJANSKI KINEMATOGRAFI
Predstave ob 16., 18. in 20. uri i
Življenje in delo titana
MICHELANGELO
Film je opremljen s hrvaškimi napisi Kino Union, telefon 22 21
ZivljeDje P. I. 0aikowakeg*
Simfonija življenja
Žarah Leander, Hans Stuwe, Mnrika Hokk ■	Kino Matica, telefon 22-41
D a n e a
BENEŠKO DEKLE
Mario Ferrari, Juan de Landa, Pastora Pena, Carlo Mehi Kino Sloga, telefon 27-30
Razvoj fašizma po vojni
Končno je prišel dan, ko se je na Piavi končala svetovna vojna. Zdaj se je začela nova drama, ki pa je bila skoraj enaka tisti v premaganih deželah. Razočaranja so v narodu povzročala trpko ogorčenje. Začelo je vstajati sovraštvo zoper zaveznike, ki so skušali zasluge in sadove italijanske zmage omalovaževati in ki so hoteli Italijo prikrajšati pri vojni odškodnini, trgovskem laojevju, Jadranu in kolonijah, kar vse je londonski pakt Italiji zagotavljal. To vse je silno vplivalo na italijanski narod. Zdaj so nekdanji pristaši nevtralnosti odkrito začeli očitati, kako so pristaši vojne prav za prav narodu naložili velikanske vojne žrtve za prazen nič. Ker je bilo meščanstvo notranje razcepljeno, so začeli socialisti nosove še bolj vihati, oznanjali so, da se bliža trenutek, ko se začne notranja vojna, gledali so v Rusijo kot svojega mojstra in voditelja. Srp in kladivo so postavili za svoj simbol. Svojo socialistično stranko so hoteli preurediti po načelih Lenina in Trockega ter razglasiti diktaturo proletarijata. Nagiašali pa so, da še ni prišel pravi trenutek za njihovo akcijo, dokler se kapitalizem docela ne sesede. Gospodarsko življenje je res že ležalo na tleh.
Tiste mesece je bil italijanski socializem ■ kar pijan, ker je pričakoval čudežev ter popolne in končne rešitve. Tudi množice so bile pijane. Pijani so bili prav tako delavci, ki so lahko mirno delali v svojih delavnicah^ kakor tisti bojevniki, ki so se razočarani vračali domov. Vse to pa so hoteli izrabljati novi politiki, ki so vstajali na dan ter bili še slabši od starih. Stare stranke so se cepile, sloji so razpadali, socialisti so v svojih frakcijah oznanjali pokoro tostim, ki so hoteli vojno, kako? je poslanec
Treves v rimskem parlamentu na ves glas zaklical.
V te.m času nastajajočega razkroja se je rodil fašizem v duši in razumu svojega očeta, nastali so fašiji revolucionarnega dela. Ustvaril jih je Benito Mussolini, mlad mož, ki pa je bil poln trpkih skušenj, mož, poln bojevitega duha, odločne volje, mož prave voditeljske narave, kar je vse dokazal že večkrat pred vojno. Vstop v vojno in izstop iz stranke zanj ni bil prestop v kak nasprotni tabor, marveč nevolja zaradi predolgega čakanja na pričakovano revolucijo. Zasovražil je socialistično stranko, ki je bila nesposobna revolucionarnega delovanja in ki je bila vsa obsedena parlamentarne miselnosti. Pač pa je tipal, da bo mogel revolucijo izvesti z drugimi ljudmi zoper malodušno in
nevtralnost povzdigujočo buržoazijo. Pri vsem tem pa je Mussolini spoznaval vrednost narodnih dobrin, ki jih je hotel povezati z interesi
delavstva. Tako je Mussolini združil narod in ljudstvo ter ju spojil z državo.
Vsa štiri vojna leta se, je Mussolini v svojem listu »II Popolo dTtalia« bojeval za misel, da delavstvo ne sme stati zunaj naroda, da so interesi italijanskega proletnriata docela odvisni od veljave in moči države, kateri tudi delavec pripada. Naglašal je, da je vojna sprožila tudi rešitev socialnih vprašanj, da bo moralo delo dobiti večji delež pri političnem, gospodarskem in moralnem preporodu italijanskega naroda.
Tiste dni, ko je bilo sklenjeno premirje, je Mussolini pisal, da je treba dclavcem, ki se vračajo iz strelskih jarkov, pomagati ter v njih buditi moško zavest svoie sile ter nonos zmage.
da med bravurne igralske partije. Igra jo Cesar. Važno vlogo igra tudi Gregorin. Režiser prof. Šest. Predstava bo v soboto ob 19 izven abonma na po izredno znižanih cenah od 14 din navzdol, na kar prav posebej opozarjamo.
1 Nedelja v Drami. Pojx>ldne ob 15 bodo ponovili Gehryjevo igro »šesto nadstropje«, ki jx>-nazoruje življenje skupine ljudi, ki stanujejo v šestem nadstropju majhnega pariškega hotela. Izvrstno orisane osebe in njihove usode so jx>dane v tem odličnem odrskem delu v devetih slikah. V igri 6e družijo veseli in resni prizori. Za to predstavo veljajo znižane dramske cene.
1 Komično fantastična opera Nicolaija »Vesele žene windsorske< je bogata na muziikalnih domi-slekih, ki posrečeno slikajo raz|>oloženje k dejanju. Sproščenost, židana volja in nagajivost, ki prepletajo dejanje, se očitujejo v humorno zasnovanih rizorih, ki jih nosi blesteča glasba. Uprizoritev v soboto ob 19.
1 »Carmen«, ki jo bo Opera izvajala v nedeljo, 11. t. m. zvečer ob 19, je najslavnejše francosko operno delo in obravnava po znameniti Merime-jevi noveli elementarno Ijubavno dramo, v kateri se srečata svobodna erotična natura ciganke Carmen z ljubeznijo moškega, ki je vklenjen v zakone časti, poštenosti in svojega stanu.
1 Violinist Uroš Prevoršek bo igral v petek na svojem violinskem koncertu poleg Beethovna in Paganinija troje domačih slovenskih del napisanih za violino in klavir. Škerjančev Intermezzo romantique, dalje Vizijo, ki jo je napisal Samo Hubad in svoje lastno delo: Španski ples. Pripominjamo, da je Škerj.ančevo skladbo pravkar izdala Glasbena Matica v tisku. Violinista bo spremljal na klavirju skladatelj L. M. Škerjanc. Koncert bo v petek 9. ob 20 v veliki Filharmonični dvorani. Vstopnice v Matični knjigarni.
1 Ni " ' cesta 1.
£
knj _
apisi, reklame, slikarstvo. Žvegelj, Cojzova
1 Vse člane in prijatelje obveščamo, da se prijave za v Trst zaključijo v ponedeljek zvečer. Odhod je 18. maja, prihod nazaj 19. maja. Vožnja
tja in nazaj velja 120 din. Uradne ure od 19—21, Tržaška cesta 90. Športni klub, Vič.
1 Majhen promet v prodajalnah mestne občine.
V petek se je vsa Ljubljana mnogo bolj zanimala za vojaško slavnost, kakor pa za druge vsakdanje posle. Zato je bil živilski trg obiskan le v prvih jutranjih uran. Prodajalne mestne občine pa so ta dan dosegle rekord v čim manjši prodaji živil. Tako je vse dopoldne šlo komaj 1300 kg krompirja in 250 kg fižohce.
1 Naval kupnih pogodb na zemljiško knjigo. Zemljiškoknjižni urad je od 1. aprila letos naprej do zadnjih dni zaznamoval pravcati rekord v pogledu števila predloženih kupnih pogodb, na podlagi katerih je bil izvršen prepis lastninske pravice na kupce hiš in zemljiških parcel. Vse te kupne pogodbe niso najnovejšega datuma, pač pa datirajo od lanskega oktobra naprej, ko so bile od bivše belgrajske vlade odrejene prav birokra-tične kontrolne določbe glede odobritve kupčij z nepremičninami. Vsako kupno pogodbo je moralo prej odobriti vojno ministrstvo, v gotovih primerih pa še finančno in notranje ministrstvo. In vojaški Birokracij je bit pri teh poslih tam v Belgradu sila počasen. Preteklo je pol lota, da so bile okrajnemu sodišču vrnjene prve kupne pogodbe z zadevnimi predlogi, lz Slovenije je prišlo od oktobra do konca letošnjega marca v bivše vojno ministrstvo nad 5000 kupnih pogodb, tako v izvirnikih ali v sodnopoverjenih prepisih. Vse te kupne pogodbe so doživele podobno usodo, kakor bivše vojno ministrstvo, ki je bilo 6. aprila od nemških zračnih bomb porušeno. V novih prepisih sedaj pošiljajo zemljiški knjigi nove predlo, ge za prepis. Samo 8. in 9. t. m. je zemljiškoknjižni urad zaznamoval 53 kupnih pogodi) za celotno kupno vrednost 4,283.600 din.
1 Cene kurivu so višje. Objavljene so bile včeraj cene kurivu, kakor jih je navedlo tržno porečilo mestnega tržnega nadzorstva za maj. Poročajo nam, da so pač te cene veljale v splošnem za mesec marec, toda kurivo se je zadnji čas podražilo. Trda bukova drva so po 205 do 210 Din kub. meter, to nežagana. Za razžacana drva so cene višje in so sedaj 215 do 220 Din kub. meter.
1 Le postrvi na ribjem trgu. Prav za prav v petek ni bilo pravega ribjega trga. Morskih rib sploh ni, ker že od 6. aprila naprej izostaja dovoz teh rib s Sušaka. Tudi ni bilo na ribjem trgu nikake izbire sladkovodnih rib. Ni bilo ne ščuk in karpov, ne belic, pečenk in klinov. Tre jo bil prazen. Na eni mizici je ponujala neka
Tele besede so še iz 14. 6toletja, pa so kakor za na6 napisane:
»Najmanjše in največje trpljenje, ki ti ga je Bog kdajkoli poslal, prihaja iz globine Njegove neskončne ljubezni, kakor najvišji in najboljši dar, ki ti ga more dati. Ce bi le mogel razumeti ta dar, pa bi ti utegnil biti v korist, kot sploh vsakršno trpljenje. O najneznatnejšemu lasu, ki je padel s tvoje glave in ki se nisi zmenil zanj, veljajo Gospodove besede: »Noben las ne bo ne-preštet«. Resnično, nobeno, še tako neznatno trpljenje te ne more zadeti, ne da bi se bil Bog nanj ozrl in za tebi v korist poslal. Vse je od Boga tako urjeno, da je tebi v korist; vse je pravilno odmerjeno, pretehtano in sešteto in ne more biti nobene stvari ne več ne manj. Ali ni jx>tem edino pravilno, da odpremo svoje notranje oči in uho in se zahvalimo Bogu, da se je zgodilo po Njegovi volji? Ali naj je tako: z izgubo zdravja, prijateljev, hiše, časti ali tolažbe ali česar koli, kar nam pošlje Bog; vse nas pripravlja na resnični mir in vse nam služi v ta namen. Ne zmenimo se za to, ali smo to in ono zaslužili ali ne zaslužili! Da je le trpljenje od Boga, pa se zahvalimo Bogu in trpimo!«
Zaradi prejšnje in sedanje vojne smo bili vsi v svojem osebnem in javnem življenju postavljeni na nov f>oIožaj. Ti so izgubili može, ali sinove in ne vedo zdaj, kakšna bo njih bodočnost. Drugi so prišli ob roko, nogo ali oko in se zazdijo, ko da v tem stanju ne bodo mogli več dalje živeti, število tistih, ki so utrpeli škodo na imetju, poklicu ali trgovstvu, ali so bili drugače one6rečeni, je skoraj brezmejno. Tedaj je seveda razumljivo, da marsikomu upade srce, da postane strahopeten in nezadovoljen. A to ni po krščansko! Pesnik je zapisal:
»O, ve majhne duše, ki se vam koj zvrti v glavi, kadar bi vas hotel kak krepki sunek odnesti navzgor, v višave človeštva!«
Brez dvoma je res: Bog ima v teh časih velike namene z nami. Zatorej je tako trdo in hudo f>o-segel po nas, zato nas izganja iz udobnosti in sebičnosti, kjer smo tako lepo zadremali in brez-miselno na Boga pozabili. Toda ix>mnimo, da so vsa pota, ki vodijo na višave, strma in kamnitna!
ženica naprodaj žabje krake, ki so bili dragi, namreč mali po 1.50 Din komad, veliki pa kar po 2 Din. Tvrdka »Riba* je imela na razpolaco nekaj kilogramov domačih postrvi, ki so bile po 44 Din kg. Poleg postrvi je imela tvrdka tudi večjo zalogo rakov, košakov in rdečih. Bili so po 20 do 30 Din kg.
Gledališče
Drama. Začetek ob 19. uri: Sobota, 10. maja: »Ugrabljene Sabinke«. Izven. Izredno znižane cene od 14 din navzdol. — Nedelja, 11. maja ob 15: »Šesto nadstropje«. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. — Ponedeljek, 12. maja: Zaprto.
Opera. Začetek ob 19. uri: Sobota, 10. maja: »Vesele žene windsorske«. Izven. Znižane cene od 30 din navzdol. — Nedelja, 11. maja ob 15: »Princeska in zmaj«. Mladinska opereta. Izven. Globoko znižane cene od 24 din navzdol. — Ob 19: »Carmen«. Izven. Znižane cene od 30 din navzdol. — Ponedeljek, 12. maja: Zaprto.
Lekarne
Nočno službo imajo lekarne: mr. Sušnik, Marijin trg 5; mr. Kuralt, Gosjiosvetska cesta 10, in mr. Bohinec, Rimska cesta 31.
Mestna zdravniška dežurna služba
Mestno zdravniško dežurno službo bo opravljal od sobote od 20 do ponedeljka do 8 mestni zdravnik dr. Logar Ivan, Ulica 29. oktobra št. 7/L, telefon št. 41-52.
Iz Spodnje štajerske
Nove poštne pristojbine. Nemške oblasti so v poštnem prometu uvedle nove dopisnice in pisemske znamke. Dopisnice so po 6, pisemske znamke pa po 16 pfenigov.
Zanimiv prevoz v Mariboru. Železniška uprava je potrebovala železniški stroj za premikanje vagonov na glavnem kolodvoru. Ker pa se vsi stroji nahajajo na koroškem kolodvoru v kurilnici, je bilo treba ta stroj spraviti čez Dravo na glavno postajo. Ker je železniški most porušen, je bila dana edina možnost, da težak tovor spravijo čez zasilni leseni most, 23 ton težak železniški stroj so spravili na vlačilec, katerega je poseben vlnčilni stroj z lokomotivo vred potegnil s koroškega kolodvora do Magdalenskega trga, na Tržaško cesto, po Nasipni ulici mimo pokopališča in od tod na zasilni leseni most, ki so ga zgradili na mestu, kjer je prej obratoval pobreški brod, in dalje naprej na tračnice na glavnem kolodvoru. Ža nimiva vožnja, ki je v Mariboru vzbudila razumljivo pozornost, je trajala vsega le dve uri.
Smrtna kosa v Mariboru. V Mariboru so v zadnjem času umrli. 91 letna vdova Katarina Krepek, 56 letna žena železničarja Marija Košar, jjosestnik v Rodvanju Franc Pukl, in 61-•letni upokojeni strojevodja Alojzij .Kranjc.
Spremembe v hrvatskem časopisju
V skladu z nastankom nove države Hrvatske je prišlo tudi do nekaterih sprememb pri hrvatskih listih. Tako glavni zagrebški dnevniki »Hrvatski dnevnik«, »Novosti«, »Jutarnji list«, »Obzor« itd., ne izhajajo več. Uradno hrvatsko politično glasilo ie sedaj »Hrvatski narod«. Od 6tarih zagrebških listov izhaja še edino »Hrvatski glas«. Namesto »Novosti« izhaja sedaj v skoraj enaki obliki »Novi list«. Prenehal je tudi Jevtičev list »Jugoslavenska Pošta« v Sarajevu. V hrvaški provinci pa je vzni-klo sedaj mnogo novih tednikov in dnevnikov. V Osijeku še nadalje izhaja »Hrvatski list«, ki je že prej zagovarjal stremljenja prijateljev sedanjega poglavarja Hrvatske dr. Paveliča. V Djakovu izdajajo list »Hrvatska odbrana«. »Hrvatsko jedin-stvo« izhaja v Varaždinu. V Banjaluki je začel izhajati tednik »Hrvatska krajina«, v Sarajevu pa dnevnik »Sarajevski hrvatski list«. V Karlovcu izhaja »Hrvatska sloboda«, v Sisku imajo »Hrvatske novine«, v Virovitici »Hrvatski tjednik«, »Za dom« pa je glasilo za politična, gospodarska in kulturna vprašanja, izhajajoče v Zagreuf
KULTURNI OBZORNIK
Novo pojmovanje gledališča v Italiji
Znano je, da je doživelo gledališče v novi Italiji za čuda velik razmah ter da je iz zaprtih lož prešlo na prosto, pod sonce, da bi zajelo kar največ občinstva. Gledališče naj bo zopet izraz ljudskega mišljenja in namenjeno vsemu ljudstvu. Potujoča gledališča, velike simfonične prireditve na prostem, opere in množične igre se vrstč vsak mesec ter nudijo predvsem tujcem grandiozen pogled v rast duha in v povezanost nove gledališke umetnosti z vsem narodom. Pomnimo še, kakšen vpliv so napravile pred leti na ljubljanske izletnike gledališke igre pri sv. Justu v Trstu, kjer so na starem grajskem dvorišču tisoči lahko občudovali v najboljši zasedbi največje svetovne opere. O tem razmahu in načinu prikazovanja takih množičnih iger bomo še govorili, danes bi samo radi opozorili na teoretična načela te vrste gledališča, kakor jih podaja v svoji najnoveši knjigi »II Teatro per il Popolo« znani strokovnjak Nicola de Pirro.
T# izhaja iz ugotovitve, da se v gledališču zrcalijo navade in običaji ljudstva. V gledališču se zato bolj kot v kateri koli umetnosti kaže duh dobe in običaji družbe, ne samo v vsebinski plati iger, temveč še bolj po načinu prikazovanja. Zato je važno za ugotovitev razmerja med ljudstvom in gledališčem tudi to, kako in kje gledališče prikazuje svoje igre. Tako vidimo, da so stari Grki igrali svoje tragedije v polkrožnih amfiteatrih, Rimljani v prostoru, okrašenem s stebri, srednji vek na trgih pred gotskimi cerkvami, v XVI stoletju pa na knežjih dvorih. To bi bile štiri glavne dobe razvoja gledališča, kjer je že prostor odgovarjal notranjemu smislu igrokazov: grški tragediji, določeni po sili narave in zavesti višje božje odločitve; rimski komediji z že povsem človeškim pojmovanjem usode in mnogolikega življenja; srednjeveškemu misteriju, izrazu gotske mračnosti in zapletene filozofije z mistično težnjo po neskončnosti; ter končno italijanski renesančni komediji, ki je postala izvor celotne moderne dramatike s pritegnitvijo ljudskega prostaštva v antično pojmovanje ter je ustvarilo gledališče Shakespearja, Calderona, Lopeza, Moliera in Alfierija.
Vsaka teh dob ima tudi svoj poseben razvoj in način prikazovanja. Tako vidimo, da je grški, rimski in srednjeveški teater dajal svoje predstave na prostem: v grško-rimski dobi v amfiteatrih, v srednjem veku pred cerkvami in na samostanskih dvoriščih, šele v četrti tu imenovani dobi se je gledališče počasi jelo zapirati vase najprej po knežjih vrtovih in dvoriščih ter dobivati značaj privilegija za eno kasto, pozneje pa se je zaprl v posebno zato zgrajeno gledališča, ki so s svojimi ložami dobivala značaj salona in kamor so prihajali ljudje ne samo, da bi gledali, temveč da bi bili tudi gledani. Iz tega se vidi, da so se prejšnje tri velike dobe grupirale, kar se tiče predstav, ob misli na narod, glavnega junaka v življenju, temeljni element in glavni faktor v družbi, tudi v času, ko je vladala aristokracija, kajti tudi ta je bila izraz ljudske volje in je izražala v nekem smislu narod sam. Tako je v tem času gledališče izražalo tudi glavne posebnosti vsega naroda ter je bilo to gledališče v najglobljem smislu resnično narodno. Ker je govorilo množicam, so pomenila tudi nekakšen ljudski zbor, narodni praznik na eni strani ter sporočilo narodu na drugi. Zato se je igralo sanio na prostem.
Renesansa pa je to teeno zvezo z narodom prekinila ter gledališče potisnila v zaprto dvorišče in ga napravila za razvedrilo enega samega plemiškega razreda. Stoletja je gledališče to tudi ostalo, samo da je postalo po socialni revoluciji domena in razvedrilo meščanskega sloja. Od širokih ljudskih mas se je odtrgalo in se zaprlo v lastne stavbe z ložami, kjer so ljudstvo pahnili na »Ochsen-stand« Tudi drama sama je Izgubila stik z množičnimi ljudskimi gibanji ter namesto mističnih junaških spevov podajala samo zabavno pripovedko. Epični element se je izgubil, ohranil se je deloma samo še v delih največjih dramatikov, kakor Shakespeara, Calderona, Lope de Vega, Moliera, Goetheja, Schillerja in Alfierija, ki so •živeli med klasiko in moderno ter tako dali dela, ki se lahko igrajo na prostem kakor tudi v zaprtih domovih. Naturalistična in veristična dramatika pa je popolnoma pretrgala stik z ljudskim čutenjem. Snov je bila samo še specificen primer, zgodbica, ki je zabavala samo še posameznike iz meščanskega stanu. Zato ta meščanski naturalizem pomeni tudi propad gledališča.
Ko tako razčleni razvoj gledališča v splošnem, ugotavlja, da je Italija edina zemlja na svetu, v kateri se danes stikajo v svojih gradbenih izrazitostih in oblikah vse štiri največje dobe gledališča, kar je gotovo vzpodbuda, opozorilo in možnost, da se narod vrne gledališču in gledališče narodu.
V vsej Italiji stoje namreč še sedaj antični amfiteatri (Sirakuze, Taormina) razvaline grških templjev, v katerih religioznih obredih ima gledališče sploh svoje počelo. Tu stoje še mnogi rimski amfiteatri (Pompeji, Ostia, Fiesole, Gubbio, Vero-na, Pulj, Aosta, Trst). Vsa Itvalija je polna srednjeveških cerkvenih trgov, mogočnih prostorov pred cerkvami s srednjeveškim stebrovjem, še več pa ima renesančnih vrtov, palač in dvorcev. Vsak slog in vsaka doba gledališča je tu pustila svojo sled. Ne gre zato, da bi se igrala na primer antična igra na razvalinah antičnega templja brez resnične scene, kakor mora biti, temveč ti ostanki antike niso v Italiji mrtve razvaline, temveč se živo vračajo v pokrajino ter dajejo z ostanki norman-ske, romanske in krščanske kulture, gotske, renesanse in baroka splošno občutje resnične živosti, ki danes zopet nastopa polnoveljavno. Tako nudi pokrajina ozadje, ki ne bo samo zgodovinsko točno, temveč tudi umetniško sovpada z prikazanim delom. Zato bi predstava na prostem morala v Italiji biti najbolj naravna in najbolj pogosta oblika gledališča.
Toda do sedaj ni bilo. Krivo je bilo predvsem to oddaljevanje gledališča od ljudstva ter notranje pojmovanje gledališča kot zabave za meščanstvo. Šele pred nekaj leti se je s splošnim gibanjem in narodnim prerodom načel tudi ta problem gledališča, ki je v nekaj letih doživelo takšen uspeh, da ga esejist imenuje naravnost — čudež. Tudi Mussolini se zaveda vprašanja gledališča ter je rekel o njem: »Gledališče mora biti za ljudstvo, in tudi igra mora imeti širok obseg, kakor ga od nje terja narod. Če bodo skupinska čustva našla svoj dramatičen izraz, bodo tudi gledališčni prostori polni.« Kako pa se to novo gledališče v Italiji uveljavlja, bomo na podlagi zgoraj omenjen« knjige poročali drugič.	td.
Za vse v Nemčiji izhaiaiole žatoplie, revlie. Ilustracije Itd.
Dr. Henrik Steska, univ. profesor:
sprejema naročnike za provinco Ljubljano po izrednih cenah c velikim popustom za tvrdko SA
BITALOPROPAGANDAu MILANO
Romana Kodi. Ljubljana. SlomSkova 6
Informacije dnevno od 3 — 5 popoldne
Ustroj šolstva v Italiji
Giacomo Puccini: »Madame Butterfiy«
V torek, 6. t. m., Je operno gledališče ponovilo drugo italijansko opero Giacoma Puccinija »Madame Butterfly«, ki spada med tri na j uspele jša dela skladateljeva. »Bohemet, »Tosca« in »Madame BuUerflyc predstavljajo višek njegove stvaritelj-ske moči. Vplivan po francoskem zgodnjem naturalizmu m oprt na bogato tradicijo domače operne produkcije, je Puccini kot močan lirik in melodik ustvaril dela, ki nosijo svojstven slog. Puccini ljubi eksotiko, zato si je rad izbiral tudi temu primerne tck3te, kakor je »Madame Butterfly<. Vendar so njegova dela vedno ohranila značaj italijanskega genija. Kljub dramatskim vzgonom, instrumentalnemu barvanju, ki se izraža kot odtenek situacij-skih poudarkov, psiholoških pojavov, čustvenih na-strojenj, se melodija nikdar ne zgubi, niti v reci-tativično zasnovanih mestih. S svojim melodičnim bogastvom, s svojo elementarno ritmiko in svojo ble9tečo harmoniko je ustvaril umetnine, ki osva-
Gospodarstvo
Carinski predpisi za Ljubljansko pokrajino
Dne 8. maja ie Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino Emilio Graziolli izdal važne carinske predpise, ki imajo namen urediti carinski promet in valutni red v Ljubljanski pokrajini. Odredba odreja carinsko prostost za uvoz iz italijanskega ozemlja v Ljubljansko pokrajino.
Cl. 1. določa: Blago, ki je že na področju italijansko-albanske carinske unije plačalo mono-polsko takse in notranje fabrikacijske takse, ali potrošne takse, ki so nižje kot prejšnje jugoslovanske dajatve, je pripuščeno k uvozu v Ljubljansko pokrajino proti plačilu razlike. Za blago teh vrst je potrebno plačati tudi trošarine: banovinske in občinske prejšnje dravske banovine.
Čl. 2. pravi, da je v ostalem oproščeno izvoznih dajatev po prejšnji jugoslovanski carinski tarifi tudi blago, ki je namenjeno področju italijansko-albanske carinsko unije in prosti coni v Kvarneru in Zadru. Ni pa dovoljena vrnitev dajatev, plačanih za surovine, porabljene pri proizvodnji. Da bi bil omogočen izvoz teh predmetov, mora biti blago spremljano z izvoznim certifikatom, ki ga izda carinsko ravnateljstvo Visokega Komisariata po zaslišanju Trgovinsko-in-dustrljske zbornice v Ljubljani na osnovi pregleda dokaznih listin, da je to blago izvora iz Ljubljanske pokrajine in tu proizvajano. ali na da so je tu nahajalo dne 11. aprila 1941-XIX, potem ko je že plačalo carinske dajatve.
Ostali členi se nanašajo na promet z inozemstvom. Z odredbo^ ki bo sledila, bo urejen lokalni promet.
Italijanska zunanja trgovina. Po podatkih, ki jih je dal v zbornici Minister za trgovino in valute, je znašal leta 1939 uvoz v Italijo 10 milijard lir, lani pa se je dvignil na 12.92 milijarde lir. Istočasno je narastel izvoz od 8.5.na 9.25 milijarde lir. — Zlasti je živahna trgovina z Nemčijo. V drugi polovici leta 1940 je šlo 41% vsega izvoza Iz Italije v Nemčijo, iz Nemčijo pa ie nri-šlo 47% vsega italijanskega uvoza.
i jajo. Puccini je nežen, a vendar dramatik, ki dra-' matski učinek na svojski način izlije v glasbo, da da glasbeni izraz mestoma silen vtis.
Naslovno vlogo je pela ga. Zlata Gjungjenac. Kaikor v »Traviati«, tako je tudi v tej predstavi izkazala visoke sposobnosti svojega umetniškega udejstvovanja. Njena oblikovalna moč je tudi v iMadame Butterfly< visoko nadpovprečna. Kadar koli nastopi v tej vlogi, vedno zanima in osvaja njena Butterfly, ki je dosledno izoblikovana in do-gnana. Boljše igre, ki zahteva ostre psihološke profinjenosli za prepričevalen učinek, dosego eksotičnega vzdušja, nežnosti in naivnosti, a vendar temperamentnih izbruhov, si pač ne moremo predstavljati. Ga. Gjungjenac je tu dosegla do zdaj izmed vseh najboljšo in popolnoma prepričevalno poustvaritev. Le v začetku drugega dejanja je nekoliko izstopila iz svojega prepričljivega igralskega okvira. Glasovno pa je bila v tej predstavi bolj disponirana kot v nedeljo v Verdijevi »TraviaitU. Glasovno večja svežost je pripomogla k toplejše učinkujočemu muzikalnemu oblikovanju. V celoti, moram ugotoviti, je bila njena Butterfly dobra in zgrajena v odgovarjajoči psihološki danosti kakor tudi v muzikalni skladnosti. Visoko nad ostalimi je bila njena obojestranska interpretacija.
Pinkertona je pel namesto obolelega g. Francla g. Marčec, ki ni zadovoljil niti pevsko, niti igralsko. Hvale vredno je sicer, da je rešil s svojim nastopom predstavo, toda običajni! kvaliteti naše operne reprodukcije ne odgovarja v težjih vlogah, kakor je ta. Njegov glas in sforsirano, sunkovito petje ne odgovarja estetskim glasbenim zahtevam vprav te Puccinijeve opere. Uprava naj bi tega pevca ne silila več v take partije, ker je samo v škodo delu in predstavi. Nekaj tenorjev je v ansamblu, ki bi z neprimerno boljšim uspehom rešili to vprašanje in zadrego. Ob tej priliki mi je pripomniti, da bi le radi zopet slišali g. Gostiča — če je le mogoče. Ostale vloge so bile običajno zasedene, le mesto g. Simončiča smo topot poslušali g. Rusa. Njegov nastop je bil dober, vendar v igri ne boljši od g. Simončiča. Omeniti moram še gospo Kogejevo v vlogi Suzuki, dalje g. Dolničarja in g. Janka, ki so dovolj dobro podali svoje vloge. Mešani zbor za odrom dober, moški intonančno nečist, ženski v prvem dejanju nekoliko razrahljan. Orkester pod g. Nikom Štritofom dovolj dober v igri in interpretaciji. V splošnem pa se mi zdi predstava že nekoliko razmajana, kar se tiče ansambla na odru. Morda je krivo temu naključje trenutne nerazpoloženosti. Sicer si pa želimo od Opere, da nadaljuje z rednim programom in nam nudi kaj novega v kratkem.	sil.
Zadnja iz Obrenovlčeve rodovine umrla
Bern. 9. maja. Štefani: V Parizu je umrla, stara 82 let, bivša srbska kraljica Natalija, zadnja potomka rodovine Obrenovičev, katero so, kakor je znano, odstavili Karadžordževiči.
Ljubiteljice Hvali
Neki newyorški list je ugotovil v posebni anketi med svojimi čitatelji, da je 92 odstotkov ne-oženjenih, nad 40 let starih Američank včlanjenih v društvu za nego živali. 95 odstotkov teh dam ima psa, 80 odstotkov pa še mačko.
III.
t
Visokošolski študij, ki je vrh vsega šolstva, ima dvojen značaj, namenjen je na eni strani strokovni izobrazbi na najstrožji znanstveni podlagi, a na drugi strani služijo visoke šole znanstvenemu raziskavanju. V tem smislu tudi nova »Carta della scuolac določa, da ima italijanska univerza ob visoki politični in moralni odgovornosti skrbeti za napredek vede in negovati ono znanstveno kulturo, ki je potrebna za opravljanje višje javne službe in višjih poklicev. Italijanska univerza obsega eno ali po navadi več fakultet. So to te-le fakultete:
1.	za pravoznansfvo, za politične vede in za gospodarstvo in trgovino;
2.	za historične vede (lettere) in čisto filozofijo ter za pedagogiko (magistero);
3.	za medicino in kirurgijo ter za veterinarsko medicino;
4.	za matematične in prirodoslovne vede pa za statistične, demografske in aktuarske (zavarovalnotehnične) vede;
5.	za farmacijo;
6.	za inženirstvo (civilno, industrijsko in ladijsko inženirstvo), za rudarsko inženirstvo in za industrijsko kemijo;
7.	za arhitekturo in končno
8.	za zemljedelstvo (agraria).
študij na visokih šolah traja 4 do 6 let.
Ne le iz liceja, marveč tudi iz višjih strokovnih šol (jz učiteljskih, iz tehničnih, komercialnih in iz profesionalnih inštitutov) je možen vstop na univerze, a seveda z nekimi omejitvami. Celo absolventi klasičnega liceja se smejo brez dopolnilnega izpita posvetiti le študiju historičnih ved in filozofije, pravo-znanstva in političnih ved, absolventi znanstvenega liceja sploh ne morejo vstopiti na fakulteto za historične vede in filozofijo, a na fakulteto za pravoznanstvo, za politične vede in za gospodarstvo in trgovino pa le z dopolnilnim izpitom, pač pa brez omejitve na ostale fakultete. Iz tehničnega komercialnega instituta je dovoljen fakultetski študij gospodarstva in trgovine, dalje statističnih in zava-rovalno-tehničnih ved, potem študij političnih vod, toda za nazadnje imenovano stroko šele po opravljenem dodatnem izpitu. Absolventi raznih vrst profesionalnih institutov smejo no preteku petih 'let ipo dovršStvi srednje šole (scuola media), potem ko so dopolnilne izpite opravili, vpisati se na onih fakultetah in za one stroke, ki so v neki ožji zvezi z dotedanjim študijem v profesionalnem institutu. Učenci, ki so n. pr. posečali profesionalni institut obrtno-industrijskega tipa, se po izpolnitvi prej omenjenih pogojev morejo poprijeti študija industrijskega inženirstva, rudarskega inženirstva ali pa industrijske kemije na inženirski fakulteti kakor tudi študija kemije na fakulteti za matematične in prirodoslovne vede.
• A IV.
Ustroj Šolstva za umetnosti se dokaj razlikuje od onega za ostalo strokovno izobraževanje. Pri drugih strokah se je ozirati pretežno na kvantitativne razlike obče nadarjenosti učencev in na posebno, z daljšim vežba-njem priučljivo tehnično spretnost, pri šolah, namenjenih sistematskemu pouku raznoterih umetniških tehnik po načelih čiste umetnosti pa je v prvem redu upoštevati posebno prirojeno nadarjenost za poedine vrste umetniškega udejstvovanja. Zbog tega mora biti možen tudi prehod od nižjih umetniških šol na srednje nn od teh na višje in končno tudi še na visoke šole za umetnost.
Učenec, ki se hoče posvetiti Iikovnton umetnostim (urti fi^urative), more že v starosti 11 let po dovrsitvi obče vzgojne delovne šole vstopiti v triletni začetni umetnišk} tečaj (corso di avviamente all'arte) ali v petletno umetniško šolo (scuola d'arte) ali pa kar v osemletni umetniški institut (instituto d'arte), toda po položitvi dopolnilnih izpitov je dovoljen tudi prestop iz začetnega umetniškega tečaja v višji letnik umetniške šole in od te v višji letnik umetniškega instituta. Začetni umetniški tečaj podaja prve osnove likovne umetnosti, umetniška šola seznanja gojence s tehnikami umetniške spretnosti, umetniški in-stituf pa vzgaja mojstre umetnosti. Umetnik, ki je dovršil umetniški institut, more svoj študij tudi še nadaljevati, in sicer v »dveletnem učiteljskem tečaju za risanje in dekorativno umetnost (corso di magistero per il di-segno e l'arte applicata) ali v akademiji lepih umetnosti (Accademia di Belle arti) s štirimi letniki. Tečaj usposablja za pouče'vanje dotič-nih strok, a akademija, v katero se po opravljenem sprejemnem izpitu sprejemajo le go-
i'enci posebne nadarjenosti za slikarstvo in iparstvo, skrbi za popolnejšo tehnično in duhovno izobraževanje v teh dveh panogah likovne umetnosti.
Učenci, ki so dovršili nižjo srednjo šolo in dokažejo svojo nadarjenost s sprejemnim izpitom, morejo vstopiti v umetniški licej (liceo artistico). Pouk traja pet let ter se pripravljajo učenci za nadaljevanje svojega študija na zgoraj omenjenem učiteljskem tečaju za risanje ali pa po opravljenih dopolnilnih iz.pitih za vstop v fakulteto za arhitekturo.
Za glasbeno izobraževanje delovni šoli odrasle mladine, za vzgajanje orkestralnih godbenikov in glasbenih učiteljev se vzdržujejo glasbeni konservatoriji (Conservatorio di mu-sica) s 6 do 10 letniki.
Triletna akademija dramatične umetnosti (Aceademia d'arte drammatica) je namenjena izobraženju igralcev in režiserjev v narodnem gledališču.
Upoštevaje posebne socialne naloge ženfl so predpisi posebne ženske šolske zavode, ki duhovno pripravljajo mladenke za vodstvo domačega gospodinstva in jih usposabljajo za pouk v materinskih šolah. So to ženska srednja šola s tremi letniki (scuola media femmi-nile) in dveletno žensko učiteljišče (magistero femminile).
Najsi država, občine ali javnopravna telesa ali privatniki vzdržujejo razne vrste Sol.
duh, ki preveva ves pouk od najnižjih do najvišjih šol je po vsej Italiji isti. Po fašističnem pojmovanju je država nekaj absolutnega, a poedinci in raznotere teritorialne in personalne skupine na državnem ozemlju se morajo v polni meri podvreči državni avtoriteti, a zlasti javnopravne edinice so pod trajnim nadzorstvom in gospostvom države ter so postale državni organi. To centralistično nazi-ranje pa vendar ne izključuje, da bi notranja ureditev šol in metode pouka ne upoštevale razlik mestnega in kmetskega življenja sploh in posebnih potreb poedinih krajin in večjih gospodarskih središč.
Anestezija s pomočjo elektrike
Dr. Jakovljev s leningrajske univerze ter dr. Ramon z berlinske univerze sta začela zanimive poizkuse v centralnem laboratoriju ginekološke klinike. Poznane so vse nevšečnosti anestezije, katera se danes uporablja pri operacijah, a katera kaj rada izziva nove komplikacije. Profesor Jakovljev deluje sedaj na tem, da sploh opusti dosedanjo kemično anestezijo ter da jo zamenja z električno anestezijo.
Njegovi poizkusi, katere je nekaj Časa vršil na zajcih, so dali najboljše rezultate. Nato je izvršil še dalje dva poizkusa na dveh svojih kolegih, kateri so istotako popolnoma uspeli. Kolega dr. Jakovljeva sta izjavila, da nista čutila popolnoma nobenih bolečin, niti nista čutila nobenih posledic anestezije.
Vsa nova metoda obeh učenjakov sestoji v tem, da električna anestezija vpliva samo na živčni sistem, kar ne more izzvati nikakih fizioloških sprememb ali celo škodljivih posledic. Nova praksa električne anestezije obeta povzročiti v kirurški prakis pravi preobrat, zlasti bo pa blagodejno vplivala pri ginekoloških posežkih, naj-brže celo pri navadnih porodih!	—nik.
Zgodovina v fotografijah na Japonskem
Ob 2600 letnici japonske zgodovine so bile velike jubilejne slovesnosti po vseh delih dežele vzhajajočega sonca. Zveza japonskih fotografov je izdala svojim članom oklic, naj se žrtvujejo in služijo dobri stvari. In res so japonski fotografi sestavili zbirko fotografij, ki pokazuje obsežen zgodovinski material, namreč vse večje zamimivo6ti tega časa na Japonskem. Tako je nastal zgodovinski dokument velike vrednosti. To zbirko smejo pogledati šele čez 1400 let, torej ob 4000 letnici japonske kraljevske rodovine. Zbirka je sestavljena iz 2600 slik, razdeljenih v več skupin: petdeset slik se »kupno nalepi na eino stran v albumu, ki jih hranijo na več krajih v državi, da bi jih vsaj nekaj ostalo, če bi čas katere uničil. Edina tehnična težava za rešitev te naloge je bila, kako dobiti tak papir, ki bi za tako dolgo dobo ohranil nespremenjene fotografije. Priznani učenjaki in kemiki so se mesece in mesece mučili s poskusi, iznajti tak papir. Končno so le uspeli. Zbrane fotografske zbirke prikazujejo slike Tokia, Kušivara, Nagasakija, Simoda in mnogih drugih zgodovinskih aH svetih mest na Japonskem. Zbirka je spopol-njena še s posnetki iz Mandžurije in Kitajske.
»Astrologija« Friderika Velikega
Ko je Friderik Veliki 1. 1763 uspešno končal sedemletno vojno, je poslal vladar vseh vernikov, cesar Mustafa III. posebnega poslanika v Berlin, da bi Frideriku čestital k tej sijajni zmagi. Pa še drugo nalogo je imel Mustafov odposlanec Resni Ahmed Efendi: od pruskega kralja nsj si izposodi tri njegove astrologe, da bi s svojimi nasveti omogočili turškemu cesarju prav take zmagoslavne lavorike, kakor so jo ovili Frideriku Velikemu okoli čela.
Friderik se je nasmehnil tako spodobno, da je upanje gosta narastlo. »Vaš cesarski gospodar ima prav.« je rekel Friderik Mustafinemu odposlancu. »Za zmago je bila važna neka formula, oziroma pravzaprav tri; kar ponesite jih v Turčijo, saj niso pretežke za vašo prtljago. Prva se glasi: »Uči se iz zgodovine in izkusjva«. Druga: »Imej dobro oboroženo in številčno močno vojsko, ki se v mirnem času tako vadi, kakor da je vojna.« Tretja: »Imej polne žitnice in druge zaloge. To so, ekscelenra, moji trije astrologi. Drugih nikoli nisem imel.«
Slovenci!
Pomagajte rojakom pri iskanju konj in raznih vozil!
Anekdota
Ju nija leta 1756 je bila poroka hčerke višjega dvorianika cesarice Marije Terezije grofa Khevenhiillerja. Tudi cesarica Marija Terezija je počastila to svatbo z mladim sinom Jožefom. Po svatbenih obredih je bila velika ljudska veselica, plesali so narodne plese in peli narodne pesmi, imeli zanimive igre itd. Imeli so turli tomljolo. Tisti gost, ki je zadel pri tomboli, je dobil živo kokoš. Žive kokoši so bile privezane poleg kurjih pečenk na bogato obloženih mizah. Ko sta bila ravno cesarica in Jožef blizu neke mize. je neka putka plaho gledala okoli sebe, nato pa je zlegla sveže jajce. Kmalu nato je prišla na dvor mlada dvorjanica in se je prišla cesarici predstavit. Bila je silno plaha in i boječa. Tedaj se skloni k cesarici Jožef in ji ; zašepeče na uho: »Prav taka je, kakor tista ' puika na gostiji.« Marija Terezija je komaj potlačila smeh in je bila z ml«dim dekletom še bolj prijazna, kakor navadno.
Bt 110.
/SLOVENEC«, sobota, 3ne JO. maja 20®
Slrto fg
Nemško vojno poročilo
Berlin, 8. maja. Vrhovno poveljstvo nemške .vojske porota:
Naše podmornice, ki delujejo v severnem delu Atlantskega morja, so potopile sovražniku 29.950 ton trgovinskega ladjevja.
Letala so nadaljevala v zadnji noči z uspešnimi napadi na angleška pristanišča. Uspešni in pomembni napadi na Liverpool in Hull so uničili pristaniške naprave ter napravili velike požare.
Drugi uspešni napadi so veljali Hartlepoolu, Middlegboroughu, Bristolu in Plymouthu. Bombna letala so potopila trgovsko ladjo od 12.000 ton ter hndo poškodovala drugi dve. Te ladje so bile del konvoja, ki je močno zastražen plul severovzhodno od Newquaya.
V teku 7. maja so naša lovska letala brez svojih izgub zbila devet Spitfireov. Daljnoslrelno topništvo vojske je zanesljivo zadelo vojne objekte jr doverskom pristanišču.
V Severni Afriki so bila močna zbiranja angleških čet blizu Tobruka razpršena po topniškem ognju nemškega ekspedicijskega zbora. Pri Soliumu so nemške poizvedovalne čete vdrle globoko proti jugu in vzhodu ter so pregnale sovražne izvidnice.
Letalstvo je pri Tobruku uničilo pomembne naprave za oskrbovanje ter je v tem pristanišču hudo poškodovalo dva parnika. Zadetki v polno so prisilili k molku eno sovražno protiletalsko baterijo.
Včeraj popoldne so bile spet uspešno bombardirane pristaniške naprave v La Valetti na Malti.
Zadnjo noč je sovražnik i malo letali metal bombe na severozahodno Nemčijo. V stanovanjskih dolih Bremena so bile poškodovane hiše ter je bilo med eivilnim prebivalstvom nekaj ljudi ubitih in ranjenih. Protiletalsko topništvo je ibilo tri sovražna letala.
Nemški listi o petletnici Italijanskega Imperija
Berlin, 9. maja. RJ. Veliki nemški dnevniki posvečajo danes svoje uvodnike peti obletnici ustanovitve italijanskega Imperija in pri tem ponavljajo besede proglasa, ki ga je dne 9. maja 1936 Duce naslovil na italijanski narod z zgodovinskega balkona Beneške palače. Listi opozarjajo pri tem na slavna dejanja vojne v Abesiniji in pravijo, da spadajo ti boji med najbolj slavna dejanja v moderni vojaški zgodovini.
»VSlkischer Beobachter« piše, da Italijar ne bo več ujeta v svoje morje. Italijanski narod je našel in še črpa svoje najbolj življenjske energije iz največjega genija svojega naroda, iz Duceja, ki je s fašistično idejo vedel dati stvarno politično obliko nacionalnim idealom. Razkril in izvedel pa jih je s čudovito sposobnostjo ustvarjalca. Dva naroda in ena vojna in ena skupna zmaga bodo jutri po sklenjenem miru oblikovali enotno fronto Italije in Nemčije, kajti duh velikih revolucij se bo prepajal in naslanjal na ustvarjalno in organizatorno sposobnost ter voljo dveh velikih narodov, za katere je bodočnost enaka gotovosti.
>B6rsen Zeitung« piše, da se je italijanski narod zavedal, da si mora z orožjem priboriti imperij in kako 6i ga je z orožjem tudi priboril. »Duce je hotel zbližati dam imperija z dnevom vojske. Danes ima italijanska vojska dejansko slavno nalogo, da brani tiste zemlje in Mussoli-nijevi vojaki jo branijo z vztrajnostjo in legendarno hrabrostjo. Dejstva govore in bodo govorila jasno in odkrito, bodisi v severni Afriki, bodisi v Abesiniji.
»Lokal Anzeiger« poveličuje Junaštvo italijanskih bojevnikov na vseh bojiščih in opominja, kako je sankcionistični spor dvignil Italijo in je danes dosegla svoj odločilni višek, to je v času, ko bo angleško nasilstvo za vedno izločeno iz Evrope. S tem prepričanjem se italijanski vojaki zmagovito upirajo v vzhodni Afriki in si nabirajo slavo.
Hrvatski poslanik sprejet pri Hitlerju
Berlin, 8. maja. Hitler Je v novi kanclerskl palači v navzočnosti zunanjega ministra von Ribbentropa sprejel hrvatskega poslanika dr. Franka Benzona, ki mu je izročil svoje akreditive.
Bombardirana Anglija
Newyork, 9. maja. Rj. Dnevniki poročajo, da je bilo snoči strašno bombardirano neko mesto na severni angleški obali. Prebivalstvo je moralo pomagati pri gašenju požarov in razrušenih je ogromno stavb, zlasti v industrijskem delu mesta.
Gibraltar izpraznjujejo
Madrid, 9. maja. Rj. Iz Gibraltarja se je izvedelo, da bodo od tam izselili še 2000 oseb. Včeraj pa je prebivalstvo ves dan protestiralo proti tej odredbi. Guverner je ukazal, da se ne sme izvažati angleška valuta v višini nad 100 funtov šter-lingov.
Lindbergh prepovedan
Newyork, 9. maja. Rj. Oblasti v Ontariu so odredile, da knjigarne v Beam Svilleu ne smejo prodajati Lindberghovih knjig in spisov.
Izgube angleških letal
Berlin, 9. maja. RJ. Iz poučenega vira se je izvedelo, da je biio včeraj sestreljenih sedem angleških lovskih letal. Pri Dovru pa je bilo poleg tega sestreljenih še četvero angleških lovskih letal vrste »Spitfeire«.
Bivša srbska kraljica Natalija umrla
Zdaj je v Parizu umrla kraljica Natalija, bila je žena srbskega kralja Milana, ki je vladal Srbijo od leta 1882 do leta 1889, ko je odstopil v korist svojega sina Aleksandra Obrenoviča. Kralj Milan Obrenovič fe zaradi svojih napak moral odstopiti, potem ko je z dvora pregnal svojo plemenito ženo Natalijo. Natalijin in Milanov sin Aleksander Obrenovič, zadnji svoje rodovine, je bil od srbskih za-rotniških častnikov umorjen leta 1903, nakar je na prestol 6topila srbska dinastija Kadjordjevicev s kraljem Petrom:
Kraljica Natalija Obrenovičeva pa je po smrti svojega moža in Gina živela osamljena v Parizu, kjer je stopila v katoliško vero in nato v samostan.
Monopolska določila ostanejo
»Uradni list« v Rimu objavlja naslednji razglas Duceja Fašizma, prvega maršala cesarstva in poveljnika vseh čet:
Čl. 1. Služba glede soli, tobaka, vžigalic, cigaretnega .papirja, avtomatičnih vžigalnikov in kresilnih kamenčkov v ozemljih, ki 60 prej tvorili del bivše Kraljevine Jugoslavije in Grčije, pa so sedaj zasedeni po Italijanski Oboroženi sili, bo opravljana provizorično po upravi državnih monopolov, ki jo bo izvajala z avtonomno upravo na osnovi navodil Civilnih komisarjev, pod katerimi je zasedeno civilno ozemlje. Norme za tako upravo bodo izdane po posameznih Civilnih komisarjih v sporazumu z Ministrom financ.
Cl. 2. Pričujoči razglas je bil objavljen v »Uradnem listu« kraljevine in v zasedenem ozemlju z nabitjem na občinskih deskah, za kar naj skrbe Civilni Komisarji in stopi v veljavo dan po objavi v »Uradnem listu«.
Curacao - holandski kolonijski otok
Curafao Je oddaljen kakih 70 km od severne obale južnoameriške države Venezuele in ta otok je najvažnejši med Šestimi malimi holandskimi otoki na robu Karibijskega morja. V Evropi je ime Curafao znano po likerju tega imena. Vendar tega likerja že zdavnaj nič več ne izdelujejo iz lupin grenkih oranž, ki so rastle nekoč na Curafao. To oranže so že zdavnaj presajene v Malago — in liker iz njih ne izdelujejo na otoku Curafao, marveč na Holandskem. Curafao, ve9 pust in skoraj brezupno gol. vsebuje drugačno plat trgovskega sveta, ki ni manj zanimiva, nikakor, marveč je eden najzanimivejših in realnih »čudežnih otokov« iz tropskega sveta te dobe. Curafaova vsebina je: petrolej! In posetnica tega otoka ima le štiri črke in sicer: »C. P. I. M.« To pomeni: »Curafaovska petrolejska industrija Maaeapij« in Je jx>glavitni založnik petrolejskega trusta »Royal Dutch-Shella« na tej petroleja lačni zemlji.
Curacao je majhen otok, ki meri po dolgem 60 km, v širino pa 10 km in izlahka ga v eni uri prevoziš podolgem in počez in ves čas po prašnih cestah med petrolejskimi sodi in velikanskimi zaprašenimi kaktejami in med množico zamorcev. Jako zanimiva je podoba otoka z morja, ko vidiš čudne, čez otok preprežene trioglate gore, ki sli-čijo plavutim morskega volka. Pred 200 leti je bil Curafao majhen tropski raj. Ta otok je vprav zgled za to, kaico more grabežljiva človeška roka v kratki dobi spremeniti raj v puščavo s kaktej-skimi bodicami. V poročilih raziskovalca De Oje-da so navedeni neizmerni gozdovi v notranjosti tega otoka in gozdovi palmovih dreves na obalah. Španci, ki 60 v 16. stoletju zasedli otok, so koj izsekali dragocene gozdove, ne da bi jih spet obnovili. V 100 letih so ta otok vprav do golega slekli. Ko so ga nato osvojili Holandci, so dobili samo še gole gore in borne ostanke palmovih gozdičev, ki so Jih posekali in nasadili sladkorni trs. Usoda otoka Curafaoa se je zaokrožila: Prej je imel veliko dežja in zato mnogo rastlinstva, potem pa se je zaradi golote zemlje moča zmanjšala. Nastajale so le maloštevilne plohe, ki so odnašale črno prst za rast, in polagoma dežja sploh ni bilo več. Redke obrežne rastline so shirale, viharji in valovi so odnašali še poslednji konček zemlje, ostala je le pustinja. Potem so prišle kakteje, ki so se neizmerno razplodile, tako da so zdaj na otoku pravi pravcati gozdovi kaktej vseh velikosti in vrst.
Curafao je obubožal, tako je obubožal, da ga je dala Anglija leta 1814. Holandski nazaj, ko ga je bila sedem let prej vzela Holandski. Otok
ItaliianSiina brez učitelja
10
CD
PETA LEKCIJA Seznanili se boste s suojilnimi zaimki.
S svojilnimi zaimki ni kar tako. Danes marsikdo pozablja, kaj je moje in kaj tvoje. Zato so svojilni zaimki važne besede, ki jih je treba dobro poznati.
Podajam Vam jih najprej v pregledu: Ed ni n a za moški spol mio (mijo) — moj tuo (tuo) — tvoj suo (siio) — njegov, njen nostro (nostro) — naš vos^ro (vfistro) — vaš loro (16ro| — njihov
Množina za moški spol mlei fmjej) — moji tuoi (tufij) — tvoji suol (sudj) — njegovi, njeni nostri (nftstri) — naSi vostri (vfistri) — vaši loro (16ro) — njihovi
Ednina za ženski spol mia (mlja) — moja tua (tua) — tvoja sua (stia) — njegova, njena nostra (ndstra) — naša vostra (včstraj — važai loro (l6ro) — njihova
Množina za ženski spol mie (mlje) — moje tue (tiie) — tvoie sue (sile) — njegove, njene nostre (nostre) — naše vostre jvAstre) — vaAa
. loro (Ičro) — njihov«
(i)
(la)
O rabi svojilnih zaimkov pomnimo:
1.	Navadno se rabijo s spolnikom: il mio libro, i miei amici.
2.	Brez spolnika se rabijo neposredno pred sorodstvenimi imeni: mio padre, ne: i 1 mio padre. Če pa stoji pred takim sorodstvenim imenom pridevnik, ali pa če je takšno ime v množini, je spolnik spet dopusten: il mio v e c h i o padre, i miei fratelli.
3.	Občutne razlike med slovensko in italijansko rabo kaže svojilni zaimek, kadar ga rabimo t predmetom v 3. ali 4. sklonu:
imam
imaš
ima
imamo
imate
imajo
imam
imaš
ima
imamo
imate
imajo
a
.O 'o
J3
ho U mio hai il tuo ha il s u o
abbiamo il nostro avete il v o s t r o hanno il 1 o r o
ho 1 miei hai i tuoi ha 1 s u o i abbiamo i nostri avete i vostri hanno i loro

•c
-o
(le)
Slovenščina ohranja torej v takih primerih za vse osebe obliko svoj, svoja, svoje, medtem ko rabi Italijan za vsako osebo posebno obliko.
O svojilnih zaimkih bomo dodali jutri še nekaj opazk. Za nocoj končajmo z ljubkim pregovorom, ki pove, kako nam je vsem »ljubo domA«:
Cdsa' mia, cdsa mta, per picclna che tu sla* tu mi9 sdmbri' lina badla9.
pričevalen le pogled ■ Olrabande na velikansko
Čistilnice. To je skoraj nepregleden vrvež samih sodov, jeklenega ogrodja, visokih dimnikov, kotlov; to je prava pravcata uresničena fantazija petrolejske Industrije. Surovo nafto, ki k> neprestano dovažajo. čistijo tu in predelavalo. Kar 36 potroleiskih ladij, sleherna po 3000 ton vsebine, je nenehoma v službi: v petih urah naložijo v Maracalbu nafto. 24 ur plovejo proti Curacaou In spet v 6 urah izpraznijo svole zaloge v Emma-stadu — in se spet vrnejo v Maracaibo. Po 25.000 ton nafto dovažajo semkal vsak dan. Prolzvalalo pa: bencin za avtomobile, gorilno olje za ladle, Dieselovo olje, petrolej, mazilno olie. katran itd. Zajioslenih je 5000 delavcev in uslužbencev. Uradniki, ki so belokožci. blvaio v svojem delu mesta, imajo elektriko, šolo. cerkev, klub. športna zabavišča in kakih 300 enodružinskih bungalovov. Naložena glavnica tega svetovnega podjetja obsega okrog 15 milijard dinarjev...
Po vsem tem ni čudno, če le otok Curafao vprav v tem času izzval jako živo zanimanje tozadevnih držav v Evropi.
1 hiša. — 2 per picclna che fu sia — Se si še tako majhna. — 3 meni — 4 se zdii — 5 opatija, samostani v prenesenem pssuau: dom, kjer je polno blagostanja-
se je kakor že preživljal z uporabo kaktej. Odkrili so pa tudi fosfatovo goro Neuport, ki je nekaj časa dajala nekaj izkupička; dalje se je siromašno preonegavljal s kupčijami med Venezuelo in Zah. Indijo, s tihotapstvom orožja in s pridobivanjem morsko soli. — Toda vse to ni nu-jalo pravega življenja, in Ilolandska ni imela nobenega veselja 8 svojo kolonijo.
Tudi zdaj ne bi bilo nič bolje na tem otoku, če bi ne bili 1. 1906 inženirji Kraljevske petrolejske družbe (Roval-Dutch-Schell) pri svojem iskanju petroleja v venezuelski laguni Maracaibo, slučajno odkrili enega največjih najdišč petroleja na svetu vprav na otoku Curafao. Družba Roval-Dutch -Shell je holandsko angleška družba, a laguna Maracaibo je zaradi peščenosti nepristopna večjim ladjam. Družba je bila že v skrbeh za varno oporišče pelrolejskih tankov, saj je bila Venezuela kot »dežela stotih revolucij« precej neprimerna za to. Tako je bila vsa zadeva z otokom Curafaom sijajno rešena — in Shell, Holandska in Curafao so se na mah oddahnili. Venezuela daje na leto približno desetino vse petrolejske proizvodnje na svetu, krog 28 milijonov ton. a Curafao je zdaj pač tisti kraj. odkoder izvozijo največ »tekočega zlata« na svetu. V mestu Emmastad na Curafao je največja rafinerija; v zalivu Curafao je največja postojanka »kurilnega olia« tudi za največje ladje, ki vozijo skozi Panamski kanal. Na leto se ustavi v Curafao zaradi preskrbi z gorivom 6000 ladij z več ko 20 milijoni tonami. — Nekdanji nebogljeni otoček se je torej visoko povzpel.
Ze koj v začetku otoka, v zalivu Sv. 'Ane, kjer je na majhnem polotoku Emmastad z rafinerijo, je videti, kako je otok zares napredoval. Pred teboj se grmadi io petrolejski tanki drug vrhu drugega; to so velikanske posode, ki so že od daleč videti kakor trdnjave lz srebra, trdnjave modernega kapitalizma in že na daleč se svetijo črke imena: Shell. »Queen Emma«. dolgi pon-tonski most, je dvignjen. V dolgi procesiji se vleče pioi ducata ploščatih vlačilcev skozi zaliv; med dimniki vihrajo črne zastave dima. Medtem ko sledimo petrolejske tanke, se nam odkrije svet čudovitih nasprotij: Willemstad je na desni, to je stara luka s strelnimi linami in igračastiml topiči, dalje vidiš sanjavo pročelje guvernerjeve palače, nato živahno, pisano obrežno stran staro-holandskih poslopij, ki bi mogla prav tako stati v evropski Holandski. Zadaj za VVillemstadom je pristanišče s kitajskimi ln indijskimi bazarji in judovskimi štacunami starih predmetov, in še dalje hrupni zamorski svet. Mimo vsega tega pa se še oglašajo zvonovi cerkvd kakor v Amsterdamu, a v ozadju štrli trdnjava Nassau s skalnatim orlovskim nosom v nebo. Ob strani je Otraban-da, bivališče zamorcev, z barakami in hudimi pogledi. Curafao ima nekako 50.000 prebivalcev, večidel zamorce in mešance. Polovica prebivalstva se preživlia s petrolejem, druga polovica pa s temi, ki se preživljajo s petrolejem...
Emmastad, »Isla« ga nazivajo domačini, je seveda poglavitno žarišče na otoku. Jako pre-
Shrivnostno pleme v severozahodni Indiji
Na severozahodni meji Indije, v deželi ipij-skega fakirja, živi nevarno in bojevito pleme Patana, ki prizadeva mnoge nevšečnosti angleškim gospodarjem. Putanci imajo v svojem rodovniku nekaj edinstvenega.
Patanci sami trdijo, da so njihovi pradedje pred davnim časom prišli v Indijo iz Sibirije, da je bil njihov praded neki kralj Daul in da je sam Mohamed osebno preiskal njihov rodovnik in dognal, da je ta rodovnik točen. Običaji in imena iz prvotnega življenja tega plemena so se do danes ohranili. Ohranjeni so v najČud-nei.ših oblikah. Njihova lakomnost se izživlja v lovu za zlatom, njihova krvoločnost in razdiralni fanatizem nimata para na svetu. Polno so ga patanske prifHivedke in legende.
Kakor vsi orientalci, so tudi Patanci zelo gostoljubni. Pravijo, da so se navzeli gostoljubja od drugih plemen v Siriji in Arabiji. Toda ta gostoljubnost je dvorezni meč. Tujca res ljubeznivo sprejmejo in mu postrežejo, ko pa zapusti njihovo kolibo ali šotor, da bi šel naprej, ga ubijejo in oropajo.
Po tradiciji in stari navadi so Patanci rojeni roparji in razbojniki. Kadar pride na svet fant, izstrelijo dva strela in mati prisrčno prosi Alaha, da bi ustvaril iz novorojenčka velikega, spretnega in uspešnega roparja, ki bo branil pravice svoje rodbine in povečal njeno bagustvo.
Obramba rodbinskih pravic in njene časti je v glavnem v izvrševanju krvne osvete, ki strašno besni med Patanci in je že cele rodove izkoreninila Pod nekimi okoliščinami je krvna osveta v veljavi celo med bratranci. Delajo ženske, moški se pečajo le s krvno osveto in roparjem, če se ravno no vojskujejo s kakim zunanjim sovražnikom.
Slonova hoža in slonovo 1 srce
Vsi vemo, da Ima slon zelo debelo kožo. Celo v pregovor je prišla slonova koža pri nas, kjer slon 6ploh ne živi, ampak ga lahko vidimo le jso menežarijah. pa vendar čestokrat rečemo o kom, da ima »kot slon debelo kožo«. Sedaj so spoznali pri slonu poleg debele kože še neko drugo posebno lastnost. Ta se tiče slonovega srca. Kadar je slon miren, mu udari žila največ 25 krat na minuto. Pa tudi takrat, ko je razjarjen, da, ko je najbolj razjarjen, mu udari srce največ 36 krat na minuto. To spoznanje popolnoma potrjuje že preje dognano izkustvo v živalskem svetu,, da je bitje srca v obratnem sorazmerju z velikostjo živalskega telesa. Cim manjša je žival, tem pogosteje ji bije srce in obratno, čim večja je, tem redkejše srčne utripe ima.
Iz Amerihe...
Pred nekim znanim čikaškim klubom stoji lep avtomobil. V avtomobilu sedi šofer in ga čuva pred tatovi. Šofer je pravkar hotel prižgati cigareto, ko se mu je približal elegantni gosjx>d z angleško kajio in pismom v roki. Pismo je dal šoferju in mu dostojanstveno naročil: »Izročite to pismo takoj vašemu gospodarju!« Šofer je ubogal. Vstal je, odšel v klub in izročil pismo gospodarju, kakor mu je bilo naročeno. Gospodar je pismo odprl in z začudenjem bral: »Če bo uspelo, dobro; če ne bo uspelo, tudi dobro«. — »Kaj to pomeni?«, vpraša gospodar šoferja in mu da pismo, naj ga prečita. Šofer bere, nato pa kakor z oljem namazan blisk šine proti vratom, pogleda hitro na ulico, in dih mu je zastal... Takoj je bil pri gospodarju.
»Kaj je forej s tem?«, vpraša gospodar.
»Uspelo je!«
»»Kaj je uspelo?«
»Avtomobil je ukraden,« pravi žalostno šofeiv
Skok s padobranom z medicinskega stališča
Z razvojem avijacije dobiva skok s padalom ali padobranom, kot tudi imenujemo napravo za skakanje iz aeroplana, vse večji pomen, in to ne samo v mejah vojnih spretnosti. Ze sedaj se padala poslužujejo tudi zdravniki za hitro pomoč, kjer je pristajanje letal težko ali pa sploh nemogoče. V Sovjetski zvezi, kjer je skakanje s padal postal že narodni šport, vadijo skakanje že zdravniki in zdravnice, deloma zato, da študirajo fiziološke pojave ali pa tudi zato, da bodo pripravljeni za svojo poznejšo službo.
Od ljudi, ki skačejo, se zahteva ne samo duševne prisebnosti ter močne volje, temveč tudi telesne spretnosti. Skok s padalom kot tudi letenje sploh, ne prisili samo pljuč za hitrejše dihanje, temveč tudi srce za hitrejšo utripe. Dihanje otežuje pritisk vetra, pomanjkanje kisline in vibracija. Kroženje krvi je odvisno od mnogih faktorjev, s katerimi se lahko bori le človek z zdravim krvotokom, nikdar pa človek s srčnimi motnjami ali z razširjeno veno.
Vse večja brzina letenja povečava delavnost srca ter izziva maksimalni pritisk krvi zaradi vse večjega pritiska zraka. Tudi duševna razburjenost, kot je n. pr. znana »mrzlica starta« tik pred poletom ali skokom, povzroča delavnost arterij in povečanje krvnega pritiska. Močno brenčanje zraka še povečava brzino in jakost pulsa. Znižanje temperature v višjih plasteh zraka povzroča neenakomerno razdelitev krvi po telesu. Tip padala, katerega se sedaj največ poslužujejo, se pričvrsti na ledju. Odpira se na ta način, da se potegne za vrvico, s katero jo zvezano, »ako, da jo lahko rotirati, kdaj naj se padalo odpre, to je, da se brzina
padajočega telesa zmanjša, ker je v začetku od skoka veliko večja zaradi brzine sodobnih letal Pritisk je pa pri podpiranju padala še vedno zelo velik, najhujši je okoii prednjega in zadnjega dela telesa.
Največjo pazljivost zahteva specialni skok s padalom, to je, da se padalo odpre šele tedaj, ko telo Že nekaj časa prosto pada, a se padalo odpre šele nekaj sto metrov nad zemljo. Povprečnež ocenjuje pri tem največ psihološko dejstvo, t. j. prisotnost duha, a zdravnika zanima pri tem največ fiziološko dejstvo: ali more sploh človek že v padcu potegniti za vrvico, ko je preletel v prostem padu že določeno pot. Na to vprašanje odgovarja zdravnik dr. F. A. VVeiss pozitivno, ker končna brzina telesa v prostem padcu že po 200—300 m po skoku znaša 50—60 metrov na sekundo. Pri pritisku nagromadenega zraka ni zavirano še tako niti dihanje niti nI posebno otežkočeno cirkuli-ranje krvi.. Tudi povečanje zračnega pritiska v nižjih plasteh ni škodljivvo, niti iz višine 7000 m v 10 sekundah, seveda v kolikor ni motenj v izenačenju pritiska med čelno in ušesno votlino na eni in notranjega telesa na drugi strani. Lahko nastanejo nepremagljive bolečine tudi pri ljudeh močne volje ter jim lako vzamejo vsako voljo za kakršen koli gib.
Končna brzina padanja s padobranom nI večja kot 5 metrov na sekundo ter tako ustreza skoku iz 1 in pol metra višine. Če ni povečana brzina padanja z vetrom, ne otežkoča preveč krvnega obtoka. Znani pa so skoki, pri katerih je odprl padale padalo šele po 2000 metrih prostega padanja. Za to skoke hO polieimi »wvwia posebni psihološki napori in posebne sposobnosti. —nik.
Srečo moraš Imeti
Nekateri ljudje imajo večno smolo v življenju. Komaj se izmotajo iz ene zadrege, so ie v drugi. So pa zopet drugi ljudje, ki jih sreča redko zapusti. Tudi tam, kjer bi bilo gotovo po nas, se rešijo.
Tako je bilo v New Yorku z nekim čistilcem sveliljk. Mož je pri čiščenju svetiljk padel med tračnice tik pri odhodu nekega vlaka. Nihče tega ni opazil. Čistilec je zgubil zavest in obležal med tračnicami. Pet ekspresnih vlakov je drvelo preko njega. Ko je prišel k zavesti, so ga šele zagledali in na srečo spoznali, da se mu ni prav nič pripetilo.
Nič manj sreče nI imel snažilec šip, ki je opravljal kaj težavno in neprijetno delo: čistil je zunanje šipe v nebotičnikih. Nekega dne so jo snela vrv za katero je bil pripet in mož je strmoglavil iz desetega nadstropja v globino. Pa so na sročo vendar ni zgodilo to, kar bi človek pri katem padcu navadno pričakoval. Čistilec ni obležal z razbitimi udi na tleh, marveč je obtičal na vozu. naloženem s svežimi kožami. Kože so bile mehke in so delovale kakor pero. Niti ramena ali nogo si ni izpahnil, prav nič se mu ni pripetilo. Povrnil se je nazaj na delo, samo bolj pazljiv je bil od tega dne.
Pripovedujejo tudi o nekem priletnem gospodu, ki je padel z dvanajstega nadstropja v nekem nebotičniku. Ko je gledal skozi okno, ca je radovednost zapeljala, da se je preveč sklonil navzven in padel skozi okno. Med osmim in devetim nadstropjem pa se je ujel v žične napeljave, ki so močno zanihale in se pretrgale, vendar so zadržale hitrost padca ter mu dale drugo smer. Gospod je namreč padel v precejšnjem loku na balkon sedmega nadstropja. Dobil je samo majhne poškodbe in prestrašil se je, sicer pa se mu ni nič hudega pripetilo.
Pri nekem petrolejskem vrelcu je nastala strahovita eksplozija. Nekega delavca, ki je bil v bližini, je vrglo 25 metrov visoko. Vsi, ki so ta prizor videli, so žo mislili, da je po njem. Ko pa je padel navzdol, se je s hlačnim pasom obesil na kljuko nekega žerjava in obvisel na njem, dokler ga niso rešili.
Uši pobijajo same sebe
V	svetovni voini so nemfške čete utrpele veliko škodo v poljskih pokrajinah zaradi zahrbtne, v mnogih primerih smrtonosne bolezni, ki jo poznamo z imenom pegasti legar. Ko je bila nemška posadka odšla iz teh pokrajin, je nastala pozimi leta 1919 iz te bolezni prava pravcata kuga. Takrat je bilo četrt milijona ljudi ogroženih po tej epidemiji. Tudi v sedanji vojni so se spočetka pojavljali znaki vedno češčih primerov pegastega legarja. Sanitetne oblasti nemške oborožene sile so ga začele z zmeraj bolj ostrimi ukrepi pobijati. Ker prenaša to bolezen predvsem in samo nš v obleki (»gvant-na uš«), so začeli na debelo uničevati uši poljskega in judovskega prebivalstva. S tem se je posrečilo, tako na primer v Varšavi, navzlic temu, da je prihajalo tja več in več ljudi, da se je število bolezenskih primerov znižalo tako, da je bilo celo manjše kot v času pred vojno.
Uši in z njimi pegasti legar uspevajo najbolje v umazaniji. Zatorej pripada 92 odstotkov vseh tozadevnih bolnikov judovskemu prebivalstvu, ki živi v nepopisno nehigienskih razmerah. Ker so pa Judje že stoletja »znani« s to boleznijo, so pa tudi precej nesprejemljivi (imuni) zanjo. Medtem ko drugi ondotni ljudje, ki niso Judje, pa imajo pegasti legar, umirajo za to boleznijo v 60—70 primerih od sto bolnih, a 6e so stari več ko 45 let, jih umrje celo po 90 od sto, pa umrje pri Judih od 100 bolnikov komaj deset.
Nadzorstvo nad to boleznijo jc čim najstrožje. Kdor koli dobi pegasti legar, je pod strogo kaznijo dolžan, da se takoj prijavi. Bolniki so povsem ločeni od ostalega sveta in tudi stanovalci dotične hiše so več tednov v karanteni. Nemška zdravstvena služba se pa ne zadovoljuje le z omejevanjem te kuge s pobijanjem uši, marveč se vneto bavi z izdelavo učinkovitega cepiva, da bi postali tisti, ki so z njim cepljeni, povsem nesprejemljivi (imuni) za pegasti legar. Vso tozadevna raziskovalna in preiskovalna dela se izvajajo v državnem higienskem zavodu v Varšavi. Skoraj šegavo-posmeh-ljivo je slišati, da je vprav uš, ki je nos:teljica in prenašalka pegastega legarja, tisto sredstvo, ki mora človeku dajati potrebno cepivo in se zato tako rekoč samo sebe pobija.
V	posebnem zavodovem laboratoriju vbrizgajo (po že prej znanem postopku) in po neskončno natančnem ravnanju posebno »žlahtnim« ušem pol povečevalnim steklom bakterije pegastega legarja v debelo črevo. V črevesu uši si bolezenske kali jako naglo pomnožijo. Čez nekaj časa uš odpro, inficirano črevo vzamejo ven in usmrtijo kolonijo bakterij. Učinek njihovega bolezenskega strupa pa s tem ni popol-
F. S. Finžgar t Pod Svobodi!! III SOflCef71
Povest davnih dedov
183.
184.
186.
183.
Drugi dan je Iztok
na vežbališču poklical k sebi starega Slove-na — vojaka in mu rekel: >Dnevi mojega bivanja v Bizancu so sešteli. Odrinemo prav gotovo tekom osmih dni.<
184.
Točno ob enajstih je prijezdil magister equitum in prebral kraljevski razglas: »V imenu despota, zmagovalca narodov, imperatorja zemlje in morja... Iztok, ki se poslej ne nazivlje več barbarski, temveč po naše Orijon, je od danes magister pedi-tum!« Nato je Azbad odjezdil.
185.
Iztok si misli: »Prevara ... Samo prevara. Epafrodit ima prav, naj ne verjamem carici.«
186.
Še tistega večera je javil Azbad despoj-ni: »Imenoval sem ga!« Teodora: »In sedaj pazi nanj, išči priliko ter ga pripelji v mojo temnico!«
I
noma uničen, vendar je tako oslabljen, da se v človeku, ki ga cepijo s tem cepivom, razvije dovolj protistrupov, ki ga za dalj časa obvarujejo pegastega legarja. Kakih 150 uši je treba za cepivo, ki zadošča za enega človeka. Pri tem pripravljanju cepiva so težkoče zlasti s prehrano inficiranih uši. Ker se more to zgoditi samo s človeško krvjo, so ljudje, ki si dajo nase take uši, zmeraj v nevarnosti, da zbolijo /a pegastim legarjem. Za to so uporabni le tisti ljudje, ki so to bolezen že nekoč prestali in so zato imuni zanjo.
Težkoče, ki jih imajo s tem jako učinkovitim in zanesljivim zdravljenjem, so privedle do tega, da so v higienskem zavodu v Varšavi začeli uporabljati še drugačen način. Ta način temelji na možnosti, da je moči pridobivati s cepljenjem rumenjaka oplojenih kurjih jajc primerno razmnoževalno snov za proizvajanje večjih množin čistega cepiva. Ti poskusi pa še niso dokončno dognani.
Krastavost sadnega drevja
Krastavost je najnevarnejša in najpogostejša bolezen, na katero naletimo v sadovnjakih. Krastavost napada mlade plodove, pa tudi listje Ln včasih celo mlade veje. Na listju se pojavljajo okroglo pege, ki polagoma pokrijejo celo površino listov in povzročijo pregodnje odpadanje listja. Na vejah se kaže krastavost v obliki okroglih vdrtin liki tvor. Tisti deli na vejah potem odmro, Najpogostejša pa je ta bolezen na sadežih. Na mladih ali na pol zrelih sadežih se pokažejo zelenkaste kraste ali temne pege, ki se potem razrastejo v velike raz-pokane kraste na jabolkih ali na hruškah. Krastavo jabolko ali hruška zgubi s tem skoraj vso svojo vrednost. Ne moreš ga več prodati. Le za sadjevec je še morda uporabljivo. To bolezen povzroča gliva fusicladium dendriticum funk, pri hruškah fusicladium pirinum funk. Proti tej bolezni se borimo najenostavneje tako, da napadene veje odžagamo in jih skurimo s sadjem vred. Tla pod deblom moramo prekopati, listje pa pograbiti in skuriti. Priporočljivo sredstvo je tudi škropljenje z modro galico in apnom (2 kg modre galice ter 3 kg apna na 100 litrov vode), in to: preden se poganjki na drevju razpočijo, nato neposredno vreden začne drevje cvesti in ko odevete. V suhih letih zadošča trikratno škropljenje na loto. Dober in priporočljiv je tudi nosprasen, karboli.neum pa ni za letni čas, ampak ga uporabljamo le pozimi.
Mali oglasi
t malih oslaalh »elj« Tank« beseda I din; tenltovanjskl (Klasi I dtn. Debelo tiskane naslovne besede •• računajo dvojno. Najinanjfil anesek ta mati orla* U din. • Hali •rlasl se plačujejo takoj pri aaročiln. • Pri orlaslb reklamnega snačaja se računa anokolonska. S mm visoka •etltna vrstica po I din. • Za plamene odzovore (led* nallb atlasov treba prllotlti snamko.
j SUižte j
Dobe:
Hišna pomočnica
do 30 let starosti, vajena kuho ln vseh drugih del, dobi dobro službo k mali družini v Ljubljani. Ponudbe na upravo »Slov.« pod »Pridna in vestna« št. 7005.
Službe
meso:
z 20 letno prakso v bančnih in trgovskih poslih s perfektnim znanjem knjigovodstva ter italijanske ln nemške korespondence, iščo namestitve. — Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Sposobnost« 6066.
Knjigovodska
ln bilančna dela pri trgovinah — tudi posamezne ure — prevzamem. Ponudbe na upravo »Slov.« pod »Bilanclst« 6967.
Inžener
z dolgoletno gradbeno prakso, Išče kakršno koli trajno ali začasno zaposlitev. Ponudbo na upravo »Slovenca« pod »Zaposlitev«.
g Stanovanja!
J štelo:
Trisobno stanovanje
z vsemi pritiklinami ln vrtom, na Mlrju ali okolici — iščem. Naslov v upravi »Slovenca« 6954.
2000 din nagrade dam
kdor ml pripelje črno kobilo, z belo zvezdo ter opremo, katera Jo bila vzeta 6. aprila od 125. art. dlviz. v Dravljah ter bila po poročilu razpuščena v Mokrem polju pri Novem mestu. Visoka 170, obseg 182 cm, stara 8 let. Izidor Florjančlč, Dravlje, Vodnikova 265, Ljubljana,
Iščem konja fuksa
star 10 do 12 let, ozkih prs, na glavi Ima veliko zvezdo, trebušast, na trebuhu Ima od štrang oddrgnjeno dlako, če na lahno teče, kreše z zadnjo desno nogo ob tla. Sporočila proti primerni nagradi na Zaje Alojzij, Ižanska cesta 121, Ljubljana,
iKmilmpI
Vsakovrstno zlato
briljanl« in »rebro
kupu|e po najvišjih cenah
A. Božič, Ljubljana
Frančiškanska ulica 8
Bolniški voz za sedeti
kupim. Cenjene ponudbe na upr. »Slovenca« pod »Voz« 6994.
1 Poizvedbe 1
za živali
Iščem konja »Šimel«
sivega, št. 1612. — Ignae Leveč, vas Pristava 4, Mengeš.
Vsem županstvom
in privatnikom! Za konjn-fukRa, ki sliši na »Sargo« (153/173—1933), z žigom štov. 346, oddanega 3. aprila na Ježiei 3. bateriji, plačam najditelju 1000 din nagrade. Avgust Rode, Suhadole 22, p. Komenda, okr. Kamnik.
Iščem dva konja:
fuks, star 13 let, velika lisa na čelu, zadnja noga v binclju bela, žig 80, oddan pri Sv. Duhu. — Kobilo pramo, z zvezdico na čelu, staro 8 let, žig 27, oddana v Boh. Bell. Sporočiti proti nagradi: Mohorič, LJubljana, Cesta na Rožnik 13.
1000 din nagrade dobi
kdor ml pripelje konja fuksa z belo liso na glavi, nad plečem rahla vzbokllna, srednje velik, star 12 let, žig 3075. — Mlakar Alojz, Igavas 34, občina Stari trg-Lož.
Čitajte in širite »Slovenca« 1
Podučujem italijanščino
poceni — tudi na dom. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Poduk« 6968.
Monograme za robce
in perilo, gumbe, gumb-niče. entel, ažur, predtisk izvršimo takoj.Tamburira-nje oblek, vezenje perila.
Matek & Mikaš
LJubljana. Frandikanska ulica
nasproti hotela Union
Ranobran
za mazanje večjih ran na drevju. — Ing. Prozelj, Ljubljana, Wolfova ulica 3-1, tel. 34-73.
Mravlje
100% uničujoče sredstvo sestavi: Inž. Prezelj, ■— Ljubljana, Wolfova 3-1, tel. 34-73.
Green:
Luč in tema
12
»Njegova smrt mora biti torej za vas težak udarec!«
»Tako je!<
»Dovolj težak, da padete v nezavest pri pogledu na njegovo truplo.«
Eleonora je nemo prikimala.
»In vendar se zdi, da ste bili pripravljeni na to?«
»Pripravljena?«
»Služinčad je dejala, da ste bili zelo vznemirjeni, ko ni prišel vaš ujec k zajtrku.«
»Služinčad?« Kakor bi se ji bil jezik prilepil na nebo, ona mu ni mogla odijovoriti.
»Ko ste stopila v knjižnico, ste bila zelo bleda.«
Ali je pričela slutiti, da se je porodil sum na njo v duhu tega človeka, ki je tu napada z vprašanji? Tako razburjene je nisem še nikdar videl. A če ie prav v njej vladalo takšno čustvo, ni moglo to dolgo trajati. Z grozo se je obvladovala, da bi prišla do mirne besede.
»To vendar ni nič nenavadnega,« je zamahnila z roko; »moj ujec je bil zelo točen človek in najmanjša sprememba v njegovih navadah je nas vselej vznemirila.«
»Vi ste se torej vznemirili?«
»Do neke gotove meje.«
»Kdo vodi nadzorovanje v sobah vašega ujca, gospica Leavenworth?«
»Jaz, gospod!«	,
»Potem vam je gotovo znana toaletna mizica v spalnici, katera ima predal?«
»Seveda.«
»Kdaj ste zadnjič odprli mizico?«
»Včeraj,« se je stresla,
»Ob kateri uri?«
»Opoldne, kolikor se spominjam.«
»Ali je ležal njegov revolver na svojem mestu?«
»Mislim da, a na to nisem pazila.«
»Ali ste obrnili ključ, ko ste zaprli predal?«
»Da.«
»Ali ste vzeli ključ?«
»Ne, gospod.«
»Gospica Leavenvvorth! Revolver leži pred vami na mizi, kar ste mogoče že opazili. Izvolite ga pogledati.« In prijel je orožje ter ga ji podal.
Če bi bil imel namen s tem postopanjem jo oplašiti, dosegel bi bil j>opolen uspeh. Na prvi pogled na smrtno orožje se je silno prestrašila, pri čemer je hotela zakričati, a se je hitro zavedla.
»O, ne! Ne!« se je branila z rokami.
»Zahtevam, gospica Leavenvvorth, da si ogledate revolver,« je dejal trdo koroner. »Ko smo ga našli, je bil spet povsem nabit.«
Na mestu je izginil z njenega obraza vsak strah...
»Pa potem!« se ji je izvilo in posegla jo molče po orožju.
»Kljub temu,« jo je pogledal koroner, »je bil nedavno izstreljen strel iz njega. Roka, katera je čistila cev, je pozabila očistiti prostor, v katerem stoje naboji, gospica Leavenworth.«
Ni se več bala, toda na obraz ji je padel izraz, ki izdaja, da ni več nade in pomoči, in toliko, da se ni zrušila. A hitro je nastopila reakcija in ona je dvignila glavo s krčevitim naporom, kakršnega še nisem nikdar videl pri kaki ženski ter je vzkliknila:
»No, kaj hočete s tem?«
Koroner je spet položil revolver na mizo. Spoglodaii smo se, vsi smo pričakovali, kaj bo nato sledilo.
Jaz sem čul za seboj trepetajoč vzdih in ko sem se nato obrnil, sem opazil, da je Mary
vsa vroča gledala svojo sestrično in se je šele zdaj zavedla, da vsi, razen nje, sumijo Eleonoro.
Končno se je upal vendar koroner nadaljevati:
»Vprašate me, gospica, kaj hočem s tem? K temu vam moram pristaviti, da si še noben morilec, noben znan zločinec ni skušal revolver očistiti in ga spet nabiti.«
Ona nj nato ničesar odgovorila, a jaz sem opazil, da je Gryse napravil opazko.
»Ali bi ne mogel noben tujec,« je nadaljeval koroner, »tiho priti v sobo, iti v predal po revolver, nato iti skozi pokojnikovo sobo in priti k njemu tako blizu, ne da bi vzbudil v njem pozornost, da bi obrnil glavo?«
Bila je grozna obtožba in vse je gledalo samo Eleonoro. In vendar se ni opazil v njej napad jeze. dočim je njeno sestrična skočila besno s stola in že je odprla usta, da bi izgovorila.
Eleonora je opazila, se obrnila k njej in ji zamahnila, naj počaka; rekla je s hladnim toda odmbrjenim glasom:
»Vi ne morete zagotovo trditi, da se je vse tako zgodilo, kakor ste rekli. Ko bi bil moj ujec, recimo, včeraj ustrelil z revolverjem — kar je popolnoma mogoče — ali bi bili potem tudi prišli do istega sklepa?«
»Gospica Leavenvvorth,« je nadaljeval sodnik, »kroglo so potegnili iz ujčeve glave.« »Ah!«
»Opa odgovarja številki istega revolverja, s katerim je streljal morilec.«
Po teh besedah je spustila glavo. Gledala je v tla, vse njeno telo je bilo potrto in zlomljeno.
Ko je sodnik to opazil, je postal še bolj oster.
»Gospica Leavenvvorth! Moram vam staviti še nckuj vprašanj, ki se nanašajo na dogodke
včerajšnjega dne, posebno na večer. Kje ste bili včeraj zvečer?«
»Sama v svoji sobi.«
»Ali ste videli zvečer po večerji svojega ujca in svojo sestrično?«
»Ne, gospod. Ko sem vstala od mize, nisem kasneje videla nikogar več — razen Toma,« je pristavila po kratkem molku.
»Kako, da ste videli njega?«
»Prinesel mi je karto nekega gospoda.«
»Ali smem vedeti za njegovo ime?«
»Na karti je stalo ime: Le Roy Robbins.«
Stvar se je zdela brez velike važnosti, a ostalo mi je v glavi, ker je poleg mene silno strepetala njena sestrično.
»Kadar ste v sobi, gospica Leavenvvorth,« je nadaljeval koroner, »ali imate navado puščati odprta vrata?«
Eleonora se je stresla, a se je hitro zavedla.
»To ni moja navada, gospod.«
»Zakaj ste snoči pustili odprta vrata?«
»Bilo mi je pretoplo.«
»Samo zaradi tega?«
»Drugega vzroka ne vem.«
»Kdaj ste jih zaprli?«
»Ko sem legla k počitku.«
»Ali je bilo to prej ali kasneje, preden je šla služinčad gor?«
»Kasneje.«
»Ali ste culi, ko se je gospod IIarwcll vračal iz knjižnice v svojo sobo?«
»Da.«
»Kako dolgo so bila še potem vrata odprta?«
»Da, da, nekaj minut, ne morem točno povedati« — je jecljala.
»Ali je bilo več ko deset minut?«
»Da.«
»Več ko dvajset?«
»Mogoče.« Kako ji je lice prebledclo in kako je vztrcpetalal
Za tiskarno v Ljubljani: Jože Kramarii
Izdajatelj: inž. Jože Sodia
Urednik: Viktor Cenčic