Poštnina plačana v gotovini Leto lxi. m. ziB u ponefelleh 24. septembra 19Z8. Ceno Oin F OvENSKI i Izhaja vsak dan popoldne, izvzemši nedelje in praznike. _ Inserati do 30 petit k Din 2.—, do 100 vrst 2.50 Din, večji inserati petit vrsta 4— Din. Popust po dogovoru. Inseratni davek posebej. •Slovenski Narod» velja letno v Jugoslaviji 240.— Din, za inozemstvo 420.— Din. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo: Knaflova ulica št, 5, I. nadstropje. Telefon 2034. Upravništvo: Knaflova ulica št. 5, pritličje. — Telefon 2304. Grozna katastrofa v največjem španskem gledališču Sinoči je med predstavo pogorelo največje gledališče v Madridu - V gledališču je bilo nad 3000 oseb - V plamenih je našlo smrt več sto ljudi - Vse bolnice so prenapolnjene z ranjenci - Nepopisna panika — Madrid, 24. septembra. Sinoči je katastrofalen požar uničil največje špansko gledališče, sloviti »Theater Novedaddes« v Madridu. Gledališče je btlo za časa katastrofe zasedeno do zadnjega kotička, radi česar je tudi število Človeških žrtev izredno visoko. Doslej še ni pojasnjeno, kako je pravzaprav nastal požar. Ker je bila baŠ nedelja in se je vrfoutega vršila še premijera, je bilo gledališče popolnoma razprodano« V gledališču je bilo nad 3000 ljudi. Med zadnjim odmorom se je kmalu po deveti uri pojavil na odru požar. V hipu so bile v plamenih vse kulise in garderobe. Še predno so mogli uslužbenci, ki se jih je polotil paničen strah, spustiti železno varnostno zaveso, se je ogenj razširil v gledališko dvorano. 2e dim, ki se je polagoma širil izza odra, je povzročil med gledalci veliko vznemirjenje. Da bi odvrnili pozornost poMike od grozeče nevarnosti, je godba med odmorom začela svirati. Čim pa so začeli plameni Švigati preko odra, je nastala v dvorani nepopisna panika. Vse je drlo proti izhodom, kjer je nastala taka gneča, da se je rešilo le malo število ljudi. Ljudje so začeli padati, množica jih je pohodila in kmalu so bili izhodi popolnoma zadelani. Ker je bila vsa notranjost gledišča večinoma iz lesa se je ogenj zelo naglo širil. V 10. minutah je bila vsa notranjost v plamenih. Ljudje so skušali na vse mogoče načine priti na prosto. Nekateri so splezali na streho in poska-kali na ulico, drugi zopet so iz pete in šeste galerije poskakali v dvorano, upajoč, da bodo skozi uničujoče plamene našli kak izhod. Gasilci in vojaštvo, ki je prihitelo na pomoč in z bližnje vojašnice, so si prizadevali,, da bi rešili ljudi, ki so bili zaprti v gorečem poslopju. Nastopiti pa so morali z brutalno silo, ker so bili ljudje v skrajnem obupu nedostopni za vsako pametno besedo. Ob gorečem poslopju so se odigravali pretresljivi prizori. Otroci so iskali svoje starše, matere svoje otroke, možje svoje rodbine. Avtomobile privatnikov, ki so čakali pred gledališčem, so oblasti takoj rekvirirale za prevoz ranjencev. Bolnice so bile kmalu prenapolnjene in morali so v šolah in v vojašnicah organizirati zasilne lazarete. Okrog bolnic in lazaretov se zbirajo neprestano velike množice, ki iščejo svojcev. Vojaštvo je z največjim trudom vzdržuje red. Ogenj je trajal vso noč in šele danes zjutraj, ko je gledališče pogorelo do tal, se je posrečilo, da so požar omejili in pogasili. Ker se je ponoči pojavil še vihar, se je ogenj razširil z gledališča n.a sosedne hiše, tako da je bil opolnoči v plamenih celi blok hiš v okolici oledališča. Ker ni bilo misliti na rešitev gledališča, so se gasilci omejili predvsem na lokaliziranje požara v stanovanjskih hišah, tako da so tam zgorele večinoma samo strehe in deloma gornja nadstropja. Koliko človeških žrtev je zahtevala grozna katastrofa, se ne da doslej še niti približno ugotoviti. V bolnicah in lazaretih je bilo danes zjutraj 332 ranjencev, izmed katerih se 82 bori s smrtjo. Mnogo ranjencev je umrlo med prevozom v bolnico, v bližnji cerkvi pa leži na skupnem mrtvaškem odru nad 150 strahovito ožganih in razmesarjenih trupel. Po splošni sodbi pa je število mrtvih še dvakrat večje, ker splošno sodijo, da se od gledalcev na četrti, peti in šesti galeriji ni rešil nihče ter da so njihova trupla pod razvalinami gledališča. Med žrtvami je največ žensk in otrok, ki so jih v paniki pritisnili ob zid in jim onemogočili rešitev. Nek ugledni madridski trgovec se je v obupu za svojo rodbino vrgel v goreče poslopje, tako da je zgorela vsa družina. Doslej so potegnili izpod razvalin 20 napol ožganih trupel, kojih identiteto doslej še ni bilo mogoče ugotoviti. Reševalna dela, pri katerih sodeluje vojaštvo in orožništvo, se vrše z vso naglico. Na lice mesta so prispeli tudi ministrski predsednik Primo de Rivera, več članov vlade, in predstavniki oblasti, ki izdajajo sproti vse potrebne naredbe. V vsem mestu vlada veliko razburjenje, ker skoraj ni družine, ki bi ne pogre* šala enega ali drugega svojega člana. Pogreb žrtev se bo vršil jutri na državne stroške. V svrho ugotovitve vzroka katastrofalnega požara je bila uvedena že tekom noči najstrožja pre* iskava. Ravnatelja gledališča so takoj aretirali, osobje gledališča, v kolikor ni našlo smrti v plamenih, pa se je samo javilo na policiji in prosilo za zaščito, ker se boji, da bi ga razjarjena množica linčala. Po eni verziji je nastal požar vsled pomanjkljivosti električne napeljave, po drugi verziji pa se je pojavil ogenj v garderobi, kjer je nekdo kljub strogi prepovedi kadil in po odhodu na oder pustil tlečo cigareto Aca Stanojević o sporazumu s Hrvati Otvoritev seje radikalskega širšega glavnega odbora — Kdo bo zastopal slovenske radikale. — Važen političen govor Ace Sta- no je vida. Govoreč — Beograd, 24. septembra. Danes ob pol 10. dopoldne se je sestal v prostorih Zemaljske banke k svoji, s toliko napetostjo pričakovani seji širši odbor radikalske stranke. Ze v soboto in v nedeljo so prispeli iz raznih pokrajin države številni delegati, ki jih je pozval ožji glavni odbor. Poleg povabljenih delegatov je prišlo tudi večje število delegatov tako zvanih policajradikalskih organizacij, ki jih je ustanovil v zadnjem času Vukičević, ki pa jih glavni odbor ne priznava. Ni še znano, ali bodo pripuščeni k seji ali ne. Poleg tega pa je prispelo v Beograd tudi veliko število drugih uglednih pristašev radikalske stranke, ki se zanimajo za razvoj dogodkov v vodstvu stranke. Aco Stanojevića so tekom včerajšnjega dne neprestano oblegali delegati iz pokrajin, da se informirajo o njegovem stališču in mu obenem razložijo mnenje svojih organizacij. Tudi iz Slovenije je prišlo vec odposlancev tamošnjih maloštevilnih organizacij. Glavni odbor je pozval kot delegata za Slovenijo bivšega ministra dr. Niko Zupanića in kočevskega odvetnika dr. Sajovica. Vuki-čevicevci pa so sami pozvali kot delegata slovenskih radikalov dr. Azmana. Sejo širšega glavnega odbora je otvoril z daljšim nagovorom Aca Stanojević, ki je po pozdravu vse delegatov prešel na politično situacijo ter najprej podrobno orisal položaj radikalske stranke v zadnjih letih, zlasti pa njeno sodelovanje v poedinih vladah. 'Splošno se je opazilo in mnogo komentiralo lejstvo, da pri tem ni nikjer omenil Vuki-!evičevega imena, pač pa je zelo ostro kri-.iziral delovanje njegovih zadnjih kabinetov. o dogodkih 20. junija je Aca Stanojević med drugim izvajal: »Sedaj hočem govoriti o vprašanju, ki ne zanima samo vas, marveč vso državo. Pozornost vse javnosti se je ustavila na zločinu v domu narodnih predstavnikov, ki ga bomo Še dolgo pomnili. Dogodek je nenavaden i po svojih vzrokih, i po načinu kako je bil izvršen, kakor tudi po kraju, kjer je bil izvršen. Vse to je izzvalo bolestne občutke ne samo raditega, ker je bila ustvarjena atmosfera, v kateri je govorilo mesto argumentov orožje, in ker so bila uničena dragocena življenja zaslužnih in domovini potrebnih ljudi, marveč tudi zato, ker so bili s tem porušeni normalni odnošaji s Hrvati in je nastal nezaželjen nesporazum, ki mu je treba čimprej napraviti konec. Ob iskrenem žalovanju vsega našega naroda globoko ginieni tudi mi oplakujemo nenadomestljive žrtve. »Še pod vtisom tega dogodka,« je nadaljeval Stanojević, »premišlja naš narod sedaj samo o tem, kaj bo z njegovo dragoceno pridobitvijo, z državo, koje dobrobit mora btii nam vsem najvišja skrb. V tej smeri moramo iskati izhoda v bratskem sporazumu s Hrvati, ki smatrajo, da so zapostavljeni, neenakopravni, eksploatirani, izzvani in užaljeni. Pokazati jim moramo, da na naši strani ni razpoloženja, niti volje, niti želje, da bi bil v naši skupni državi kdorkoli upravičeno nezadovoljen. Z uvidevnostjo in mirno presojo pričakuje naš narod sporazumne predloge, ki bodo zadovoljili brate Hrvate »n ohranili edn-stvo našega naroda in naše države. Od vodilnih krogov na eni in na drugJ strani je odvisno, da pravilno ocenijo današnje razmere in presodijo, kaj je mogoče in kaj ne in da temu primerno določijo svoje zahteve, da na ta način omogočijo tako zelo potreben sporazum. Radikalska stranka je bila stalno na lindji bratskega sporazuma s Hrvati in je sklenila z njimi sporazume, delala z njimi skupno in kljub prehodnim težkočam je v skupnih naporih uspelo storiti mnogo koristnega za državo in narod. Mi moramo le iskreno obžalovati da te kombinacije ni bilo mogoče vzdr-žatn delj časa. Naša stranka stoji tudi sedaj na tej liniji in bo sprejela vsako osnovo za sporazum in skupno delo, ki jo je mogoče sprejeti. Upam in uverjen sem, da ste tudi vi enakega mnenja in da v vprašanju odnošajev s Hrvati med nami ne bo razlike.« Navzoči delegati so sprejeli govor Ace Stanojevića z viharnim odobravanjem. Takoj nato je bil itzvoljen verifikacijski odbor, v katerem so saimi izraziti pristaši glavnega odbora. Odbor, ki mu načeljuje Krsta Miletić, je takoj pričel s svojim delom. Med opoldanskim odborom bo verifikacija končana, na kar se bo cb 3. seja nadaljevala. Popoldne prične debata Iz okolice „Jedinstva" — Beograd, 24. septembra. V minuli noči je izvršila beograjska policija racijo na kockarnice. Pri tem je prišlo do zanimivega odkritja. Poleg prostorov uredništva zloglasnega beograjsk. lista »Jedirasrvo«, ki je svoječasno pozival na umor Stjepana Radića in Ve-Ije Vukičeviča, so odkrili tajno koc-karnico, koje solastnik je eden izmed urednikov »Jedinstva«. V kockarnici so se shajali najizrazitejši armputaši in simpatizerji »Jedinstva«, ki so igrali za visoke vsote. Policija |H* je zaplenila večjo vsoto denarja. Original amputaške karte? Senzacijonalno odkritje v ministrski sobi Narodne skupščine - Zemljevid Jugoslavije z vrisano amputaško meio - Kakšna naj bi bila Velika Srbija — Zagreb, 24. septembra. Beograjski dopisnik zagrebških »Novosti« poroča svojemu listu: »Danes (v soboto) sem slučajno prišel v ministrsko sobo Narodne skupščine, kjer se vrše ministrske konference in seje ministrskega sveta. Na steni te sobe sem opazil geografsko karto naše države v izmeri približno 4 kvadratnih metrov. Državne meje naše kraljevine so zabeležene na tej karti z debelo rdečo črto. To bi ne bilo sicer nič nenavadnega, ker je koncem koncev našim ministrom potrebna taka karta, da vsaj po njej spoznajo državo, njena mesta, reke in pokrajine. Toda iznenadila me je debela rdeča črta, kj je zarisana v karto. Ostal sejm pred karto, kakor ukovan ter si mel oči, ker nisem mogel verjeti, kar sem videl. Toda debela rdeča črta ni izginila, marveč sem se moral uveriti, da je pravilno in pazljivo zarisana, kakor more to samo spreten in vešč risar, ne pa morda improvizirana, v naglici s svinčnikom potegnjena črta. Postalo mi je jasno, da gledam pred seboj slovito amputaško Črto v originalu. Ta karta priča o delu četvorne koalicije z gg. Vukičevičem, Korošcem, Davidovićem in Spahorn na čelu. Da bi mi ne mogli očitati, da sem si stvar izmislil, sem takoj poklical v sobo še par drugih novinarjev, med njimi tudi zastopnike inozemskih listov, da so sami videli ta pismeni dokaz izdaje, ki so jo pripravljali narodu in državi ljudje, ki nosijo odgovornost za državno celokupnost pred bogom, zgodovino in narodom. Poklical sem jih za pričo za slučaj, da bi ta karta po tem odkritju izginila... Vsakogad bo zanimalo, kod teče ta amputaška Iini'ja. Linija, po kateri so mislili ali morda še mislijo amputirati, pričenja pri Barču na Dravi in gre od Dr Korošec o situaciji — Beograd, 24. septembra. Današnja «Poldtika» objavlja intervju, ki ga je dal te dni dr. Korošec dopisniku nekega belgijskega lista o nalogah in ciljih svode vlade. Dr. Korošec naglasa med drugim, da je njegova vlada popolnoma normalna ter da obstoja njena naloga zgolj v tem, da vzdržuje v državi red in mir. Drugega mandata nima in zato tudi ne more govoriti o jedru sedanje politične situacije. Dr. Korošec pravi nadalje, da niti ne ve, kdaj se bodo pričela pogajanja s Hrvati in kdo jih bo vodil. Strasti so se že pomirile in misli, da bo kmalu napočila doba, ko bo mogoče misliti na definitivno raz-čcščenje situacije. Glede intervencije krone, o kateri se v zadnjem času mnogo govori, je dr. Korošec naglašal. da za to še ni napočil čas. Krona bo intervenirala, ko bo smatrala to za potrebno, vendar pa je treba za to Še prej pripraviti teren. Že s tem, da je bil svoječasno poverjen mandat za sestavo vlade Stjepanu Radiću, je krona poka* zala dobro voljo. «V Beogradu si iskreno želimo sporazuma s Hrvati,» je zaključil Korošec svojo izjavo, «in smo to tudi že pokazali. Morda si žele sporazum rudi v Zagrebu, dasiravno tega doslej javno še niso manifestirali'.* Taktika vukičevicevcev — Beograd, 24. septembra. Pred današnjo plenarno sejo radikalskega širšega odbora je sklical Velja Vrkiče-vić v radikalski klub posvetovanje delegatov svojih organizacij, ki so prišli na sejo širšega glavnega odbora na njegov poziv. Na konferenci so razpravljali o tem, kako stališče naj zavzamejo na seji. Bilo je dogovorjeno, da takoj v začetku izzovejo nekako bojno glasovanje, ki naj ugotovi razmerje moči med obema taboroma. Res je stavil Stepo Kobasica formalni predlog, o katerem se je vršilo takoj v začetku seje giasovanje. Glavni odbor je dopustil udeležbo Vukičevićevih delegatov, ker je bilo v naprej jajsno, da ima glavni odbor absolutno večino. To je pokazalo rudi glasovanje. Vukičevi-ćevci so bili v neznatni manjšini, tako da razpolaga glavni odbor s štirimi tod ob železniški liniji proti Virovitici, tako da ostane železniška proga še na ozemlju Velike Srbije. Pod Virovitico teče linija še nekaj časa ob železniški progi in seka na to lok, ki ga napravi železniška proga pri Suhopolju in Ca-Puhi, nato pa gre od Bastajia dalje zopet ob železnici na Daruvar vse do kota, ki ga tvorita pri Pakracu železniška proga in reka Pakra. Od tu gre zamišljena meja v ravni črti na Novsko, od tam pa zopet v ravni črti preko Dubice na Bosanski Novi. Od Bosarskega Novega gre meja po dolini reke Une na Knin, od tam pa nekoliko izpod Kista-nja na Šibenik tako, da so zavzete vse strategične pozicije pred Šibenikom. Vsa «meja» je izdelana z veliko previdnostjo glede strategičnih točk, rek, grebenov in gora in takoj se vidi, da jo je izdelal dober strokovnjak. Ta rdeča amputaška lin\ia je zarisana tako debelo, kakor so na karti zarisane ostale državne meje. Ni še jasno, ali je ta karta služila ali morda še služi kot podlaga za proučevanje vprašanja amputacije, ali pa je morda že rezultat pro-učenh projektov, ki so na tej karti dobili definitivno formo. Vsekakor Pa morajo vlada dr. Korošca odnosno šefi četvorne vladne koalicije Davidović, Vukičević, Spaho in dr. Korošec dati odgovor na ta dokument svojega «patriiotičnega» in «ju-gosk>venskega» delovanja.^ Neumna šala? — Beograd, 24. septembra. Poročilo zagrebških »Novosti« o amputaški karti v ministrski sobi Narodne skupščine so vzbudila v Beogradu veliko pozornost. Člani vlade izjavljajo, da je moral ono črto na zemljevidu vrisati nekdo še le v zadnjih- dneh in da je storil to ali iz zlobe ali pa iz neumne po rednosti, ker je hotel potegniti Hrvate. petinami vseh glasov. Verifikacijski odbor bo bržnone priznal vse Vukičevi-čeve delegate, kar bi imelo za posledico, da morajo tudi te organizacije priznati avtoriteto glavnega odbora. Kraljev povratek iz Topole — Beograd, 24. septembra. Kralj, ki je v soboto popoldne odpotoval v Topolo, se je danes zjutraj vrnil v Beograd. Tekom dopoldneva se je mudil na dvoru ministrski predsednik dr. Korošec, ki pa ni bil v avdienci, marveč je obiskal ministra dvora. Smrtna nesreča pri motocikli-stični dirki — Hamburg, 24. septembra. Pri včerajšnji motociklistični dirki na tukajšnjem stadionu se je smrtno ponesrečil sloviti nemški dirkač Viese iz Aachena. Na ovinku mu je začelo drčati, tako da se je zaletel v železno ograjo in si zlomil vrat. Nezavestnega so prepeljali v bolnico, kjer je kmalu na to podlegel poškodbam, ne da bi se bil še zavedel. Borzna poročila LJUBLJANSKA BORZA Devize: Amsterdam 0—22.84, Berlin 13.5625—13.5925 (13.5775), Bruselj 0—7.918, Budimpešta C—9.9275, Curih 1094.1—1097.1 (1095.6), Dunaj 8.0014—8.0314 (8.0164). London 275.85—276.65 (276.25), Newyork 56.86 do 57.06 (56.96), Pariz 221.25—223.25 (222.5), Praga 168.37—169.17 (168.77), Trst 296.75—298.75 (297.75). Efekti: Celjska 155—0, Ljubljanska kred. 128—0, Kreditni zavod 175—175 (175), Vevče 105—105 (105), Ruše 265—285, Stavbna 56—0, Šešir 105—0. Lesni trg: Tendenca nespremenjena. Zaključenih je bilo 10 vagonov bukovih drv. Deželni pridelki: Tendenca čvr-stejša. Cene pšenici so se nekoliko dvignile. Zaključen je bil 1 vagon pšenice. ZAGREBŠKA BORZA. Zagrebška borza danes radi židovskega praznika ni poslovala. INOZEMSKE BORZE. C u rl h : Beograd 9.12875, Dunaj 73.17, Budimpešta 90.55, Berlin 123.90. Praga 15.40, Milan 27.185, Pariz 20.30, London 25.21, Newyork 519.75- 15 Stran 2. tSCOVENSKI NAROD« dne 24. septembra 1928. otev. 218 „Že sto in stokrat so posredovali. Poslanci SLS v korist kronskim upokojencem, a se Tedne ni rešitve. — Samopriznanje klerikalne nemoči in nesposobnosti v Beogradu. Prejšnji teden je :*Slovenec< objavil krajšo tolažilno notico, ki je naslovljena na kronske upokojence. Širša, neinteresirana javnost te notice nemara vobče ni opazila. Tembolj pa je zabolela nas kronske upokojence. Mi, ki poznamo tragično poglavje kronskih upokojencev iz lastne izkušnje in ki to vprašanje >rešujemo< že z desetletnim pomanjkanjem, stradanjem in doslovnim izumiranjem, smo v >Slovenčevi< notici dobro občutili hinavsko norčevanje iz naše usode. Drugače namreč res ni mogoče označiti tiste notice, kar naj obrazložim tudi širši javnosti z naslednjimi pojasnili. Kakor znano, je lani v poletnih mesecih izšla toli pričakovana uredba o prevedbi kronskih upokojencev v dinarske. Seve, mi kronski upokojenci smo v stari Avstriji plačevali zlate kronske prispevke. Pravično bi torej bilo, da nam tudi nova država, naša »narodna' država, ki nam je prinesla svobodo, prizna zlate kronske pokojnine, ki smo jih s Bvojimi lastnimi prispevki zložili. Namesto zlatih kronskih pokojnin pa smo ostali skoro polnih 10 let pri devalviranih kronskih pokojninah. Med tem so izšli novi uradniški zakoni in novi upokojenci dobivajo relativno ugodne pokojnine. Zopet nas niso prevedli na nore zakone in nam prisodili pokojnine po teh novih zakonih. Trpeli in stradali ter doslovno umirali smo dalje pri svojih parstokronskih pokojninah. Ali poleg nas kronskih upokojencev in upokojencev po novih uradniških zakonih pa je naša država plačevala še dinarske s!a-roupokojence iz bivše Srbije in Črne gore. Ti upokojenci so prejemali in prejemajo pokojnine v dinarjih po starih srbskih zakonih. Ce smatramo radi primera, da so kronske plače in dinarske, kakor tudi pokojnine pred vojno bile v Avstriji in Srbiji enake, vidimo, da smo po prevratu mi kronski upokojenci prejemali radi izmenjave kron v dinarje štirikrat manjše pokojnine kakor naši srbski tovariši. To je trajalo do lanskega poletja, ko je izšla kot rečeno uredba o prevedbi kronskih upokojencev v dinarske. Deset let emo morali hirati in umirati, doki er so jdržavotrornK radikalski mogoč-niki privolili v »prevedbo«, to je izenačenje kronskih upokojencev z dinarskimi. Uredba o tej. prevedbi je ena najbolj jasnih, kar jih je izšlo zadnja leta. Ali zopet bo začeli iz Beograda nagajati. Seve pod kleroradikalskim režimom. Spor zaradi kompetence »prevajanja« je bil po parmesečnem prepiranju, v resnici pa zavlačevanju, rešen na ta način, da so prevedbe prevzeli veliki župani. Zdaj pa poslušajte in strmite: Veliki župani v prečanskih krajih imajo na razpolago vse polno fakultetno izobraženih pravnikov. Vsi ti pravniki in strokovni referenti so soglasno in neodvisno v najkrajšem času dovršili prevedbene akte, seve na temelju uredbe in pozitivnih zakonskih določb. Vse te akte so že lani, davno pred iztekom proračunskega leta 1927-28 poslali v Beograd. In glejte, kaj se je sedaj dogodilo! V Beogradu so začeli zavlačevati vrhovno računsko odobritev tisočev in tisočev teh prevedbenih aktov. To, kar je bilo najboljšim juristom v državi, vsem preeanskim referentni pri velikih županih jasno kot elementarni abc. je postalo beograjskim vrhovnim >raeunoispitacem< zamotano, nejasno in v zakonu neutemeljeno. Glavna kontrola je iztuhtala, da bi po prevedbi neke skupine kronskih upokojencev prejemale za par dinarjev višje pokojnine, kakor njihovi srbski tovariši. In promptno so velikosrbski pravičniki pisali ministrstvu financ, kaj je ukreniti. Seve, uredba je jasna kot beli dan in v takih slučajih si znajo juristi v finančnem ministrstvu pomagati z najenostavnejšim >juristič-nim< pripomčkom, to je zadevo so založili v fijoko in mirna Bosna. Še do danes ni načelne rešitve, kakšne naj bodo pokojnine oziroma prevedene pokojnine finančnih stražnikov, orožnikov, učiteljev, da o staroupokojencih Južne železnice sploh ne govorimo Lahko mirne duše rečemo, da so se uprli radikalski in velesrbski činitelji ministrstva financ. A to so mogli storiti samo, ker se dobro zavedajo, da so vodilni »državniku sedanjega kleroradikalskega režima zanimajo za konkretna socijalna in finančna vprašanja, kakor za lanski sneg. Če bi bilo nasprotno, bi se ti činitelji *a ve dali, da pridejo najmanj v disciplinarno preiskavo in bi morali zaradi samovoljnosti in kršenja pozitivnih zakonov celo pred sodišče. V glavni kontroli so nam priznali, da je uredba jasna in da je bilo njihovo vprašanje na ministrstvo financ zgolj informativnega značaja. Ali ministrstvo financ ne da odgovora . . . Pomislite, ljudje božji, niti tega ne more doseči g. Korošec, da bi prisilil par rad tkalskih činitelje v v ministrstvu financ, da pridejo z barvo na dan in da dajo odgovor. MI pa smo s tem zavlačevanjem prikrajšan] za diference kronskih pokojnin na prevedene dinarske že od lanskega poletja. Naše lani nam pristoječe diference so že zapadle na partijo 65, a tudi letošnje bodo tako dolgo zavlačevali, da nam bodo še ti naši zadnji upi na Izboljšek splavali po vodi. Kot rečeno: pravno ie to vprašanje prevedb tako elementarno in jasno, da je izven vsake razprave. Tega se zavedajo tudi v ministrstvu financ, zato ne dajo odgovora in so vsa sofisrlčna iskanja nejasnosti v uredbi ostala breuspešna. Resnični vzrok vsega tega zavlačevanja je ta, da ministrstvo financ noče dati denarja na razpolago. Oziroma še točneje povedano: Denar zapravlja v druge svrhe in zato je pozdravilo glavno kontrolo, ko je z nedolžnim vprašanjem ustavila »pitanje«, a ministrstvo financ bo že nadalje poskrbelo, da se pozitivni zakon ne bo izvajal. Ti gospodje so si dejali: Na tako vprašanje glavne kontrole enostavno ne odgovorimo, ker bi morali priznati vse prevedbene akte in si v tem slučaju pri najboljši volji nI mogoče izmisliti oove Interpretacije uredbe, pa nam ne bo treba izplačevati prevedenih dinarskih pokojnin in denar bo na razpolago za druge svrbe. In res! Medtem ko se na ta način krajša prečanske kronske upokojence, ]e g. Korošec pred meseci v finančnem odboru odobril 8 milijonov dinarjev in sicer starim dinarskim srbskim upokojencem - oficirjem iz Srbije in Črne gore, da se s tem milijoni njihove dinarske pokojnine Izenačilo s pokojninami mlajših tovarišev po novem zakonu o ustrojstvu vojske in mornarice! Ali ni to uprav peklensko početje, uprav nečloveško ravnanje? Prečanskim kronskim upokojencem se odreka zakonito utemeljena prevedba, a srbske staroupokojence se medtem že prevaja na novi uradniški zakon! Sedaj pa poglejmo, kaj je v uvodoma navedeni notici »Slovenec« sporočil kronskim upokojencem: »Dan za dnem dobivamo pisma, v katerih tožijo poedini kronski upokojenci, da še niso dobili izplačanih razlik kljub temu, da imajo svoje odloke. Vsem tem javljamo, da so poslanci Jugosl. kluba neprestano (!) na delu. 2e sto in stokrat so posredovali in še vedno posredujejo in bodo posredovali, dokler ta stvar ne bo urejena. Mirno lahko trdimo, da tako zelo kot v zaidevi upokojencev Jugosl. klub, se zlepa v kaki stvari nI trudil<. »Ze sto In stokrat so posredovali...« A g. Koro'šec je dal srbskim oficirjem 8 milijonov, nas pa suni] na partijo 65. » ... Jugosl. klub se zlepa v kaki stvari ni trudil!« Z drugimi besedami, SLS je za Slovenijo vobče toliko storila in dosegla kakor v zadevi kronskih upokojencev. Prejmite, poslanci SLS, hvalo in zahvalo kronskega upokojenca za to Vaše lojalno priznanje nesposobnosti in nemoči v Beogradu. Kronski upokojenec. Pisane zgodbe iz naših krajev Umor branjevca Škorjanca še ni pojasnjen. — Strašen zločin na Sušaku. — Eksplozija municijskega skladišča na letališču. Preiskava v zadevi umora Josipa Škorjanca je še vedno na mrtvi točki. Derektijvti neumorno preiskujejo na vse strani, toda zaman. Zanimvo je, da policija še ni izgubila nade, da izsleds zverinskega morilca, čeprav je od umora poteklo že sedem dni in pofficitfa v tem času ni odkrila nič važnega. Policija je izjavila, da dela sistematično in da mora najti mori!ca. To da je samo vprašanje časa. Policida je vedno bob" prepričana, da je morilec Slovenec, morda oni, ki je na zagrebškem kolodvoru izmenjal krvavi stodimarski bankovec in nato pobegnil v Slovenijo. Za tem osumljencem pa ni duha ne sluha. Zagrebški detektivi, ki so ga iskali v Sloveniji, so se vrnil v Zagreb. PoKcija meni tudi, da ga bodo slovenski orožniki gotovo prijeli ako se skriva v Sloveniji. Sodeč po udarcih, ki Jih ie morilec zadal staremu škoriancu po glavi m vratu, je bil zločinec mesar ali kaj sličnega. Način umora s frči na pr. načinu klanja telet. Morilec ie namreč udaril Škorjanca s topo stranko sekire ftn ga nato zaklal z nožem. Zato je policija obrnila posebno pozornost na mesarske pomočnike, ki so zahajali k umorjencu. Takoj po umoru ie bil aretiran neki mesarski pomočnKk, ki ne more dokazati, kje je so našli ničesar sumljivega. Zaslišali so ga že večkrat, vendar noče ničesar priznati. Zagrebška policija je dofofila od prebivalstva mnogo prijav, ki so v zvezi z umorom na Novi poti Vse te prijave policija proučuje, toda nolbena še ni pripomogla k izsleditvi morilca. Včeraj in predvčerajšnjim je policaja aretirala več delavcev in nekega mesarskega pomočnika. Dva delavca sta se zdela posebno sumljiva. Zaslišavali so ju posebno natančno in jima pokazaH slednjič fotografijo umorjenega Škorjanca s Štirimi velikimi ranama na glavi in izbuljenimi očmi Eden delavcev je prebledel in se stresel, ko ie zagledal strašno sliko. Detektivi okoli njega so ga opazovali napeto, kajti delavčevo sumljivo vedenje jim je dalo misliti, da je to morda dolgo iskani morilec. Delavec je nekaj časa gledal sliko in nato rekel razburjeno: Bože, nisem jaz kriv tega! Detektivi so takoj nato ugotovili, da ta delavec n5 morilec. Tudi za drugega delavca so ugotovili, da ni v zvezi z umorom. V soboto je bil izvršen na glavnem trgu na Sušaku grozen zločin. Okoli ene ure se je vračal z Reke ?nani ve. seljak Aleksander Wortman, po pokli* cu trgovec. Korakal je z nahrbtnikom ma šalil z mimoidočimi in kadil cigaro, i Prišel je na Trumbičev trg, kjer je sto* pil v bife Smokvine in se še tu malo pošalil, ne sluteč nevarnosti, ki mu je pretila. Iz bifeja je stari veseljak odšel cez trg in obstal pred lekarno Sušnja. Tu sta ga nagovorili dve gospodični, s katerima se je Woriman zopet malo pomenil in pozabaval. Tedaj je slučaja no prišel pred lekarno slaboumni An= ton Rahelič Bambus. Ta je slučajno naletel na \Vortmana in ga napadel z nožem. Wortman je zakričal in padel na tla. Dekleti sta zbežali in klicali na pomoč. Rahelič je pa nesrečnega Wort« manna še enkrat zabodel v tilnik in mu klečeč na njem zarinil nož v prsa do ročaja. Vse to se je zgodilo v trenutku, da ni mogel nihče prihiteti na pomoč. Razen tega je bilo malo ljudi na ulici, ker je bil čas obeda. Po umoru je sla* boumnež dvignil roke in kričal: Ubil sem ga, ubil sem ga! Brez upora se je predal policaju, ki je prihitel na Wort. manovo klice ter se pustil odvesti na stražnico. Med tem se je okoli nedol= žne žrtve nabrala množica, ki se je zgražala in komentirala nenavaden zlo* Čin. Wortmanovo truplo je ležalo v mlaki krvi. Komisija je nato odredila, da so truplo odnesli v bližnjo vežo ter je ugotovila, da je smrt nastopila ta* ko j, ker je imel Wortman 17 velikih ran in so mu izstopila tudi čreva. No* ža iz tilnika niso mogli takoj izvleči, tako globoko ga je zasadil slaboumni Rahelič v svojo nesrečno žrtev. Ale* ksander Wortman je bil 74 let star. — Pred vojno je bil zelo bogat in spošto* van trgovec. Po vojni je izgubil velik del svojega premoženja, vendar je bil še bogat. Zadnje čase je bolehal na nevrasteniji. Na ulici je bil pa vedno vesel. Povsod so ga prijazno sprejeli. Z Wortmanom sta Sušak in Reka iz* gubila svojo najmarkantnejšo oseb* nost z ulice. Njegova smrt je vzbudila splošno sočutje. Morilec Anton Rahe* lič je po poklicu mesar. Hodil je vedno lepo oblečen. Delal je v mesnici svo* jega brata. L. 1922. je nastopil vojaško službo. Služil je pri kraljevi gardi. Te* daj so se pri njem prvič pokazali znaki slaboumnosti. Poslali so ga kot vojaka na opazovalnico, od koder je pa bil kmalu izpuščen. Poslali so ga zopet v četo. Nato so ga še enkrat poslali v Stenjevec. Pred dvema mesecema je bil izpuščen. Prišel je domov na Su* šak. Domači so takoj opazili, da ni nor* malen. — Pred umorom Aleksandra Wortmana je bil v neki mesnici na Re* ki in je pripovedoval, da bo nekoga umoril. Vendar nihče ni jemal njego* vih izjav resno, ker so mislili, da ni nevaren. * Pred dnevi je vladala na letališču Rajlovcu pri Sarajevu nenavadna tišina. Oficirji so se pripravljali za polet in vojaki so prenašali municijo iz skladišča na severni strani letališča. Nenadoma se je začula strahovita detonacija. Iz skladišča se je dvignil dim in plamen. Čule so se še posamezne detonacije granat in raket. V skladišču je bilo 20 zabojev municije. Nekemu vojaku je pad'Ta granata iz rok in tako je nastala eksplozija. Vojaki, ki so bili zaposleni v skladišču, so odnesli zdravo kožo. Sledila je Še druga manjša eksplozija. Pri tem je bil ranjen vojak, ki je stal v bližini na straži. Požar v skladišču so lokalizirali in tako preprečili, da se ni vnela baraka v bližini, v kateri so bile težke bombe. Pri gašenju se je ponesrečilo pet vojakov. Poveljnika, ki je prihitel na kraj eksplozije, je zadel kos granate, pa ga ni poškodoval. Vsa letala so izvlekli iz hangarjev, ker je veter zanašal na strehe goreče kose streha skladišča in je pretila nevarnost, da se vnamejo tudi letala. Tovariši abiturijenti! Ob priliki inskripcije na zagrebški uni* verzi stopate prvič na svobodna akadem* ska tla in akademska društva vas vabijo, da okrepite njihove vrste. Na čelu vseh naprednih akademskih or* ganizacij je jugosl. akademsko društvo «Triglav». V teku polstletja se je «Triglav» vedno razvijal in prilagajal stremljenjem novih razmer. Iz literarnega in družabnega društva se je razvil napredni «Triglav», ki je zaključil z jugoslovenskim nacijonaiiz* mom svoje predvojno delovanje. Po pre* vratu je stopilo društvo v novo razvojno fazo in pomlajeno se bliža drugim oblerni* cam svojega plodosnosnega dela. V vseh panogah našega javnega življe« nja se hočemo udejstvovati z delom in kri* tiko; o vseh vprašanjih hočemo izreči od* krito in pogumno besedo. Naša pot vodi nazaj k našemu narodu, k njegovi zemlji in kulturi; svoje skromne moči hočemo po* svetiti socijalnemu, gospodarskemu in kul* turnemu napredku naroda. Hočemo vzdra* miti napredno omladino iz mrtvila in apa* tije in vzbuditi krepko, nacijonalno in svo* bodomiselno gibanje, smisel za socijalno delo, treznost in vzdržnost. Stremimo za krepko, vseh strankarskih primesi prosto stanovsko organizacijo. Posvetiti hočemo svoje sile narodno*obrambnemti delu; saj je potrebno globoko ukoreniniti ideje na* cljnalne svobodne in samozavesti. Gojiti hčemo družabnost, da se v prijateljskem ožjem stiku najdejo vse zmožne sile in se združijo k realizacij! svojih idealov in na* črtov. Akademiki, novinci I Jugosl ov. akad. dru* stvo «Triglav» vas vabi pod svoj krov, da postanete borci za napredno misel na za* grebški univerzi. Informacije o univerzitet* nem študiju, akademskem življenju ter študiju, akademskem življenju sploh ter vstopu v druStvo «e dobijo v tajništvu J. A D. «Triglav,> v Zagrebu, Radnički dol št 38. — Odbor. 1 V el esenzacija! Velepremijera! Nenadkriljivi detektiv, športnik, ljubimec in kavalir Harry Piel v svojem najnovejšem in najbolj* sera velefilmu Mož proti možu Grandijozen Ufa film v stilu ocŠPIJONOV* V švicarskih Alpah. — Na sledu za zločinci. — Sportsko življenje. Ukradeni poljub. — Ljubezen na prvi mah. Vse dosedanje predstave razpro= dane! — Mladini prepovedano! Predstave ob: 4., pol 6., pol 8. in 9. uri. Telefon 2124. Telefon 2124. ELITNI KINO MATICA. I Prosveta Shakespeare: Romeo in Julija (K otvoritveni predstavi v ljubljanski drami). Nekam kasno se je otvorila naša gledališka sezona v soboto z uprizoritvijo Shakespearove tragedije »Romeo in Julijac v Cankarjevem prevodu. 2e dolgo (od 1. 1902 z Devlom in Riickovo) nismo videli na našem odru te najlepše; ljubez*a?ke Shakespearove žaloigre, znane našemu občinstvu tudi iz Gounodove slavne opere. Da je dobrodošla, je kazal izvrsten pnpet sobotne predstave, kajti gledališče je bilo natlačeno polno. Iz vsake literarne zgodovine se lahko ljubitelji genijaln-ega avonskega laboda po-uče, da je nastala ta tragedija okoli 1. 1591, da je zajel dramatik snov in večino oseb iz starih laških pesmi, povesti in celo dram, da je zaključek žaloigre posnet po resničnem dogodku med obema sienskima zaljubljencema, da se danes kažejo v Veroni »Romeov in Julijin grob<, dasi nista ondi niti živela, niti umrla, niti bila pokopana. In vsakdo lahko čita dokazovanje literarnih zgodovinarjev, da je dal Shakespeare s to dramo obenem izraz lastni elementarni ljubezenski 6reči. Tako visoko pesem ljubezni je bilo tudi Shakespearu mogoče napisati 1p enkrat, ko je stal na vrhuncu svoje zrele mladosti, ko je našel sebe, svoj stil in svojo umetnost. V >Romeju in Juliji«, v »Othellu< in »Anto-niju in Kleopatri < je izlil pesnik skoraj vse svoje zanimanje za ljubezenski in sploh ženski problem, ker v vseh ostalih delih mu je ženska služila bolj kot ornament, in ženska ljubezen ali sovraštvo mu je bil le podrejen motiv. Le v »Macbethur igra Še Ženska usodno vlogo, a prevelika udanost ženski mu je bila po »Romeju in Juliii^ sploh znak moške slabosti in manjvrednosti. Zato pa je in ostane tragedija Romeja in Julije ljuba zlasti zreli mladini. Elementarna, brezmejna, brezobzirna, zdrava v sv>ji polnokrvni strast nost i. brez bolehave sentimentalnosti in hinavstva je njena ljubezen, zato krasna. Da mora ta ljubezen tragično umreti, zakrivita ljut in star rodbinski raz-por med roditelji in sorodniki ter nesrečen slučaj. Drama je silno bosrata dogodkov in bojev z besedami in rapirji, da ie žrtev noln oder. A tudi humorja je dosti in sta zlasti dojilja ter Merentio dve nepozabni figuri. Tako je tudi ta žaloigra prava ljudska *.7ra, »pol joka, pol smeharr>och. Stonner - Merenv, dr. Vajda - Marshall in Capablanca - Havasie. Turnir se ho vršil vsak dan v sanatoriju Siesta v Budimpešti in sicer dnevno od 14. do 18. Prva nagrada znaša 200 dolarjev. Iz policijske kronike Ljubljana, 24. septembra. Včerajšnja deževna nedelja je pokvarila vse izlete in sprehode iz mesta in Ljubljančani so raje ostali doma. Po kavarnah in gostilnah je bilo precej živahno, na raznih krajih mesta pa je prišlo do pretepov med pijanČki in nočnimi razgrajači. Na policiji je bilo prijavljenih več manjših in dva večja pretepa. Tako se je na Tržaški cesti tik pred tobačno tovarno sprla večja skupina ponočnjakov in med njimi je nastal pretep. Pri pretepu jo je skupil delavec Jožef SimonŠek, ki je tako nesrečno padel, da se je na ko-letu težko ranil in so ga morali z rešilnim vozom prepeljati v bolnico. Red je napravil Šele stražnik, ki je razgrajače zapisal. Še bolj. fatalna nezgoda je doletela trgov-skega potnika Leona M. Tega je udaril v nedeljo okoli 4. zjutraj neki moški z desei-litersko steklenico po glavi ki mu prizadejal veliko zevajočo rano na levem sencu. M. se je s težavo privlekel na stražnico na Dunajski cesti, kjer so ga za silo obvezali, ua-lo pa je bil z rešilnim vozom prepeljan v bolnico. Kakor je izpovedal sam, je popival v družbi nekega moškega, ki je znan pod imenom »Graščak z Gorenjskec po raznih gostilnah, nato so pa krenili v bar. 2 njima je bila v družbi tudi neka Ženska, na katero pa je bil >graščak< zelo ljubosumen. Ko so krenili iz bara, je neznani moški M-a. treščil s steklenico po glavi. Zadevo sedaj preiskuje policija. Te dni sta bili zopet ukradeni dve kolesi. Prvo je bilo odpeljano Vinku Battelinu iz Slomškove ulice, drugo ključavničarju Ivanu Gajerju z dvorišča gostilne »Novi svete. Battelinovo kolo je bilo vredno 700, Gajer-jevo pa 1000 Din. Danes dopoldne je prejela policijska direkcija brzojavko o velikem vlomu, ki je bil izvršen v noči od sobote na nedeljo v Celju. Tam je nekdo vlomil v lokal krojača Oražna in mu odnesel za 80.000 Din raznega blaga. Stev. 218 •SL'OVENSKT N A R O Do dne 24. septembra 1928. Stran 3. Onevne vesti. — Češkoslovaški pedagogi v Slovenci. Poročali smo že, da posetijo raso državo češkoslovaški pedagogi na zavodih za sic-po, gluhonemo in Živčno bolno deco. Lks kurzijo, kj šteje 35 članov, vodi znani češki pedagog Josef Zeman. Včeraj popoldne so prispeli češki gostje v Beog; id. Dane?: poselijo grob neznanega vojaka in zavode za abnormalno deco v Be »gradn. Jutri se odpeljejo v Kragtijevac, v četrtdl v Zagreb, v soboto ob 16.35 pa odpotujejo iz Zagreba v Ljubljano. V nedeiio in v ponedeljek si ogledajo LiuLl:*no, Bled In zarod za slepe v Kočevju, \ lorsK 2. oktobra pa opotujejo iz Ljubljan3 v domovino. V Sloni jI bodo češkoslovaški pedagogi gostje mestne občine ljubljanske odnosno zaveda za slepe v Kočevju. _ Iz državne službe. V višjo skupino sta pomaknjena šefa-inšpektorja strokovnega oddelka gradbene direkcije v Ljubljani Rudolf Zajec in Viktor Skaberne ter arhivska uradnica pri velikem županu ljubljanske oblasti MaTija Potokar; na lastno prošnjo je odpuščen iz-državne službe član Narodnega gledalfšča v Lnrbljani Slhrfn Ada-rrovič. — Iz sodne službe. Za sodnika pri okrajnem sodišču v Radovljici je imenovan sodnik okrajnega sodišča v Murski Soboti Valentin Bidovec. — V naše državljanstvo se sprejeti trgovski potnik iz Ljubljane Franjo Hrovatin, drogerist, iz Maribora Ivan Tir, učitelj iz Sv. Bolfenka Ciril Kafol, privatni uradnik z Jesenic Rudolf Pavšič in privatni uradnik iz Dola Janez Pivk. — Dražba lova. Lov krajevne občine Srednja vas v Bohinju se bo oddal za dobo L decembra 1928 do 31. marca 1933 potom javne dražbe v zakup v uradu sreskega poglavarja v Radovljici soboto 20. oktobra 1928 ob 9. url. Zakupni in dražbeni pogoji so na vpogled v uradu sreskega poglavarja v Radovljici ob običajnih uradnih urah. — Novi gojenci vojne akademije. V nižjo šolo vojne akademije so sprejeti med drugimi Adolf Pirhan, Berto Uovar, Vladimir Osmak, Vladimir Poček. Vladimir Fi-šer, Zdravko Žnidar, Ivan Grzanič, Ivan Dr-čaT, Ivan Sever, Josip Devetak, Josip Zupane, Josip Kuhar. Josip Štor, Josip Kniha, Ludovik Čuček. Luka Lončarič, Marijan Kotnik. Milan Zakralšek. Milan Frank, Miroslav Krulc, Rudolf Levak. Rudo!i Renčelj, Slavko Levar, Stanislav Javornrk, Stanislav Perhavc, Fran Kleč in Franjo Zoreč. — Že zopet nf kredita. Prosvetno ministrstvo ie sklenilo zavrniti vse prošnje kandidatov, ki so se hoteli vpisati v tečaj za učitelje telovadbe in petja na srednjih šolah. Letos ta tečaj sploh ne bo otvorjen, ker prosvetno ministrstvo nima potrebnega kredita. — Poziv Ciril Metodovi družbi. Prijatelj naše šolske družbe nam ni^e: V spomin na septemberske dogodke ie izdala Ciril Metodova družba na inicijativo dr. Žerjava črne narodne kolke z napisom 20./IX. 1908. Kakšen silen vpliv je imel ta narodni kolek! Z neko posebno častjo smo ga pritiskali na dopisnice in p'sma, avstrijska vlada je pa videla v niem znak naše narodne zavesti in ga konfiscirala. Mislim, da je sveta dolžnost naše Ciril Metodove družbe, da ta kolek znova izda in sicer čimprej in ga razširi po svojih podružnicah med ljudstvo, da se tudi sedanji mladi rod spomni večkrat na dneve trpljenja, ki ga je preživela naša zavednost v letu 190S. — Odhod češkoslovaškega vojnega atašeja. Včeraj je zapustil Beograd dosedanji češkoslovaški vojni ataše g. Mazel. ki je skozi tri leta neumorno deloval za čim tesnejše zbližanje med obema državama. V soboto je bil sprejet v avdiienci pri kralju. — Naši delegati za trgovinska pogajanja s Češkoslovaško. 27. t m. se pri čuo v Pragi trgovinska pogajanja med našo državo in Češkoslovaško. Našo delegacijo bo vodil vseučiliški profesor dr. Milan Todorovič. Med člani bosta tudi dva Slovenca in sicer generalni ravnatelj carin dr. Konrad ?mid izi — vsaj tako poročajo beograjski listi — »duhovnik in gospodarski publicist r ]z Ljubljane Janko Jovan. Glede prvega delegata Slovenca je stvar v redu, glede drugega smo pa mnenja, da bodo bratje Cehi mislili, da vlada med Slovenci občutno pomanjkanje gospodarskih strokovnjakov. — Prlčetek jeseni. Včeraj. 23. septembra, je nastopila jesen in smo imeli takozvani jesenski ekvinokcij, t. i. dan in noč sta bila enako dolga. — Začetek jeseni v znamenju snega. Včeraj odnosno v soboto je zapadel v hribih in po planinah prvi sneg. ki je precej pobelil vrhove, obenem je pa prinesel pravcato zimo. 2e včeraj je temperatura znatno padla, danes pa je živo srebro padlo še za dve stopinji tako, da je znašala dopoldanska temperatura samo 6 stopinj. Snežilo je Karavankah, Julijskih Alpah in Kamniških planinah, pobeljen je pa tudi Krim in sicer sega sneg nizko v doline. Iz Ljubljane se lepo vidi, kako so pobeljeni celo nizki hribi pod Krimom. Vse kaže, da dobimo letos zgodnjo zimo. _ Otvoritev brzojava in telefona Ran- kovcl. Dne 16. sepetmbra t. 1. ie bila pri pošti Rankovci (Prekmurje) otvorjen a brzojavna in telefonska služba. — Vreme. 2e v soboto opoldni e se je vreme poslabšalo in popoldne smo dobili pravo jesensko deževje, ki pa ne bo dolgo trajalo., ker je postalo zelo hladno. Obenem je temperatura rapidno padla in v planinah je zapadel prvi sneg. Deževalo .'e včeraj z redkimi izjemami Po vsej državi. Zanimivo je, da so imeli včeraj največ dežja v Splitu, kjer so znašale padavine 103 mm. Takega, naliva Split že davno ne pomiri. Tudi v Ljubljani je skoraj v:s dan deževalo, toda padavine so znašale samo 36.2 mm. Včeraj je bilo v Skopi ju 26 s topi ti j, v Beogradu 34.5, v Splitu 22, v Zagreou 18, v Ljubljani 10.8. Močno je deževalo 'udi v Mariboru. Snoči je kazal barometer v Ljubljani 756 mm, zjutraj pa 758, »emperatura je znašala danes zjutraj samo 6 stopinj. Približno enako temperaturo srna imeli tudi včeraj zjutraj. — Cerkven koncert v korist Rdečega križa priredi 30. trn. ob 5. uri popoldne v župni cerkvi v Logatcu Narodno železni-čarsko glasbeno društvo »Sloga«. Program, ki ga priobčimo kasneje, je izredno zanimiv. — Na najnovejši uspeh preiskave instituta ljubljanske univerze o učinku Protini-kotina Bonikot opozarjam. Berite današnji cglas. 713-n 7.-21, OKTOBRA 1928 * fz LjsMjuk —Ij Avtobusna vožnja k Sv. Križu in v Tomačevo. FJisejo nam: Ker se bližajo Vsi sveti in so tudi pogrebi jeseni številnejši, je nujna potreba, da se pravočasno otvori vožnja z dvema avtobusoma tudi na proti Ljubljana - Sv. Križ - Tomačevo. Promet na tej progi ie sploh vsak dan živahen, ne le zaradi pogrebov in obiskovalcev pokopališča, marveč tudi zaradi delavskih in drugih slojev, ki imajo dnevno posla v mestu. — Ij Vozni red avtobusov za Jezico in Stožice za jutranji čas ob delavnikih, kakor čuiemo. ni prikladen, ker odhaja voz v mesto najmanj za pol ure prepozno, predvsem za one. ki morajo biti točno pol 8. odn. 8. že v službi, v šoli itd. —Ij Nepotrebno trpinčenje živali. Opazovalec nam piše: Po zadnjem deževju je nastala ob železniških skladiščih taka masa blata, da se tam naloženi vozovi udirajo za dve pedi globoko. Ker živina Po tako r a zorani resti kljub dobri volii ne more speljati, se po nepotrebnem muči, hlapci jo pa povrhu še trpinčijo. Zato naj da železniška uprava ves prostor in cesto ob tirih in pred skladišči vsaj za silo nasuti! —U Tlakovanje cest. Resljeva cesta ie od Sv. Petra ceste do Komenskega ulice tlakovana, ostali del se bo to jesen po možnosti tlakoval. Tlakovanje je končano tudi Pred škofijo in deloma tudi že na Krekovem trgu. Tlakovanje Masarvkove ceste proti Dunajski cesti bo stoprav prihodnje leto izvršeno. Hodniki v »Zvezdi« ob Kongresnem trgu, kjer stoje novi stebriči. so popolnoma razdrapani in to Že od lanskega leta. od-kaT se ie južni del Kongr. trga tlakoval. Naj se že enkrat urede! —Ii Razsvetljava v Metelkovi ulici ie ^krajno pomanjkljiva ?n še tiste redke svetilke, ki so tam. so skrite med vejevje, ki zakriva svetlobo. Razsvetljava te ceste nai se torej primemo pomnoži in veje odstranijo, ker je to prometna cesta prve vrste. Prgmog. dnra, koks, Kovaški premog in oglii - ,.IURI3A" Vilharieva cesta tza Gl. kol.). Kralja Petra trg B, MOclo-—— iičeva cesta s — Telefon žtev. 2&2b «—— —Ij Prost vstop v umetniško razstavo »Četrte generacije« v Jakopičevem paviljonu v Tivoli bo jutri 25. trn. celi dan. Potem se razstava definitivno zaključi. Zato opozarjamo vse, kdor se zanima za naš mladi umetniški naraščaj, da ne zamudi te izredne prilike! O izrednem uspehu te razstave bomo še poročali. Razstava bo odprta kakor smo že omenili samo jutri 25. tm. in to od 9.—18. ure. Brez vstopnine! — Vidovičev klub v Ljubljani sklicuje vse priglašence na sestanek v Narodno kavarno v ponedeljek dne 24. septembra 192S ob 8. uri zvečer. Novi člani se še sprejemajo ustmeno na sestanku ali pismeno na naslov kluba, šola na Ledini. — Ij Straža v parkih in šolska mladina. Odkar se je pričelo šolsko leio, imajo stražniki v parkih podvojeno dei >. Razposajena mladina, kakršna je, se najraje podi po travi v paTkih, lomi veje m poškoduje is onesnaži klopi. Česar ne moie podnevi ob navzočnosti čuvajev, pa ugama v mraku £o!a in starši naj mladino primerno pouče o škodi, ki jo na pravi ja mestni občini, služba v parkih pa naj se poostri in do novembra podaljša. —Ij Cercie francais v Ljubljani otvarja s I. oktobrom t. 1. pouk v francoščini in sicer: f. tečai za začetnike ob ponedeljkih in četrtkih od 18. do pol 20. ure; predava g profesor R. Južnič, Ha tečaj ob torkih in petkih od pol 19. do pol 20.; predava g. profesor dr. Fr Novak; II. b tečaj ob sredah od pol 19. do pol 20. ure; predavatelj isti; III. a tečaj ob torkih in petkih od pol 19 do pol 20. ure; predava ga. Bele" francosko slovnfco v francoskem jeziku; III. b tečaj ob ponedeljkih in četrtkih od pol 19. do pol 20.; konverzacijo vodi gdč. Juvaničičeva. Obiskovalci tečaja bodo plačevali mesečno Din 20.—, lahko pa obiskujejo več tečajev. Vsi tečaji se bodo vršili na »Moškem učiteljišču« na Resljev? cesti. Prijave sprejema ravnateljstvo moškega učilišca v svo- ji pisarni vsak dan od 11. do 12. ure in od 17. do 18. ure, počenši od 24. t m. dalje. Prijavi se lahko po pošti z dopisnico. Prijave sprejemamo še tekom celega oktobra. —ij Planinsko Predavanje povodom kongresa »Asocijacije slovanskih planinskih društev« v Ljubljani priredi »Slov. plan. društvo* jutri v torek 25. tm. ob pol 20. v viliki dvorani hotela »Union«. Predava: prof. J. Horvat iz Zagreba o narodnih parkih na Hrvatskem, prof. Janko M1 a-kar pa o naših planinah. Obe predavanji bodo pojasnjevale krasne slike. Vabimo planince in vse ostalo občinstvo na to pre-davanie. V staroznani delikatesi j a n c se dobi naj-bcljša sveža šun prepričanja, da jih ženske zatirajo in da bi kazalo manifestirati za odpravo Krivic, ki se jim gode. Moški v Avstriji zahtevajo enakopravnost / ženskam*. Ženska emancipacija je tako »preme* nila razmere, da se čutijo zapostavile* ne in zatirane moški in nc samo žen* ske, kakor v prejšnjih easb. Ne gre za zakonske može. ki bi se utegnili prito* zevati, da je zakonski jarem pretežak, marveč za fante in stare samce, ki so ni zadovoljni s svojim položajem in hočejo manifestirati za svoje pravice. Fantje in stari samci sc pritožujejo, da jih ženske proglašajo za očete in da jim vsa nedolžnost nič ne pomaga. Zadostuje, da ženska priseže pred so* diščem. da je ta ali oni moški oče nje* nega nezakonskega otroka, pa mora plačevati alimente. Možje ločenih žen sicer priznavajo očetovstvo, tod* godi se jim velika krivica, ker morajo vzdrževati bivše žene, ki so večinoma sa* me zakrivile, da je prišlo do razporo* kc. Mno£e ločene žene imajo lobre službe in zaslužijo več nego moški. Da se odpravijo te krivice, so se zati« rani moški v Avstriji organizira1 i v po* jebne društvo, ki ima celo svoj iastni d< ni. Prihodnje leto nameravajo sto* P':i pred javnost z medni- nlnim kon« g resom zatiranih maških. ki bo 4e>to* Vd \zludil splošno pozornost Vpraša* n;v seveda, če bodo moški s svojim kongresom kaj doseg!.. Vardar< cigarete. V dimu od 100 cigaret je povprečno nikotina 0.707 g V dimu od 100 cigaret, vsaka preparirana z 2 kapljicama Bonikot preparata, je povprečno 0.1G6 g Uničen nikotin 0.541 g to je 76.5 % od celotnega. 2. ) Učinek na >Zeta< cigarete. V dimu od 100 g cigaret je povprečno nikotina 0.516 g V dimu od 100 g cigaret, vsaka preparirana z 2 kapljicama Bonikot preparata, je povprečno_0.132 g Uničen nikotin 0.324 g to je 62.8 % od celotnega. Duh in aroma prepariranih cigaret je popolnoma enak onemu ne prepariranih. Ljubljana, dne 27- avgusta 1928. Predstojnik kemičnega instituta univerze, Ljubljana// UNIV. PROF. DB. M. SAMEC. 10706 Zamenjam stanovanje obstoječe iz dveh sob in kuhinje v Mostah, Z enakim v mestu. Ponudbe na upravo Usta pod »Zamenjava 1703«. Uradnik s prakso, izurjen v vseh sipa priče, zaloga lovskih tn ribiških »ocrebSčin ter □ metalni ogenj. F. K. Kaiser, oa$kar. LJubljana >e