1W. ttnlM i mm. ■ m*m m. wi m HL Ml Ishaja vsak «aa mter, izvimU MMf* la praznik«. Ins srati s Prostor 1 m/m X 54 m/m za navadne in male oglase 40 vin., za uradne razglase 60 vin., za poslano in reklame 1 K. - Pri naročita nad 10 objav popust VpraSanjem glede inseratov naj se priloži znamka za odgovor. Upravnlitvo „Slov. Naroda11 In „Narodna Tiskana" Knallova ulica št 5, prlfflćno. — Ttltfon st 90. „StoveBakl Mare«1' ¥*l|ft v Lfabllaiil ta p» p#*tf i w Jnftlifijli ¥ In——tni celoletno naprej plačan . K 84*— cdoletap......K 95-— polletno ...,.., „ 42*— polletno.......M 50>— 3 mesečno......„ 21— 3 mesečno......m 26'~ 1 7*— O* Novi naročnikl naj pošljejo v prvič naročnlno vredno M" po nakaznid. Na samo pismena naročita brez poslatve denarje se ne moremo ozirati. Vraialttvo »Stov. Maroda" Haaflova «Uca it 5, L nadstropj«, Teltfon stav. 34. D#pls§ spreieau U podpUant la sadostno frankovem*. 0aF* Rokopltav ne vraia* "VI Posameina Stevilka velja 40 vinarjev. Miloš Štiblcr: Agrarna reforma. Vprašanje agrarne reforme danes y Jugoslaviji ni nič mani perece, kakor je vprašanje. naših mej .oziroma eno kakor drugo vzbuja v na^i javnosti enako mnogo zanimanja. Dalje ko se ta zadeva obravnava, tem jasne jše se tuđi vidi razvrščanje bojnih vrst za in proti. Po današnjem stanju se pro-tivijo ureditvi zemljiške posesti le še veleposestniki sami, katerim naj bi reforma enkrat za vselej vzela mož-nost vleči iz veleposestev in iz ljudi, ki so ta veleposesrva z svojo roko obde-lovali, pretirane in v tem pogledu le premnogokrat upravičeno grajane do-biCke. To so, rekel bi, naravni in raz-uljivi natfprotniki velike akcije. Tem pa se boto, predno se delo zvrši, brez-dvomno pridružili tuđi nenaravni na-sprotniki in sicer one politične skupine, ki slučajno nimajo odločilsega vpliva na upravo države, z drugimi besedami: ki nišo na vladi. Kako daleč bo na-sprotovanje teh slednjih skupin šio, danes še ni povsem jasno. Gotovo pa je, da je treba z njimi računati. Seve-da je ravnotako gotovo tuđi to, da bi v slučaju propasti ćele akcije odgovornost nikakor ne mogla zadeti onih kromov, ki so se vprašanja agrarne reforme lotili z veliko nesebičnestjo in zsolj radi tega, ker jo smatrajo v našem državnem in itanodnem pogledu za neobhodno potrebno in za nujen predpogoj slehernemu našemu nadalj-nemu napredku. V Jugoslaviji vprašanje agrarne reforme ne izvira iz posestnih razmer v Sloveniji, niti iz onih v stari Srbiji. Povod izhaja temveč iz razmer v Bosni in Hercegovini, nadalje y Mace-doniji, v Hrvatski in Slavoniji ter v Vojvodini. Po teh pokraiinah je najti še zemljiške razmere, kakoršne so vladale v Sloveniji pred stoletiem. Eden zemljo obdeluje, drugi pa vleče dobi-ček v najemninah in raznovrstnih da-jatvah v denarju in naturalijah. Nobe-na tajnost ni več, da je mogočni in mnogokrat izobraženejši veleposestnik neizobraženega najemnika in obdelo-valca zemlje izrabljal in izkoriščal do skrajnosti. To je bilo pra\ilo, človeko-Ijubnejše postopanje je bife le redka izjetna. Tako predstavljajo ta veleposestva klasične dokaze za nevzdrŽ-nost onega temeljnega kapitalističnega načela, da srne človek svojo gospodarsko in umstveno moč do skrajnosti \z-rabi jati v lastno korist. Veleposestniki so to poskušali. Posledica so mnoge revolucije. Vsleđ svetovne voiske se je nevarnost takih agrarnih revolucij še povećala, kar nam nailepše dokazuje-.ta Rusija- in Madžarska. Jugoslavija* je bila v največji nevarnosti takih no-tranjih nemirov. Ta okolnost je soodlo-čevala, da so se oni činitelii ki so nam Jugoslavijo ustvarili in ki se danes tru-djo, mlado državo utrditi, pred vsem lotili baš vprašanja agrarne reforme. Klic: »Zemlja bodi božja in kmetova!« je prepreci! v Jugoslaviji prvo socijalno revolucijo. Pomeii tega dogodka je za našo državo prevažen in bilo bi skrajno opasno, ustaviti se sred pota in agrarne reforme ne izvesti. Čujem ugovore: »Razlastir! hoče-te zemljiškega posestnika, ker ima slučajno toliko zemlje, da jo Iahko daja v naj em. Zakaj pa ne razlastite hišnega posestnika, ki istotako oddaja stanovanja v najem za pretirane cene? Zakaj ne razlastite zasebnega tovarnarja, ki svoje delavce ravnotako izkorišča, kakor jih izkorišča veleposestnik?« Ta ugovor ie mamljiv, ker je v toliko npra-vičen, da je treba ščititi človeka tuđi proti hišnemu posestniku in industrija!, podjetniku, Izrabljanje ljudi od strani hišnih iastnikov na pr. v Beogradu danes istinito prav nič ne zaostaja zajz-rabljanjem kmetov v Bosni. To je he-oporečno dejstvo. V stari Avstiiji pred vojsko je bila stavbena obrt toliko raz-vita, da je bilo po vseh mejsiih odveč stanovanj na razpolago, kar je do-vzroealo naravno konkurenco v prid najemnikom. S početkom vojne pa ie država zaščitila najemnike s Dosebnirn zakonom, glasom katerega ni bilo do-voljeno niti stanovanja odvzeti. niti povišati najemnino. Je to ena izmed redkih pametnih odredb stare avstrii-ske vlade za časa voine. V Jugoslaviji bo istotako treba nekai ukreniti, osobito za Beosrrad, pa tuđi za druga več-ja mesta. kier je Driselievanie veliko. Najnaravnejša pomoč bi seveda bila, takoi obno\iti stavbeno obrt v kar naj-izdatnejši meri. Glede industrije smo videli ze pred vojsko istotako veliko gibanje, ki je sveta bilo znano pod kiicem: »Boj kapitalizmu!« Je to bil bojni klic indu-strijskega delavstva, ki že davno ni več hotelo priznati neomejene lastninske pravice zasebnih industrijskih podjet-nikov, temveč je hotelo v ^dstvu takih podjetii soodločevati. — To inbanje je dobilo naj več opore v slednji vojni, kar vidimo na ruskem boljšeyizmy. kjer so Iast in vodstvo industrijskih podjetij prevzeli delavski sveti. V zmernejši obliki vidimo ravno isto tuđi pri Nem-cih, kier se gibanje vrši pod imenom »industrijalne socijaliz.aciie^, kar ni nič drugega, kakor omejiti lastninsko pravico industrijskih podjetnikov in pripustiti delavstvo v čim najizdatnejši mera k soodločevanju v vodstvu indti-strijskega podjetja. Tega razvoia tuđi Jugoslavija za trajno ne bo mogla prezreti. Danes to še Iahko stori, ker je iaša industrija sele v povojih. Ali dolgo ne bo kazalo zapirati uči, Brezdvomno je pravilno, da se na ćeli crti posveča pozornost kapitalistič-nemu izkoriščanju naroda. Vendar pa je najmijnejši oni del te naloce. ki se nanasa baš na naše kmetijstvo. Na enl strani obsega kmetiistvo v našem kra-ljestvu okroglo 80 odstotkov, tore] ogromno većino naroda; na drugi strani pa je tega izkoriščanja razmeroma tuđi v kmetijstvu naj več. — Ćela Makedonija, Bosna, Hercegovina, Dalmacija, Hrvatska, Slavonija, Vojvodina, povsod ječi narod Dod neznosnimi vele-posestniškimi razmerami. Radikalno intervencijo zahteva že človekoljubje samo, a ravnotako je z gledališča mirne- ga in zdravega razvoja države rjomoč neobhodno in nujno potrebna. Kdor tej reformi nasprotuje, ni niti prijatelj ljudstva, niti prijatelj države. Agrarno reformo je tre±>a o.bravna-vati tuđi v zvezi z našim izselieniškim vprašanjem, to temno in žalostno točko našega socijalnega življenja. PosluŠal sem te dni v neki seji poročilo našega njujorškega konzula, znamenitega ameriškega univerzitetnega profesorja Pupina. Od Jugoslovanov je danes v Ameriki okroglo pol mihjona izsjglien-cev. Ali čudo, čudo, med temi ni ni enega človeka iz onega našega ozem-lja, ki je kot »kraljevina Srbija« obsto-jalo do leta 1912.. torej do balkanske vojne. Dejstvo je, da so drugače ravno agrarne dežele in države pošiljale naj-več ljudi v Ameriko; ta skozinskoz agrarna Srbija pa dela v tem pogledu tako temeljito izjemo. Za Doznavalca razmer je jasno, da gre to na račun ugodnih zemljiškoposestnih razmer v Srbiji. Tam je vsak kmet samostojen, vsak, ki zemljo obdeluje, je tuđi lastnik iste. Veleposestva na pr. v bosanskem ali madžarskem ali ruskem smislu Srbija ne pozna. Zato ie narod ostal doma, ker je tam imel svobodo zemljiškega posestnika, a več mu v svetu nihee ni mogel dati! Izmed pol milijona naših Ameri-kancev bi se po Pupinovem mneniu rado vmilo v domovino okoli 150.000 ljudi. Prva partija, okroglo 3500 ljudi, ie že odpotovala. Nadaljna partija od 7000 ljudi je pripravljena na odhod, a caka ravnotako kakor vsi ostali, da dobi ugodnih poroci! iz domovine o vprašanju naselitve. Vse caka na izvedbo agrarne reforme. Naši Amerikanci dobro vedo, da bodo, ako se agrarna reforma pravilno jzvede. ogromna zemlja Jugoslavije svobodna za naselitev. Na to svohodno zemljo čakajo naši ameriški toiaki. Ali se naj mari ne, oziramo na to rinnovo željo? Moramo se, to zahtevajo naivažnejši naši gospodarski interesi Predvsem je treba uvaževati, da so to izborni ljudje, re^ni, varčni, izv^žbani delavci. Vsak tdk Amerikanec bo v svojem okolišu učitelj vsem sosedom. Na drujd strani pa je za nas največjega Domena dejstvo, da nosijo ti izselieniki seboj ogromne prihranke. Pupin sodi. da Dri-nese vsak izseljenec povorečno 1000 dolarjev v čistem zlatu. Kurz zlatesra dolarja pa je danes nad 30 kron. Ka-kega ogromnega pomena bi bili ti ameriški prihranki za ureditev Uišesra xa-Iutnega vprašanja, to je pač* na prvi pocrTed jasno. Ne pozabimo pa, kai Pupin, ki je fzboren poznavalec razpoloženja med nnšimi Amerikanci, vedno in vedno r)o-udarja: Da ti Ijudie čakajo, ali bo agrarna reforma izvedena tako, da se .tim zasigura v domovini kos zemlie. ki io bodo mogli dobiti v svojo Iast. Zato je dolžnost vseh merodajnih krogov, da z vso došlednostjo vztrajajo ori za-htevi po radikalni agrarni reformi. To zahteva naš ogromen jrospodarski interes z ozirom na naše Amerikance, v drugi vrsti pa zahtevajo to tuđi splošni kulturni pogledi. Kdo si bo upal trditi. da je taka razdelitev zemljiške pose-sti, kakor je na pr. v Hrvatski in Slavoniji, vredna mlađega kulturnega de-mokratskega naroda? V imenovani pokrajini merijo namreč vsa privatna posestva do velikosti 2000 oralov vsega skupaj 217.555 oralov, vsa privatna posestva od preko 2000 oralov pa vsega skupaj 683.995 oralov!! Kulturni skandal, ki je v polni meri vreden stare Avstrije, ne pa naše moderne Jugoslavije. Politične vesti. Politični klub JDS ima v torek in petek ob 20- uri v prostorih >Ceske obci< (Narodni dom) redno sejo (in ne, kakor je bilo prej določeno, v ponede-ljek in sređo)- Referat: Ustava- SLOVENIJA PROTESTIRA! Ljubljanski dopisni urad poroča z dne 14. junija: Nadnljne izjave, kjer se najodločneje protestira proti nasilnemu in krivičnemu razkosanju slovenskega ozemlja, so došle deželn« vladi za Slove-nijo od nastopnih javnih, političnih in strokovnih korporacii: Mestni masristrat Maribor, županstvo Selca na Gorenj-skem, županstvo Srednja vas v Bohinju, županst\ro Lancovo, županstvo Bohinj-ska Bistrica, občinski odbor Moravče, občinsk^ odbor Smartno pod Smarno goro. občfnski odbor Novo mesto, županstvo Lesce, kmetska podružnica in krajevni odbor JDS. v Šmarjeti ob Pesnici, krajevni odbor JDS. v Kamniku, krajeviii odbor JDS. v Zirih, krajevna organizacija JDS. v Gorenjj vaši, shođ zaupnikov ljubljanskih političnih dru-§te.v in okrajnih organizacij JDS., Sa-vinisko učiteljsko drušh^o, Bralno in pevsko društvo »Toplice« v Toplicah, Prostovoljno gasilno društvo v Toplicah, Odbor slovenske kmečke zveze za Štajersko, Lovski klub Bohinjska Bistrica. ŠE O SHODU KMETSKE PODRUŽNICE, Kl JE BIL LE SHOD »KMETSKE ZVEZE«. ŠUSTERŠIČ REDIVI-- VUS. Dodatno k že priobČenemu poroči-lu: 2upnik iz Trstenika je kot povab-ljenec na tem shodu v svojem jjo-voru hvalil delovanje bivšega deželnega odbor a, da je bil zelo naklonjen kmetskemu stanu. Pritrdil mu je v to tuđi deželnovJadni svetnik in graščak iz Preddvora pl. De-tela, kateri je nastopil kot prvi govornik in poudarjal korist združitve vseh kmetov v organizacijo kmetske zve^e,. Pred popisovanjem članov — ka-tero se je vršilo docela prisilno — je hotel nadučitelj M. iz Preddvora predložiti rešolucijo kot protest proti raz-družitvi naših dežel. Med branjem iste je preddvorski kaplan popisoval člane in govoril tako glasno, da večina zbo-rovalcev sploh ni mogla Čuti resolucije. K sklepu je preddvorski župnik kar nekako zmašil glasovanje in sklepanje za to resolucijo — češ, saj smo vsi za to. Glasovanja ni bilo. V splošnem brez zanimanja je Šla ta resoluciia mimo govornikov in jim je bjlo vidno mučno, da se je gosp. riadučitelj z isto sploh vrinil. Župnik in kaplan ništa kljub vsem zapovedim našega vladike ne zinila, ne darovala kakega očenasa za Jugoslavijo. Nismo imeli ne praznika z naašo. ne zapovedanih češČeni. In Dosledi^e? Ra\no v teh dveh je iskati glavna krivca, da je med ljudstvom naše ob-čine razširjeno splošno to-le mnenje o Jugoslaviji: »Slovenci borno razdeljen! med druge narode. Med nami. Hrvati in Srbi se vname v kratkem hud boj. Slovenija se bo odtrgala in iskala zveze z Nemško Avstrijo — in baje v treh letih borno zopet v Avstriji pod Habsburžani.« V tem smislu se je izrazil včeraj sr. župnik napram mojemu tovarišu. slišal sem pa ravnoisto že od mno^o kmetov, katere sera po dolgih dokazilih zopet utrdil. Dobro bi bilo. da se med naše kmetsko ljudstvo razpeČa Čim več brošure — »Razkrinkani Habsburžanlc. 29.10. 1918 — 12/6. 1919. >Herzogtum Krain- Diozese LaibacH. Trauungs-sehein itđ- itd- Urkunđ dessen des un-terfertigten eigenhandige Namens-unterschrift mit đem beigesetzten pfarrlichen xSiegel« Pfarramt Weinitz, den 12-/6- 1919. Georg K6nig m- p-, Pfarrer« Takšne dokumente izdaja Be vedno župnik Konig na Vinici, zagrizen KoČevar in NemecT pastir slovenskih ovčic. iz sovraštva do vsega, kar 3e slovensko* Vpraš&mo semo, tako đolgo še? Ali res ni pota, da naučimo tega Koniga, v katerem jeziku se mo-rajo izdajati uradni dokumenti v letu gospodovem 1919- pri nas? To je pa res že preneumno, da se čuje le vedno Vi-nica in zopet Vinica, kakor da je tam kakšna republika svojeglavežev, ki jim kraljuje ta-le K6nig- Ali ni res no^ benega nad njim, ki bi ukrenil, kar treba? TPoročita iz Beograda!) ODSTOP MINISTRA GLUHlCA? Beograd, 15. junija. Kakor se izve iz povsem zanesliivih virov. namerava minister Šefkija Gluhič iz povsem oseb-nih razlogov odstopiti, PARLAMENTARNE POClTNICE. Beosrad, 15 Junija. V zadniem času se je v parlamentu razpravljalo vprašanje, kdaj nai se prično parlamentarne pocitnice. Iz kiozov ^Narodnesra kluba in Ju^oslovanskega kluba se je sprožila misel, na] bi parlament odložil svoje delo na jesensko zasedanie in bi prej odšel na počitnice. V kroirih De-mokratskej^a kluba se smatra za potrebno, da parlament vsekako reŠi Se pred pocitnicami še važneiše predlosre, kakor je ajrrarna reforma in poslovnik. V tem oziru bo Demokratski klub stopil v dogovore se z drusrimi strankami. PREISKAVA PROTI STJEPANU RADIĆU IN TOVARISEM. Zagreb. 15. junija. Preiskava proti Stjepanu Radiću in njojjovim sodru-s:om je spravila na dan dejstva, ki do-kazujejo ,da je bil Stjepan Radić v od- LISTEK. Dr. JosiD C. Oblak: Pozdrav Rožu! Tam zadaj za veličasrno vzkipeva-jočo stavbo oštro v obzorje zarisanih Karavank, za tisto mogočno falango raznolikih gorskih vrhov in grebenov, ki zapirajo obzorje na severm ineii kranjske dežele, se širi široka dobna okoli bregov rjavopene Drave, tako ljubko, tako sanjavo razprostrta pod nogami razritih karavanskih orjakov, katerih vsak ima svojo markantno obli-ko, svojo krepko individualnost kakor jo kažejo edino še tirolski Dolomiti . . . Kakor zelena preproga leži tu pod sivi-mi stenami in vrhovi, — ljubko obrofr-Ijena na gornjem severnem koncu od prijaznega, porastlega sjedoKorja, ki jo [oči od enega najslavnejših in najlepsin jezer na svetu. _ Rožna dolina! Tako se nam kažeS, kadar stojimo in strmimo nar katerera-koli izmed karavanskih vrbov od mo-gočnega Stola pa do veličastne Jepe, In kdor te je zri z Gotice v tvojem lutra-njem ali večernem caru, ne zaM te njk-dar. Nekaj neizmemo milega leži v m nežni pokrajini, ki se razsrinja k noffam kraljice Karavank — v tem najlepšem delu celega Roža, ki šega skoro gori da Beljaka in doli do podnožja siv. Obir-ja. Središče ćele harmonične, divno za-okrožene slike Rožne doline tvori ta bolj ravnici nego dolini podobni del gornjega Roža s svojimi belečimi se seli in bleščečimi se stolpi cerkvic na obeh straneh V mogočnih ovinkih vijo-čega se širokega srebrnega traka veličastne Drave . . . Nekai veselega leži v pokraj inskem značaju celega gorenjega Roža. čigar lepoto poveličuje na eni strani tista lepa terasa, v katero je vkovan svetlozeleni smaragd Đlaškega jezera izredne miline v očigled krasni aristokratski pod obi najlepše Karavan-ke — rdečkaste Jepe, na drugi strani pa za onim sredogorjem skrivnostnega Vrbskega jezera temno oka mirno ču-ječe med idiličnim! grjp . . . Slika naj-popolnejše lepote, kateri ni para in kateri nima pridejati ničesar not>en umet-nik, — prirodni prizor, ki ti ga ne more pričarafl pred tvoje oči noben um etnik! Ta del gornjega Roža na je tudl davni kras ćele koroške dežele, razun ooesa gorskega kota okoli Vel. Kleka, ki eđt-nl na Koroškem tekmuje po svoji lepoti, dasi v dnurem žanru s to krajino .«• Prsi se nam im Sirijo In veselja nam igTa srce, kadar te zremo doli s Karavank, pri zavesti, da si ic, da si zopet naš, da si še naša, zopet naša, najlepša in najdražia posest, — ti naš prekrasni slovenski Rož! Lepo zaokrožena celota je ves iz-ključno slovenski Rož, šegajoč od Beli aka, oziroma Skočidola ob Dravi, doli do soteske. v katero segajo zadnii od-rastki Obirjevi, iz katere stopa Drava zopet v širšo dolino. sprejemSi v svoje naročje bistro svojo sestrico Belo, da hitita združeni v Podjunsko dolino — v Spodnji Korotan !n njega prijazno sre^psorje okoli Velikovca in PUoerka, ki sta že dolgo srečna v objemu Jugoslavije. Ni pravzaprav prave meje med S pod nj im bi Gornjim RoŽem, vendar ju ljudstvo strogo loči: pa tuđi pokrajinski značaj je različen. Dočim je Gor. Rož simbol radosti ima na sebi Spodnji Rož nekaj otožnega, zlasti pa v onem delu od ĐoroveU doli pa do Mohlič, kjer se vije Drava med nizkimi brezovi, pora-ščenimi z divjo, neprodirno hosto, v malo obljudeni dolini v katero kuka ta in tam skori grozovite erape hndourni-kov in razdrapane rdeče divjekrasna, samotna gorska skunina KoSute s svojim izreziianim, oštro ■"irrrfrffanlm hfb-toou zaključuje jo pa krasni. veHčastni Obir, ki strafl Mito! n akrafnen spodnjem konca, posdravljajoč aa dr»-so stran im naše Pbdjunoe ... TMI Spodnji RoŽ ima svoje skrite naravne krasote, prekaša ga pa po mojem mne-nju Gorenji s svojo ljubkostjo in pe-strostjo — pred vsem pa ta sveže zelena odprta pokrajina pod višavami Goli-ce in njenih sosedov, nežna kot deviški cvet lilfjfn in bujno krasna kakor Roža. Rožna dolina! Po lepoti soditi, bi mislili, da prihaja res tvoje ime od rože, v resnici bi jo radi svoje krasote zaslužila. Nemci so io menda res primerjali z lepoto rožnega cveta, ko so prestavb'ali slovensko ime v Rož v »Rosental«. To-da prvi nasledniki, poljedelci Slovenci, so naSli tod pusto hosto, grmičevje — (neki strokovnjak vsaj izvaia ime Rož od staroslov. roždje — grmičevie, kl so ie iztrebili Slovenci, — odtoalerajevna imena Trebnje (trebljenje) Kopanje, Rovte (od nemškega rođen) — kakor se še zdaj nahaja v spodnjem delu Sp. Roža, — oni so to dolino sele izpreme-niH v rožno lepo, kakršno so potem našli Nemci . . . In zopet ste naše nemškntarske Đo-rovlje s slovensko govorečimi prehival-ct srediiče Spodnjega Roža, nad kate-lfm kraUtije 5f—odavni humbersTd grad vrhu brera nad Dravo ter preeleda cei Rož dofi do odrasfkov rorostasnega zidu Veflken .Ofetrca (Obirjat) m proti Ooreoicmu Rožu, v čijrar ozadju stoji kakor vefflc* kulisa — častiti otec sivi i Dobrač, na videz čisto osamljen. Vse okoli pa nas pozdravljajo vsi znameniti vrhovi, med vsemi pa najlepši, najim-pozantnejSi — prelepa Jepa, ki se ogle-duje v enem najmilejših, najsvitlejSih jezer koroških . . . In pred našim! očmi se vrstijo v pestrl dolini vse te bele vaši: Svetna vas, Kaplja ob Dravi Bistrica v Rožu, Svece, Podgorje (Marla; Elend), Podsinja vas in tako dalje — Čarobna slika ene najlepših jugoslovan-skih pokrajin. Oko se nam ustavi v ve-selem miljeju Gorenjega Roža in naš pogled se noče ločiti od one ponosne narodne trdnjave, ki nas je vedno na-vdajala s ponosom hi zanosom v naj-britkejših urah našega narodnega trpljenja, —- Št. Jakoba v Gornjem Rožu! Pozdravljen mi! Trudno nam postane oko ob tej kra-soti. kadar to zremo z vedrih višav naših Karavank, polno nam je srce, omamljena nam je duša ... Preveč za enkrat: kakor da nismo kos sprejeti tolike lepote v svojo dušo ... Vse to pa je zopet naše, čisto naše, — ta najlepši, naj-dražji kos slovenske, jusoslovanske domovine, hi s pesnikom ntodrešene domovhie soriške ii kličemo blagoslov z neba: Ti osrečtti io hoti, DncvaE JI pripelji žmr! CGrđtor&ČJ *"» * ^a^*^ ^ ^ ... ^_... SLOVENSKI NAROD" *» 1«. juni]« 1919. 140. Mev. 0J1U9U1 HPBuWQ Uni 1 IWUHr» I Iko vlada OU ie biL razMt! iugpalo- I vansko državo ta r& ceno jjiov&nilcercfl ozemlja ter veffiEeita debi Dalmacije • pomočio It&ttie dobiti priznanje a neko vrsto hrvatske republlko. Osebe. ki so se kot Radićevf pooblaščeiict DQ-gajali s ofldjakdmi pmUravitalJi Itatt-4e, se tud! že nahajajo pod ključ«* iulavnl Radlćev pomagač In tokrivec7e neki hrvatski duhovnik. Ni Se Uključeno, da bodo Radić in tovari« nfišM l>red sodftče zaradi veleizdaje. UREDITEV URADNlSKIH PLAC Beograd, 15. hinila. Kakor znano, &e v mlnistrstvn za teenačenje ^akonov JvtS anketa o ureditvi In izenačenja jttradniškfh Dlafi. Ker ie z oštrom na bfi-Žajoče 9e parlamentarne DOČitnice in z jozirom na komplidranost nradniškega (vprašanja ostalo negotovo, ali bo mo-goče Se regulacijo uradniških plač resiti zakonitim potom pred jesenio, bo Vninfster za teenačenje zakonov oredla-cal še ta teden ministrskemu svetn provizorno ureditev uradniSkih Dlač. ,Ta ureditev se bo izvršila navbrže na 4a način, da se nradnikora od 1. maja Jdo definitivne ureditve Dlač nakažejo zopet nabavni prispevki, ali pa, da se $im priznaio posebne dnevnice. POVRATEK KRALJA PETRA V DOMOVINO. 'Beograd, 15. nmila. »Samouprava« Doroča, da se še tekom tesa meseca ■vrne v osvobojeno m ujedinjeno domovino kralj Peter, ki bo biva! v feral je-vem dvoru v Topoti. Dokler ne bo ta od Nemcev m Madžarov razdeiani dvor popravljen, bo prebival krali v kooali-š£u Arangijelovcu. REGENT ALEKSANDER SPRE.TEL DEPUTACIJO ZADRUŽNIKOV. Beograd, 15. juni-I a. Danes pot>ol-Tdne ie bilo od regenta Aleksandra sprejeto odposlanstvo zadnigarskesra kongresa, ki je obstojalo iz dveh Srbov, dveh Hrvatov in dveh Slovencev. Deputacijo Je vodll poslanec grof Miroslav Kulmer. V deputaciji so bili se: starosta srbskega zadnižništva profesor Lozarić, Dahnatinec Avakumović, Bosanec Gašlć, slovenski poslanec Rib-nikar in ravnateli Kralj. Prestolona-slednik Aleksander S£ ie zahvalil za poklonitev kongresa in se je v razeo-voru z vsemi odposlanci zanimal za vsa gospodarska vprašanja v Dosa-meznih delih naše kraljevine. ZBOROVANJE ZAUPNIKOV DEMOKRATSKE STRANKE V ZEMUNU. Zemun, 15. tutiila. Danes se je vr-£0o tukaj zborovanje zaupnikov Demokratske stranke, na katerem se je zbralo nad 1000 zastopnikov iz vseh Sremskih občra. Na zborovanju so govorili bivši ministrski oredsednik Dra-šković, poslanci Jurai Biankini, dr. ^Grga Angjelinović, dr. Corović, Dod-■predsednik Narodnega predstavništva ttr. Ribar in poslanec Jovanović s Kosove?^. Govomiki so želi bnmo odobravanje, sprejela se je resoluctia. ki |iahteva intes^iteto našega naroduega tazemlia, se izreka za edinstveno Demokratsko stranko vseh Srbov, Hrva-ttov in Slovencev in zahteva najhitrei-se pospeševanje rešitve agrarne reforme. (Radi slabih telefonskih zvez pri-nesemo ostanek beogradskih poročil jutri.)______________________________ Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev. AMNESTIJA. Poverieništvo za pravosodstvo De-Žehie vlade za Slovenijo: »Uradni List« št CVI. z dne 13. iunija 1919 prinaša obširen amnestijski ukaz prestolona-slednika regenta in irvršilno naredbo poverjeništva za pravosodje. — Po tem ukazu so odmiščene vse od civilnih ali vojaških sodišč naložene kazni in po-sledice kaznij radi sledečih političnih hudodelstev: vohunstva, vstaje, punta, iavne^a nasilstva, prvega in dru^ega primera, poškodovanie državnega tele-J^afa, brezoblastne^a nabjranja voja-kov, podpomoči, dane vojaškemu be-girncu s skrivanjem ali dragim olajšava-itiem, zapeljanja vojaka k prelomu vojaških slttfbenih dolžnosti, rabnke, ude-ježbe pri skrivnih družbah. dalje zaradi prestopkov razširjenja lažnjivih in vzne-jnirjajočih vesti, razžalitve uradnikov in jjđrugih javnih služabnikov ter vtikanja •iV izvršbo javnih služb, to vse Jjj*ez pridržka, ako so se kažnjiva deja-i^a izvršila pred državnim prevratom, jt; j. do 29. oktrobra 1918. — S pridrž-»om so odpuščene kazni radi hudodel-^tva javnesa nasilstva s silovitim lote-pjem in nevarnim žuganjem proti urađenim osebam, če obsojenec ni bil radi iega zločina že enkrat kaznovan in če kazen ne presega šestih mesecev. dalje radi hudodeJstva s hudobnim poškodo-Vanjem tuje lastnine, ako se je dejanje Izvršilo o Priliki političnih ali dra^ini-Kkih demonstracij, kakor so bile n. pr. Kr Ljubljani aprila leta 1918., slednjič ra-m prej^reška lavne^a poniževanja ali jcaničevanja ustanov zakona, rodbine, ^akona ali pohvale nezakonitih ali ne-cravnih dejanj, če izvira kažnjivo deja-hle iz političnih nagibov, ki so merili na to, da se izpodkopujejo temelji prej-gnjegra režima. 2.) Odpuščene so po amnestiji vse od civilnih sodišč izroče-ne kazni, katerih izvršitev je bila do 29, oktobra 1918 odložena ali prekinje-na, ker ie služil obsojenec pri vojakih, ali ker se ga ie rabilo pri gospodarstvfti. Odpuščene so tuđi od vojaških sodišč izrečene kazni, ki so se odložile ali pre-kinile, ker se !e favtt obsojenec na fron- I S>. 3.) OdpuSčene so tuđi vse do 29. ok- I 3CK hn&tm kiuni, 6e m fTfHftlo Ust mcev ali 5000 kron, ato oSm-Imio lo ni bil kaznovan ndf kilrecft Imdođtlstva «11 prestopka tatvtae ali E" afflc. Irvzete to Ie ođ poitnft «H Še-tiDdh »shifb«ooev isvrfea« tatvjne, čar nior^o Wi tođi ti v petamez-njL poaebneca odra vrednih ah^atfh, dakt 6e ael» tfodUa tatvina is bode, deteoi pomOošflmdft. 4.) Odp«iCeae so t&đl kašlj tn ostanki kasni, InoCti do S. jonija 1919, ako te ie dejanje ixvrfik> is b«fo» is mladostne nepremilOeiiosti, vtled razborjenja radi voidh rasmer, iz političnih nagfbov, ali če ie bil obsojenec v vojni hudo prizadet vsled tegobe rodbinskih članov ali na prerooženJiL — 50 Pttenavajoč izredne zasluge, Id so si Hh pridobili železnjški nslužbend ob prevratu s prevozom čet, ki so jrrozile preplaviti naše pokrajine, je regent od-pustil fcLzen in ostanek kazni vsem že-lezniškim uslužbencem radi kažnjivih d,ejanj, s katerimi so povzročili za Časa voine želerniŠke nesreče. Tuđi naj se kazenski postopki radi tak ih dejanj, ako še nj prišlo do obsodbe. ustavijo. Amnestije so deležni tuđi oni. ki so bili do 29. oktobra 1918 obsojeni od kakega so-dišča zunaj našega kraljestva, pa sedaj tu bivajo in so semkaj pristojni. To iz-redno obsežno amnestijo \e predlagala vlada v prizadevanju. da kollkor prlha-h v požtev kazensko sodstvo, čim naj-bolj mocroče izbriše vojne sledove in omili nesrećo in beda ki jo ie povzročila vojna. Vlada je storila to tuđi, ker pri-čakiije, da se bo prebivalstvo izkazalo vreclno vladarjeve milosti s pokorščino novi dr?a\i, njenim zakonom in organom. Kakor smo poučeni, imaio sodi-šč^ nakvc:. da odlacrnjo odslej kazni Ie za neobhodno potreben čas. Promet 9 parniki na Donavi, Savi in Dravi* Kakor poročajo iz Beograda, ee bo brođovni promet na Donavi, Savi in Dravi zvišal in sicer radi silnega pasažirskega prometa; ustanovi se ob jednem trgovski proraet z blagom na Tsej crti- Kot nadzorovalni oficirji ho-do poslovali oficirji našega vožno-momariškega odđelka- Milijon kron v zlatn zaplenjen. V Bakru so zaplenili te dni raznim trgovcem okoli milijona kron v zlatu, ki so jih hoteli preko Reke vtihotapiii v Italijo- Ti trgovci so deloma iz Hrvatsko deloma iz Srbije* Slovnnskl svet. BO,H NA SLOVAŠKEM. LDU. Praga, 13. junija. (CTU.) Na Slovaškem so se boji nadalievali na vset fronti vojne skupine He"hnoque. Kljub madžarskim napadom ie ostala fronta neizpremenjena. Napram vojni skupini Mittelhauser je zbral sovražnik nove moči. Z močnim podpiranjem topništva je skušal z vrsto moćnih proti-tiapadov vzdržati naš pohod. Severno Zvolna ?e napadel sovražnik. Bil ie odbit z velikimi izgubsmi ter ga zasledu-jejo. Z močnimi oddelki, ki so prodrli do Zvolna v okolici Stavnic, so osvojile naše čete po desetumem boju vaši Hronska, Banska in BreČnice. Naši so zaplenilt dva lOcm. tonova. Severno Lovice in vzhodno Kurta se Madžarom kljub ponovnim poizkusom ni posrečilo iztrgati ozemlje, ki smo se ga polastili v preteklih dneh. BOJI NA SLOVAŠKEM. LDU. Praga. 15. juniia. (CTU.) (Si-tuacijsko porocilo.) Pričakuje se, da ro-munske, srbske in francoske čete vsak trenutek napadejo. Treba je, da napno Čehi med tem vse sile. Na vsi fronti armadne skupine Hennoque se vrše boji predstraž. V okolišu Sabinova smo pridobili tal. Pri Mali Lodini smo odbili napad sovražnega oklopnega vlaka. — Armadna skupina Mittelhauser: Pod poveljstvom polkovnika Snejdareka zbrane čete so po sedemurnem trdo-vratnem boju zasedle Zvolen. Doslei smo nasteli 50 vjetnikov. Zaplenili smo topove, strojnice in improvizirani oklopni vlak. Zapadno Levice hudi spo-padi. Naše čete so odbile sovražnika in napredovale nekoliko vzhodno Ko-mama. Po cklopnem vlaku podpiran sovražni napad na naše postojanke pri Kurtu smo odbili, pri Čemer je imel sovražnik velike izdube. Ves dan so če-hoslovaški in francoski letalci krožili nad Presovim in KoSicami in prinesli poveljništvu zelo važna poročila. IZPEDNE ODREDBE NA CESKEJVL LDU. Praga.. 11. iunija. (Dun. KU.) Uradni list priobčuje naredbo ministra za deželno obrambo, katcra nvaja pre-ki sod za zločine proti varnosti države. Listi so bili obveščeni, da se pvc-de preventivna cenzura. Dolžnostni Izvodi se morajo predložiti dve uri preden list iziđe. BITKA ZA ORENBURO. LDU. Lvon, 14. Juniia- (BrczžiCno.) Kakor poroča »Ruskaja armija«, so prH čele sibirske čete bitko za osvojitcv Orenburga. Ćete admirala Kolčaka so na svojem nadaljnem prodiranja prekoračile reko Vjatko severno od železniške prose, ki vodi iz Kazana v Jekaterin-bur?, in zavzele več mest na zapadnem bregu te reke. Tuđi v ođseku železniške pro^e, ki vodi v Budimo, je bilo veC spopadov. Bitka pri ŽelezniSkl postaji Priontovo v odsefcu Đelebel traja a ne-zmanjšano ljutostio dalje.' Z BOLGARI SE NE BO N1HCE PO-OAJAU »Journal des D^bats« ptt« % odrom na vesti, da dospo v Pariz bolgarskl dV legati: »Kakor s TurkL tako rudi nima-mo vzroka, da bi se pogajali % Botaarl, zadostuje, ako lim prijavimo svoje ikle-pe in svoje odloćitve M|s>t da prlđolo bolgarskl in turSkl^ emisarji v Pariš, dm !». Svoie unAn lahko Bojgari too-če našim lastopnfkom v Sofiji. sa| vna-prej vemo, kaj hočejo navesti v svojo obramba Boigarj predstavljalo sebe kot žrtve hi zahtevaio, da se Hm pri-znaio krai, ki od nekdaj pripadajo bivši kraljevini Srbiii. Tudl Turki govore o kalifat«, kakor v čas«, ko so bili na višku svoje slave pod sultanom Sulej-manom. Tako Bolgarom, kakor Turkom je treba satno zaukazovatt nikakor pa ni umestno, da bi se z njimi vodile dol-ge diskusije. Kaj a* sodi ▼ Botcartj!. Pred prvim vojnim sodiščem v Sofiji se vrši obravnava proti generalu Pantalovu, bivšemu dfktatoriu glede prehrane bol-garskeca prebivalstva. Obtožen je, da je poneveril v družbi z nekaterimi so-fijskimi in bukareškimi bankirii ogromne svote. Pred istim sodiščem se Je moral zagovarjati tuđi general Markov in sjcer zaradi različnih goijufij, izvršenih pri vojaških dobavah. Soclršgg, ga je obsodjlo na trinajst let tcžke ječe. General Kutinčev je bil obtpžen. da ie s svojo malomarnosto in brezbrižnostjo omogočil srbsko revolucijo leta 1Q17 na ozemliu, ki so ga bili-okupirali Bolgari. SodišČe se ni mopflo prepričati o generalovi krivdi in ga je oprostilo. Te dni se prične obravnava proti generalu Bo-jadžijevu, k\ je poveljeval bolparski vojski na makedonski fronti in bil poražen. Obtožen je. da ie v prvi vrsti on zakrivil poraz. Pazprava bo trajala več dni in bo spravila na dan vrlo zanjmiv materijal. Ne davno tega so bolgarski boljševik! nameravali izvati v Sofiji izgrede. Zbralo se jih je več sto. h>teč proglasiti republiko sovjetov. Poljciia je izvedela za njihove nacrte ter jih pravočasno razpršiia. Prišlo je do sro-padov v katerih ie bila ubita cna oseba. ranjenih pa 7—10. V Varni se je v ?nd-njem času jela širiti nevarno bolše-vi^ko gibanje, kj so pa netilf posebni iz Moskve poslani boljševički emisarii. Zato so angleške čete zasedle Varno. Angleži so zaprli vse vod je boljseviš-kejfa gibanja ter jih postavijo pred vojno sodišče V mestu je proglašeno ob-sedno stanje. Mirovna lionterenca. LAHI ZASEDLI PROGO BELJAK-ST. VID. LDU. Trst, 13. junija. Kakor javljajo italijanski listi iz Padove od 12. t. m. je ministerski predsednik Orlando brzoia-vil vrho\Ticmu poveljništvu, da se je odredila na podlaci dogovora v svetu Cet-vorjee, zasedba železniške nrojre Trbiž-Beljak - St. Vid. da se zajamči nje obrat Udejstvitev te zasedbe se je pričela danes zjutrajL Tržaška »Nazione« pripominja k tej vesti naslednje: Pomembnost! te nove zasedbe. poveriene itrliianskim četam, pač ni treba tX5iidar;at1. Tu orre bolj za gospodarsko dejstvo. kot m 7,1 političen zločin. Jugoslavija je z neprestanim za-seclanjem nemŠT\ih ozemelj, ki meje na Juliisko Bcneči!o ali teže proti njej. na-meravala jrospodrrsko zndusiti Trst. O^rozitev, ki je bila že težka vsled zasedbe Maribora, ic postala se nevarnej-§a po zasedbi Celovca. Sed?i ie italijan-sko odnosianstvo snrejelo od konleren-ce pooblastiio, da ohrnnl Italiji vsaj edi-no veliko prometno pot ki JI je ostala: tursko prosro. Rrsnica je. da danes. ko so Jesenice v rokah Jutroslovanov, Trst nima direktne zveze. dokler se ne zsra-di oni kos proge od Sv. Lucije do Trbi-ža: vendar Da se tako rrerrcca vsaj še večja nesreča. Vsekakor pa upamo. da bo Italija, ko ima v rokah to zastavo (s:re seveda samo za 7/»časno zasedbo predvidnostnes:a značaja), znala vztra-jati na zahtevi, da tuđi prosra Trbiž-Ce-lovcc-Maribor ne ostane v oblasti Jugoslavije. REKA. LDU. Trsi 13. juniia. Italijanski listi Javljaio Iz Pariza: Wilson je predloži! baje. kakor poročajo francoski listi, nove predlože za ureditev jadranskesa vprašanja v Izpremembo Tardijeujeve-K?l predlojica: I.) Meje svobodne države Reke se razširijo rta zarad na način, da zajamejo Volo&ko !n crto Julijskih alp z Učko. 2.) Otoka Cres in Krk Dripadata reski državi. 3.) Plebiscit v reski državi se ima izvesti v petih letih ter naj se izvrši celotno za vso državo in nerazpre-deljeno. 4.) Direktorij reske države ne bo sestavljen na način, da bi bila za^o-tovljena Italiji večina jdasov. 5.) Zadar bi postal svobodna država pod zaSčjto in upravo Zveze narodov z diolomatič-nim zastopstvom Italije. 6.) Otok Lošinj in nekateri otoki nn<;proti Zadru in Si-beneku, kakor tudiVis in Lastovo, se iz-roče Italiji. 7.) Ostali otoki in vsa Dalmacija, ražen Zadra, se izroče Jusrosla-viji. Te predloge je italilanska delegacija odklonila, izjavivši, da niti razpravijati ne more o takem nacrtu, ki se toliko od-daljuje nacrtu Tardieuja. Ta poslednji nacrt da je postavljal minimum narodnih aspiracij. Zato se italijanska rei 75.^41 K 81 vin. Pasiva: dote Dri .Mestni hranilnici K 10.011 96 vin., in dolo: pri razni! sokolskih dništvih 11.360 K 50 vinM skupno 21.372 K 46 v. Razven tejfa opravlja S. S. Z. obrambni sklad v znesku 3850 K. Načelniško poročilo poda nato brat Bojan Drenik. Vsa poročila so se vzela odobruie na znanje in se je odboru podelil absolu-torij. Temeljito in stvarno ooročilo ie podal nato br. E. Ganulo delu iz-obraževalnejja odseka, o sokdskem tisku pa br. B a j ž e i i. Glede sprc-membe pravil poroča br. dr. Fux Ie toliko, kolikor se te spremembe tičejo volitev. Nato poroca starosta dr. 0 r a-ž e n o ustanovitvi Sokolske Zveze vseh sokolskih društev v naši kraljevini ter so bili tozadevni predlori DO daljšl debati sprejeti. Pri nato sledečih vo-litvah ie 6il izvolien za starosto br. dr. Ivan O r a ž e n. za prvega podstarosto br. inž. B 1 o u d e k, mesto drus:ega podstarosto se pusti začasno še neza-sedeno ker pripada našim Primorcem, za tretjesra podstarosto oa br. Josio Smrtnik: za načelnika je bil izvolien br. Stane Vidmar, za podnačel-nika br. Janko K o v a č i č, v ostali odbor pa bratje: dr. Fux, Đajželj, dr. Bohinc Kozman inRoz-man, za jiamestnike oa bratie: Ko-stnapfel, dr. BorStnik dr. Fet-tich in Kajzefj ter sestriTC rž e tova in Franketova. Na predloe br. Kajzela se pošlie z zborovanja brzojavni pozdrav Češki Obči sokolski. Izreče se nato se zahvala za dosedanie vestno delovanje v S. S. Z. br. dr. Murniku. br. K a i z e lu in br. D re-n i k u. Volili so se nato načelnik} do-sameznih odsekav in sicer so bili izvo-Ijeni: br. Ganjfl za načelnika izobra-ževalnega, br. B a j ž e I i za načelnika tiskovnegra, br. Š v a j jc e r za načelnika statističnesra in razstavnejra br. Bio «-d e k za načelnika srost>odarske«a odseka in br. Ambrožič za načelnika naraščaiske komisije. Pri slučainostfli so se obravnavale §e razne interne za-deve, ki so zavzele precei časa, na kar je po raznih pojasnilih de.de izleta v Novi Sad brat starosta zaključll zbo-mvanje ob 2. uri poooldne. Dnevne vesti. Spomenik bDnižbo ■v. Cirila in Metodac. Mislimo, da nam ni potreba posebe apelirati na darežljivost in požrtvovalnost slovenske javnosti Parite In Cvraftt potfske bnoJaTne fat. telefonske profet Ponavljalo se slu-čaji. da neznani zrkovcf trgajo v ozadju fronte telefonske progre |n kradejo kabel. To ie zločin, Jd onemogoći našim Cetam «vexo med seboi in tfmdJan in otežlcočl operacije. — Opozarja se, da se bo vsako poškodovanje poljskih telefonskih prog alt pa tatvina žice in kabla naj« strožje kaznovalo po vojnih zakonlh. ZviSaaJe brzojarnili pristojbin v tuzemstva. Vtled oditikn pofctn<*ga mi-nUtratva ©c zv^&a s 13. t m ptićiojbina za navndne brzojavke v celftn* notra-njem tuz«*mncm prometu ?a h**edo od 8 na 18 vinarjev, ocinimum je taksa za J0 besed t- j- 1 K ^C vin- Za nnjno I r-zojavke je plaćati trikratno takso Pole lađa po 20 vin* za brzojavko se s istim dnem ne pobira več* Tuđi doklada po 1 K od 16* do 21- ure odpade, ks-kor tuđi je dovoljeno ob delavnikih od 21- do 7. ure ter ob Dedeljah in prazni-kih oddajati navadne brzojavke* Na državnem moškem in ženskem u^iteljiSSu v Ljubljani bo vpisovanje v I- letnik v soboto, dne 5- julija, in sicer za gojence dopoldne od 9- do 11- ure, za gojenke pa popoldne od 2. do 4* ure« Prinesti ie s eeboj krstni oziroma roj-stni list in zadnje šolsko izpričevalo. Učenci, ki so dovršili z ugodnim uspe-hom 4- razred srednje sole (liceja), se 8pre2mejo brez izpita« Vsprejemni iz-piti za ostale se prično: za gojence v ponedeljek 7-, za gojenke v sredo 9« julija- Podrobnosti bodo svoječasno razvidne iz obvestila na deski v veži šol-skega poslopja- — Ravnateljstvo- Trgovski nastarljencl! Opozarjamo vse nastavljenke in nastavljence, da je še vedno v veljavi trg. sotrudniški zakon z dne 16. prosinca 1910, držav. zakonika list št. 20, glasom katerega ima-io trg. nastavlenci pravioo do dopusta in sicer: Ako ie službeno razmerje tra-1 jalp 6 mesecev, ima uslužbenec pravico do n a j m a n J deset dni, ako pa Je službeno razmerje trajalo pet oziroma pet-najst let, pa najmanj do dveh, oziroma treh tednov. Napačno je naziranle, da imaio pravico do tega dopusta samo člani gotovih društev, kakor to trde nekateri gg. trgovci, temveč imajo do tega dopusta pravico vsi temu zakonu podvrženi trgovski nastavljencl Med te se prištevajo: prodaialci, potnikl, skla-diščniki itd., tr^ovske plsarniSke moči vseh vrst. Nastavljenci kreditnih zavo-dov, pridobitnih in gospodarskih za-stavljalnic, oskrbnih in rentnih zavo-dov, bolniških in pomožnfli blagajn, za-varovalnih zavodov, dalje uredništev in upravništev periodičnih časopisov, to-bačnih trafik itd. Za čas dopusta pristo-ja nastavljencu popolna plača. (§17 ime-novanega zakona.) Trgovski nastavljenci. brez izjeme, zahtevajo to zakonito zajamčeno pravica — Zveza trgov-skih nastavljencev na slov. ozemlju. Crna pri Prevaljah. Rudarjif Povodom zasedbe našega rudnika po Nemcih ste ves Čas ohranfli svojo neomajno zvestobo do slovenskega naroda. Va5a stajiovitvnost se je izkazala nad vse prčiakovanje. Vaša značajnost se je ob-nesla, kakor zlato v ognju. Pretila Vam je zlasti proti koncu velika nevarnost od strani sovra2nih Nemcev, toda kakor stebri ste ostali na braniku, narodno zavedni stebri, ki jih germanski vl-har ni mo^el niti omajatL 2e v mirnem Času, posebno pa med vojsko ste spoznali tujo pest; tembolj pa ste jo obču-tili od 7. do 28. maja t. 1. Vedite za to, da je Vaš bodo« bJagor edino Ie v Jugoslaviji. Ruđarji In rudarice, ostanite H zvesti sinovi in hčere, služite jj zvesto in vestno, posvetite vse svoje moči svoji pravi domovini in tudl Jugoslavija Vam bo morala dati, kar Vani gre. Za Vašo narodno nevstraSenost Vam izreka ta svojo najprisrčnejšo zahvalo: Jožef Dobrovc, župnik, v imenu žup-nlje. — Krulec, v imenu občine. —* Opomba: Ista pohvala pa velja tuđi našemu vrlemu kmečkemu Budstvji in drugim! Drugi dan pred novomeSko poroto* Po državnom proobratu ni dobil dela Janez Mnrn, doma blizn Metlike- Kar je zaslužil, ni zadofttovalo sa preživ-ljanje domadih, med katerimi je bila tuđi njegova polsestra Urša Rajms. Druga njegova polsestra Klara Rajms pa Jo služila pri trgovcu Rožeku v Metli-ki* Murn je naprosil to polsestro Klaro, naj pusti, ko bo zapirala Požekovo trgovino, vrata sicer zapita, toda ne za-klenjena* Dne 29* novembra 1918 mu je sporočila, da bodo ta večer vrata trgovine Ie na vides zaprta- Murn je Sel m svojo polsestro Uršulo po noči v Metli-ko, natihoma ođprl prodajalno in na-bral polno vrečo najraznovrstnej&ega blaga v vrednosti nad 5000 K- Sestra Uršnla pa ni bila ž njim v trgovini, ampak je stala zunaj na straži, da bi brata kdo ne zalotil pri tem >oenenem kupovanju«. Oba storilca so pa kaj kmalu zalotili oziroma iztaknili- *Klara Rajms je ođnesla pete nekam v Dalmacijo ,pred poroto pa w zagovarjata Ie Janez Murn in Uršula Rajms, ki primata skesano do pičice vse- Ker je bilo pa potreba preUkavo še popolniti, je bila ta porotna obravnava preloie-na* — Kot drugi je pri&el na vrsto ta dan Martin Stojnič pred porotnike, da se zagovarja zaradi hudodelstva ro-pa. Dne 22- decembra lanskega leta je nosil železniski uslužbeneo Jožef Mer-ftol tam v blizini Semi&a ploeevinasto posodo petroleja, ki je bil takrat prav iskano blago- Nasproti mu je priSel I Martin Stojnič in ga bres nadalnjega uvoda tako udaril z debelo gorja^o po roki, da mu je roka na mah otrpnlla* V tem hipu mu je poterni Stojnič posodo 8 petrolejem iz rok in se sagrozil Meršolu. da ga bo ubil- Umevno je, da si zaradi to groznje Mersol ni wp*l . braniti 9% taj h on to nad H ki 9 one n. fp m»._____________Stran 3. Dr. BoountĐ Vošnjak: AraerUkl Slovenci m homo zo Jososlovilo. Vgjg« odlomek v delovanja dr. Bo-gtanila Vošnjaka v Ameriki je ustanovit ev »Slovenske narodne zveze* me-seca aprila 1918. »Slovenska narodna zveza* je sprejela na svojem nstanovnem občnem zboru v Clevelan-da program jugoslovanskega odbora, Na banketu, ki je bil na predvečer ustanovnega zbora v čast Vošnjaku, je ta govoril govor, ki ga ponatisnemo po stenografskem zapisniku. Slovenska Narodna zveza je danes v Severni 'Ameriki edina silna, zdrava organizacija ameriških Jugoslovanov. Raditega ie ta govor tem večje važnosti: Dr. Vošnjak (burno aplavdiran): »Dragi Slovenci in. Slovenke! — Mislim, da tega, kar meni pripisujete, ne zaslužujem. Ni posameznik, ki odloču-3*e v demokraciji, temveč množica. Po-nosen pa sem na svoje tovariše, s kate-rinri stojim v tej borbi, in njim srre tuđi to priznanje, katero sle dali meni. Ko sem hodil danes v tem krasnem dnevu, kakor da je hotel ž njim sam Bok počastiti delegate, do cleveland-skih ulicah sem slišal vse™>vsod vrlas zvona svobode. Ali ta zvon svobođe n& klenka samo tu v Ameriki. ta zvon že klenka temveč tuđi v stari dome vini. In jaz mislim, da imajo ne ti. ki se Šetalo tu po ulicah, temveč oni trpeći ljudje doma najvecio pravico, da sto-ptjo pred ta zvon in sca zvonijo. Meni se zdi nekaj neverjetnecra, da ne bi hoteli ameriški Slovenci čuti ta zvon svobode v stari domovini In jaz tuđi med ameriškrmi Slovenci Čuiem to vsesra-mogoeno zvonenje, kajti od Atlantika do Pacifika se čuje samo en glas: Doli z Avstrijo! (Navdušeno plosko.nie.) Dragi priiateb'i! Tukai imamo g. Tercka od »Glasa Naroda« iz New Torka, blizu tam, kjer se izkrcavajo potniki iz starega kraja, ko stopijo na svobodna ameriška tla. In ta eosDod bo moral morda nekega dne izvršiti svojo noročevalsko dolžnost in omeni-ti y »Glasu Naroda« dogodek, ki se bo odigral na Ellis Islandu. Kdo ve, ali se ne bo nekega dne pojavil tam. mož. ka-terega bodo vprašali noselieniški urad-niki: »Kdo si ti, ki prihaiaš iz stare^a sveta sem v svabodno Ameriko?« In odgovoril jim bo: »Jaz sem Charlie Iz Avstrije.« In vprašali ga bodo dalje: »Ali pa imaš potni list? Ali Dovemo ti že v naprej, da hoćemo videti potni list svobodne Jugoslavije, svobodne in neodvisne Češke.« — In Charlie bo ves v strahu privlekel iz svoie torbe staro listino in jo pokazal arneriškim uradnl- i kom. Ti pa mu bodo odgovorili: »To j ne velja, mi zahtevamo iugoslovanski \ potni list. Pojdi na 5. Ave.. tam je se ■ dosti starinarjev, ki daio nekaj za take stare špehe.« Vprašali Z2 bodo nato, ali j ima kaj denarra, in rekel jim bo. da so mu Jugoslovani in Cehi pobrali vse. ] »Kaj naj torej s teboj naredimo? Kako i se boš preživljal? Ali si se izucil kake-ga rokodelstva ali kakšen poklič si si izbra!?« Charlie pa bo le molčal in debele potne kaplje mu bodo stale na čelu. Ker bodo uradniki videli, da ne zna ničesar, mu bodo stavili se zadnje vprašanje: Ali znaš vsaj kaj jezikov?« — In Charlie se bo vesel aobahal, da ] zna za silo franeosko. — »To ie vse?« ga bodo vprašali nato uradniki; »s lakim znanjem se pac ne mores preživ-Ijati. V starem kraju te ne marajo. ker so te Jugoslovani in Čehi spodili, nam j boš v nadlego, ker ne znaš ničesar. Kaj j naj vendar storimo s teboj: N:rr \ ves, nazaj ne smeš! Damo ti pa dober j svet, ke ti dmgega itak ne preostala: ! pojdi v kinematograf, da te bodo slika- i li in kazali potem okoli v zasmeh vsem, ! da bodo videli, kako se godi vsem, ki ! so proti svobodi narodov.« (Burno ] ploskanje in veselo smejanje je sprem- j Ijalo to opisovanje.) \ Trdno sem prepričan, da bo prišlo i mašČevanje nad ono rodbino, ki ie to- i liko fokoriščala na nrnrfosm;rr:e?-' Čin svoje tlačene narode in jih zatirala, \ kofikor je bilo največ mogoče. Poglej-mo samo, koliko je ugrabila nam SIo- j vencem. Naša okrožja so segala v sta- . rih časih gori do Dunava, ali vsa ta ; zemlja je bila izgubliena za Slovence, ! ki so se morali utaboriti potem med \ Dravo in Sočo. To ozemlje pa lahko i primerjam z močno trdnjavo, ki se je \ uspešno ustavljala vsem navalom in ; poplavam od strani Nemcev, Italijanov j in Madžarov. In ker to taborišče ni ; padlo doslej, tuđi ne bo padlo nikoli! j (Viharno ploskanje.) Toliko energije, toliko odDora ni pokaza! noben drug narod, kakor Slo- j venci In tuđi ni laž ali izmišljena vest da bi" imel kateri narod toliko besnih J sovražnikov, kakor ravno slovenski na- \ rod. Poglejmo samo v našo prošlost, j KUub vsem bojem proti zunaniim so- , vražnikom so se Slovenci vendar neprestano razvijali in napredovali, tako da so se z lastno močio povsDeli na vi- | soko stopinio omike in kulture, ko so bili drugi še napol divji. Mi smo imeli že lepa polja in vinograde, ko soon-hrumeli Madžari, ki nišo imeli ničesar in ki se tuđi nišo ničesar naučili .bili so napol divjaki, kakor nam pripove-duje zgodovina. Njih jezik je bil se ne-razvit: nišo imeli besede za to, kar |e najmilejše, za svobodo, in zato so si morali to besedo izposoditi od nas, Ki smo io znali že tedaj cfinLti: Jiiso imeli Izraza za napredek. nišo imeli beseae za delo. Nišo bili narod sposoben za demokracijo. Vse. kar so Madžari wt-nesli s seboj. je bil — kakor dlvjiHufll — kos aguesa pad agdfcm ntrTtsz m ijotan truli, kakor divi« wmtm — *m druso pa so si morali izposoditi od nas* (Pritrjcvanje.) Prinostt to pod aedlooi svojih konj še nekaj druceca: svoio fevdalno ustavo. PoKlejmo Nemce. Prepričan san. da ni poznal noben narod na sveto Nemcev tako, kakor ravno mi Slovenci. Vzdržati smo morali njih pritisk, upirati se njihovi pohlepnosti po naii zemlji, in kakor smo stražili na eni strani proti Turkom .tako smo bili tuđi na straži proti Nemcem, da nišo udrli na jug v slovanske dežele. V tem zsrodo-vinskem času smo lahko ponosni, da i smo bili Slovenci od vekov največii so-j vražniki Nemcev, da smo se borili z j nj im i in zmagovali proti njim. I Še nismo pri kraju. Pridejo na vrsto še Italijani. Nočem ničesar slabeea govoriti, ali reci moram, da so se Italiji ani izkazali kot element, kl nima tesa hrepenenja po znaniu in demokraciji, kakor mi. Ko ie nastopila t& velika doba, se je izkazalo, da smo mi Slovenci pravi nosilci demokracije. Naš narod ne zahteva ničesar, kar ni njesrovega in hoće, da dobi vsak narod, kar mu pri-! pada. Kakšna pa ie bila politika Italije? ; In zakai se je osnova! Jugoslovanski | odbor, ako ne zato, da brani naše kra-! je, Trst, Istro in naše morje pred im-j perijalizmom druse^Ji naroda; Ni bil j namreo samo italijanski imperijalizem, tem^'eč tuđi ruski. I Ponosen sem na to, da je .IiieosIo-i vanski odbor od Drvuii početka, še j predno je prišei Klas o tem,da poudarla S Amerika pravico samoodločevanin. po-! vzdijrnil svoj glas in ž njim ćeli naš narod proti imperijali^nVL V tej neravni ; borbi med nami in Italijani, v tei strašni borbi smo zmajrali mi, naše nadiranje, naše zahteve, ker i a bila nravica na naši strani. Ne smerno pa misliti, da ; moremo sedaj po rimskem paktu miro-I vati. Ali ravno sedaj je prav posebno j potrebno, da se osuuje Zveza, da nam j bo lahko dokazati, da so naše zahteve ! pravične in da je pravica na naši stra-j ni. (Tako je!) i Dra.^i prijatelji! Jus^slovansko ! vprašanje! Gotovo nikdo ne misli, da ; je jusroslovansko \T>rašmje vzniklo na- S enkrat, čez noč; ne. odkar se bori naš j slovenski narod, odkar so začeli naši \ predniki vstoličevoti svoie vm'vode na j Go^nosvetskcm polju, od tistih časov | je bila vedno ena te^n'a in ena potre- t ba: rod Ljudevitom Posavskim in ob času Morija Gubca je bila ta težnja med nami. da se moramo Slovenci. Hr- rati in Srbi skupno boriti za svojo do- tjvino in skupno se postaviti našim vratnikom -v bran. I Jaz mislim, d asmo mi Jusroslovani tekom te vojne položili izpit zrelosti, kaker noben dru? narod. Jaz mislim, da smo mi Jujrošlovani odbora sestali leta 1915. v Parizu, smo morali priznati, da se nismo noznali doslej, da nišo bili Slovenci dosedaj pod eno streho s Hrvati in Srbi. Ali ko smo nrišli na K^f.smo videli pravo bratsko ljubezen. Laž ie. ako se imenuje krfska deklaracija pakt, kajti tedaj se ie na Krfu pokazalo, da imamo vsi iste želje. V5i isto voljo in vsi iste težnje. Posrlejmo samo naše razmerje med Slovenci in Hrvati. Ali je vladalo Se kedaj med dvema sosednjima plemeno-ma tako prijateljsko razmerje kakor med nami? Tuđi Bavarci in Prusi so dvoje sorndnih plemen, toda nikjer ni vladalo tako strašno nreeanjanjci kakor ravno med niimi, dočim smo živeli Slovenci in Hrvati v največji ljubeznl med seboj. Ljubili smo se med seboi in se medsebojffo podpirali. In ko bo na-stopil veliki moment našegra združenja, Slovencev, Hrvatov in Srbov, ta nai-večji dogodek v naši zeodovini, borno prepričani, da ie to naše skupno Življenje prirodno, da eden brez drugesja ne moremo živeti. Srbi ravnotako potre-bujejo Slovenca, kakor mi nje, oni ne morejo živeti brez nas in mi ne brez njih. Ta medsebojna vez in to prepriča-nje o naši skupnosti ie tako mojročno, da bi niti sam nemški cesar Viljem in ! Hindenburjr ničesar ne opravila, ako bi . prišla v Jugoslavijo in ga hotela izko- j reniniti. Jugoslovansko čustvo ie tako sHno v vsakem našem Človeku, da bi Viljem ne bi bil v stanu izpuliti sra iz : naših src, četudi bi postavil pole« vsa-kega. Slovenca po enesra pruskejra srre-nadiria s puško v roki. (Viharno Dritr-jevanje.) Ta naša skupnost obstoja že kot fakt (ploskanje) in nihče je ne more več razrušiti. Ali nišo Habsburžani že vse poskusili, da bi med nas zasejali sovraštvo in razpor? Ničesar nišo opu-^; stili, da bi nas r£2.družili. Poslužcvali ; so se verskesra vprašanja kot sredstva, i da bi nas razdvojili. Porabili so vsako I najmanjšo diferenco med nami. da bi nas naščuvali enega na drugega, uporabi j ali so nasilje, absolutizem in avto-kracijo, da bi nas razdelili, toda vse skupaj jim ni niČ pomagalo. Misel ju-goslovanskesra edinstva je danes sil-nejša kot kedaj prej in bo tuđi izvoie-vala popolno zmago. (Pritrjevanie.) Ko sem se spjehaial po" cleveland-skih ulicah« sem videl na več mestih mimo stati policijskega konja brez vsakega nadzorstva; .niti v glavo nm ne pade, da bi se premaknil z mesta« temveč stoii kot ovca. dokler ne priđe gospodar. Tuđi poHcaii sami so tu prijatelji ljudstva. Nikjer ne opazimo pri njih tište surovosti tište brezobnzuo-sti, tište podivjanosti, kakor v Avstriji. Istotako so tuđi policijski konji ▼ Avstriji divje živali, bijejo okoli sebe ta grizejo, ne da bi niti trenutka stali mirno brez nadzorstva, temveč bi takoi pobegnili v đivjem skokn. (Vesdott) To ie slika, ka] ie demokraciia in kal avtokracija, tise ie v AvstriH^otiicift Naj pm !• A^ttrija U Mfco podn-iala satrett v «a< mtt domakrmcU*. veodar ni lnocui ujtonobiti prapflEaafo, da ie samo demokradia prava drtavna oblika. NaiboUfi dokaz za to tanano med Amerikanci ta nastani tu naseljenim! rojakt Prepričan tem, da se ne bi hotel nihče izmed vas vrniti v Avstrijo, ako bi ona še nadalje obstoiala. kajti v vsakem izmed nas ie silno demokratsko čustvo, katero se .upira vsa-ki avtokraciii. Koliko so se trudili Av-strija in Habsburžani da bi napravili iz nas Prusjake. sovražnike demokracije. toda to se jim ni posrećilo in se jim tuđi nikoli ne bi. Tuđi tu v tej dvorani se najjasnei-še izraza čut demokracije. Po stenah vidim napise, ki tako določno kažejo, da smo mi vsi prifatelji demokracije. Tu ie n. pr. napis: Iz naroda za narod! Te velike Lincolnove besede bodo ved-! no ostale zabeležene na pokooališču v GetisburKU kot največie priznanje mo-žu, ki je izšel iz naj^gda in delal za njega. To načelo pomenia: Proč z vsako avtokracijo. proč z absolutizmom, ljudska volja mora vladati in zmaeati. In kadar se bo'uveliavilo to načelo: Iz naroda za narod, pri vseh vladah, tedaj bo sele zavladala prg^a demokracija, • prava sreča.^ ; Da, dragi prijatelji, ali smo samo : mi Slovenci nosili to veliko načelo, za j katero se dandanes bore milijom? Ne, j temveč bili so predvsem Srbi, naši južni bratje, ki so se borili za izpolni-tev tejca načela. Lahko rečem, da je na tisoce in tisoče cvetočih mladeničev padlo v Srbiji in Makedoniji ne samo zaradi kraljevine srbske, temveč so doprinesli to veliko žrtev zaradi Lin-colnovesca načela: Iz naroda za narod! In mi Slovenci nismo tako nevred-ni ,biti v družbi demokratskih Srbov. Tuđi naš narod ima sinove, kakor na pr. pokojnejja dr. Kreka, ki je kot demokrat po ćeli svoji duši imel v svojih prsih največji demokratični ideal: svo-bodno Jujroslavijo! Za ta ideal je on živel, zani se boril in posvetil njefcove-mu uresnicenju vse svoje moči. Ali on ni ostal sam v borbi za to demokratično načelo,' Šel je za njim temveč ves slovenski narod: vsi sloii so se združili ter rekli: Mi ne moremo sami ži-veti, ako se ne združimo s Hrvati hi Srbi. Jaz vidim v tem pojrumu naših doma, velikanski heroizem, velikost I duše, ki ne obuoava nad usodo naroda, i Vsakemu izmed vas je znano, s kako odlocnostjo so se prijeli zlasti v zadnjem času načela iugoslovanskesra edinstva, s kako vztrajnostio in edi-nostjo se borijo za njesa uresničenje. Vsled tesra je prav. da se đanes na tem krasnem večeru spominjamo tuđi naroda doma, ki krvavi iz tisocerih ran, ki pa kljub temu ne izgubi ja poeu-ma, temveč nosi posrumno naprei zastavo, ne samo slovensko, temveč iujro-slovansko. pod katero se bore naši iu-goslovanski prostovolid. (Živio - klici.) Te dni sem se preprical. da Živi v vas pravi duh ameriške demokracije, ker ta ne daje samo Dravice, ampak zahteva tuđi velike dolžnosti od vsakeea. Ko vidim tukaj, kako so se zbrali delegati iz raznih kraiev ja od vseh strani, mi je srce veselo, kajti to mi ie znak, da se zavedate tuđi dolžnosti. katere vam nalaga demokracija. Rečem pa samo to, da bo tisto zvonerje zvonov svobode postalo mnogo silnejše, ko bodo naši Ijudje doma izvedeli, da stoje Amerikanci za niimi. In ko bo prišla ta vesela vest iz Amerike v Evrooo, da so se tukaj organizirali vsi Slovenci kot en mož. bodo dobili nov pogum. novo odločnost za boi. novih moči. da vztrajajo v borbi. Marsikdo se vprašuje. ali je potrebno tako organiziranje slovenskega naroda. Da, potrebno je, in sicer zato« da dokažemo Ameriki In predsedniku Wilsonu, kaj hoćemo mi in kaj hoče naš narod v starem kraju. To je prva potreba te organizacije, to ie prva in ■ največja naloga konvencije jutrajšnjega j dne, katerega se že veselim, kajti pre- i pričan sem. da bo ta konvencija po ! svojem delovanju zapisana ne samo v slovenski, temveč v vsej jugoslovanski ; zgodovini. Ako bi naši rojaki doma vi- < deli to konvencijo ,obhajala bi jih ra- i dost. Val navdušenia bi Sel od Trigla- j va preko naših krasnih jezer tja doli ; do Soške doline in do Jadranskega i morja. Ta val navdušenja bo prešinjal ' naše rojake doma, ko bodo izvedeli, | koliko je storila ta konvencija za slovenski narod, in zato hvala vam, hvala slovenskim Amerikancem. (Dolgotrajno ploskanje. Govorniku od vseh strani česti tajoO Nepopisen je bil prizor, ko je nato | mala slovenska Amerikanka pomimno nagovorila dr. Vošnjaka ter mu izro-čila v imenu mladih clevelandskih Slo-venk krasen šopek rdečih rož American Đeautv's. Zahvaljuje se mu. da Je prišei preko neizmemega oceana, da nam prinese pozdrave naših rojakov v domovini ter nam opiše njih gorie tekom sedanje vojne pozivUajoč nas, da se pridružujemo njihovi borbi za svobodo celokmmega naroda. V znak spo-Stovanja In priznanja niCKOvesa deio-vanja kot prvoboritclja slovenskesa naroda nm poklanja v imenu mladih Slovenk šopek. Izražajoč obenem želio, da bi se po končani vojni srečno vndl s svojim starifli otetomu ld ie istotako v pregnanstvu. v osvoboieno in srečoo domovino. Ta poadrav mjpđe Slovenke ie to-zval borno plodom** trn inaiaflifnii se stopile sdkz* v oči. ko ie dedal ta dalih* prizor. Hm izbroh ajavduleala 1« tevala sahvmla dr. Vofajaka. ki Ie bil oa^idao gfarien, ia al»wwa igfafa. da ■iso te krao* cvefce naneaieBe aam i Oradja, kl Ie bila po ten prizora prtrejena dr. Vošojaku, ga Ie lahko prepričala, da znalo tud! ameriški Slo-vmd ceniti tvofe zaslužile može, ld se Irtviic') v korist svojega naroda, LHNIflM mmdfesthiL LJubJjanski občuiski svet se je v so-boto dne 14. t m. ob 11. dopoldne v mestni dvorani zbral na izredno javno sejo, čije dnev. red je obsegal edino točko: naznanilo predsedništva slede na-meravane določitve mej slovenskega ozemija ^roti se veru in zapadu. Predsedoval je župan dr. Ivan Tavčar. Otvorivši izredno javno seio, ie kon-statiral, da je sklepčna, potem pa pred prehodom na dnevni red naznanil, da je pravkar bila pri niem deputacija primor-j skih Slovencev, da ga naprosi zaščite. i Ob iskrenem pritrjevanju občinskih sve-; tovalcev je žuoan dr. Tavčar na naslov i težko prejzkušanih Primorcev izjavil, da i so vse naše simpatije, vsn naša ljubezen na njihovi strani in da so vse njihove želje tuđi naše želje. Svojih primorskih bratov ne pozabimo. Kar trpe oni, trpf-mo mi. Na§a ljubezen bo pri njih vsik-dar in vsikdar bomo storili žanje, kar-koli nam bo storiti mogoče. Nato ie župan dr. Tavčar izprego-voril takole: Slavni občinski svet! Danes smo se zbrali. da dvignemo svoj obupni Klas nroti nepravićnemu ia-škemu sosedu! Mi smo revni, kot narod smo pravi berači, stanujemo v pclcodrti koči in kemaj toliko imamo zemlje, da na nji za silo zasoimo in da v nii komaj dobimo svoj grob! Narod - siromak smo, ki bi se moral smiliti vsakemu, ki pa ne dobi usmiijenja pri tistih, ki danes odločajo o naši usodi! Pred komaj sto leti ticala je v ena-kem siromaštvu danes tako ošabna Italija! Imela je svojega pesnika. grofa Leopardjja, ki je v mogočnih kanconah jokal nad razkosano svojo domovino, ki je klical prokletstvo nad tište, ki so jo mesarili. ki so jo kovali v težke verige ter s surovim^neusmiljenjem sekali po nji, da je krvavela iz nebrojnih ran. Ce bi danes Giacomo Leopardi vstal iz svojega groba, sramovati bi se moral svojih potomcev! Ti dediči starih Rim-Ijanov, ti zastopniki antike in njene kulture iščejo danes edini slavo v tem, da — pijani od zmag. katere so drugi pri-borili — sekajo meso iz našega malega telesa in da nas zatirajo hujše in krvo-ločnejše, kakor jih je nekdai zatiral Av-strijanec po Lombardiji in Benečiji! Ka-morkoli se ozremo. đoni nam nosoroti barbarični klic: »Italia o morte!« Ce bi šio po srčni volji današnje Italije, pome-njal bi ta klic: Italiji vse, nam tlačenim pa smrt! V resnicL če bi Leopardi danes $»e živel in posh/al javno mnenje svoje domovine, ponovil bi še enkrat svojo grozno pesem. da zemlja ni drugega, kakor blato in blato! Mf smo se zbrali, da v zadnjem trenutku še dvignemo glas, da hočemo živeti na tišti mali slovenski zemlji, ki smo jo pred.požrešno zgodovino Se resili, da si svojih gora, svojih voda vzeti ne damo in da si vzeti ne damo silnega morja, po katerem je že tekla ilirska lad-ja, ko Rimljan za svoj brod še prvega drevesa tesal ni! Ce pri srcu svojega, soseda morda ne bomo ničesar dosegli, imeli bomo vendar tolažbo, da bi nebeski Giacomo Leopardi s svojimi simpati-jaml danes stal na naši strani hi ne na strani svojih popačenih naslednikov! Kakor Leopardi, pa hočemo iti tuđi sami v boj, in če s tem ne dosežemo dru-gega, dosegli bomo vsaj iz prelite naše krvi pekoČ plamen na vest Italije, ki danes onečaščuje grob svojega velikega pesnika! (Odobravanje.) Nato je imel podžupan dr. Karei Triller govor, v katerem jeT&zvijal na-stopne misli: Ljubljana je že od pamtiveka srce Slovenije. Vse žile našega narodnega in kulturnega gibanja se od nekdaj stekajo v Ljubljani, ki je bila vedno torišče in središče našega juhaškega boja za ob-stanek in napredek. Tukai je končno narod za zgodovinski dan 2°. oktobra 1918. leta slovesno proklamira! svoje osvobo-fenje. In danes leži naša Slovenija, ki je jedva vrgla od sebe stoletne verige, na operacijski mizi v Parizu, obdana od ne- I usmiljenih operaterjev, ki jej s krvavimi I nozi režejo v živo in zdravo telo ter z nje žagajo ud za udom. Naravno ie, da ob tej nečloveški amputaciji in vivisek-cijl najbolj trpi srce, da se krči v nepo-pisnih bolečinah. Danes bije dvajseta ura naše usode in zato se hoče in mora še enkrat oglasiti z obupnim odporom to zmučeno slovensko srce. Onemoglega pohabljenca hočejo ustvariti iz zdravega hi krepega telesa na ukaz neizprosnih sovražnikov, želnih naše zdrave krvi, lačnih naše lepe zemlje. Ne zlata pravica, ki jo je v bleste-čih besedah oznajeval zmagovalec naj-^dločneie o usodf našega naroda, tem-več kruta sila. Tak bodi barbarski ko-nec žalostne in barbarske svetovne, vojne. Proti tei nakani nai danes še enkrat pozvdigne svoj nafglasnejši protest srce slovenskega naroda — bela Ljubljana, svareč in pa preteč! Nikdar ne bo ukloni! slovenski narod, potem ko se je stoletja iunaško hi nettstraSeno boril za svoje življenje, za svojo .svobodo. nikdar ne bo uklonil ta narod svojega tilnika pod iaretn krivične mirovne pogodbe! Živeti hoće združen hi svoboden, žrtvovati uoče in ne more maliku |mpe-riaJizmn niti ene same slovenske dnSe. In če so danes vnanje razmere močnej-še od nas, zato ie ne klonimo čelom. Ce ne danes, bo jutri zasijala zora naSe po-potae svobodet če srca Slovenije, naše bele LJubttai». da pritrdite soglasno sledeči resolucijl: Cetokupno prebivalstvo Ljubljane, glavnega mesta Slovenije, na usta svojega zakonitega hi poklicanega za-stopstva: 1. Navdnseno pozdravila naie hrabre čete, posebno naie jonaške srbske hi hrvatske brate, in se im Iskreno zahvaljuje, da so s svojim nezadržnim napn- I dom iztrsale velik del slovenske Koro-ške z njenim glavnim mestom Celovcem fn z našo sveto Gospo Sveto ter tako osrobodile nad 100.000 koroškfli Slovencev Izpod nasilstva! 2. Zagotavlja naše še ne osvobojene m zatirane brate na zapadnem Koro. škem, na Goriškem, Kranjskem, v Trstu, v Istri, na RekL v Dalmaciji in Prek-miirjn ter še posebej one, ld radi svoje. ga narodnega orepričanja ječijo v trža-§kih In beneSkifa jecah ter umirajo v Ita-lijanskem prosnanstvu* naših najiskre. neiših slmpaHl na$e^a najgk>bi)ejga so-čutia |n naše neomanlilve zvestobe, 3. Naienersfčneje protestira proti vsakemu ogabnemu imperianzmu in usl-lienemu kompromisu, k| bi nas oropal naše najlepše zemlfe, odrezal od mor-ja ,velik del našega naroda pa obsodil v narodno m gospodarsko smrt 4. Protestira proti temu, da bi smel o pripadnosti k naši državi odločatl plebiscit le na Koroškem, ne pa tuđi na Go» riškem. v Trstu, v Istri in v Dalmaciji. 5. Izreka naši delegaciji na mirovni konferenci v Parizu, ki se pod najtežjlmi pokoji bori nevpogllivo za naše pravice, prlsrčno zahvalo za njen trud hi naše po. polno zaupame v rrdnem prepričanju, da bo tud] nadalje brezobzhno varovala pravice in čast troimenega naroda. Predsedništvo deželne vlade se na-proša. da bi ago voli to resolucijo takoj sporočiti naši mirovni 3elej2:acUi v Parizu in zunanjemu ministrstvu v Beogradu. Predlagana resolucija se brez debate spreime ob živahnem odobravanju. Na županov poziv zakličejo zbrani občinski svetovalci z iskrenim odiišev-lienjem: »2ivela nerazdeljena in neraz-kosana Jugoslavija!c nakar župan sejo zaključi. Liillianti peipolt - rehabilitira I Pišejo nam s Koroške: »Pred prilično mesecem dni so letele v javnost na na^. slov našega ljubljanskega pešpolka pre« cej oštre in težke obsodbe. Kot pripadnik polka hočem le pribiti, da zaslužijo naši kranjski Janezl, med katerimt je pomešanih t!idi precej zavednih koro-ških Slovencev, v kronfki ravnokar iz-vršenega osvobodenja Koroške pojseb-no častno poglavje. Ljubljanski pešpolk diči v času naše poslednje koroške ofenzive glede junaštva, vstrafnosti in discipline toliko lepih čednosti in vriin, da pretehtajo najmanf desetkrat vse eventualne pregrehe in morebitne napake laza prejšnjih tednov. — Kranjci, zares ponosni smeti biti na svoje sinove;! — ludi kar se osebne vamostt in prtvat-nega imetja tiče, je vladal vsekdar vzo-ren red in ni beležiti nikjer nepotreb-nega morenja, ropanja ali kakib na**V stev. — Ce je pa kak koroški oemŠktt-tar radi slabe vesti pobegnil m zapo-stil svoj dom, nam ni zameritS, ako smo mu posušili kako vedrico in če smo H obesili za bajonet mesto portepeja kako klobasco, prekajeno rebrce ali kabl svinjsko kračo iz shramb teh magnatov. To spada le k stvari in koristi le vol* nemu navdušenju. Ljubljanski pešpolk (II. baon, mjr. JakliČ) je pričel vojne operacije iz šo. štanjske strani najprej proti možiški do-lfnL Dne 28. maja se je začel ptes pri Crni. — Mimogrede povedano. Je svet tamkaj zelo gorat in težko dostopen. —• Ob 8. uri zjutraj naveđenega dne ie na« padla 7. četa cod poveljništvom nadpo-ročnika Novaka kraj Crno. Sttri strojnice so podpirale napad s kote 814, đve strojnici sta zaprli severno od vrha 814 dohod rezrv iz Možice, dve cesto Crna - St. Vid in dve sta obstreljevaB most pri rudokopu. — V Cerni se Je na-hajala nemška posadka. broječa ca. 230 mož pod poveljstvom nadporočnika Franzla, ki je služil svoječasno pri ce-lovškem domobranskem poBcu. Naš na* pad je Nemcem zmešal glave. Z zvo-nenjem iz cerkvene?:a stolpa so alarmi« rali svoje ljudi in priznati se jim mora. da so bili kmalu na mestu in da so se dobro držali. Strojnice so regljaie na obeh straneh, da je bik) kaj. Ob ca. 101 uri je dospel iz Možic Nemcem na po-moč še en oklopni auto in kak|h 30 orož-nikov. A vse skunaj ni nči pomagalo, ob 11. uri je bila Crna naša, 2 nemška častnika (nadporočnik Franzl m en pra-porščak), 20 zdravih hi 20 ranjenih Volksverovcev vjetih. zaplenjen en top, 8 strojnic, 1 poljska kuhinja, veliko, municije in telefonskega materijala ter računski podčastnik z 10.000 K eraričnega denarja m raznhni dokumenti. Iz Crne se Je nađaljevalo prodiranje v smeri Možice - Pliberk. Pohod. oziroma zasledovanje sovražnika se Je vršilo s tako naglico, da smo sM29. maja zjutraj že ob Dravi pri SinCivasL Med potjo nas je ljudstvo navduSeno po-zdravljalo, raz hiš in stolpovso vihrale slovenske |n srbske trobojnice, v Mp. žicih so nas obsipala dekleta s cvetiU camL Omeniti še moram, da so ddavci, zaposleni pri svtočarni (Bljrfwerke) v Možicah Ln ki so večinoma Slovenci, za-plenili Nemcem en top, katerega so hoteli pri umikn 5e rešitt Ker so Ncmci razdejali oziroma sa-žgali most pri Sinčivasi, bi zahtevalo forsiranje VeHkovea preko Drave khko precej žrtev. Zato so naii spretni vo|*, skovodje zaukazaH zavzetje Ve»ovcm ja ponoči smo vkorakaU v^HHČfcHr ■ - -. Xannl Stran 4. .SLOVENSKI NAROD*, dac 16 Juni}« !•!». 140 Ster. Spođnfi Dravograd v Labud. — Pet no-■či smo bili že brez spanja, zato stao upravičeno upali, da nam dovoliJo v Labudu vsaj eno noč počinka. AH ni bilo časa; ponoći je vkorakala kolona, ob-stoječa iz 5. (kpt Knez). 7. (nađporot-nik Novak) in 8. četa (kpt Pctclin) na KaspersteinsJd greben z nalogo, vreći sovražnika in prodirati preko Raben-»tein - Sv. Martin v Lipo na vrh 567. Vkljub žilavemu odporu sovražnika, ka-teremu so pomagali tuđi oboroženi kmetje, so zavzele naše čete postojan-ko za postojanko in dospele preko Rude Že 3. junija zjutraj čez Velikovec v ne-kdanje naše stare pozicije. — Iz posto-Jank pri Velikovcu smo premaknili fronto čez Kreuzerdori in PogKersdorf na vodo Krko. Tu je bilo vrvenje po čisto posebni metodi: vse je stalo drug druge-mu za petami. Ako se je ozrl nazaj vojak, je videl tik za seboj svojega povelj-nika, četni komander je videl za hrbtom bataJjon. poveljnika. ta zopet svojega podpolkovnika in slednji poveljnika odreda polkov. Marica, ki se je sploh nahajal vedno y prvih vrstah. Pod taki-mi razmeramf je moralo vse naprej! Pri Krki, kjer smo se ustavili čez noč, je dobila naša 6. stotnija (kpt. Černe) močan strojniški in topovski ogenj ter ogenj iz oklopnesra avtomobila. Vendar izgube na naši strani samo 1 mož ranjen. Dne 5. junija se ie začelo prodiranje čez Krko. Peta Četa zasedc Pischeldorf-Orma-nje - Rottmannsdorf, 7. četa Eichsel-dorf - Sv. Kristof in zasede vrh 977, 6. četa (nadp. Babnik) pa krene preko Lassendorf - Hag - Thtirm na Gospo Sveto. Ljubljanski pešpolk je torej kot prvi" zasedel ta zs:odovinska tla, fantje so zapeli na trcru »Lepa naša domovina« in »Hej Slovani«, duhovščina in drugo prebivalstvo je naše vojaštvo ginjeno pozdravljalo. Dne 6. junija smo io zavili proti Ce-lovcu; med potio so nas ustavili parla-mentarji s poročilom, da se vrše pokajanja radi demarkacijske crte, zato smo nadalinje prodiranje ustavili. To je kratek pregled operactj, kate-re te izvršil ljubljanski pešpolk pri osvo-bodenju Koroške. Vkljub goratemu terenu, elementarnim in drusp.m nez^odam. ni niti eden mož odrekel. nasprotno drug z drugim so tekmovali z nadčlovešklm naporom. Razpoloženje. volja in duh častnikov in moštva ie bil vedno naj-boljši in ko se je Čete opozorilo, da je treba biti za vse slučaje pripravljen, ako bi se pokajanja za premirje razbila. je bil enojdasen odgovor: naprej do Du-naja! — Kranjski fantje so izpolnili torej to pot v polni meri svojo dolžnost napram domovini, resili svojo čast in popravili dobro ime polku! — Da je do-segel ljubljanski pešpolk zopet vrhimec svoje slave, ie velika zasluga njejrovega povelinika sr. podp. Derear.lja. ki s spretno roko vodi svoj polk in skrbi čisto po cčetovsko za svoje fante. V drugi vrsti pa crre zashisra Dovetjniku TI. baona gospodu majorju Jakliču, ki je radi svojega zdravega humorja in prijaznega na-stopa sploh ljubi]enec častnikov in vse-ga mostva.« Temu zanimivemu in razveseljivemu poročilu, ki samo potrjuje ustmena. zasebna in uradna poročila, dostavljamo samo: Hvala vam, fantje junaki! Zivela Jugoslavija!_________________________ Dražba si. Drila in Metoda io oala naroiiDa proboja. Kdo se ne spominja onih lepih dni, ko smo prirejali veselice in shode za našo narodno probujo. Nositeljica narodne prosvete in zavesti je bila »Družba sv. Ciriia in Metoda«. Njeni člani so bili in so najzavednejši Jugoslovani. Ideja ujedinjenja je živela v srcih druž-benih članov, ko mnogi na to niti mislili nišo. Kako radi smo pohiteli na do-družnična zborovanja, saj smo se tam našli vsi, ki smo nosili zloboko Y srcu hrepenenje po skorajšnii združitvl vseh Jugoslovanov. Našo požrtvovalnost do »Družbe« je vzbujalo hrepenenje po svobodi. Prišel je veliki dan* zasvetili so žarki solnca svobode — naše hrepenenje se je uresničilo -»- pa žal Ie za nekaj trenutkov. Stari sovrajn so nam zagrenili veselje, ker so v svoji DohJep-nosti v novo zasužniU del naših bratov. — Ojrrenjeni so naši občutki svobode, toda ne klonimo duhom! Na delo! Naš čolnic še ni v varnem zavetju. Od sc-vera in zahoda butajo valovi ter prete potopiti našo ladjico. Ciril - Metodovi mornarji na krov! Po trdem kraškem svetu se je razpasla nogubonosna misel med kulturaimi delavci Zaoustiti hoče-jo pastirji svojo čredo, umakniti se na-meravajo pred sovragom. Gorje našemu narodu, če se to uresniči, Kdo t>o bodrU naše ljudstvo po Krasu, kdo po Gorjški in Istri, če ne bo naših učiteljev med ljudstvom! MaloduSnost se bo opriiela ljudstva in pol mi lij ona ljudi, najboljših naših ljudi, bo izginilo v tujčevem gosnodstvu. S tem delom naroda ne propade za vselej najlepši in najpomembnejši kos naše domovine za vedno sovragu. To se ne srne zgoditi. Dolžnost ćele Jugoslavije je, da priskočimo našim bratom v zasedenem ozemlju na pomoč. Gani se narod jugo-slovanski, vzplamte naj ti srca v mi-bezni do rodnih zasužnienih bratov, od-pri roke njim. ki so bedni! Podružnice družbe sv. Ciriia in Metoda skličite svoje odbore, priredite dneve požrtvo-valnosti »domu na oltar«! Družba sv. Ciriia in Metoda kliče svoje boievnike na dan, v boj za svetinje, za kulturo za ricdintenie celokuonega naroda^______ Spomnijajte se Dnifcn.OrtJfllnJietrti Rdton. ^^m T^p^^b n^n^^ift^ A|_^^^| fl^^ft^^^ttHI jotipj«ae.L Mltđt »Tiskovna zadruzi« v Ljubljani sbuja rešpekt Jedva vuUnovljea, rrinasa na književni trg knjigo n knjigo. Za dr. Zalokarjevo tehtno medicinsko brošuro »Ljudsko zdravje« in dr. Derčevo zek> aktualno In sa na« debudne mlade matere zek> praktično knjižico o negovanju in prehra* njevanju dojenčkov nam ft »Tiskovna zadruga« položila v par me-secih na mizo še Milčinskega pravljice in pripovedke »Tolovaj Mataj« z Vavpotičevimi ilustracijami, Golariev zbornik pesnitev »Rožni grm«, Do-stojevskega štirjdelni roman »Besi« v dveh knjigah in zdaj še debel zvezek Jurćičevih prvencev. Imponu-joč začetek! Leonova družba in Slovenska Matica sta dobila s Tiskovno za-druso polec: »Omladine« podjetno tova-rišico, ki jo po štiriletm vojni na knjiž-nem trgu pozdravljamo. Stiri žalož-ništva ražen sporadičnih izdanj naših knjisrotržcev in tiskaren. Treba bode skupno določiti program, da se njih delovanje organizira, opreUeli in i'elokroge doloći. Vsa štiri založništva izdajajo izvirna in prevedena leposlovna ter znanstvena in po-liudno roučna dela. »Tiskovna zadruga« namerava ćelo, sodeči po Ustku I. Jcsena v »SI. N.« (Št. 86), izdajati vno-v i č zbrane ali izbrane spise Erjavče-ve, dr. Mencinserjeve, Levstikove i. dr., ki so izšle ali sele izhajajo v založbi Matice in Bamberga. Po našem mnenju bi bilo nujneje. izdaiati najprej še sploh nezbrana ali izbrana dela raznih drugih naših starejših in novejših avtorjev. Ne-katera že zbrana dela tuđi Še nso p o-polna in bi i ih bilo torej popolniti z deli iz poslednje dobe. Po naših mesečnikih Je zakopane-ga toliko gradiva, ki je postalo većini občinstva nedostopno, ki bi pa zaslužilo, da se izda v zbomikih. S tem bi se marsikak naš pisatelj predstavil s svojim celotrvm delom mnogo ugodne-je kot mu je bilo možno doslej, kp leže njegovi spisi razmetani po različmh let-n[kih raznih mesečnikov in revij. Društvo hrvat, književnikov izdaja >Sa-vremene hrvatske pisci in takega rodjetja bi bilo treba tuđi za naše avtorie. Gotovo, vsa čast našim klasikom, ali tuđi — ž i v i naj pridejo do veljave! Naivečje važnosti so brez oporekanja dobri prevodi svetovno znamenitih avtorjev — ali predvsem zberite »disjeeta membra« različnih pokojnih in živečih domačih pesnjkov no-velistov in poliudnih znanstvenikov, da jih spoznamo končno zbrane ali izbrane v celotnih zbornikih. Morda bi si torej naša založništva razdelila delokroge in bi eno izdajalo lc klasike, drusro Ie živeče moderne, tretie Ie prevode, četrto pokojne moderne in znanstvenike. Razdelitev bi bila seveda mogoča §e drugačna. Vse-kakor treba sistema. Ako misli »Tiskovna zadruga« kakor doslej, izdajati prevode, klasike, moderne in znanstvene spise o b e n e m. ne bo s popolno izdajo Jurčičevih, Stritarievih, Levsti-kovih, ErJavČevih. Mencingerjevih i. dr. gotova niti v 30 Ietih, hi večina nafoč-nikov ne doživi popolne izdaje niti enega teh avtorjev. N. pr. Ie za Jur-ćiča nam obeta dr. Prijatelj ooleg vseh njegovih leposlovnih izvirnih in priloženih spisov še Jurčičeve kritične in biografske eseje, publicistične podlist-ke, najvažnej^e politične članke ter končno pisateljev živlienjepis in njegovo korespondenco. To bo ogromna kopa kniig. A kolika bo šcle kopa Stri-tarjeva in Levstikova! In kolika utegne narasti, ako se zberejo najvažnejši politični in narodnogospodarski članku politični in kulturni govori dr. Iv. Tav-čarja! — V tem I. zvezku Jurčičevih spisov je ponatisnjena iz pisateljeve dijaSke dobe, po njegovem notesu iz VI., VII. in VIII. sole, dolga vrsta *s_tihotvorov«, ki zavzemajo malone 20 strani, a so brez vsake literarne vrednosti in nišo za čitatelja niti malo zanimiva. In dolgi urednikov uvod. ki se bo z drugimi be-sedami moral ponavljati v obetanem življcnjepisu, bi lahko po večini izostal, ako bi bil urednik v opombah k posa-meznemu naslovu dodal par najpotreb-nejših opazk. Glede Jurčičevih pesmi pravi dr. Prijatelj sam: »Njegove pesmi kažeio jasno, da Jurčič n i bil pes-nik«. Čemu je torej ž njim potratil 31 str.? Jurčič mu zato ni hvaležen, čitatelji pa tuđi ne. Da pokaže njegov duševni, literarni razvoj? A to nam lahko pove sam v lepi prozi na pol strani, in mi mu borno radi verjeli. Tuđi kar se tiče Jezika, se ne tno-remo strlnjati z urednikom. Pravi, da se drži »kolikor mogoče enotnega mo-demega pravopisa io jezika«, da pa se je »glede teksta ravnal deloma po ro-kopisih, deloma po prvotiskih, deloma po Levčevih prefnaCbah«. JezPc Šesto ali sedmošolca JurčiČa, itak brez dvoma po uredniku Ant. Janežiču Že ne-stoma piljen tn popravljen, vendar ni tako sakrosankten. da bi se ne smel po 55 Ietih brez razžaljenja pietete še oprostiti raznih nemčizmov in nerodnostL (N. pr. »To mi je bilo za umreti! Str. 405.) V interpunkcijah Ie bU genijalni dijaček pač $e zelo nespreten, ta to bi bil urednik moral marsikle napraviti red — razumljivosti na korist Izraz »grozno lep«, grozno bogat »grozno priden se ponavlja« neStetokrtt, in prav nič bi ne Škodilo, ako bi bil urednik vsaj neka) »groznih« izpremenU v »zelo, silna prav . . .« Končno pa bodi še otnenjeno, da Je mestoma korektura površna in da zato ne Ie nedgstaja mnogo toCT jn nareko- pocreskov« IspolfienBi* vilulenii* prefr-metaaih «U tamentoirili 6rt izpadllh besed I đr. (ittrTprt ttfo 191 U-dail ie smio biti. Citsjoa Iznova »Đonuia« smo se spomnili »DescUg« brata«: v obeb operira JurCič % eaaldml Pl»mi ena-ko nezasčmjneca nesakonsketa očeta. in stari Sova je pač cei Plikav. 2e dr. J. Jesen Je najnovejle pod-jetje »Tiskovne zadruge« priporoCal na-&i publiki, češ, dobro blago se samo hvalU in Jurčičcvi spisi so res zdravo, bočno, vedno sveže in okusno blago. Užival si ga z naslajanjem kot otrok in uživaš ga iznova ter včasth še radošt-neje kot zrel mož. Vse to Je naše, zaje-to iz naroda za narod, zato večno lepo. Ne dvomimo. da bo narod rad in naglo segel po svojem ljubiiencu. Naša založništva imajo nalogo, zadovoljiti lepega berila Željno slovensko obČinstvo. Treba bo torej izdaiati mno. S o knJi*. Doslej je bilo navezano v naj-večjem obscgu na nemško izvlrno in prevodno slovstvo. Cehom in Hrvatom tesra že dolgo ni več treba, ker imalo dovolj svo'e izvirne in na svoj iezik preložene literature. Roman SavlC »Madame Butterfly« Je še vsele). kadar se ie pojavila na liublianskem odru, spričo sugestivno blesteče clasbe in prinudno trajnčne snovi-dosepla naj-lep§l uspeh. Olobok ie bil tildi dojem predvčerajSnJe prireditve. dasi interpretacija ni povsem dosezala predstav v prejšnjih Ietih. V naslovni vlozi ie gospodična Thalerjeva izpričala mnogo akribije; njen organ je zvenel všečno, kadar je pela mezzovoce. ka-zal pa Je oštrine in še neizravnane prehode, kadar je stremila v močno poudarjene viSje leže. V drusrem deja-nju ni zadostno podčrtovala nervozne-jra pričakovanja; zato pa je v tretjem dejanju vrlo pogodila brezupno otope-lost, ko se ubije vse v seishinl duši. Gospodična Međvedova kot slu-žabnlca Suzuki ie razvijala v petju in igranju dovolj živeea temperamenta ter je oboje, zlasti v končnem deianiu. opremila z dramatičnim! akcenti. Gospod D r v o t a kot Pinkerton Je iznova ooravičil sloves. da Je oblasrodarien s proznim organom, kl se brez težave vzpenja v jasne visine: rosDod Levar je konzula interprctiral Custveno in elegantno. Orkester je pod vodstom KosDoda opernejta šefa Rukavine uveljavljal clasbene leDote v vestno iz-delani obliki ter imel v intermezznih partijah intimno baivovitost: zbor pa ni bil vedno na višku in mimo teza so se čutile vrzeli v jđasbenem materialu. — Nekaj posebnesa je bila scenična oprema, kakršne »Madame Butterfly« doslej Še ni imela — zasluga gospoda režiser ja Marekau ki je izborno uporabo tehničnesra aparata dokaza! uzlajen okus in umetniško tenkočut-nost Za prvo dejanje je gospod gleda-Hški mojster Skružu^ Izdelal slikovit prospekt kaioč spodaj v daliavi mesto Nagasaki ob morski obali, ražen tega je naslikaj dekoracije, ki so da-jale odru videz eksotičnega gaja, V drugem dejanju je bila soba v najmanjih podrobnostih posneta po ia-ponskem domu ter opremljena s stvar-mi ki nišo bile samo previdno leoe. nego so tvorile pristne dragocenosti: gledališču so jih dali na razpolago ne-kateri tukajšnji lastniki iaponskih umetnin. Za tako adjustirani oder se je še dal opravičiti Jako dolgi presle-dek med prvim in drugim dejaniem. Kostumi, posebno ženski, so bili izred-no lepi in slogovitl, maskiranju pa bi služilo v prilog, Če bi se pri prihodnjih predstavah ličilo uporabljalo malo diskretneje: nlč ne de, ako bodo ootem obrazi ob očesnih oartijah nekoliko mani — japonske. — Občinstvo je po-glavitne osebe odlikovalo z velikim priznanjem, ziastt gospodično Thaler-jevo, ki je tuđi prcjcla neka! cvetičnlh đarll. —n— K premHert »Llstnlce« In »Nefzpros-nesa stražnika« vtorekdne 17. lm. v Dramskem srledališču. Avtor »Listnice« je znani franeoski pisatelj Cctave Mirbeau, kl je umri tekom vojne. Najznamenitejša dela so mu: roman »Dingo«, potem »Lc Calvalre« in kome-djie »Les affaires sont les affalres* (KupČija je kupčija). »Les mauvais ber-gers« (Slabi pastlrji), »Lf abbć Jule, »Sebasticn Roch«. Mirbtau sovraži društvo in obstoječi društveni red. Qni-lih razmer ne naskokuje narav-nost kot veliki besednik Ibsen, tem-več jih obdelava s fino oštrino franco-skega esprija in humorja. Nekatera njegovih del je z ve'ikim uspehom vprizo-rila Com&d\e - Francalse. Naše dramsko gledališče bo v prihodnji seziji bolj podrobno seznanilo obČinstvo s tem ču-dovito zabavnim pesimistom. V »Listnici« (Le portefeuille) se Je spravil Mirbeau nad policijo. Policijski komisar se sestaja s svojo ljubico v pi-sami, ker ga Je drugje strah ljubosum-ne žene !n ker se mu zdi to zelo romantično, naravnost šeksplrsko... Flora Tamburieva ni istega mnenja. Da doseže scistanek, se mora pustiti na ulici aretirati, stražniki so surovi, jo stlskajo in streSajo. da ima crne liše po vsejn telesu... Ona začne že dvomit! o res-ničnosti idegove UubeznJ, toda on Jo po-tolafi: »Ko bi te ne IJubfl, bi te vendar ne pustil Sakati ćele ure... ponoć"! in na tratoarta. Ce te ne bi IJnbH ali bi te lz-posttvijal surovim psovkam mimolde-Cih, grobostim stražnikov, pa pljuCnlcam in mogoče še huišim boleznim? Pre-misli inalce... teklnih vrvišenih žrtev človek ne »iliteva od bftfa, ki K* ne On-bi zares globoko in vroče.« Flora Tam-bnrleva se nazadnje da prepričati -in meni: »Ljubi me nemara, ali ne spoštuje me. Ce prav sem kokotka... me spo-štmješ vendar... premalo.« V tem, ko m kooriaar te Fiorm pogovarjata« nm te- le zanal zopet hrnp.., »To Je naJbrS nova ljubica, ki io peUejo k tebi.« meni Flora. On se vrne Jađrno k pisalni mi-ti in Jo začne zopet zasliševatL Pripe-licjo Jeanna Oucnlllcja (Janeza Cunjo). NesrečneŽ Je naše! na ulici Ustnico z de-sejtisoč franki ter prišel, da Jo odda po-lidJL Komisar ga pohvali ter se divi nje-govemu blagorodstvu. Tuđi zgodba Je-ana mu je šekspirska. Predno ga od-pusti, protokolira dogodek. »Kako se pišete?« »Jean Ouenille.« »Poklič?« »Kako?« »S čim se ukvarjate?« »Moj tog...« »Pobiralec Ustnic, to vendar ni poklič...« »Drugega nimam ..,« Komisar se razburi. Torej brez pokliča! Delo-mržnost! Individualizem! Nazadnje se izkaže, da Jean tuđi stanovanja nima, temveč prenočuje na neki klopi na An-verskem trgu... Torej državi nevaren človek, upornik, vlačugar! V luknjo ž njim, kajti paragraf državljanu nikjer ne nalaga dolžnosti, pobirati z bankovci napolnjene listnice na ulici, pač pa ga pod strogo kaznijo sili — imeti bivali-šče. Jeana odpeljejo. Flora je vsa ogorčena, kriči, psuje ... Komisar jo vHudno prosi, naj se pomiri, češ, da sedaj ni već potrebno razgrajati. ker sta sama. Flora ne odneha. Komisar pokliče stražnika ter da tuđi Floro Tamburjevo posaditi pod ključ. »Toda ravnajta milo ž njo ... ženska je,« naroči stražnikoma. Grotesko v enem dejanju »Neizpros-ni stražnik« je spisal franeoski pisatelj Georsres Courteline, znan kot izboren opazovalec karakterjev in običajev. Lju. bimci njeffove^a duhovltega peresa so meščani, oficirji, policistl, ma^istratni uradniki. Njegove farse »Les gaietds de T escadron«, »La vie de caserne« in kBoubouroche« so se vprizarjale vse-povsod z ogromnim uspehom. Poslednja je doživela nad deset izdaj. »Neizprosni stražnik« nas popelie zopet v policijski milje. Baron Larad je dejal stražniku osel, stražnik ga je to-žil. Položaj je bil tak: Baron Larade je imel psička. Stražnik ga nahmli, zakaj nima psička na vrvjei, kot je to pred-pisano. Baron priveže psička na vrvico in j?a vodi seboj. Županu se milo potoži, ta mu obljubi, da se pogovori s stražni-kom ... saj psiček je dobro vzgojen, kaj bi hodil na vrvici... Stražnik zopet sreča barona, sedaj s psičkom na vrvicl. Zopet ga nahmli, češ, da ima psiček do-vollenje, tekati brez vrvice. Baron je razburjen in ga ozmerja: osel... S posredovanjem komisarja afera gladko iz- teče... GledaliČko društvo na Jesenicah, ki Je moralo vsled nastalih ovir delo-vanjo dne 4- m« n> prekiniti, zaključi svojo redno sezijo 3 predstavama v so-boto, dne 14. t. m- in v aredo, dne 18« t-m- Obakrat se bo igralo zvečer ob 20-uri* Vprizorl se F- 2olnova enodejauka »Brat Sokol« in Milčinskega roparska pravijica s petjem »Volkašin«- Pri drugi igri sodehije pevski zbor jeseni-škega >Sokola< pod vodstvom ga« Lobode, ki bo petje spremljal na glaso-virju- Ker sta to zadnji redni predstavi letošnjega gledališkega zbora, upamo, da bo slavno obČinstvo kar v največji meri počastilo z obiskom naše marljive kulturne delavce - igralce, in to tem-bolj, ker je čisti dobiček namenjen iz-letnemu skladu jeseni škega >Sokola< za sokolski sabor v Novem Sadu- Iz Maribora- Pred polđrugim me-secem je gospod svernik Dev po časo-pisih sklical pevce, ki so bili po prevratu semkaj iz ćele Slovenije v službovanje vpoilicani in domačine k prvi pevski skušnji* Organizirali 6O se kot >Moški pevski zbor snujoče se Glasbe-ne Maticec in že v soboto, dne 21- t- m-prlredijo v prostrani Gtttzovi koncert-ni dvorani velik koncert a zanimivim sporedom- Izredno številen in prvo-vrsten moški zbor s fundamentalniml pravljičuimi ruskimi basi, svežimi U-ričnimi tenorji — ter čistim srednjim! glasovi je sigurno po s\:oji kakovosti in količini eden najodličnejših v Jugoslaviji, kakor smo s© prepričali pri eni pevskih skušenj« Vepored j© izređno pester in zanimiv« Ka vspoređu so srb-ske, hrvaSke in slovenske narodne pesmi (goriške, koroške, kranjske), Nedvodova >Popotnikova pesem«, ki ni kljub starosti ničesar na aktualnosti zgubila. Koncert zaključuje Fdrsterjev >V«neo Vodnikovih in na njega zlože-nih pesmi«, slavospev vstajenja in vsvobojenja, ki ga spremlja popolni or-jaSki orkester* Po dolgem času bodemo zopet pozdravili našo ljubo znanko gospo Miro Costap^raria na koncertnem odru- Izbrala si je izkljueno slovenske pesmi, katerlh lepoto je iz vsega začetka s svojim srebrnim glasom raz žir jala po slovanskem jugu, v Beogradu, Zagrebu, Ljubljani in Trstu- Vsem, ki ce-nijo požrtvovalnost in ta velik kulturni napredak na Spodnjem Btajerskem kli-c©mo: >Na svidenje pri koncertu !< Vspored priobčimo v kratkem. Bolske zadere* V III. redni seji Višjega šolskega sveta dno 12- junija 1919 so se stavili predlogi poverjeni-itvu v osebnih sxedn]ešolsklh zadevah-—- Oddalo se je več stalnih učnih mest, Tpokojilo več učnih moči, oddalo stalno meeto lolikega eluge na moškem uči-teljiiča v Mariboru* — Krajna občina Hr&stje - Mota se presola iz šolskega okollBa kapeleke^a v iolski okoliš Volftja -raa« — Na osemrazrednih ljudskih, s 6> razredom dalje in na meSčan-skib eolah v Ljubljani se uvede srbo-hrvaSčina kot obvezen predmet; siste-mizirati se dve učni mesti na I* dekli-•ki ljudski soli t Ljubljani ta pouk v ■rbohrTaiftini u deikih in dekliških oflemrasrednlii Ijndskifi in meifiansElH solah v Ljubljani- — Poroča se o uspehu ureditve učiteljskih plač ▼ ob-' močju deielnevlade za Slovenijo in se onim, ki so jim bili porerjenl posli ureditve, isreče priznanje in pohvala-— V območju polioijskega rajona T Ljubljani se zaključi šolsko leto za srednje, meščanske in ljudske Sole istočasno. — Raspravljalo sa je o pred-logu na poverjeni&tvo, naj se preoenu-je državna gimnazija v Novem mestu v realno gimnazijo- — Pretresa se predlog na poverjeništvo o enakoprav-nosti hospitantk na srednjih ftolah z rednimi učenci- — Potrde se sklepi učiteljskih zborov o izključitvl nekate-rih dijakov* Državna rudarska šola t Celja* 1* oktobra t- 1* se bo otvoril v Celju Izletnik Sole za vzgojo naraščaja rudarskih paznikov .Zglasilni termin pote-če 15- avgusta t- !• 6ola bo obsegala dvai letnika ter bo za dijake ustanovljen internat- Sprejemni pogoji bodo raz-glašeni v Uradnem Listu- Prospekte bodo izdajalo ravnateljstvo meseca avgusta- Razglas o sprejemu u5encev ▼ I* razred državne gimnazije SHS v Kra-nju za solsko leto 1919/20- — Na državni gimnaziji SHS v Kranju bo vpi-sovanje ucencev za prvi razred Šolskega leta 191920 v nedeljo 29* junija od. 9—12- ure dopoldne. Učenci naj pridejo v spremstvu stariŠev ali njih na-mestnikov ob doiočeni uri v ravnateljevo pišamo in prineso s sabo krstni Hstf obiskovalno spričevalo zadnjega razreda ljudske sole in spričevalo o ceplje-nih kozah- Zunajni učenci se zglaee tuđi pismeno- Sprejemni izpiti iz vero-uka, slovenščine in računstva bodo v soboto, 5» julija od 9» ure dopoldne dalje- Dramatični odsek Kočevske fital-nice priredi v soboto, dne 21- junija t« 1- ob 7' uri zvečer v dvorani hotela Trst Jurčič - Govekarjevo narodno igro >Deseti brat«- Sosedje kočevskih Slo-venoev se tem potom vabijo, da se od" zvo prvi slovenski kulturni prireditvi v Kočevjiv Igra sg naslednji dan, v nedeljo ob istem času ponovi. — Pri-' pravljalni odbor za ustanovitev KoČev-ske čitalnice- Klub beograetskili matorantov, ki stoji pod pokroviteljstvom ministrske-ga pođpredsednika g* dr- Ant- KoroSca, si je nadel nalogo, da priredi od 15. juli ja do 5- avgusta t- 1- veHk izlet v Za^ greb, Ljubljano, Sarajevo in I>abrov-nik- Ker so vsi krogi, zlasti pa Nj-kralj, visočanstvo prestolonaslednik Aleksander, pa tuđi mlnistrflikj tn parlamentarni krogi, kakor tuđi vea Javnost zavzeti za to, da se raevtje Iz te^ ga izleta, ki hna ▼ prvi vrsti namen, da izpopolni žolsko naobrazbo in upozna našo mlado inteligenco % millmi brati Hrvati in Slovenci, velika manifestacija naše narodne solidarnosti, ki bi bila iznad vseh strank in stran-karskih borb in ki naj usposobi za novo delo one naše mlade ljudi, ki bodo danes ali jutri prevzeli vodstvo države v svoje roke- I širsi javnosti je dana možnost, da podpre ta idealeo to mo-deren korak nade mlade intel)genoe in omladine, a to tim bolj, k&r je klubv permanentna naprava, k£ bo tuđi ▼,, bodoče dolovala pa istem nažolu- Pođ-porni član kluba lahko postane* TBakV ki plača 100 din-, društveni dobrotvorom, ki plača 200 din., a velik,! dobrotvor tišti, ki plača 500 din- Tišti, if prispeva 1000 din-, postane nstanovnik, oni, ki položi več tisoč, pa glavni utemeljitelj- Zato dobe prekrasne diplome* kot spomin na njegovo požrtvovalnost za mlad narasčaj- Pisama >KluSa beogradskih" maturantove kralja Aleksandra ul- br- 32- — Priporocamo toplo našim denarnim zavodom in premoŽĐim našim slojem, da prispevajo za plemenito svrho in pođpro gmotno >Khlb beogradskih maturantove« A- Sič, »O slovenskih narodnih no-šals«. Opisovatelj slov- narodnih veze-nin, je popisal sedaj žo razna vrste narodne nose- Narodna nosa je prišla v novejšem času zop&t do veljave in ob raznih slavnostih nastopa že ćela vrsta našega ženstva v njej* Žal, da ne vedno v pravilni opremi, kakrena Je bila nosa naših prednic in naših prednikov, pri kranjskih, štajerskih, koroškDi, gorl-ških, beneških, istraikh in ogrskih Slo-vencih, to je verno in spretno eeetavil Sič v tej knjižici. Vsep, ki se zanhnajo za narodne nose, knjižico toplo pripo-ročomo- Knjižico je izdala Tiskovna zadruga v Ljubljani, Sodna ulica 6« Naroča se pri njej. Cena 3 K 20 vt po pošti 3 K 50 v- Djački almanah- Odlučili smo da izdamo almanah jugoslavenskih djaka, koji imade da bude odraz duha, svesti« kulture i raspoloženja svekolikoga našega djastva u ovo veliko doba u kom živimo- Almanah če obasizati preko 100 stranica, a izaći će početkom dojdućegal mesecu u umetničkoj opremi slikarane Ljube Babica- Cena će mu biti oko 3 krune- Rukopisi imadu se poslati naj-kasnje do 25- o- m- Svaki djak mora da nabavi ovaj almanah- Drugovi koji ga žele raspačavati (uz proviziju) neka nam se odmah jave. — Uredništvo i uprava almanaha jugoslavenskih djaka« Zagreb, Gjorgjićeva *1> 18, I- k* »*7.^tg»._______________________________________________.grovrnrtrr to^t'1* *™» '» **"")» '***.__________________~______________________________ stranu. napadalec pa je v najlepši moSki dobi in je imel s seboj tuđi brata, ki bi bil napadalcu gotovo prisko&l na pomoft, če bi bilo potreba- In nazadnje je bila Meršolu ena roka čisto otrpla- Meršol je takoj naznanil rop orožnikom, ki eo rudi prav kmalu >pogruntali< storilca, ki pa je zelo pretkan in je poskril vse eledove svojega ropa- Tuđi oženil se je ined tem dne 16- februarja t- 1- in sedi danes kot mož pred porotniki, ki so za-nikali vprašanje na rop, potrdili pa vprašanje, meneSe na tatvino. Sodnt dvor mu je prisodil, ker je bil le pre-stopek tatvine, le tri mesece zapora, ki je pa prestan s preiskovalnim za porom in je Stojnič takoj odpuščen- Javna dražba kislega zelja, kuma-ric in sodov. Dne 18- junija 1919 (are-ck>) ob 15* (treh popoldne) se po določ-bi mestncga magistrata ljubljanskega vrši na dvorišču firme Jos- Zidar, veletrgovine na Dunajski cesti št- 31-javna prodaja: a) večje množine kisle-ga zelja od sklepa >Reserve Spital Nr-3 Laibach in TJdinec s posodo vred; b) enega vagona kislih kumaric od sklepa >Etappen - Verpflegsmagazin Sal-loch<; c) več za dobavo zelja določenih vinskih in drugih sodov razne veliko-eti. Pogoji se izvedo na licu mesta pred dražbo- V Savi je včeraj utonil ISletni Ku-šar, stanujoč v Jenkovi ulici v Ljubljani- Pri kopanju ga je najbrže pri-jel krč. V Savi pri Tomacevem se po-največ kopajo otroci brez vsakega nad-torstva, zato se bojimo, da 6e bo dogodilo se veS takih n~?reč- PriporoČamo roditeljem, naj pazijo na svojo deco- Koncert se vrši v torek 17- t- m- ob *40- zvečer v restavraciji in kavarni Narodnega doma- Svira oktet- Vttopni-na prosta. »Kajn I. del« ali »Skrivnost građu Santarem« je fiim. ki napravlja na gledalce najglobokejši vtia- >V zvezdah je zarisana pot tvojega življenja, tvoja usoda; tej ne utečeš; Če pa hočeš klju-bovati, pa tem strahovitejše podležeš< Te besede starega zvezdoslovca se na glavnem junaku te filmske tragedije izpolnejo v največji meri. Kriv postane bratomorstva in ko misli, da se je ma-ščeval nad ženo, katere izpoved mu je nakopala dolgoletno ječo, mu ona hladnokrvno pove, da je laetnega sina pri-tiral, do obupa, da je izvršil eamomor-V kratkem se predvaja -Kajn TT- đel ali V zlati opojnosti«, ki ni nič manj učinkovit kot prvi- — Kino Ideal- Gospodarstvo, ZBOROVANJE ZADRUGARJEV. LDU. Beograd, 14. junija. Danes đopoldne se je sestalo 35 zastopnikov II jusroslovanskih zadružnih central. Zborovanje je otvoril Siraa Lozanič, predscdnjk »Glavne zveze poljedelskift central«. V svojem pozdravnem govoru je povdarjal velike cilje, zbog kate-rih se snuje glavna zadružna zveza. Predstavil je zborovalcem ministre dr. Poljaka, Setkija Gluhiča in dr. Kramer-ja, zahvalivši se iim na posetu. Nato ie minister Gluhič obširno govoril o nalo-gah zadružništva in dolžnosti države do poliedelstva. Minister je omenil, da ie zadružništvo največ pripomoglo do osvobojenia in ujedinjenja našega naroda, toda sorazmerno je rudi najveČ trpelo. Zato zaluži, da ga država pod-pira. Skupščina je nato izbrala šest de-lcgatov, da pozdravilo prestolonasled-nika, pod čigar vodstvom je bilo izvršeno narodno osvoboienje, ki omogoča ujedinjenje jugoslovanskega zadružništ-va v vsi svobodni državi. Zborovalci ?o soglasno odobrili zadružni pravilnik. Popoldne je bila izvoljena unrava, nad-zorstvo in razni odseki in ukrenjeno vse potrebno, da glavna zveza lahko začne čimprej z rednim delovanjem. Zborovanju so prisostvovali mnogi odlični prijatelji in gostie. Jutri se prične zadružni kongres, ki bo pretresaval važna pridobitvea in društvena vpra-šanja. 0 čekovnem prometu. Poleg blagai-niškjh čekov imamo tuđi imenske čeke. Na blagajniških Čekih ni navedena ose-ba, ki naj prejme plačilo. Kdor prinese v blagajno čekovnega urada pravilno fz-polnjen blagajniški ček. prejme znesek, kj je naveden na tem čeku. Na imen-skem čeku je pa tista oseba. ki naj prejme znesek, z imenom navedena. Kako se ruvna z imensk?m čekom, je danda-nes skoro že vsakemu znano. Imenskf ček izpclnimo in ga posljerno poštnemu čekovnomu uradu v Ljubljani. Pri tem moramo paziti, da je naslov osebe, ki naj prejme znesek, jasno in natančno naveden. S tem je naša naloga oprav-ijena. Vse drusro napravi čekovni urad sam. Ako je dotičnik, ki naj prejme de-nar, tudj udelelen nri Čekovnem prometu, pripiše čekovni urad ta znesek na kratko njego venu: računu. Ce pa ni ude-Iežen, mu posije čekovni urad denar po pošti. Na kak način mu posije denar, to zavisi cd tega, kje stanuje tišti, ki naj prejme nakazani znesek. Ce stanuje v -loveniji, mu posije čekovni urad denar po čekovni nakaznici. Ta nakaznlca fe roštnine prosta ih se dostavi ravnotako. ^akor navadna nakaznica. Ce P\Sta" nuie izven Slovenije, mu poSlje čekovni i;rad denar po noštpi nakaznicf, z denar-"im pismom ali Pa tuđi z brzojavno no.štno nakaznico. Da ve1 čekovni urad, kako naj posije nakazani znesek. naj lasrivk čekovnejria računa napiše na ček oix>nibo: »Za izdaio D0?5tne nakaznice za A. B. v C.« ali »Za odpravb vrednost-nesa pisma za A. B. v C.« ali pa: »Za odpravo brzojavne po$tne oakazoice za ZniiiBie Mmi|WB tarftov. Ka- kor smo doznali, se bodo lokalna tarife južne železnice z veliavnostjo od 21. J»-mja 11. zopet izpremenile in sicer sedaj v važnih točkah prav znatno znižalc. V ^1^0^*"1 Pometu se zniža 200% zvttanje- ki se je uvedlo z 18. aprilom t 1 na 100%. S tem se sedaj veljav-ne tarife za eno tretjino zmanjiajo in se dosedanji poviški izjednačilo z onj-mi državnih železnic ljubljanske** ravnateljstva. V osebnem prometu se zni-žajo voznine za I. in 3. razred in tuđi cene delavskih vozovnic za enkratno vožnjo v skupinah. V$led tega znižanja so tarife za enake razdalje v primeri s tarifami državne železnice ljubljanske-gra ravnateljstva skoraj povsod nižje. Voznine II. razreda, ki so že do sedaj vsekako nižie kot one državne železnice, ostanejo neizpremenjene.One vozne olajSave, ki jih ima južna železnica v oblikj delavskih tedenskih vozovnlc, mesečnih vozovnic za učenee, listkov za proge itd. ostanejo še nadalje v ve-Uavi. Navodilo za nvoz iz Nemške Av- strije. Kdor je prosil za uvozno dovolje-nje na podlaci kompenzacijske pogodbe z dne 22. marca, dobi od ljubljanske podružnice Centralne Uprave za trjf. pro-met dopis, s katerim se mu sporoča, v kaki vrednosti lahko uvaža na račun kompenzacijske pogodbe navedeno blago. — S tem obvestilom se zerlasi oseb-no pri podružnici Centralne Uprave ter dobi dopis na D. Oe. \Varenverkehrs-bureau. in s tem dopisom založi faktur-no vredrost pri Jadranski banki v Ljubljani. Po založitvi denar.ia izpolni s po-trdilom vplačila pri banki podružnica Centralne Uprave ztroraj navedeni dopis in na podlaci tako izr»olnjenes:a do-risn zamore n^ro^nik dobit? «t posredovanjem D. Oe. VVarenverkehrsburcau blacr^ r>-i <;\-r:c"n •■'o^nv-telia Teča! za železoVetonske traverze, ki je bil preložen na pozneiši čas, se bo vrSil 5., 6. in 7. jul? ja v prostor ih Urada za pospeševanje obrti v Ljubljani, Duri ajska cesta št. 22. Začetek tečaja bo v soboto dne 5. julija ob 3. uri popoldne. Kdor se še misli prijrlaslti. naj nemu-doma posije tozadevno obvestHo na naslov Urada za Dospe^ovanje obrti. Tečaj bo vodi! sr. Inž. I. Novak. Obisk tečaja je brczplacen. za rotrebščine se placa K 5. Sestanek. V torek 17. t. m. se vrši ob pol °. ur zvečer v restavraciji jrosp. Ste^jča v ?iški restanek, na katerem se bo razmotrivalo o nadalini uporabi električne razsvctljavc pri zasehn^'kili v Sp. §i§ki. Opozr.rjajo se vsi, kateri še nimaio noznar.ieno vpeljavo električne luči v svojem stanovanju, da to takoi prfjaviio, ker drujrače se jim bo luč odvzela in nroti nJirn kazensko po-stopalo. Uč&evite se vsi. kateri se za-nimnte za razsveth'avo, tc.ea sestanka. Do\-olit«v za naknp žita- Peter Majdi'? paromlin v Celju je projel do-volj^nie. da sme nakupiti v Vo.ivodini 5 vagonov pšenice in 25 vagonov ko-nize- Vremensko oorocilo. VIliai nad notjea 3M*2 SreJaj! inč«! t!*i 736 mu VZ Stanje] «w | 1 .SS- r« ! I: otrovi Nebo -» i f MJ«- i v mm £ s_____________________ 14!?. por 731-3 216 si. jgv. vcC. oblaC , 9. zv. 739 1 191 brezvet. jasno 15 7. z). 7393 185 . oblačno ■ 2. pop. 738 6 24 5 si. jgv. del. oblač . 9. zv. 739-2 20-2 . več. oblač 16 7. z). 7410 16.1 si. sv. . Padavina v 24 urah 32 mm __Srednja včeraiSna temperatura 21*1°, normalna 17-fco. — Vremenska napoved za jutri: Lepo, vroče in mirno vreme Društvene vesti in prireditve. Pevsko dništro »Slarec«* Pevska vaja v ponedeljek odpade, vrši se v torek ob 20» uri- Polnoštevilno in točno! Izlet na Janče priredi dne 6- julija 1919 napredno pol- in gosp- društvo za poljanski okraj. Da se pripravi zadost-no število vozov in oskrbi potrebno prehrano, so naproša vse člane in člar niče, ki se nameravajo ndeležiti tega izleta, d% se osebno ali potom dopisnice javijo vsaj do 25- junija 1919 pri Janku Hojanu v Mestnem domu, kjer zvedo podrobnosti- Tovariš! in tovarieioe, udeležite se tega izleta polnoštevilno! Vabilo k sestankn inCenirjeT ma-riborske^a okrožja- V svrho Tainega pogovora v stanovskih in »trokovnih vprašanjih se vabijo inženirji mari-borskega okrožja k sestanka v četrtek 19* t- m- ob desetih. Kraj sestanka: Te-getthofova ulica 45, IL nađatropje, desno (naproti glavnemu kolodvoru)* V imenu sklicateljev inženir MoborAle* Citalniea ▼ Sior- BistHri priredi ▼ aoboto, dne 21- t- m- »re*tr in t nedeljo 22- t- m- ob 15- t proctorlb Narodnoga doma Finžgarjevo igro »Nafta kri«. Vrf medSani in okolicani •• Tabijo, da ▼ obilnem Stevilu poeetijo to lepo eeda-njim čisom prlmemo BgođoTioiko igro. Ustanovni obeai sber K*tfe*«fe» čitalnice se vrši dne 19- junll* t I- ok 3* vri popolđaa t Beljanori goettloL rfttnalft i JubH MT. CtaHrin f K, HkMMtai «•« Nainoveiša porocila. Naia posttma brwolavnm poročtta. Kriu v Italiji. LASKA MIN1STRSKA KRKA. MMam, 14. lunija. LaSka min istr s ka kriza je splošna. Orlando prispe nocoi v Rim. Poleir Crefpifa sta ie podala demisijo Caviglia in Stringher.Kriza je nastala ne toliko radi zunajne politike, ka-kor iz obuDnesja notranjepolitičnega stanja. Vsa Italija je razrovana in povsod vre. K NEMIROM NA MALTL Mllan. 15. juni ja. Ćasopisie poroča, da so se nemiri na Malti ponovili v manjšem obse*u ini da so jih Angleži brezobzimo zatrli. Stevilo mrtvecev je manjše kakor iz početka javljeno, nam-reč samo sedem, ran;encev na je nad 200. Angleži so proglasili preki sod na celem otoku. ZAROTA ALI OPERETA? Milan, 15. iuniia. »Iđea Nazionale«, Mussolini. D' Annunzio, general Oiardi-no i. dr. odločno demantirajo poročila vladnih listov o takozvani rimski zaroti. Ni šc gotovo, ali »zarotniki« taje samo za to, ker se je stvar prerano izvedela, torej rx>nesrečila, ali pa gre za napačno obdolžitev, ki jo je naperil Orlando proti nacijonalističnim radikalcem. NEMIRI V APULIJI IN GENUI. M?ian. 15. iuniia. Položnj je v Italiji vedno boli kritičen. V Apuliji je izbruh-nlla krrečka revolta. Kmetje dele vele-posestva med sabo. Veliki nemiri v Ge-nui so se dnnes nadaljevali s tako ve-hemenco, da je moral vlada poseči v boi z novo ćelo divizijo voiaštva in ćelo topništvom. ORLANDO PROSI STAREGA NA- SPROTNIKA GIOLITTIJA ZA PO- MOC — PARLAMENT. Mflan. 15. luniia. Orlando se je obr-nil na Giolittiia za pomoč pri sestavf novela ministrstva. (Kakor znano, ie Giolitti bil v letih 1914 in 1915 hud na-sprotnik nacijonalistov in je delal na to, da bi Italija ne stopila v vojna) Laska zbornica se vseeno sestane 19. L m. NAPADI. Milan, 15. junija. »Avanti« objavlia vrsto strastnih člankov proti vladi, pol-nih ceroženj in ironije, in izvaja, da se je vlada pač briprala za Sušak in Dravo, ne pa za notraniost Italije. NEMIRI V TORINU. — STAVKE. Mflan, 15. junija. Revolncijonarni ne-mirj so se razširili tuđi na Turin. Od petka zvečer traja generalna stavka. V soboto r.b 4. Dopaldne se je vršila ogromna skupsčina. ki k> je vojaštvo hotelo rnzkroDiti. Došlo je do spopada in je na obeh straneh bilo več mrtvih. Štrajku-ioči so otnroženi s puškami in ročniml rranatami. Grozi generalna stavka vseh železničarfev in poštnih uradnikov. Del-na stavka teh katesrorij je že začela. — Stavke v jusru pa zopet ponehavajo. ORLANDO V RIMU. MHan, 15. junija. Orlando je včeraj prisne! v R:m. NemSiia ne podpiSe? Berolin, 14. jun. Naš dopisnik je iz-vedel pri državnem uradu za zunanje zadeve, da bo nemška narodna skup-bčina sklicana takoi, ko se izroči an-tantin od.arovor nemškim delegatom. Nemška delegacija zapusti Versailles, čim prejme odgovor, in se poda v Wei-mar, kjer pade takoj odločitev. ali Ncm-Čija podpiše ali ne. Vse stranke uključivo skranjo levico so si edine v tem. da odklanjajo vsako koncesijo, ki bi prekoračila nemške protipredloge. Kriza konference. POČASNO DELO. Pariz, 14. juniia. Vk*jub Wilsonovim poskusom pospešiti delo Četvorice, je videti nek zastoj y delovanju konference. Napredka ni videti. Kriza konference se kaže tuđi na zunaj. — Komisija za poljske zadeve ie delala včeraj ves dan. ne da bi bia prišla do kakega zaključka. Večtna je za plebiscit v Zgornji Slezki, manjšina se pa trdovratno upira. — Četvorica se je bavila z vpraSanjem nem-ških reparacij. Americani zahtevajo, da se takoj ujarotovl končna svota, ki jo ima Nemčija plačatL Francija in AnglUa se temu upirata. Italija je predlagala reše-nie, ki bo morda sprejeto, v zmislu, da se fiksira del vojne odškodnine, drugi (tel pa še le v nekaj mesecflt Francija hoče tuđi, da ostane levi breg Rena za-seden, An^leži In AmeriCani pa zahtevajo, dm se mora isprazniti, če bodo Nemci pogoje točno izpobiJevalL »Chi~ cago Tribune« misli, da bodo Nemci spreieti v Zveeo narodov in da se bodo udeleževali vseh vprašacJ, ki jih bo ta Zveza narodor obravnavala. Defiaithr-neodločbe pa ni nikjer to tadl nettem vprašanjv. DEMANTI IN POSVBTOVANJA. Pariz, 14. Jonfla. Na fnmooakem za-nanjem ministrttvu alnfbeoo demantiralo, da bi bil Bela Kan posran na kon-ferenco. Petorica se Je daaes bavila l pgoiovltvtto mef med^Ofrsto, Cebo-SkyvBfko in Rominija Kooference sa te vdefeOi kot zastoeeflđ ■đejelanjh dr* žav Đratism, Midin, Kramaf in fienel. WILSON ODLO2IL POTOVAIf JE T BELOUOi Pam 14 Je^hL ViMkiiti6a«0a poloiaia na konferend JaWflMJaz bom s priobcervanjeni take senzacije prlđobil abonente. na( to pa lahko, s&ioujač se na Vazo izdajo, prekinem-* OdkJonil no O nekaJrfni odSEapdl vstrtf ni bila govora-, njegova trditev o 40-000 K ji iz trte izvita- Prosil ye, na| naslor^ >SLf*A£tiuk+* ni Hab6b«ržani< ne rabim- Obljmbil jei da Bo on izključno pod lan naslovom priobeeval roman, kot đrngi pođlistelc« Takoj drugi dan ga je pa izdal ka* ćele strani pod naslovom ođ mene za<* ložene knjige >Moja preMkloslc. Nato seveda nleem Peak» te nj#i govega ioganja z ĐttpeJdom v >J*goela-» rijic veo resmo Jamal- Y LJabljani, IS- fnđ^ 1919- Poslano. 2eleana međa — kje s&P Z ozirom na »Poslano« g. Wur^ nerja v >Slovenskem Narodne a dne 6» junija naj mi bo dovoljenlh le nekaj kratkih opaak- Na vaa sofUti^oa aovi^ janja in podtikanja ne bodem Teegirat* Pribiti bodem le sledeoet G. Wuraer je 1- 1913-, ko ee ]e vrnll z Bosno dekoriran a »Đtamage-krizoem<, postal nemškntar In Fenegal in je zabavljal Ses »Drnitvo jngoslo-vanskih ieleznUkiH uradnlkovc, od kateroga je prejel de prejlnje leto pod-poro 100 K- Trđil >«? da |e društvo sr-bofilsko in protiavstrijflko, in to je Hl vzrokt da nm je rekol g- Komp da je >šuft<, in da je podpUani Jocip Pod' bregar pred njega pljunil- To so dej-stva. katera ne bo g. Wuraer spravil * nikako sofistiko s sveta, ker je tudf preveč kolegov, ki vso afero dobro po-znajo Sioer bode pa g- dr* Rybaf, ka^ kor hitro priđe s Pariza, dal g* Wur-ner]u primeren odgovor, in podpisanl bo storil vse dopust ne korake, da dobi g> Wurner primeroo plačilo. V druge podrobnosti se ne spuščam, ker se bo* do že o svojem času na primernem me-stu obravnavale- JOSIP PODBREGAR, * revidont drž- žel- SHS. Poslano." Važno za salonske orkestre. Radi subskripcije za novo izdanie glasb za orkester komponistg Ant. Jakla naj se p. n. interesentje blaso volijo obrniti na trgovino z muziku* lijami Kleimnayr & BamberK v UubHani. • Za vsebino tesra spisa ie uredništvo odgovorno, kolikor določa zakon. Kdor mnogo sedi in se malo giblje, trpi mnogokrat na počasnosti čreveeja in zamadenju* V tem slučaju naj se ne vzame nobeno mnogoštevilno črevesje oslabujočih odvaja Inih sredelev, mar-več le i^haharbara >Elsa<-krosliice. So najprijetnejše, sigurno učinkujoče od* vajalno sredstvo, odlikujejo jih tuđi ženske in otroci« 6 škatljic stane samo 13 K* Dobljo se eđino pristne pri lekar-narju E» V« Feller, Stubica, Elea-trg U. 238 (Hrvatsko)* Naroči naj se ob-enem tuđi Fellerjev >El«a<-fluid- 6 dvojnatth ali SI specialni stekieniei stane 19 kron- Omot 1 poštarina se dodale r&čanajo poeebnot ali najjeftinije, Sto te viee dakle na jedanjanU namei, to * Tjii aritfriV Stran 6._______________________ ,tSLOVEft*Sig NAROD" dne i«, juniji 1919. mO. ttev. Mm mlađ hnd p«s z* na verigo, K Ivu Koralt, Boatal«. _________________5986_________________ tffifiln! ttfHI c°i™*ck, jako dober, oro-lUiiltDI SllOJ da A. Kreator v St. Vida ud Ljnbljftao. 6050 tmn (A nmils več mošklh oblek. klo-iCDU K llluld bokor, kravat ii omtnl-kev. Kje pove upravntštvo .Slovenske-ga Naroda". 6060 BlMfi ffrni najboljeg sestuva, sasma rtiuil SIlUJ* nov ilt malo rabljen želimo kupiti. Ponude tvrtci Sehwarezl drag, Zagreb, PreradorićeTi 1. 3347 Rffl tD lokal» pripraven za čevijarstvo, DlC »C če mogoČe zraven tuđi stanovanje. Ponudbe na upr. „Slov. Naroda" pod „SpomIad/6035.1 6035 ffannnsnia s posebnim vhodom in hrano MfllUlfOlIJC se išče. Ponudbe na upr. „Slovenskega Naroda*1 pod „V zađregi/ 6034". 60i4 Fifli/trirna lira za sobno instalacijo UC&mllia Lita se kupi takoj. Ponudbe na Kopitar, Resljeva cesta 3 Ljubljana. 6067 Dftnravifo 2ePQih ur> ilatnine in sre-rUiiiafllU brnine sprejme F. ČudenStn — nasproti glavne pošte v Ljubljani. Točna in solidna izvršitev. 5531 Vnni ffl falrili več travnikov za košnjo AliPl JU IdnUj ali pa seno. Ponudoe pod „Travnik 6051" na upr. „Slov. Naroda*1. . 6051 Dr. Aifljzij Boman v Radečati ^ss "ki bi mu pomagala v domaći lekaini. Ponudbe na njegov naslov. Nastop službe 15. julija t. I.______________6054 )fi1Ulf2 lahko b«gunka, katera razuma LCUžRu popolnoma vrtnarstvo se aprejme v stalno službo. Plača po dogovoru. Vprašati je hotel i Stap" Ljubljana. ' 6030 niiiiailiiiiiir%^^^'^? Površina racri 'približno 1 ha. Natanč-nejša rojasnila daje Dragotin Repe Bled Vito .Stol* št. 118.________________6.24 Drftffaiailra z d°brimi spričevali, šivilja rlUlIUjUtnu za popravljanje in izdelova- nje novega penla, ter dve učenki boljših stmrŠev se sprejtnejo v modni trgovini P. Magdić. Ljubljana._______________6C16 WyioinoTNiiinij^!ijrz.»z'- kladanje na kolodvoru, denar ob raz-ložitvi, se kupi. Ponudbe : Zangger. Celje. 5993 EJeiaRten Mi voziček fna Si z gumijevimi kolesi fn otroška mizica je na. prodaj na Rimski cesti 18, II. nad. k?0. 6041 fVjl. iSče v naj^m (od 1 1920) pe-rwR karao v Ljubljani ali na dež2-li, katero mu hišni gospodar po 19 letnem obrtovanju odpoveduje, da bi najbolje vpeljano obrt sam vršil. 6061 Prozni preddelavet k0L %&&' gozdne železnice v stalno rnesto, t. j. za celoletno stalno delo se isče. Pismene ponudbe na upravništvo rod „Stev. M08", 6006 Rapnlem nrnkoi lei, ifb^ti si okrogel ali rezan. Cene za les nalo-žen v vagon se naj naznanijo na V. SCAGNETTI, parna žaga za drž. kef-odvorom, Ljubljana. 2048 THHDlt 3ll P3ŠDIR vojašnice se vzame v najem za tekoče leto. Ponudhe naj se pošljejo na topniško poveljstvo v Ljubi Jani s podatkom, koliko meri travnik in kolika je najemnina. 6037 Dn?acttffl v Jug°slaviji, 6 oralov vino-rUdCatlU gradov, nekaj njiv in travnikov se proda za. K 70.000*—. Pojasnila daje I. Jugoslovanski anontpi in iafor-mačoi zavod Beseljak & Rožanc, Ljubljana. FranCevo tiabrežje št. 5. 6058 tarnbnu fflf st°Ječ v g°zdu. na lepem UinIcAul Vb9f spravilu, približno 6 km od 2es. postaje se prođft in sicer: v Brezovd 120 m3, v Bakovljn 100 m3 in ? Peraćici 100 m3. Ponudbe z navedbo cen za 1 m3 je poslati najkasneie do 22. jun i ja 1.1. na eskrbalitro grofa Thnrna ▼ Bađorl|lel. 5924 Ifffafevnifaria ^.^« spretnega, lU]UlailillaIju» oženjenega. za takoj-šen vstop ob prostem stanovanju in kurjavi iščemo za našo tovarno v Medvodah. Ponudbe je nasloviti na „Papirnico GoriČane, pošta Med vode, Go-rcnjsko". 6047 la nrnitsi srniak * let0 star popoino-nl plUUul ma krotak in srnica leto-šnja mladica. Cena za prvega 400 K, za drugo 100 K Nadalje puška risa-nica (Bockbuchsflinte) popolnoma nova kal. 16 in 9/3 s petelini. Cena 1200 K. Vzame se v zaračun žc rabljena ri-sanica. Ponudbe pod „Lovec 6057* na upravništvo .Slov. Naroda** 6057 BiriirJn&Mi "iinSSržr sljiv, oženjen, brez otrok, išče primer-ne službe, bodisi kot hišnik, uradni sluga, kjer bi imel tuđi stanovanje. Položi lahko tuđi kavcijo. Prijazne ponudbe na upravniStvo lista po Šifro ,orožnfk/6M3______________________6063 2fiAna*nfArii za vrti Ini tok (Dreh-QBDEl9IDl]d stromi s priklopljenim vzbudilnikom (Erreger-Maschine) vsaki po 150 KVA, 3000 voltov napetosti in 42 perijodami, 173 tur na minuto, iz-vrSeni po tvrdki Ganz 9\9 Blagajničarka:: stareiša moč, se takoj sprejme, zmožna korespondence in manufakturne stroke ima prednost. Istotam se spfejme uče-rec poštenih staršev. Vpraša se v unr. .Slov. Naroda'. 6042 OtroiSci ^ Nekaj otroških vozičkov, za sedeti in za sedeti ter ležati, je na prodaj. Na ogled dne 20. junija t. I. na Resljevi cesti štev. 3 I. nadstropje levo. 6066 FozorI Redkost I Čez 40 (itirideset) let stara : SLIVOVK&: se proda. Poizve se pri tvrdki FRAN GUŠTIN v Metliki. 6045 Pri belečinah, kakršne nastajajo pri | Revmatizmu protinu, ohromelosti, ishiji. boleči-nam v križu, nevralgiji, utnijenosti Živcev itd. prip^roČajo mnogi zdrav-nik- Felleriev boA pomirjujoči ESsa Fluid , 6 dvoinatih steklenic ali 2 speef-alni 24 K. Fellerjeve odvajajoče, prebavo pospešujoče, tek izboljšu-joče rabarbarne Elza-krogljice 6 Skatljic K 12. Edino pravi r>ri lekarnarju Evgtii f. Fdlir, Strt ca, Ela ti Jt. Z3i. fflnr. Zagorje). Zavoj in poštnma se prira-čuna posebej, no naj-ceneje, kolikor več tore] kdo naroči obeaem temveČ prihrani. Vabilo aa občni zbor posojilnice v Zagorju ob Savi reg. sadr. % ■•OMaiaaa wmw9tm kateri se vrSi v torek 24. |ul|« m* 17 mri * p^Mlilaital pisani. DNEVNI RED: 1. Por#£ik> naCelstva. • 2. Poročilo nađzorstva. 3. Odobritev računa za leto 1918. 4. Volitev ene^a dlana načelstva. 5. Raznoterosti. Zaftrje oh Sati, 14. junif« 1919. Tomo Koprif c, Rlindska kuhinja) v naiea v mestu ali na deieli do 2a t m. Naslov tato Drcxflč, p. MMtt Sci« 41 pri Lfr»-UaaU 5903 Trulije a in M Izborne tuđi aa med reaanico konjem, laaa uprotaj po 40 vinarjev kilog. Savar ft KMip.v LttoMiaaa. Vzorce pošljemo na (zahtevo zastonj, iftatMi aa đaM hUi im. 1.200 K nasrade dobi, kdor odda ali preskrbi mirni stranki stanovanje 3—6 sob z električno razsvetljavo in parketom kolikor mogoče v sredini mesta, za takoj ali tuđi pozneje. Cenj. ponudbe pod ,1200 5963* na upr. SI. Naroda. 5963 Odda se hiša z 2 sobama v MengŠu. MF* Proda se II violina ii pisalna niza za dane. Kje, pove uprav. Slov. Naroda. 5956 Preprodaja!«! Kremo za čevlje. vaselino za čevlje, cigaretni papir, cigaretne tulčice, pisem-ski papir v mapah, fino toaletno milo n drugo blago dobite pri Mahler i Opiatka iagenturni i komisionalni posao Zagreb Jelačiče? trg 28 (poleg Narodne kavarne Filatelisti! Noprodai inism znambe: 3 serije SHS jubilejne znamke 29/10 1918. 2 Crnogorski jubilejni zntmki 1/3 1917. 19 vrst madžarskih znamk s pretiskom S.HS. Hrvatska 20 vrst bosanskih znank S.H.S. 3 vrste znamk Reke. 8 vrst znam* češke republike. 2q vrst ruskih znamk. 10 vrst madžarskih znamk s pretiskom Koztarsasag. Imam ooleg tega še starih znamk SH.S. in tuđi drugih držav 1.200 komadov. Vkupno, 2 500 komadov. Kdor želi kupiti, naj se iavi na naslov 0. Mttlć Vila Rolko, Rogaška Slatina. 6059 M| 4oM , TkaUleeva ulica 1. Opatija! Odda se troje praznih stanovanj, obstoječih iz dveh sob, kuhinje in shrambe, event. tuđi skupno. Jako primerno za posetnike Opatije, ki si hočejo tam urediti stalno in lastno stanovanje. — Natanč-nejša pojasnila daje: Valentin Urbantit, Ljubljana, Blel-weisova cesta 18. 5991 ^^^^^^^^^^^^—^^^^— ^^^^^M^^Ha^^^_^^^^^ ^^^^^_^^^^^_^M^^B^k ====== Termalno kopališče ======= 3&§~ £r«# j^ otvorjeno od 1. junij«. "W ^Hi Prehrana zagotovliena. — Pojasnila da:e zđraviliška komisija Hofgastein — Dohodna dovolila izposluie ravnatelj R. Kafer, Salzbar?, Friir Josefstrasse 13. Letovišce Police na Gorenjskem. 617 m nadmorske visine, svež gorski zrak, proti mrzlim severnim vetrovom zavarovar^o od Karavanlc, krasna senćnata. izprehajaliSČa, lepi izleti po okolici kakor tuđi na gore, kopališče, ribolov, tennis. — Električna razsvetljava, vozovi na kolodvor Lesce kakor tuđi za izlete na razpoiago, v hotelu poSta, brzojav. — Sob za letovigčarje je 45 na razpolarro. — Za rekonvalescente, slabokrvne zračna lopa In solčne kopeli. — Pojasnila in prospekte daje ---- lastnica hotela STURM. ===— pnils znamke 5fflS| ne doseže in ne prebost nošeno drngo nUlo. Tvornica mila in sode IGHAC FOCK, Kranj. %w 3ŠČCJ0 se dva do trije samostalni izvrstoi "«e Ki đeto dobro poznajo, tako 1 mlzar, ki zna na stroj popolnoma samo ročno voditi. TvrifKn Boran. I Mm Karlouac sBleiska iezero, Bled, Gorepjsko. s ■Hotel Malnar in hotel Triglavs 5 nriporatata •▼•!• Upe, na nm« •prenU|ene a#l>e. S ■ Električna rnsavettlaval Isterna in sađoatna pre- ■■ ■ brana. Laatna leseraka kepaUUa In 6elnl. ■ U Xnierne cene I_________________Interne eene t U Ing. Dr. Miroslav Kasa) oblatlveno poverjeni stnvbni Intenir. Mni sini nijetje a kinin mum ii nte zpatt w Ljubljani, Hiliarjeva ulio« *t. 7. PT Izvriui« strokovno: Naprave za izrabo vodnih sii, vodne iage, elektrarne, betonske in železobeton. jezove, mostove, železobetonska tovaraiška poslopja, skladišča, betonske rezervarj^ železobetonsko oporno zidovj^ in vse druge betonske in zetezobetonske konstrukcije. < PiinB f dnlMi Inim n w^jtt^^M dnta. Peter Rihtarič državni živinozdravnik Milka Rihtarič roj. AVeixl i i| poročena | Maribor dne 16. junija 1919 Soštanj Trije železni SODI do prlfelliao 7001, dobro okranjeal, gnyr ge prodajo. Pojasnila daje ANONČNA EKSPEDICIJA Al. Matelič, Ljubljana, Kongresni trg 3. Dražba lova. Podpisano oskrbništvo odda lov na divje koze, srne, divje peteline itd. na svojem okoli tisoč oralov obsegajočem, sku-paj se držečem lovišču v občinah Dobovec, Podkraj in Sv. Križ v sodn. okraju Radeče, dražbenim potom za tri leta v najem. Dražka se vrši v ponedeljek, dne 23. junija 1919 ob 9 uri dopoldne v hotelu Gmeiner v Radečah pri Zidanem mostu. Graščinsko oskrbništvo Boštanj pri SevnicL ĆIRILO- METODSKA ZAKLADNA KNJIŽARA IPAPIRNICA DD. TELEFON BROJ 76 — ZAGREB — PRERADOVIĆEV TRG 4 Novouredjena Ćirilometodska knjižara i papirnica preporučuje svoje bogato sortirano skladište razglednica na veliko — Mal-veće n Jugoslaviii. — Na skladištu se nalazi oko 10 milijuna razglednica- — Priporučuje svoju moderno uredjenu knjižaru. — to teliko i u Bilo pnfejt sfi mti papira i pisaCej pnltan. i Banatska moka Komisija „BALKAN*4 prodala dokler traja zaloga lepo belo moko IT knho in sa kruta. Ođdaja aamo oele vrate, ^g Restavracija pri ,Zvezdi' Cte (prejo Ferlino) fjifl ^^\ Podpisana naznanjava, da je novo urejeirf /T&^ TJ^ 1 vrt, vrtni salon in kegljišče xopet odprtO. I V f~)\ Postrežba točna in solidna« fC^ Sc^ Priporočata se ^ ^cx /7^D Peter in Josipina Košak. j^K\V Razglas. Pri rndnikn Brezno*HDda|ama trbevel]ske premogo- kopne dmibe se razpisujejo sledeča mesta za takojšnji nastop: 1) esega rndnlškega lntenlr]a z dovršeno rudarsko visoko solo in državno skušnjo. 2) enega Jainoraerekega podaradnlka z rudarsko šolsko izobrazbo, znmijem vseh zadevnih na- in podnevnih merskih del ter leporisanjem. 3) enega računakega podnradnlka z dopadljivo pisavo in znanjem vsega materijalnega in mezdnega računstva. 4) treh jamskih paznikov z rudniško šolsko izobrazbo. Samo prosila, kateri odgovarjajo pogojem, imajo prakso, so slovensicega in nemškega jezika v govoru in pisavi zmožni, naj pošljejo svoje lastnoročno pisane prošnje s priložitvijo prepi-sov šprice val — kateri se ne vrnejo — ter z navedbo domovin-stva in kedaj niorejo službo nastopiti, ter z zahtevo plače in sicer: za 1 na trboveljško premogokopno družbo na Dunaju I, Falkestr. 1., za 2-4 na rudniško vodstvo Brezno-Hudajama trboveljske pre-mogokopne družbe v Laškem (Spodnje Štajersko). I una nnl4 Hc la rak acsc mll0K(> prednosti, tako t zđrantrnem UKot L6|ld PUH t irmiaboem odra. Fellerjera popolaona nettođtjira prdikn-šena nETsa" ponate za obrtroftoje ia aeforanje koit, olrtitnl lrtistokl teže, ojcia priiee, kranl proti solnčarid, soinCitim p«f»«. kori, ratkavostl, lelosti koie. Lonček močuejše vrste 6 K. Ouoti to poitoiia ge račna posebej aijctnfje. Namesto škodHivega mila u^l^fZT.,:- ro Je dates ie ie1o drago ali ima le Iste dobrote in neškodljivosti kakor prti vojvo. Boljie ia ftacjie n necovuje kože v danasnjen £asa ti ahl aUsliti ne moreno. Hi si n a I<**a se ■"»* dosefl samo t FeHerjevo .Đsa*-Tuobl*i ponad o DUjIlC 1956 u. rast Us. Okrepi kožo aa rlavl, prepreteje plešaTost in ostrelost. Lracek m^aejie rnte • K. Omot ni poltalaa se raćaaa posebei maj- zTvsakdanie negovanje telesa ','J^%,;^ tmrraaje tdeta, otroške kopetl, kakor za utao vodo Kd. Cena kartonu K 1*30. S6D0] VZGU deC, osTeiijftč FellerjeT ,E!za" mentolal migrenski irtaik. V lesenl četki K ^—. Izvrstea proti flarobola ia migreni Rab! se to ili prati vkodljajn in ranlrvL Voda ** oM (convrlna) 25« K. KavUloe »roU ■rtnfcnlm I 2-M. FmvI aafonki pml Mk proti kašlju stepenica 4 K. Fi«a«ima laju* » stekl. « in If IL . Za želodec, *££&%!*-• "*stA ■ * """ ia"n) nf iim« a^a«s Istrani brez kolefta Fener|era tarist. rlaktara .Elsa" lUllja DCeSd (tek«£]aa) skapaj a tepičeai 4 K ta tarisL obliž po 4 K Proti potenju telesa in nog pfr^cr je FenerJeTja«- praick i «»po« «2-—. 9 Š^Sji/ Krmilni prašek za živino y^^ ^~% . aara« panaal at sopet d«K. Kartoa K U ^KS^Kcazsffil^LSnM K Omtt in p^talaa se račna ptteoej bi Ai3BtttS&lS&7l II Mic^J«. Mir manu tcC, aMp prf. £3^9;$'£tW&?^ ' Tip nraai Kanflti j« tnaa pri lekaraaja /^BmmkU^rl/ nfmaBBamt BMamBarnaamBaHaJm. j________________ S * _J___