Kopajte VOJNE BONDEI Najstarejil slovenski dnevnUi ▼ Ohio Oglasi v tem listu so uspešni EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI VOL. XXVIL—LETO XXVIL Kupujte VOJNE BONDEI The Oldest Slovene Daily Hov In Ohio Best Advertising 1 Medium -------------------- ^ CLEVELAND, OHIO, TUESDAY (TOREK), DECEMBER 5, 19*4 ŠTEVILKA (NUMBER) 280 Saarbrucken se nahaja pod ognjem ameriške artilerije Rusi stoje ob Blatnem jezeru Sovražnik na divjem ^©gu; Mi+rovica ob Savi padla London, ~ 5. decembra. — oeča vojska je včeraj drvela l^^prej skozi zapadno Ogrsko po zdrobitvi številnih trd-I^Javskih postojank dospela na . % Blatnega jezera, ki varu-dohode v Avstrijo. Druge sile, ki prodirajo sever-ob Donabi, se nahajajo sa-27 milj južno od Budimpe- Moskva poroča, da se Nemci nekaterih sektorjih v zapad- ' Ogrski nahajajo na divjem begu. 100 krajev zavzetih , ^_°'^očni komunikej v Mo-pravi, da so čete maršala ^buhina zavzele nad 100 tr-in vasi in prodirajo severo-odno, zapadno in južno od ®sta Kaposvar, ki je že v so-° ° padel v ruske roke. Nemci opuščajo svojo vo-®Ko tehniko, svoje orožje in opremo," se glasi poro-Moskve. Tekom zadnjih dfti prošlega tedna ge pa-^ ruske roke nadaljnih 3,-; ^. '^^'^ških in madžarskih u-Jiikov, medtem ko je bilo v ^^»edeljek ubitih nad 2,000 kov madžarskih voja- Mitrovica zavzeta radio je že preje Rusi prodrli do ^ ®ga brega Blatnega jezera si , Jugoslaviji so Ru- ^ borijo skupno z jugo- reakcijo v Sloveniji in tukaj je malo razlike Kratke vesti rusi pomotoma napadeni v jugoslaviji Protestanti so proti odnošajem z Vatikanom Hitlerjevi pajdaši v Sloveniji se tolažijo, da bodo Angleži razorožili Osvobodilno vojsko in postavili Miho Kreka na krmilo četami, zavzeli važ gjjo ''^^nikacijsko in trdnjav tjijj. f °®tojanko v Mitrovici, 41 (j^ ^ ®®verozapadno od Belgra- Naši 'Ontje-vojaki ^ ★ {"žno-zapadnega Pacifika na dopust Cpl. John s i n iirs. Katharine W^Per, 16705 Pa'lda Dr. Cpl. Be je nahajal z ohijsko lej. *^^vizijo od februarja 1941 je bil preko morja 30 se bo nahajal nakar se bo podal v Seach, Fla., v svrho po-to ^ na daljna dva tedna, na-dodeljen drugemu od-v Zedinjenih državah. so vabljeni, da ga o-na domu. letna seja L seja krožka št. 1 Pro-Slovenk se ne bo vr-8^28 v torek, pač pa v ne-dne 10. decembra, ob 3. lavgv*^P°^ nakupom vojnih bondov in Tojno-varčevainib inamk: NOVA IZDAJA Angleško-slovenski besednjak ( English-Slovene Dictionary) Sestavil Dr. F. J. Kern Cena $5.00 Dobi se v uradu ENAKOPRAVNOSTI 6231 St. Clair Avenue Cleveland 3, Ohio so bili oddani v okraju Cuyahoga v volitvah za zveznega senatorja med Robertom' A. Taftom in William G. Pickrelom. Predno bo zadeva končana, se utegnie izvršit novo štetjg glasov v senatorski tekmi širom države Ohio. Senatni poverilni odbor je namreč naročil ohij-skemu državnemu tajniku Ed-wardu J. Hummelu, da gleda, da volilni odbori v nobenem o-kraju ne uničijo tozadevnih glasovnic. Uradne številke kažejo, da je Taft zmagal s samo 17,999 gla? sovi večine, ampak v Cuyahoga okraju je Pickrel dobil večino 96,096 glasov. Medtem ko nihče ne trdi, da so se vršile kake nerednosti ali goljufije, pa se splošno govori, da je Taft tekom kampanje potrošil velike vsote denarja. Taft je zagrizen. republikanec in je prav po Pearl Harbor j j nastopal kot eden izmed vodilnih izolacijonistov, in tudi potem je na vse mogoče načine zaviral napore Rooseveltove administracije za sodelovanje A-merike z ostalimi združenimi narodi. Vesti z bojišč m Umrli - ranjeni - ujeti Pfc. anton lausin Mr. in Mrs. Frank in Mary vesti iz življenja ameriških slovencev Cliff Mine, Pa. — Dne 14. novembra je tukaj umrla Mary Miklavčič, stara 48 let in drugič poročena komaj mesec dni. Ako hočejo demokratje v o-Rojena jc bila v občini Rote, kraju Cuyahoga izpoalovati, Laušin, 20840 Goller Ave., sta odkoder je prišla v Ameriko novo štetje vseh senatorskih i prejela obvestilo od vojnega pred 32. leti. Zapušča moža, glasov, morajo položiti kavcijo departmenta, da je bil dne 28. pet sinov (dva v armadi) in tri v znesku $11,830 za kritje! oktobra ranjen v bitki na Fi-hčere. — Dne 19. novembra pa'stroškov. Včeraj so bili demo-j lininih, njiju sin Pfc. Anton Lau-je umrla Anna Vidmar po muč-1 kratski voditelji na delu, da ipo-; sin. Kot se glasi obvestilo, mu ni bolezni.-Pred šestimi mese-^trebno vsoto spravijo skupaj,i je zdrobilo kosti na levi roki, ci so ji odrezali roko, da ji re-. in razširila se je govorica, da j in se sedaj nahaja v bolnišnici sijo življenje, a je bilo zaman.'je denar preskrbel odbor CIO za| v Novi Gvineji. Star je 21 let Rojena je bila v Šenčurju pri' politično akcija, toda Ray T.; in pri vojakih se nahaja od ja-Kranju, stara 47 leL in njen de-; Miller, predsednik demokratske | nuarja 1943, preko-morja pa od kliški priimek je bil Rozman- okrajne organizacije, je zani ' preteklega avgusta. Njegov V to deželo je prišla pred 23 le-, kal, da je bil ves denar pre brat Cpl. Frank Lausin se na-ti. Zapušča moža, dva sinova, ^ skrbljen od CIO odbora. j ha'a z vojaško godbo v Louisi- hčer in brata. Keep Bombs Falling! Demokratski krogi sodijo, da am. utegne ponovno štetje glasov odkriti pomote, ki bodo Taftu odvzele dovolj glasov, da bo Pickrel izšel kot zmagovalec. Vsekakor se v senatu Zed. držav obeta boj proti temu, da bi [i eUY MORE THAN BEFORE V STRAN 2 enakopravnost 5. ilecembra, 1944 UREDNIŠKA STRAN "ENAKOPRAVNOSTI" "ENAKOPRAVNOST" Owned and Published by THE AMERICAN JTGOSLAV PRINTING AND PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE — HENDERSON 5311-13 Issued Every Day Except Sundays and Holidays SUBSCRIPTION RATES (CENE NAROČNINI) By Carrier in Cleveland and by Mall Out of Town: (Po raznašalcu v Cleveland In po pošti izven mesta): Por One Year — (Za celo leto)_______________________________________________________________$6.50 For Half Year — (Za pol leta)..................................................................i 3.50 For 3 Months — (Za 3 mesece)........................................................................ 2.00 By Mail in Cleveland, Canada and Mexico: (Po pošti V Glevelandu, Kanadi In Mehiki): For One Year — (Za celo leto)_______________________$7.50 For Half Year — (Za pol leta)_______________________________________4.00 For 3 Month! — (Za S mesece)__________________________________2.25 For Europe, South America and Other Foreign Countriei: (Za Evropo, Južno Ameriko in druga Inozemske države): t'or One Year — (Za celo leto) ____________________________________________»8.00 ?or Half Year — (Za pol leta) .................................................................................4.50 Entered ai Second Class Matter April 2Uth, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3rd, 1879. DONALD BELL: NOVA KRIZA POLJSKE VLADE V LONDONU Ko je ministrski predsednik poljske vlade v izgnanstvu Stanislaw Mikolajczyk dostopil, je v bistvu podpisal smrtno obsodbo londonske poljske vlade. Posledica njegovega odstopa bo eliminacija te vlade kot političen faktor. Nobena nova vlada ne bo mogla imeti iste moči in istega priznanja. Oblast vlade, ki se naha-V izgnanstvu namreč ni utemeljena na priznanju naroda — ki je vedno negotovo za vlado, katere ozemlje je zasedel »ovražnik. Tudi na legalnosti ne more biti popolnoma bazirana, posebno pa ne v slučaju te poljske vlade, ki je v pogledu legalnosti zelo dvomljiva. Poljska ima namreč dve konstituciji — eno demokratično, ki je bila sprejeta v začetku tretjega desetletja tega stoletja, in napol fašistično konstitucijo iz leta 1925, katere demokratični del poljskega javnega mnenja ni nikdar sprejel. Poljska vlada v izgnanstvu je sestavljena na podlagi te druge konstitucije. Njena pravica do legalnosti je utemeljena le na' podlagi tega, da je neposredni narednik one vlade v Varšavi, ki je bila na krmilu, predno je bila pregnana od Nemcev. Lublinski odbor za narodno osvoboditev pa je osnovan na podlagi prve, torej demo-I.ratične konstitucije, ki velja v tej moderni Poljski kot edina veljavna, in kot temelj političnega življenja. Ako imamo pred seboj zamejno vlado, ki nikakor ne more dokazati, da jo narod podpira, na drugi stiani pa ima tudi ncsigurno podlago v pogledu legalnosti — kaj naj ji potem daje njeno oblast? Jasno je, da je le eno: ir'tabilnost in nepretrgano trajanje od onega trenotka naprej, ko je bila še doma in neoporečno legalna, podpita od naroda in veljavna. Taka vlada more trditi, da je simbol trajnosti in da jc porok in zaupnik narodove volje. Poljska vlada je bila že enkrat menjana, in sicer po potrebi. Ko je poljski ministiski predsednik Vladislaw Sikorski izgubil življenje o priliki letalske nesreča leta 1943, mu je predsednik poljske republike pač moral imenovati naslednika. Svet je tega nas.ednika sprejel, in Mikolajczyk je postal Poljakom in svetu simbol Poljske. Njegov odstop je nov prelom kontinuitete, trajanja, polj-, tke vlade — in kot tak pobija temeljno osnovo, na kateri stoji poljska zamejna vlada. Malo veijetno je, da ))o biitanska vlada, ali k.itera koli vodilna država zedinje-nia narodov priznala novo poljsko vlado. Mikolajczyk je seveda dobro vedel, kaj dela — on sigurno ni pozabil, da je biitanski zunanji minister An-thcny Eden v začetku tega leta izjavil v angleški spod-nii zbornici, da bo Velika Biitanija priznavala poljsko v. v izgnanstvu. . "tako dolgo, dokler bo g. Miko-la/ zv . njen ministrski predsednik." To je najbrže vzrok, da .:e Mikolajczyk vse te zadnje mesece ugibal in čakal in ;-el;^ takrat podal svojo ostavko, ko je res vse že poskusil in do zadnjega izčipal vse možnosti sporazuma, Kako je pač prišlo do tega, da je v teh okoliščinah podal Mikolajczyk svojo ostavko? Nekaj podatkov je zdaj na razpolago o tem, kaj je Mikolajczyk obravnaval tukaj v Ameriki o priliki svojega zadnjega obiska v tej deželi. Ni sicer mogoče do zadnje pičice pregledati zanesljivosti teh podatkov, toda viri iz katerih prihajajo, so bili v preteklosti že ponovno dobi i. Morda podatki niso popolni, toda nekaj vpogleda vendar dajejo v to, kaj se je godilo. Ko j' bil Mikolajczyk začetkom junija v Washing-tonu, je imel predvsem važne razgovore s predsednikom lioosevcltoin, ';.i drugem mestu pa s profesorjem Oscar-jem Lange-jem. J.' n , je predvsem, da se je poljski ministrski predsednik j; ■ : ičal, da Zedinjene države nočejo tvegati svojih dobrih o.' ' viev s Sovjetsko unijo v prid nekaterim trmastim elemti poljske zamejne vlade. Svetovano mu je bilo, naj se ^ "ta z Rusijo, mesto da bi računal na spor med zavezniki po vojni. Predsednik Roosevelt je Ijil pripravljen pomagati Poljakom le v toliko, v kolikor to ni podiralo njegovih načrtov za povojni svet, ki so bili pozneje formulirani v Dumbarton Oaks. Profesor Lange pa se je bil vrnil iz Moskve, in je I povedal, da so nekateri člani londonske vlade sprejemal ji vi v Moskvi, tako Rusom in onim Poljakom, ki so ta-: krat pripravljali takozvani lublinski odbor. Mikolajczyk : je dobil obvestilo, da bo komitej osnovan, čim proderejo Rusi na pravo poljsko ozemlje — ako namreč ne pride I prej do sporazuma med Moskvo in poljsko vlado. Miko-: lajczyk je torej čisto natančno videl v kakšni situaciji se :je nahajal. Bil je baje čisto obupan, ker je poznal svoje tovariše v londonski vladi in je vedel, da ne bodo znali trezno in realistično premisliti položaja. Tako se je tudi zgodilo. Poljaki v Londonu so popolnoma prezrli važnost novic, katere je prinašal Mikolajczyk iz Moskve. Rusi pa so prodrli na Poljsko, zasedli Lublin, in omenjeni odbor narodne osvoboditve je bil osnovan. Churchill je posredoval pri Stalinu in izposlo-val, da je bil Mikolajczyk pozvan v Moskvo. Načrt je bil, da se spoji lublinski odbor s poljsko zamejno vlado na zakoniti podlagi stare konstitucije, ki je demokratična. To bi bilo rešilo domače probleme na Poljskem. V pogledu zunanjih problemov pa je bilo treba sprejeti kot mejo Curzonovo linijo, a Poljska bi bila odškodovana z i nemškimi ozemlji na zahodu. Mikolajczyk ni mogel do-iseči pri svojih tovaiiših v Londonu, da sprejmejo njegovo naziranje. Lublinski odbor je med tem začel že poslovati in je uvedel ined drugim tudi agrarno reformo, kar je še po-I ostrilo opozicijo plemenitaških fevdalnih krogov v Lon-: donu. Ostali del opozicije tvorijo socialisti, ki so proti i vsakemu usmerjenju Poljske proti vzhodu. Ko je bil Mikolajczyk v Moskvi, mu je delala mnogo večje preglavice misel na njegove tovariše kot ruski po-;goji. Ko je bil sprejet od Stalina, mu je rekel, da Poljska i kot ubožna država ne bi mogla prenesti izgube petrolej-Iskih polj pri Drohobyczah, nakar mu je Stalin brez vsa-ikega pomisleka ponudil, da jih dobi Poljska v zakup za 99 let. Glede odškodnine z ozemlji na zahodu je Mikolajczyk pripomnil, da je preveč milijonov Nemcev naseljenih v teh krajih. Stalin mu je ponudil ruaŽio pomoč za ; rešitev tega vprašanja. Ako Poljska ne bo hotela, je namignil Stalin, da bo Sovjetska Rusija rešila na svoj na-ičin zadevo ozemlja do Odre. Ko je Mikolajczyk odstopil, je izvojeval svojo naj-I večjo zmago, ko so mu sledili vsi delegati poljske kmeč-;ke stranke. To je največja in najbolj vplivna stranka na Poljskem — o nji je brez strahu mogoče reči, da se bo prej ali slej pridružila lublinskemu odboru. Poljska za-' mejna vlada pa se bo pogreznila v prepad pozabljenja. Seja glavnega odbora JPO,SS, 19. oktobra lokal, od koder je obleka posla-1 na, ima trpeti stroške pri poši- j Ijanju. Obleka naj se pošlje v navadnih papirnatih zabojih. Predsednik vpraša br. Kuhla, če ima kako poročilo. Kuhel pravi, da je bil zadnji mesec na seji Združenega odbora v Pittsburghu, Pa., kjer je bila ustanovljena organizacija za skupno pomožno akcijo in ki vabi, da se pridružijo vss ostale relifne akcije. Omenjen je bil tudi United Relief Board, ki je deloval pod vphvom bivšega poslanika Fotiča. Posebno vabilo se pošlje tudi JPO-SS. (Dalje prihodnjič) THE VULTURE'S NEST (Nadaljevanje) Ponovno priporoča, da se dovoli do sedaj zbrani denar za nakup medicin 'in medikalnih ; instrumentov, ker je za bodočnost Jugoslavije tudi ljudsko , zdravje neobhodno potrebno in' tako bomo lahko najbolj nepri-' ntrano in z našimi skromnimi pri spevki tudi največ pomagali. Mcdikalni instrumenti bodo lahko služili narodu še za doljja leta potem ter ostali časten spomin na ameriške Slovence. V istem smislu govorita tudi ))r. Ermenc in Jurjovcc ter priporočata sprejem Cainkarjeve , 1 ecolucije. John Ermenc nato še poroča o deFii v njegovem okrožju. Na-biali so velike vsote, delali so razne prireditve, od katerih so imeli lepe uspehe. Ker so pa pri Leh prireditvah poijiagali tudi Sibi, so denar oddali skupnemu odboru v New Yorku. Strinja • se z resolucijo predsednika JPO SS, ker vidi, da je v resnici naj-' večja sila za zdravila in medi-kalne instrumente ter priporoča, da jo sprejmemo. Sestra Erjavec vprašuje, k io nam more jamčiti, da bo naša pomoč v I'tsnici oddana Sloven-c za katere je JPO,SS denar zbiral? Frank Wedic stavi enako vprašanje. Brat Jurjovec pravi, da je proti temu, da bi se porabil ve; , denar, nahajajoči se v blagajni JPO, SS, priporoča pa, da bi se i nakazalo vsaj $25,000. Br. Ermenc predlaga amend-1 ment k resoluciji in sicer, da S3 takoj določi $50,000 za na'-bavo potrebščin za stari !:raj. Br. Zalar -tsmu ugovarja in ponovno poudarja, da JPO, SS je slovenska pomožna akcija. Denar, ki se nahaja v blagajni se mora porabiti v pomoč našemu slovenskemu narodu onstran morja, in to brez razlike, pa naj bo komunist, socialist,' liberalec ali katoličan. Kdor bo potreben, naj bo pomoči deležen. Dokler ne bo vsa Sloveni-' ja osvobojena, se ])o majem: mnenju pomoč pravično, pošte-1 no in nepristransko ne more iz-; vršiti. Zato sem proti predlogu brata Ermenca in tako sem tudi zoper sprejetje resolucije v e-ni ali drugi obliki. Nato da predsednik resolucijo z amendmentom Ermenca! na glasovanje. Za resolucijo} glasujejo. Ermenc, Jurjovec in' Cainkar- proti pa Wedic, Erja-i vec in Zalar. Resolucija ni gprejeta. Ker je čas za kosilo, se zborovanje prekine. Popoldanska seja Te seje se udeleži tudi tajnik' SANSa, Mirko Kuhel, ki je obenem blagajnik War Relief Fund of Americans of South Slavic Descent. Ker je bilo več vprašanj glede obleke dopoldne, vpraša sestra Erjavec za pojasnila, kam in kako se naj obleka pošlje. Br. Kuhel pojasnjuje, da se i-ma vsa obleka poslati na Warehouse War Relief Fund of Americans of South Slavic Descent, na 282 9 St., New York. Vsak Urednikova pošta Iz urada društva Lunder-Adamič, št. 28 SNPJ Prišel je spet čas ko vas kličemo, da pridete v večjem številu, ali pa prav vsi na letno sejo. Letna seja se bo vršila drugo nedeljo, 10. decembra t. 1. v dvorani št. 1., in sicer popoldne. Seja se bo pričela točno ob 1. uri. Dolžnost je vsakega člana in članice, da se vsaj enkrat na leto udeleži seje. Apeliramo na vas, pridite točno in v polnem številu, posebno pa - apeliramo na članice, da se udeleže kar je največ mogoče. Rešiti imamo veliko važnih stvari, katere morajo zanimat tudi članstvo ne samo odbor. Kot vsako leto tako tudi letos se bo vršila po seji prosta zabava, preskrbljeno bo za dober prigrizek, nekaj pijače, in za plesalce tudi godba. Zatoraj povabite tudi svoje prijatelje, da pridejo po seji na zabavo. Da se ne bomo po seji jezili radi sklepov, je dolžnost naša, da se udeležimo letne seje. Vas pričakuje odbor 10. decembra ob eni uri popoldne. Opomba; Ker je zbolel brat Wapotich, in se nahaja v bolnišnici, se prosi članstvo, da plača ases-ment na seji, in pa 23. decembra. Ker sem oddaljen bi bilo nerodno plačevati na domu, in zgubite preveč časa voziti se sem in- nazaj. Ako kateri-a zboli, kličite IV. 7440 ali pa pišite na 246 E. 214 Str. Prosim, da upoštevate. Wm. Candon, taj. Iz urada North American banke V nedeljo je preteklo mesec dni; ko se je pri delu zgrudil mrtev zadet od srčne kapi glavni ravnatelj naše slovenske banke blagopokojni Joseph L. Surtz kateri je nosil naslov eks^ku-tivni podpredsednik The North American banke. Novica je pretresla vsakega ki ga je poznal, kaj šele ostale uslužbence in dir^ektorje banke. "Saj to ni mogoče," smo zatrjevali, toda, odšel je iz deli lepo napredujoče slovenske banke, katero je ljubil in bil nanjo ponosen. Ljubil je delo in gi izvrševal gladko z lahkoto, dasi ga je imel v obilici, ki ni bilo nikdar skončano. Radi hitrega bančnega napredka, je bil silno zaposlen, posebno, ker je le on vedel in znal za vse stvari in vsa dela, ki so bila v poslova nju. /oc ow/ "■.ijV'/V-''---v- / ' -'-/'i: ? ^ M-168 ....... ■i'i > i ■A- /43 ''iS kaj pristopil na stran njegov ^ brat Mr. Frank Surtz, ki je raj- j nemu že poprej večkrat pomagal izvršiti važna dela. Za tem je pa takoj poslala pomoč z delavci tudi Union Commercial-na banka, s katero naša banka vodi ves čekovni promet. Tako smo bili kar do cela preskrbi je-! ni za nadaljevati redno pošlo-i vanje, ki se-ne sme ustaviti niti za uro časa, ker je to državna j ustanova. Ker smo imeli na svoji stra-^ ni zgoraj imenovano banko, z njenim poslovodjem Mr. While, i je nam takoj nasvetoval moža,' ki bi bil zmožen nadomestiti i rajnega poslovodjo Joseph L. i Surtza. Kakor vsak lahko razume, je v teh časih po deželi zaprlo nekaj bančnih ustanov radi tega, ker niso imele dovolj zmožnih delavnih moči radi vojnih razmer. Zgoraj omenjena Union Commercial banka, pa je ravno v temu času izgotovila delo velike likvidacije, kjer se je nudila prilika izmed nekaj teh mož dobiti zmožnega moža, ki ga je omenjena banka toplo priporočila, kot izkušenega, zanesljivega] in zmožnega, da bo zavzel tako! važno in odgovorno mesto poslovodje. In, ker je bančno podjetje ob em^m tudi tako rekoč državno podjetje, kjer imajo v tem besedo i udi višji bančni u-radniki, da odobrijo manager-ja, tako v mestu federalni, po-! tem v Columbusu in končno tu- j di v Washingtonu, smo se z; direktorji dogovorili, da sprej-j memo priporočilo Union Commercial banke in moža, ki ima za seboj dobre rekorde. Takole se glasi njegov opis: ' Kakor se zgodi družini, kjer podleže gospodar, tako ss je zgodilo z nami, ki smo se čutili odgovorne, da mora iti bančno podjetje nemoteno naprej. Smrt lahko tu in tam malo zadrži gospodarstvo za nekaj dni, potem se pa vse zopet spravi v nadaljno poslovanje. Ko se j'j izvršil rajnega pogieb, je ta | ku treh let je bil imenovan nager in podpredsednik. Potem, ko je Union Trust banko, z drugimi zaprla, je na- daljeval delo pod superintenden- tom bank z likvidacijo do reorganizacije v Union Commercial Co. in je ostal v službi kot pomožni podpredsednik vsega-Union posestva "Union Properties Inc." Izobrazbo je dobil v katoliški, farni šoli, potem v publični šoli, končno pa je posebej študiral bančne in ekonomske posle- Med tem je bil odbornik tudi Planing and Zoning odborov U"' niversity Heights zadnjih ■ let, edini ki je to delo opravljal toliko let. Zadnje čase j®' bil izvoljen predsednikom CivU': ni komisiji za izboljšanje in P^'' vojno razvitje njih okolice. Ni dvoma, da je banka v nje* dobila zmožnega in zanesljiv®" ga moža, ki bo kos, nalogi hi-trtji napredujočega bančnega-podjetja. Radi strogosti strani države, napram bančne--mu poslovanju, je edino mogoče voditi bančno poslovanje takemu, ki ima za seboj dolgo* letne skušnje in pa pogled vsestransko finančne zadeve. Direktorij je popolnoma pr®' pričan, da bo novi manager Mr. Joseph H. Lackamp mo2> ki se bo vsakemu prikupil ra^i njegove uljudnosti in pa z razsodnimi nasveti, ki jih ima seboj v toliko let preizkušenj® ene največjih bank, kjer je sluZ-' boval toliko let. Delo je nastopil 16. novembra. Dobro došel. V imenu direktorija N. banke, Anton Grdina, predsednik- I S & ■M ■P Miklavž pri podr. št. 14 Euclid, Ohio. — Tem potof* naznanjam vsem članicam P°' družnice štev. 14 S. Ž. Z., da nocoj, ob 6:30 uri jjrišel 1(1 a v ž v Slovenski društven' dom na Recher Ave. Apelirali na vse matere omenjene P° drvžnice, da pripeljete svoJ" hčerke, da bomo počakale klavža. Ko bo pa Miklavž > se prične pa redna letna na kateri bo treba izvoliti odbor za leto 1945 in ukrenit' več važnih stvari. $ I i n 1 JOSEPH H. LACKAMP Oženjen, .ima dva otroka, ki; poliajata v katoliško šolo na U-. niversity Heights. Delati je začel pri zavaroval-ninski družbi in delal 4 leta. Za tem je začel delati pr| Woodland Ave. Savings and Trust j Co., kjer je bil imenovan za po-, možnega blagajnika in za pomožnega managerja na 105th Pasadena podružnici. Po prete-. ost% ne Po seji se pa prične pi zabava in godovanje, torej zamudite te seje. Prances Rup®^^ ■'#L "J t^ecembra, 1944 filllMBBBI enakopravnost STRANi LEPI STRIČEK BEL-AMI Francoski spisal GUY DE MAUPASSANT Prevel — OTON ŽUPANČIČ (Nadaljevanje) L . je stopil na cesto s svo-®'®sečnino v žepu. Privoščil , ®^asten zajtrk v dobrem po zmernih cenah, ki ^ od prej poznal; potem, Je kupil še enkrat "Vie »HCflioaM • I iBjo je zopet pustil ( '• kjer je jedel, je šel v je nakupil J °bnjavi, samo zato, da ^^3® dal poslati na dom in n povedal svoje ime ^ j® ' Jaz sem urednik pri , ^'■ancaise". oteiji J . J, je imenoval cesto in ,p°' pa pozabil poudari-^ kar pri hišniku oddaj- časa, je stopil ])if ki je delal vizitke ^ pred oč- ^ Mti si jih je dal na- ^ imenom je bil ■ Wk /^JGgov novi naslov. \ JG šel v uredništvo. Ofestier „ ■ • , 'C: ga je sprejel z akor sprejema pred-itj: ^Podrejenega mu usluž- 0 i ■ si, prav, prav. 1q. več opravkov za- "le deset minut, 1 ^^oram končati svoje ^elo R&da^eval je pri- /^Ugetn koncu velike mi- iligp majhen, zelo bled, ' plešec, s čisto j«rii° pri pisa- i|j z nosom po papirju, Sfe ""'n i« bil. vprašal: "Sli-^°tin, obkorej poj- ^juvat naših ljudij?" %ih." tukaj-le novinca in razodeni mu iv'! rokodelstva." obrnivši se do kvil.^^'^^telja, je Forestier 'sirijj,^^'^®sel nadaljevanje Današnji začetek je ^^Movoljno skomizg-boš toč-^ariš bodočnost, to >51 Očka Walter se je ijUj ^ nadaljevanje. Po-\ A^"^' ga pripraviš "V, Qgo uspeha." zbegan, je zajecljal; inislil sem, da do-popoldan — imel Več gtiil opravkov — ni- no ta čas tako silno vznemirjajo javno mnenje." Pridodal je za Duroya: "0-pazuj, kako se poloti Saint-Po-tin te stvari; on je izvrsten reporter, uči se od njega, kakor treba človeka navrtati, da ga izprazniš v petih minutah." Potem je začel zopet z veliko važnostjo pisati, z očividnim namenom, da bi pač jasno predo-čil razloček, da bi postavil na pristojno mu mesto svojega starega tovariša in novega kolego. Komaj sta prestopila prag, se je Saint-Potin zakrohotal in je rekel Duroyu: "To ti je prava prga! Pa še pred nami samimi se šopiri. Bogme, kakor da nas ima za svoje bralce." Prišla sta na bulvar, in reporter je vprašal; "Ali bi kaj pili?" "Rad. Zelo je vroče." Stopila sta v kavarno in si naročila hladne pijače. In Saint-Potin je začel besedovati. Br-bral je o vsem svetu in o žurna-lu in povedal presenetljivo obilico podrobnosti. "Ravnatelj? Pravi pravcati Žid. In, veste, Židov ne spremenite nikoh. Kakšna pasma!" — Navedel je osupljive poteze skopuštva, tistega posebnega, sinovom Izraelom lastnega skopuštva, ki se trese za deset centimov, mešetari po branjevsko, zahteva in dobiva sramotne odbAke, posojila na zastave in sploh živi in diha v oderuš-tvu. "In pri vsem tem dečko, ki ne varuje ničesar in vodi ves svet za nos. Njegov list, ki je ofici-jozen, katoliški, liberalen, republikanski, orleanističen — torta s smetano in čebula s poprom — je bil ustanovljen samo zato, da vzdržuje njegove borzne operacije in vsakovrstna podjetja. Za te stvari je zel 3 spreten, in milijone pridobiva z družbami, ki nimajo štiri sol-de kapitala ..." Govoril je venomer in ime-j noval Duroya "prijatelj moji dragi." ' ; "In včasih zine kakšno čisto j Balzacovo, ta lopov. Premisli- i te, on dan sem bil v njegovem; kabinetu s tisto starinsko p )-i drtino, z Norbertom, in s' tistim Don Quijotom Rivalom; pa pride Montelin, naš administrator, s svojo marokenovo II BI "Kako to.. . Kako to. Kako to!" "Snel si je naočnike in jih j 2 otrl. Potem se je nasmejal, s tistim norčavim nasmehom, ki mu pošvigne po debelih licih vselej, kadar Jioče povedati kaj zlobnega ali zabeljenega, in je spregovoril v porogljivem in prepričanem tonu: "Kako to? Ker bi bili lahko dobili pri tem štiri do pet tisoč frankov popusta." "Montelin, ves v čudu, oporeka: "Ampak, gospod ravnatelj, vsi računi so bili v redu, jaz; sem jih pregledal in vi potrdili ..." "Zdajci se gospodar zresni in izjavi: "Ni vsak tako naiven, kakor vi. Zapomnite si to, gospod Montelin: dolgove je treba vedno kopičiti, da se doseže poravnava." In Saint-Potin je izvedeno pokimal z glavo ter je pristavil: "E, ali ni ta prav po Balzacovo ?" Dui'oy ni čital svoj živ dan Balzaca, vendar je odgovoril s prepričanjem: "Bogme, res!" Potem je klepetal reporter o gospe Walterjevi, grozni goski, o Norbertu de Varenne, stari propalici, o Rivalu, ki je samo precejen Fervacques. Nazadnje je prišel do Forestierja: "Kar se njega tiče, sreča zanj, da je dobil tako ženo; to je vse." Duroy je vprašal: "Kakšna pa je pravzaprav njegova žena?" Saint-Potin si je mencal roke: "O, to vam je navihanka, prebrisana tica. Metresa je starega lahkoživca, Vaudrec se i-menuje, grof de Vaudrec, ki ji je dal doto in jo je omožil . . " Duroy je začutil naenkrat, kako mu je šel mraz po životu, kako mu je zagomazelo po živ- cih; najrajši bi bil tega gobez-dača opsoval in izklapouhal. A prekinil ga je, kar priprosto s vprašanjem: "Ali je to vaše pravo ime, Saint- Potin?" Oni je odgovoril nedolžno: "Ne, jaz se pišem Thomas. Pri listu so mi zdeli nazivek Saint Potin." ' In Duroy je rekel, ko je pla-| čeval račun: "Ampak zdi se mi,' da je že pozno in da imava o-biskati še dva odlična gospoda." | Saint-Potina je lomil smeh:' "Vi ste pa še naivni, vi! Ali' res verjamete, da pojdem sedaj tega Kitajca in Indijca izpraše-i vat, kaj mislita o Angliji? Ka-I kor bi ne vedel sam bolje od nji-; ju, kako morata mishti za čita-, telje "Vie francaise". Intervju-val sem jih vsaj petsto, vseh teh raznih Kitajcev, Perzijanov, Indov, čilencev, Japoncev in drugih. Vsi odgovarjajo isto, po mojem. Treba mi je samo vzeti moj članek o zadnjem takem gostu pa ga od besede do j besede prepisati. Spremeni se, postavim, samo njihov obraz, i-me, naslovi, starost, spremstvo.' O, v tem se pa človek ne smej urezati, zakaj hitro bi me zgra-j bila "Figaro" ali "G^ulois". Al te stvari mi razložita vratarja'! hotela "Bristol" in "Continen-j tal" v petih minutah. Zapalivai si vsak svojo cigaro pa stopiva j peš do tja. Najlepše pa je to: j list nama plača pet frankov za voz. Vidite, dragi moj, tako sa suče, kdor je praktičen." Duroy je vprašal: "Na ta na- čin mora poročevanje precej nesti?" Žurnalist je skrivnostno odgovoril: "2e, ampak največ zale-žejo dnevne vesti, ki so pravzaprav zakrinkane reklame." Vzdignila sta se in sta šla po bulvarju proti Medeleni. In Saint-Potin je naenkrat rekel svojemu spremljevalcu: (Dalje prihodnjič) Slovenskega ameriškega narodnega sveta SEZNAM NABIRALNIH POSTAJ BROOKLYN, New York—665 Seneca Avenue. CHICAGO—Northside: 3019 N. Danien Ave. (pri šolarju). Westside: 3936 W. 26th St. (nasproti SANSovega urada). South Chicago: 9710 Avenue L Roseland-Pullman: 516 W. 115th St CLEVELAND—Okrožje St. Clair: Slovenski Narodni Dom, 6409 St. Clair Ave. Collinwopd: Slovenski Delavski Dom, .Waterloo Rd. Euclid-Nottingham: Društveni dom na Recher Ave. Newburg: 11202 Revere Ave. (pri Mrs. Traven). DETROIT—Slovenski Narodni Dom, 17153 John R; Slovenski Del. Dom, 4375 S. Livernois. WHERE THE FUEL GQES MILWAUKEE—Po dnevu: 630 W. National Avenue. Zvečer od 6. naprej: 7th West National Ave., ali pa 9th in W. Mineral St. severno stran: Pri Mary Rodlch, 2739A, North 29th St. WEST ALLIS—Od 10. do 12. dopoldne: Paradise Theatre Bldg., drugo nadstropje, soba št. 207. WAUKEGAN-NO. CHICAGO—Slovenski Narodni Dom. ST. LOUIS, MO.—1658 Rosa Ave. (Pri Mrs. Speck). PITTSBURGH, PA.—Slpvenski Dom, 57th In Butler Sts. NEWARK, ELIZABETH, LINDEN, N. J.—2021 Ingalls Ave., Linden, N. J. WESTMORELAND COUNTY, PA.—Pri Antonu Zorniku, Hermlnie, Pa. GLAVNO SKLADIŠČE V NEW YOK-KU: Varehouse, WRPASSD, 161 Perry Ave. It takes 12,500 gallons of gaso-' line to train one pilot. Muddy Days Are Here Again SEZNAM s KOM MORETE POMAGATI K ZMAGI ★ MAŠČOBE IN MASTNI ODPADKI Prodajte vašemu mesarju ★ KOVINSKI ODPADKI Povprašajte v vaši mestni dvorani ★ SHRANITE STARE ČASOPISE Pokličite PR. 6100 za odpremo ★ > KOSITRNE SKATLJICE — Operite jih — Strite jih — Shranite jih —^Oddajte jih na pristojna mesta za pobiranje ★ Pobiranje . v Clevelandu; na vzhodni strani: prvo nedeljo v mesecu; na zapadni strani: tretjo nedeljo v mesecu misliš, da te bo- ^^^^nico pod pazduho, z listnico, ^^Plačevali, se motiš." kratkem premolku ^fOi ce, 'Kuj železo, do- vraga!" a Hared itti se je vzdihnil: je dejal. ki jo pozna ves Pariz. Walter vzdigne nos in vpraša: "Kaj! novega?" "Montelin odgovori naivno:, "Ravnokar sem plačal šestnajst | tisoč frankov, ki smo j i h bili i ! dolžni trgovcu za papir!" ^ "Kaj pravite?" 'u h« ' '"o-vici SKUiaiua; , . , . _ . da bi dajal svoja; D? =** Pk"*' , ' Ul - ■'I traao ' 'Oj F'orestier naslonil' lo n. zavzel skorajda i je obrnil proti i \ °fGj. Sedaj imamo j \ dni kitajskega! ^ '(2'^l^eng-Faoa, ki sta-j' 'iHi^^ll^^^^ientalu", in rad-^ sta^^ ^ Ramaderaa Pa-1 v hotelu "Bri-Pojdeta sedaj k okrenil k Saint- ,ki " -k, %% % . i vasa.' "Ali ste znoreli?" "Kako to?" Real Purdue Power South African troops in Italy have built this road (lower left), out ot| 105 mm. sneii cases, in order to pul! their 40-jiin!. Bofors over it for thej Fifth army. Center—Mules are used to carry supplies south of Bologna 1 when the mud gets knee-deep. Upper right—Hub-deep with mud, the Italian roads have slowed down supplies. In many sections it is neces-Kary to fly in almost all material on account of impassable road#.; Thousands of miles of roads are now being constructed by American (i«-! tlweers in France and Italy. While the construction takes time, a1 .ha now /.»lis are ia operation. n pozabi poglavitnih J i h nazfhačil. ^'ala in radžo za početju Anglije Seti, % Žles y^l^odu, kaj misli-j kolonizacijskem ; če sistemu, kaj ,' % ' posredovala Evro-! ''i Francija, v >\[] . 'Vil • potem pa je • ' za vsa ušesa: i S J čitateljem nad vse Boris Diinanclieff, Purdue half ^ blag spomin PRVE OBLETNICE SMRTI PRILJUBLJENE IN NIKDAR POZABLJENE SOPROGE IN MATERE JOSEPHINE PACEK ki je zaspala večno spanje dne 1. decembra 1D43 Eno leto je že poteklo, kar Tebe več med nami ni, , a nismo Te še pozabili, počivaj v grobu zdaj sladko. Žalujoči ostali: FRANK, soprog; FRANK, sin: BETTY, sinalia; FRANK, vnuk izvr.^«"ui i- 1 back, is leading the Big Ten sci. ^osebL H. S^acLamp Njegov životopis je opisan na drugem mestu ,kar znači, da bo banka imela zopet zanesljivega in zmotnega poslovodja, kakor je bil blagopokojni Joseph L. Kurtz. DALJE: Direktorij naznanja, da je banka v gospodarskem oziru pripravljena finančno pomagati vsem v požaru prizadetim, kateri bi potrebovali denarno posojilo, ali drugače kakšno pomoč. Banka se zaveda, da je njena dolžnost storiti vse, bilo tudi v nasvetih, ali kar bilo drugače, da se opomore tem, ki so prizadeti. Tako tudi vsem drugim banka kot taka stoji na razpolago, za vse slučaje in vsak čas. DIREKTORIJ SLOVENSKE: THE NORTH AMERICAN BANKE. i Točna postrežba Trgovcem, obrtnikom in posameznikom bodo zastopniki "Enakopravnosti" točno in zadovoljivo postregli, najsibo pri oglaševanju ali poroče-vanju novic, ako jih pozovete, da se pri vas zgla BTKAS i ERAKOPRAVNOBI 5. decembra, 1944 PET LET POZNEJE LOJZE JERANČIČ (Iz dnevnika odpuščenega kaznjenca) "Kakšen bo odgovor?" To vprašanje mi je vrtelo po možganih z neutrudljivo vztrajnostjo. Da bo odgovorila v pozitivnem smislu, sem pričakoval z veliko gotovostjo; saj bi sicer ne naročila bratu, naj se oglasi naslednjega dne, ampak bi se poslužila mojega naslova, ki sem ga bil označil v pismu. Po bratovem zatrjevanju se je zelo lektrični voz s prižganimi sve-tiljkami. Višnjevobele iskre so tu pa tam zapresketale na debeli električni žici, ob katero se je drgnil pregibljivi lok, dova-jalec gonilne moči cestni železnici. Ulico so napolnile sence, nemo hiteče druga mimo druge. Med sencami je od časa do časa zaplapolalo kakor ognjen , ~ ~ ,. j jezik: prižigalci plinovih luči so do nasprotij. Iskreno ljubim r .5. ® ^ ^ •' knzarili po ulici in opravljali svoje vsakdanje delo. Pri večerji sem bil zopet brata in sem uverjen, da tudi on goji zame enako toplo čuv-stvo. Nikoli mi ni prišlo na misel, da bi ga kot starejši na ta ali oni način opozoril na svoje "pr-venstvo". Dobri starši pa So umeli paziti na to, da ni bil e-den radi drugega prikrajšan v kaki stvari in tako med nama ni bilo najmanjšega povoda med razveselila poslanega cvetja injsebojni mržnji. Res je, da sva se je celo ljubeznivo sklonila v tej bratski vzajemnosti s nad rože ter dahnila vanje nekaj nerazumljivega. Hotel sem Stankom skovala proti staršem marsikatero "zaroto" ko je šlo še več zunanjih razlogov zal za to, da so nolens-volens pri sklepanje ugodnega razpoloženja do mojega odkritega čuv-stva, a Stanko je pokazal, da je v tem oziru veliki laik in površen ojpazovalec. Skoro hud sem bil nanj, ki mi je bil storil — uslugo. Ob šestih zvečer je stopil v mojo sobo in mi izročil pismo. .Vse je drhtelo v meni t)d prijetnega razburjenja, ko sem raztrgal ovitek. V nežni obliki se zahvaljuje za pismo in cvetje. Priznava, da je tudi sama pričakovala od onega srečanja ožje zbližan je, ki je po njenih slutnjah in tihi želji sledilo. Predlaga, da bi se sestala dne 2. marca na "Slovčevi" maske-radi v "iJnionu" in pripominja, da bo maskirana kot pierotka. Prišla da bo po deseti uri. — Pismo je bilo sklenjeno s prisrčnimi pozdravi in polnim podpisom Fanike Petkovškove. ii. Maske. "Ti boš pierot!", sem odločil, ko sem prečital pismo, ga zganil in vteknil v žep. Brat, ki je bil medtem zaposlen pri klavirju, ni odvrnil ničesar, ampak si nemoteno prizadeval dalje, da bi iz posameznih tipk izbezal neki domač napev. "Stanko!" Nestrpno sem ga poklical, meneč, da je nalašč preslišal prejšnje besede. "No?" "Pierot boš, sem rekel!" . "Kdaj, kako, kje . . . ?" "Drugega marca bo v "Unio-nu" "Slavčeva" maskerada. — Blagajničarka bo tam od desete ure naprej. Preoblečena bo v pierotko." "In zato naj bom jaz pierot?" "Ti boš pierot! Poiščeš pierotko in mi jo privedeš, razumel?" "Razumem! A če bo veliko pierotk ?" "Potem, potem, hm ... T' "Ti pač privedem vse, ha-ha!" "Tega ne, ampak ... Za Boga milega, da mi ne napraviš kaj narobe! Malo poglej, saj ves? Srednje visoka, vitka; tudi po glasu boš lahko uganil." "Bom poskusil! A obleka?" "Pred vsem skrbi, da papa in mama ne zvesta ničesar. Dobro veš, da bi bilo potem vse izgubljeno! Zastran oblačila u-krenem potrebno še danes. O-stala navodila prejmeš pravočasno." Vzgajali so naju tako, da med nama ni prišlo nobenkrat volili v podjetje, ki sva ga zasnovala in izvršila za njihovim hrbtom. Poset maskerade je bilo eno takih podjetij. Za vsak slučaj sem sklenil, izprositi od mame . dovoljenje, da si ogledam maske. Dovoljenje sem res dobil, a s pripombo, da velja najdalje do enajste ure in, da me Stanko ne sme spremiti, češ, da je še premlad za 1»ke stvari. Tp mi je delalo nekoliko preglavice, ker sem moral razmišljati, kako spraviti brata na maske-rado. Brez njega ne bi bil pripravljen iti nikamor. Odložil sem zadevo na zadnji večer. Gotovo bi lavnal proti želji prijazne osebe, ki je izgotovila Stanku "pierota" po meri, — ako bi izdajal njeno ime. Takrat nama je storila veliko u-slugo, ki je imela tudi to vrednost, da se ni zvedelo, kdo je skrojil "pierota". Oblačilo je bilo tu in s tem je bilo tako rekoč pripravljeno vse. Drugi marec je bil eden naj-nemirnejših dni v mojem življenju. Nikjer nisem imel obstanka, povsod sem bil, kakor na trnju. Neštetokrat sem pogledal na uro in menda sem celo od same nestrpnosti nekoli-kokrat preočitno zavzdihnil, za-I kaj domači so me začeli nekam sumljivo motriti. Prišel sem k obedu, a pritaknil se nisem ničesar, tako da je bila mamica v velikih skrbeh, če sem morda bolan. Dasi sem na vprašanje odločno odkimal, vendar sem moral po obedu dižati pod pazduho termometer, ki seveda ni izdal mojega vročega pričakovanja. Naposled se je jelo ovijati o-koli grajskega stolpa kakor tenka črna koprena. Sivo zidovje se je bolj in bolj pogrezalo v mrak, ki se je že spenjal po golem vejevju in se plazil vedno niže v mesto. Stal sem ob oknu in gledal na ulico. Od dolenjskega, kolodvora je pridrčal e- "zdrav", kajti bolniku bi bilo brez dvoma preklicano dovoljenje, da sme na maskerado. — Stanko se je držal na vso moč kislo, da bi izzval pri starših domnevo, kako hudo mu je, da mora ostati doma. In res se mu niso čudili, ko se je takoj po večerji poslovil in odšel "spat". prstih plazil za menoj. Močno nama je utripalo srce, ko sva šla mimo sobe, iz katere se je čul pogovoi- staršev. Z enako previdnostjo je bilo treba smukniti mimo kuhinje, zakaj tam je kraljeval naš hišni angel varuh, — kuharica Polona. Bila je že do tedaj dolgo vrsto let pri hiši in si je tekom časa prilastila marsikatero koncesijo, ki ni bila v nobeni zvezi z nje-n i m kuhinjskim delokrogom. Varstvo nad krožniki, lonci, ponvami in tako ropotijo je kratkomalo razširila na naju z bratom, ne da bi koga vprašala, če se strinja. Starši so se seveda čutili spričo Polonine gorečnosti razbremenjene in prišlo je tako daleč, da je vedno "držalo", kar je Polona dobrega ali slabega o nama raz- Kmalu sem se odpravil za njim, i krivala pred njimi. Bila je pa češ, da se grem preoblačit. Ko sem stopil v sobo, se je bil Stanko že prelevil v prikup-Ijivega pierota. Ves žarel je od radostnega navdušenja. "Po osmi uri se lahko napotiš," sem začel šepetaje. "Do desetih boš imel dovolj časa, da si ogledaš in zapomniš vse pie-retke, da ne boš v zadregi glede onih, ki se bodo pojavile o-koli desetih, če se moreš količkaj zanesti na svoj spomin, je ne moreš zgrešiti, ker jo bo razodeval njen glas. Ust ji ne bo pokrivala maska; "pazi torej na njen smeh in zobe, razumel? — Hola, še nekaj! Ali veš, kakšna tako odkritosrčna, da ni mogla zamolčdti nobene, še tako neznatne nerodnosti, ki sva jo zakrivila s Stankom. Zato je kmalu zapravila najino zaupanje kljub temu, da jo je zlasti ma ma često pohvalila, rekoč, da j2 naša Polona najzvestejši posel tega sveta. Razumljivo je torej, da ta dobri duh našega doma ni smel niti sanjati o Stanku in maskeradi. ■ Tudi to zadnjo oviro sva srečna premagala. Veža je bila prazna in tako sva neovirano prispela na ulico. Zunaj je pršil droben dež. Gledal sem za bratom, ki je skoro tekel do bliž- je prav za prav pieretka po zu- njega postajališča in jedva vjel nanjosti ?' "Natančno ne!" Razložil sem mu in izpopolnil njegove pojme o pieretkah "na zunaj" in še naročil, naj me po deseti uri pričakuje v bližini glavnega vhoda v dvorano, na-i kar se je jel pripravljati na od- { hod. j V šentjakobskem zvoniku je udarilo osemkrat. Tiho sem od-] pri vrata in oprezno stopil na mračni hodnik. Ko sem se prepričal, da ni nikogar v bližini, sem mignil bratu, naj mi sledi. Pustil je vrata odprta, da ne bi povzročil kakega šuma, in se po električni voz t e r se zavihtel vanj. Potem sem se vrnil v sobo in se začel preoblačiti. CLEVELAND ORCHESTRA Rudolph Ringwall, dirigent SEVERANCE DVORANA Četrtek, 7. dec., 8:30 Sobota, 9. dec., 8:30 Gregor Piatigorsky, Violincello Severance dvorana CE. 7300 gA Picketing B-29 Engine Plant Za delavce ŽENSKE za likanje IZKUŠNJA NI POTREBNA Za delo na bombažnih oblekah Služite lahko visoko plačo z našo izborno plačo od komada Carl Knit 2570 Superior Ave. 2. nadstropje STROJNI OPERATORJI INŠPEKTORJI COREMAKERS LIVARJI BRUSAČI VAJENCI ZA VSE DEPARTMENTE za delo na VITALNIH LETALSKIH KOMADIH in težki ARTILERIJI po DOBRI PLAČI OD URE Z "OVERTIME" in možno VISOKO PLAČO OD KOMADA Morate biti državljan Ferro Machine Downtown urad: 1420 Prospect Ave. Tovarniški urad: 3155 E. 66 St. Mali oglasi B. J. ttADW SERVICE 1363 E. 45 St. HE. 3028 Prvovrstna popravila na vseh vrst radio aparatih Izvršujemo popravila na vsakovrstnih harmonikah Dajemo pouk na harmonike po priznanih učiteljih Charles M. Mosberger 3442 W. 63 St. — »JE. 0048 THE DELL BRAlVfLEY Floral Shoppe 1264 E. 71 St. — HE. 0750 nasproti cerkve sv. Frančiška CVETLICE ZA VSAK SLUČAJ Tudi telegrafiramo naročila kamorkoli VAŠI ČEVLJI bodo zgledali kot novi, ako jih oddaste v popravilo zanesljivemu čevljarju, ki vedno Izvrši prvovrstno delo. Led by bearers of the American flag, a long picket line moved out- FTOLflk ^^CLTzllkcLT side of the buildings of the plant at Paterson, N. J., where Cyclone engines used in the B-29 Superfortresses are made. Soon after this photo was taken the strike was called off, the men returned to work to furnish the air forces with the urgently needed engines. 16131 St. Clair Ave. Chinese Evacuate as Japanese Armies Advance SKLEPNIH MIŠIČAH PITAJTE -4 PAIN-EXPELLER Od 1867 god .. I Zanesljiv liniment famiijeni I Kupujte vojne bonde in vojno-varčevalne znamke, da bo čimprej poraženo osišče In vse, kar ono predstavlja! Refugee trains are filled and covered (lower), with Chinese civilians being evacuated from the theater of wae in eastern tJiifna. Hungry, disease-ridden Chinese fill the inside of the train. Upper left—Entire family riding the rods, shoeless, ill and homeless. Upper right—the stoic Chinese drape themselves inside, on top and •ven on the very front of the engines as they flee from the Japs. FATSO... m ttm i me s got mv u6t'0 fat. mc. kai bc — vuj CAW collect it Za delavce Za delavce THE TELEPHONE CO. POTREBUJE ŽENSKE ZA OSKRBNICE za poslopja v downtownu Polni čas šest večerov v tednu od 5.10 pop. do 1.40 zj. Najboljša plača od ure v mestu — Stalno delo Zahteva se izkaz državljanstva — Zglasite se Employment Office, 700 Prospect Ave., soba 901 od 8. zj. do 5. pop. dnevno razven ob nedeljah The Ohio Bell Telephone Co. ŽENSKE Power Machine operatorice na bombažnih ukrojenih oblekah Služite lahko VISOKO PLAČO z našo izvrstno plačo od komada Dober zaslužek na uro jamčen Lewis Knitting Mills 2570 Superior Ave. 5. nadstropje ŽENSKA za splošna kuhinjska dela Zglasiti se je v MASONIC TEMPLE RESTAURANT 2615 Euclid Ave. V poslopju Masonic Temple in vprašajte za Miss Beck IZKUŠNJA NI POTREBNA za delo sortiranja v sobi, kjer se reže Izborna plača od ure LampI Sportswear 2570 Superior Ave. 2. nadstropje Mali oglasi , Starejša ženska za hišna dela* in oskrbo bolne ženske. Prednost ima Hrvatica. Za podrobnosti pokličite YE. 5020. Mali oglasi POZOR! Nabavite si VAŠE v zabojih pri Tino Modic 6030 St. Clair Ave. EN. 9691 Imamo vse znane vrste KUPITE VAŠA BOŽI^' NA DARILA PR' DAVID'S ZAKAJ? KER SO CENE NIŽJE! Bulova ure od Prstani z velikimi " manti od 29.7S Liglce Moške vse-volnene o vrhnje suknje in suknje od 24.50 naP' David's 932-934 E. l52nd (5 Points) Poslužite se vašega ^ $1.25 tedensko Za delaW moski Shipping klGfk Za delo v Stockro*"'® Izboma prilika z od ure dobro: LampI Spor+s*'® 2570 Superior A"®' 2. nadstropje ač® or OGLAŠAJTE V 'ENAKOPRAVNOSTI" -Bonds- Over America moški Tool & Dye Strojni poprav". Lathe : Kleparski Inšpektofj* Time Keepe""® ženske Assembl®''' Inšpektorice 1 • P ; Dnevno in nočno od ure, overtime in P ^ g d*"' mada. 10 ur dnevni*' tednu. V) SPANISH TREASURY F^lorida demonstrates the old maxim that good things are made slowly. Long before the Pilgrims landed in the North, Spanish and English explorers were battling to plant their colonies on the East Coast. Sebastian and John Cabot sailed along there in 1497 and in 1513 Ponce De Leon christened Florida. By 1647, St. Augustine had a population of 2,000. In 1586 Sir Francis Drake destroyed the town and looted its treasury. Spain rebuilt it the next year, much more substantially. Reconstruction must be done all over the world when the guns are silent. Buy more War Bonds to speed the day when the world can begin to rebuild. U. S. Treasury Defiartmctit Stalno delo sedaj in P" m. THE BISHOP & BA MFG. CO. 1285 E. 49 St. — ° WAR 80*1)^