teto LTV Poifolna pTaPana v gotovini V Ljubljani, v torek, dne 14. decembra 1937 Stev. 285 i Cena 1.50 Din Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja ce loletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din Uredniitro je v Kopitarjevi nI. 6/111 VENEC. Telefoni uredništva in oprave: 29-92, 29-93, 29-94, 29-95, 29-96 — Izhaja vsak dan zjutraj, razen ponedeljka ia dneva po praznika Ce k. račnn: Ljubljana it 10.650 in 10.349 za inserate; Sarajevo štv. 7563, Zagreb štv. 39.011, Prasra-Ounaj 24.797 Uprava: Kopitarjeva ulica štev. 6. Izstop Italije iz Zveze narodov V soboto zvečer, 11. decembra, je Veliki fašistični svet sklenil izstop Italije iz Zveze narodov, kar je takoj sam Mussolini sporočil fašističnim množicam, zbranim pred Beneško palačo v Rimu. Mussolini, kakor znano, ljubi politična presenečenja. V tem primeru pa svetovna javnost z italijansko odločitvijo ni bila presenečena, ker je nekaj podobnega prej ali slej pričakovala. Kajti med Rimom in Ženevo so se nabirali temni oblaki od tistega trenutka dalje, ko je italijanska vojska pričela s pohodom v Abesinijo in je zaradi tega Zveza narodov nad Italijo proglasila sankcije. Tedaj so v Rimu padale ostre besede na naslov ženevske mednarodne ustanove, vendar pa nobena ducejeva beseda ni bila takšne narave, da bi pomenjala dokončni prelom. Mussolini si je pustil odprta vrata in mnogi optimisti so upali, da bo mogoče doseči sporazum. Teh pričakovanj sedaj ni več, kajti Italija je z jasno odločitvijo zapustila Zvezo narodov. Lažje kot mi danes bo sodila zgodovina o morebitnih napakah na obeh straneh, ki so se v tej usodni dobi dogodile. Zaenkrat lažje sodimo le o pomenu italijanskega koraka in o njegovi politični važnosti za evropsko in svetovno politiko. V svojih govorih zadnjega leta Mussolini o Zvezi narodov sploh ni govoril, ampak je o njej docela molčal. Očitno je bilo, da pričakuje od nje, da bo priznala novi italijanski imperij, ki je nastal z osvojitvijo Abesinije. Kajpada bi iz načelnega gledišča bilo kaj takega nemogoče, ker bi Zveza narodov ravnala v popolnem nasprotju s svojimi načeli. Bili pa so vendar mnogi, ki so kljub temu pričakovali, da bo Zveza narodov molče vzela na znanje zasedbo Abesinije, to pa iz stališča manjšega zla, torej iz taktičnih razlogov v pričakovanju, da s priznanjem italijanskega imperija pomaga ustvariti znosnejše ozračje v Evropi in zlasti v Sredozemlju. Toda Zveza narodov se ni mogla odločiti ne za načelno stališče in proglasiti svoj nedvomni: ne! — brez ozira na kakršnekoli praktične posledice, niti ni iz oportunističnega in taktičnega gledišča hotela Italiji formalno priznati osvojene Abesinije, temveč je čakala in molčala. S tem svojim oklevajočim zadržanjem je Zveza narodov izgubila moralni kapital, ki bi ga ji njena energična negativna odločitev prinesla, izgubila pa je tudi politični kapital, ki bi ga brez dvoma mogla kovati iz hitrega priznanja dovršenega dejstva. V Ženevi se torej ponavlja ista neodločna in oklevajoča taktika, ki ima za posledico, da v hitrem toku dogodkov izgublja eno bitko za drugo. Najnovejši rimski korak je povsem jasen: ker angleški in francoski imperij, ki sta v Ženevi odločujoča, nočeta priznati novega italijanskega imperija, si Italija v svoji imperialni politiki pridržuje svobodne roke brez ozira na ženevsko ustanovo. Zelo verjetno bi se vrnila v Ženevo samo v sporazumu in z ramo ob rami s svojo nemško in japonsko zaveznico, toda gotovo le pod pogojem, da bi se pravila Zveze bistveno spremenila. V tehničnem pogledu učinek izstopa iz Zveze narodov k sreči ni neposreden, ker postane izvršljiv šele po dveh letih. Šele ob koncu leta 1939 bo torej Italija prenehala biti član Zveze. Ali je upravičeno upanje, da se bo do tega časa Italija morda le še premislila in svoj sklep preklicala? Reševati to vprašanje bi se reklo spustiti se na področje golega ugibanja. Dosedaj večina držav, ki so izstopile, ni več našlo pota nazaj v Ženevo, kakor Brazilija, Japonska in Nemčija. Pač pa se je vrnila Španija, ki je izstopila užaljena zaradi tega, da ni dobila stalnega mesta v Svetu Zveze narodov. Za bodoče zadržanje Italije kakor tudi drugih držav bo brez dvoma odločilno, kako veljavo in ugled bo uživala Zveza narodov. Vsekakor je za to mirovno ustanovo, ki je bila zgrajena z velikimi upi in pričakovanji zlasti malih narodov, zelo tragično, da že nekaj mesecev, da, celo že nekaj let padajo vse važne mednarodne politične odločitve izven njenega območja. Razumljivo, da to zelo slabi njen ugled in pomen v svetu. Po Wilsonovi zamisli naj bi Zveza narodov bila ustanova, v kateri bi se države morale puliti za članstvo, tako velike prednosti in varstvo bi jim sodelovanje moralo prinašati. Toda izkušnje, ki so jih morale napraviti Kitajska, Abesinija in še več drugih držav, tega pričakovanja niso opravičile. Danes je položaj v resnici tak, da mnoge države razmišljajo o tem, ali je koristneje pripadati Zvezi narodov ali pa ostati izven nje. Prva država, ki je dala v tem pogledu slab zgled, je bila Amorika, ki je s svojo odsotnostjo že pri rojstvu udarila Zvezo narodov s politično paralizo. Naravnost klico razpada pa je ženevska ustanova sprejela vase s pristopom boljševiške Rusije, ki ima v načrtu svetovno revolucijo in popolni prevrat v svetu in si jo je torej težko misliti kot iskreno in prepričano varuhinjo evropske kulture in civilizacije. V teh razmerah bo odsotnost Italije iz Zveze narodov še usodnejšega pomena. Načelo kolektivne varnosti in skupne garancije vseh držav za mir in nedotakljivost meja ?e vedno bolj podira. Bati sc je, da se bo strah Veličasten pogreb dr. Bauerja Zagreb, 13. dec. Danes je Zagreb položil k večnemu počitku truplo 72-ega zagrebškega škofa in četrtega za* grebškega nadškofa dr. Antona Bauerja. Kakor je že ves čas, ko eo njegovi zemski ostanki počivali na mrtvaškem odru, ves Zagreb in njegova daljna okolica valovil po ulicah, da so množice jx> dolgem čakanju mogle priti pred mrtvaški oder in se posloviti od velikega pokojnika, tako se je danes dopoldne zganilo vse, kar je katoliškega v Zagrebu, kar je v Zagrebu vnetega za čistost značaja in za resnični napredek naroda. Pogreb dr. Antona Bauerja je bil res veličaeten v verskem in narodnem oziru Hrvatje eo v tisočglavih, lepo urejenih množicah, v dostojanstvenem molku, položili k večnemu počitku predstavnika katoliške cerkve in predstavnika svojega duha. Začetek pogrebnega sprevoda je bil napovedan za deveto uro. Ulice pa so bile že. zdavnaj prej vse oblegane in na vsem lepem je ob njih na obeh straneh zrastel gost gozd ljudi, ki so potrpežljivo in nepremično stali ua priborjenih mestih, da vidijo žalno slavje in da obenem izrazijo spoštovanje pokojniku. V sprevodu so sodelovale izključno samo organizirane skupine, zastopniki društev in javnih korporacij z zastavami in prapori, pa je tudi teh bila nepregledna vrsta. Zlasti učinkovito 60 se v sprevodu odražale katoliške organizirane skupine otrok, fantov in deklet, mož in žena, ki so korakale v žalnem sprevodu e 6vojimi zastavami, v nošah svojega kraja, in zbrano molile sv. rožni venec. V teh skupinah je bilo zastopano vse, kar je zajel novi katoliški val, ki ga je pokojnik tako dosledno gojil med svojim ljudstvom. Močne so bile tudi skupine hrvatskih društev, mest in stanov, ki so vse nastopile v zgodovinskih nošah, s starimi zastavami in spomini svoje dolge preteklosti. Cerkveni redovi so vsi v močnih zastopstvih spremili rajnkega nadškofa in s pobožno molitvijo vsemu sprevodu dajali slovesno žaloben značaj. Kako široko je bilo delovanje rajnkega, so kazale močne skupine znanstvenikov, velikega gospodarskega sveta, izobražencev, uradništva vseh vrst in zastopstva svobodnih poklicev, ki so se vsa udeležila pogreba v najbolj svečanih žalnih ohlekah, ki so se živo odražale od noše preprostega ljudstva. Ta pogreb je združil vse zdravo in plemenito med Hrvati in v žalnem in molčečem sprevodu pokazal, kako vsestranski je bil rajnki. Vmes pa so zvonili zvonovi vseh zagrebških cerkva, da je bilo vse mesto pod silnim dojmom zadnjega slovesa. Zbor dostojanstvenikov pri pogreba Na mrtvaški oder so bili položeni številni venci, med njimi venec rdečih rož bana savske banovine dr. Viktorja Ružiča, venec belih rož kr. vlade ter venci Osrednjega zavoda hrvatskih kmečkih zadrug, železničarjev, teološke fakultete, zagrebškega župana dr. Pejčiča, dijaškega semenišča, gasilcev, Hrvatskega Radiše, Humanitarnega društva bana Jelačiča, konzularnega zbora, Hrvatske gospodarske banke, senata, Gospojinskega društva, Dalmatinskega skupa, sester in otrok sirotišča An-tunovca in mnogo drugih vencev klera, družin in in drugih društev. Okrog pol 9 so začeli prihajati predstavniki cerkvenih, vojaških in civilnih oblasti ter raznih društev in korporacij. Tako so prišli ban savske banovine dr. Ružič s tajnikom in vsemi načelniki in inšpektorji banske uprave, zagrebški župan dr. Pejčif z občinskim svetom in višjimi uradniki, poveljnik IV. armije, armadni general Pantelija Ju-rišič z ostalimi generali Rakctičem, Antičcm, Ša-ponjičem, AramljeloVičem, Uzmanovičem, Marko-vičem, Lazarcvičem in številnimi višjimi častniki zagrebške garnizije. V imenu kr. vlade so priso- stvovali pogrebu trgovinski minister dr. Vrbanič, prosvetni minister dr. Magaraševič, pravosodni minister dr. šimonovič in minister dr. Krek. V imenu senata so prišli dr. Šverljuga, dr. Frangeš, Ku-kuljevič-Sakcinski in Gaj. Skupščino so zastopali dr. Milo Miškulin, Mahnič in dr. Andrej Veble. Prisostvoval je tudi ves konzularni zbor iz Zagreba, ki mu ju načeljeval doyen, argentinski konzul Bar-rison. V imenu sodnih oblasti so prišli predsednik Stola 6edmorice dr. Milan Ugljer, državni nadsvet-nik dr. Dinko Ružič, vrhovni državni odvetnik dr. Milanovič, predsednik apelacijskega sodišča dr. Konrad s jx>dpredsednikom dr. Bcrmanovičem, dr. Milovan Zoričič, predsednik upravnega sodišča, dr. Malinar, predsednik okrožnega sodišča kakor tudi številni sodniki. Prisostvovali so tudi gg. dr. Ante Trunibič, dr. Josip Rcdovski, |>oštni ravnatelj Rukcc, finančni ravnatelj dr. Rajačič s svojimi pomočniki, dr. Josip Vragovid s svojim namestnikom, ljubljanski župan dr. Adlešič, 6ušaški župan Juro Ružič, varaždinski župan dr. Milkovič, župan Slavonske Požego in mnogo drugih predstavnikov raznih mest in trgov. Pogrebu sta prisostvovala tudi pokojnikova zdravnika dr. Čulumo-vič in dr. Lochert. V imenu vseučilišča, kateremu jo bil pokojnik tudi že rektor, je prisostvoval rektor dr. Edo Lovrič z vsemi dekani fakultet V sprevodu so nosili tudi zastave akademskih društev, katere so nosili akademiki v zgodovinskih nošah. Prisostvovala sta tudi rektor visoke gospodareko-komercialne šole Filip Lukaš in višje pedagoške šole dr. Gustav šanšolovič. Gledališče je zastopal upravnik dr. Brartimir Šenoa z namestnikom Ba-tušičem. Prišli so tudi predstavniki Hrvatske pevske zveze in močno zastopstvo Slovencev v Zagrebu z lepim vencem. Razvrstitev sprevoda Točno ob 9 se je pripeljal pred škofijski dvorec kraljevi namestnik in zastopnik kralja 1'etra dr. Ivo Perovič s svetnikom Ante Marčecem in tajnikom. Takoj se je napotil v kapelico, da se še zadnjič pokloni zemskim ostankom velikega nadškofa dr. Bauerja. Ko je kraljevi namestnik prišel iz kapelice, so križarji v spremstvu častnih stražarjev krsto položili na mrtvaški voz, v katerem je bilo vpreženih šest vrancev. Truplo je blagoslovil nadškof dr. Stepinac ob asistenci dr. Slamiča in kanonikov dr. Babšika in Papiča in župnikov dr. Beluhana, dr. Hrena in dr. Lončarja. Pevski r.'>or »Kolo j videli že mnoge žalobne sprevode, ki k večnemu počitku spremljajo mrtve ostanke velikih in dobrih sinov hrvatskega naroda. Danes pojejo še bolj žalostno kot kdaj prej, ko spremljajo velikega pokojnika na njegovi zadnji poti skozi zagrebško mesto, kjer jc ob času Francoski zunanji minister Delbos in predsednik naše vlade dr. Stojadinovič se po prihodn Delbosa t Belgrad na postaji med seboj razgovarjata. in negotovost v političnih krogih še povečala in da bodo vse države, zlasti pa male države, vedno hlastneje iskale izven Zveze narodov oslombe na razne politične bloke, ki jih vidimo znova vstajati na obzorju. Da pa je politika političnih blokov nevarna svetovnemu miru, smo doživeli s svetovno vojno. Iz tega vidika je gotovo treba obžalovati odsotnost Italije v Ženevi kakor »udi odsotnost vseh drugih kulturnih držav. Kajti bojimo se, da bo razpad Zveze narodov kot ustanove imel polagoma za posledico tudi propad velike in lepe misli, ki jo je rodila in ki naj bi ji ostala neporušljiv temelj. Za vse človeštvo bi bila brez dvoma nenadomestljiva izguba, ko bi med narodi zamrla zavest usodne skupnosti, sodelovanja in medsebojnega prijateljstva. svojega življenja uravnaval korake, posvečene duhovni in materialni kulturi Hrvatske, po ulicah, po katerih je kot visok dostojanstvenik Cerkve vodil pobožna zborovanja vernikov v čast in slavo Gospodu. Na tem poslovilnem pohodu se je ustavil tudi pred tem ponosnim hramom znanosti in umetnosti, kamor ga jo pred 40 leti povedel pesnik iin filozof Franc Markovi«' kot že tedaj uglednega predstavnika krščansko poučne misli in uglednega javnega delavca. Kakor povsod, k jer je zalagal svoje sile v delu, je njegova vrednost tudi tukaj prišla do ogromnega izraza. On kot pokrovitelj Jugoslovanske akademije znanosti in umetnosti je s svojim širokim obzorjem povezal delo te ustanove s hrvatskim narodnim kulturnim življenjem. 22 let je vedro in obzirno z dostojanstveno višino, osebno prijazen in uslužen spremljat n jeno delo z naklonjenostjo in podporo ter pospeševal njene cilje. Mi bi ga še tudi danes povabili, da pride med nas in rla nas okrepi s svojim veličastnim duhom, toda njegovo telo je omahnilo, njegova živa sila zavesti zamrla. Ločil se je od nas, odšel na drugi svet in nam ne preostane nič drugega, kakor da z bolest jo v duši in globokim spoštovanjem v srcu mislimo na njegov svetli lik ter da po njegovi poti nadaljujemo našo nulogo. ludi no drugih področjih našega narodnega življenja bodo čutili odhod pokojnega nadškofa dr. Antona Bnuerja. Mnogi bodo v globoki hvaležnosti poudnrjali njegove velike znslugc ter jih dajali drugim za zgled, za zgled onim, ki ostanejo in ki pridejo za njim. V ta venec slave jc meni v imenu njegovih sotrudnikov v krogu akademije dolžnost priložiti samo nekoliko značilnih priznanj . Nadškof dr. Ante Bauer je v častnem pokroviteljstvu nasledil slavni spomin Škota Josipa Jurija Stros»mayerja ter nadaljeval njegove smernice, ki jih je on kot ustanovitelj akademije znanosti in umetnosti zarisal. Te smernice so biile dane za zgraditev kulturne ideje katoliškega političnega temelja nacionalne in socialne organizacije. Znano geslo: »S prosveto k svobodi!«, v čigar znaku je bila ustvarjena s podporo vsega hrvatskega nnroda ustanovitev najvišjih učnih ustanov, vseučilišča in akademije, ima globok in daljnosežen pomen in smisel, da naj !>o hrvatski narod na svoji zemlji sntn svoj. To pomeni osamosvojitev od tujega duha, razsvetli-tev lastnega narodnega bit ja s ciljem, da iz lastnih sil razvije kultnmi smisel in vrednote, dn Nadatievanie na 2. strani Dunajska vremenska napoved: Obilen sneg. Zagrebško vremenska napoved; Poslabšanje vremena s padavinami in padcem temperaturo. (Nadatfevnnie s I. s /rani) jim da pečat svoje dnše, da vse tuje vplive nad-vlada in jih vzame samo kot pobudo za izraz svoje od Boga dnne prirode. V tej ideji je vsebovan smisel prosvetnega dela: z znanjem oživeti vse člane naroda, pravo in zdravo misel uvesti v vse narodno delo. V njej je vsebovana tudi zahtevi), da sn popolnoma zgradi izobraževalni sistem od osnove do vrhov, da bi se v lastnem delokrogu razvijala vsa potrebna narodna inteligenca, da bi nu spoznanju 6vojega bitja, svoje zgodovine, svoje domovine, hrvatski narod osnoval srečnejšo in boljšo bodočnost, da b i tekmoval z ostalim naprednim svetom in zavzemal dostojno inesto med človeštvom kot samostojna in samosvoja kulturna nacija. To idealno zahtevo je pokojni dr. Ante Bauer v soglasju z Jurijem Strosmayerjem iu Račkim izrazil, ko je dejal, da mora biti razvoj znanstvene misli v prvi vrsti domoljuben, usmerjen v uapredek lastnega naroda in v službi splošnega ljudskega napredka. Kulturna ideja poleg tega zahteva, da se taka umstvena izobrazba oplemeniti z umetnostjo, ki jc isto tako vzeta iz narodne duše. Zaradi tega je dr. Bauer pomagal ustanavljati umetniški oddelek, da se dovrši zamisel osnutka akademije znunosti in umetnosti in je podpiral razvoj galerije slik, da bi se v njej učili na svoje oči gledati Ln iz lastnega bistva odnesti lepe človečanske vizije. Ves ta izobraževalni estetski zanos je usmerjal veliki pokojnik, kakor tudi Strossmayer, na to, da se prešini z moralnim iin religioznim čustvom, da bi bilo življenje dostojno, da bi bilo v skladu s pravičnostjo in enotno. Vse to je v svojem bistvu Ciril iu Metodova misija. Dati izraz narodovemu bitju v jeziku, v knjigi, v umetnostnih delih, v načinu življenja in v urejenih društvenih razmerah in s takšnim obrazom iti v krog eloveštva ter zavzeti dostojno mesto v ustvaritvi ljudskih in božjih namenov: to je naloga, kateri se je dr. Ante Bauer ijosvet.il. lCo se danes razhajamo z našim velikim pokroviteljem, se zavedamo, da bo v naših mislih in delih ostal rečno živ med nami. Ime njegovo ue bo izbrisano iz knjige življenja. Naše oprostilne beeede v soglasnem izrazu hvaležnosti in spoštovanja »sega hrvatskega naroda »o prisega, da bomo spomin na njega zvesto hranili in služili napredku v resnici, lepoti in dobroti v božji pravici. Čast in slava vedno svetlemu liku dr. Antona Bauerja.« Iz Jugoslovanske akademije znanosti in umetnosti so bili prisotni poleg predsednika dr. Bazale podpredsednik dr. Stanko Hondl, kipar Ivan Me-štrovič, prof. dr. Ferdo šišič, dr. Gavro Manojlovič, dr. Vul; Pavlovič, dr. Šenoa. dr. Frane Fancev, dr. Baranio, dr. Livadič, dr. Scbneider, dr. Božidar Širola, dr. Plamenac, kipar Frangeš, dr. Radošič, a od srbske akademije znanosti in umetnosti pa je bil prisoten generaini tajnik dr. Jovan Radovič. Zopet pred katedralo Po govoru dr. Bazale je pevsko društvo »Zvo-nimir« zapelo >Molitov< od Miboroviča. Nato je šel žalni sprevod dalje po zapadni etrani Zrinjevca, po Praški ulici preko Jelačičevega trga proti katedrali. Ob straneh ulic je bila povsod zbrana ogromna množica ljudstva, z obrazov vseh se je brala globoka žalost in potrtost, kajti nikogar ni bilo med ljudstvom, ki bi ne poznal velike dobrote hrvatskega metropolita nadškofa dr. Antona Bauerja. Počasi je žalni sprevod prišel zopet nazaj pred katedralo. Tukaj se je od pokojnega nadškofa poslovil v imenu zagrebškega meščanstva mestni župan dr. Teodor Pejiii. V. pesniškem govoru je poudaril glavne trenutke iz življenja velikega nadškofa, posebno v zvezi z usodo mesta Zagreba, ki ga je na svoji svečani seji dne 9. julija 1929 imenovalo za častnega meščana. Nato jo govoril msgr. dr. Ferdo Roiiž v imenu književnega drua.va sv. Jeronima, ki jo omenil vse zasluge dr. Bauerja za to katoliško društvo, ki mu je posvetil največjo skrb. Za njim je govoril Milutin Majer v imenu vseh Ilrvatov-katolikov. V svojem dolgem in obširnem govoru je poudaril vrline pokojnega hrvatskega metropolita, zlasti kot vzgojitelja mladine kateri je posvečal vso svojo skrb. Istočasno jo poudaril tudi politično delo velikega pokojnika, ki pomeni svetlo točko v zgodovini Hrvatov in v obrambi njihove samostojnosti. Dalje je govoril mestni župan varaždinski dr. Miljkovič, ki se je poslovil od pokojnega nadškofa, ki je doma iz Varazdina. V svečanem govoru se je spomnil njegove mladosti. Sv. maša zadušnica Nato je poštarsko pev. društvo >Golob< zapelo žalostinko v spremstvu železničarske godbe. Ljudstvo je v največji tišini poslušalo žalostinko, na kar so križarji vzeli krsto z voza in jo nesli v katedralo. V katedralo so nesli tudi vse vence in nad 200 zastav raznih društev in ustanov. Krsto so položili v sredi katedrale na velik katafalk, na katerem so bilo vse insignije njegove nadškofovske oblasti: mitra, palica in evangelij. Cerkev je bila polna ljudstva in hrvatski metropolit, nadškof dr. Alojzij Stepinac jo ob asistenci dr. Slaviča, dr. Barca, dr. Rakšiča in dr. Kapiča ter številne duhovščine odslužil zadušnico. Ko je bila končana zadušnica, je stopil na prižnico prevzvišeni g. dr. Ivo Šarič, vrhbosanaki nadškof, ter je imel daljši govor, v katerem je obrazložil vse duhovniške vrline velikega nadškofa. V zanosnih pesniških besedah je ori6aI celotno delo hrvatskega metropolita, zlasti pa ono delo, ki ga je izvršil pred 26 leti, ko je sprejel škofovsko infulo. On jo vodil katoliško Hrvate pred vojno, med vojno in po vojni in s evojo redko kulturo obranil Cerkev vseh nevarnosti v onih nestalnih in burnih časih. Nato je pričel hrvatski metropolit prevzvišeni nadškof dr. Alojzij Stepinac ceremonial absolucijc z nadškofom šaričem ter škofi Njaradijem, dr. Rožmanom in Akšamovičem, ki so šli od velikega oltarja v polnem spremstvu do katafalka, kjer se je izvršil obred absolucij. Najprej je molil nadškof dr. Stepinac, za njim pa vsi ostali škofje. Na koru so jim odgovarjali. Po molitvah je zapel Ciril in Metodov zbor. Točno ob 13.15 so dvignili krsto s katafalka, in jo nesli v sprevodu izza velikega oltarja. Za krsto je šla samo rodbina pokojnega nadškofa dr. Bauerja vsu v joku in užaloščena. Žalni sprevod se je ustavil pred odprto grobnico, šo par minut in truplo velikega pokojnika je bilo položeno med ostale pokojnike in ugledne duhovnike, ki ležijo v tej grobnici. Nadškof z duhovščino se je poslednjič poslovil od po-kojnpga nadškofa s kratko molitvijo, na kar se je sprevod oddaljil. Zunaj pred cerkvijo pa je zagr-mela častna salva. Rodbina je nemo stala pred grobnico, prav tako pa so prihajali tja tudi drugi ljudje ter so se s spoštovanjem poslovili od svojega nadškofa. Žalni sprevod so je pričel pomikati ob 9 ter se je vrnil v katedralo ob 11. V njem je bilo nad deset tisoč vernikov, ki so korakali v šestero in osmo-stopib. Nepregledne množice so bile ▼ špalirju in nemo zrle na pogrebno svečanost ter se poslednjič poslovilo od svojega nadpastirja. Tudi po ostalih hrvatskih mestih so bile povsod zadušnice in cerkvene svečanosti. Borbe srbske Cerkve Yvon Delbos v naši prestolnici na čajanko, ki mu jo jo priredilo Društvo prijate-ljev Francije. Na čast Delbosu jc nocoj priredil slovesno večerjo v prostorih francoskega poslaništva francoski poslanik Raymond Brugere. Tudi ua snočniejn sprejemu v Gardnem domu so se zbrali najodličnejši predstavniki belgrajekega političnega in gospodarskega življenja. Povabljenih je bilo nad 500 gostov. Na večerji, ki jo je priredil na čast Delbosu dr. Stojadinovič, je bil tudi koncertni program. Med drugimi je pela tudi slovenska umetnica ga. Franja Golob-Bernotova. Dovršeno je odpela slovenski pesmi »Pojdem v Rute< in »Potrkani ples«, nato pa arijo iz >Carnien< in »Samsona in Dalile«. Umetnica je z lepo odpetimi pesmimi žela toplo priznanje. Belgrad. 13. dec. m. Francoski zunanji minister Yvon Delbos, ki je prispel včeraj v Belgrad, je bil tudi danes deležen povsod, kjer se je po-javil, prisrčnih manifestacij. Ob priliki svojega odhoda iz Belgrada v Mladenovac in na Oplenac, je belgrajsko dijaštvo in meščanstvo pozdravljalo dr. Stojadinoviča in Delbosa nn belgraiskih ulicah. Na Avali jo dr. Stojadinovič priredil Delbosu intimno kosilo v tamkajšnjem hotelu. V Belgradu je dr. Stojadinovič vrnil obisk Delbosu v francoskem poslaništvu. Ob tej priliki sta oba državnika nadaljevala včeraj započete razgovore. Od tu je dr. Stojadinovič spremi! Delbosa do kr. namestnika dr. Stankoviča, pri katerem jo bil Delbos takoj sprejet. Francoski zunanji minister jo nato položil venec na grob francoskih vojakov, nakar jo odšel Nanhing zavzet Japonci potopili ameriško torpedovko incident ne bo imet resnih posledic Tokio, 13. dec. e. Agencija Domej je objavila, da so Japonci ob 18 krajevnega časa zasedli ves Sanking. Del kitajskih čet je še obkolj"n v severnem delu mesta. Nova kitarska v ada ustanov!'ena Peking, 13. dec. c. Jutri bodo Japonci ob 10 dopoldne sestavili novo začasno kitajsko vlado, ki bo vladala namesto one v Nankingu. V vladi bosta dva bivša predsednika kitajske republike, trije bivši ministri in vet znanih kitajskih finančnikov. London. 13. decembra. Japonska letala so v borbi za Nanking bombardirala angleške in ameriške ladje, ki v svrho zaščite inozemcev krlžarijo na reki Jangce. Neka bomba je zadela ameriško torpedovko »Paney«. ki sc je potopila. Številni mornarji so se rešili tnko. da so odplavali na obalo. Takoj je odplula na pomoč neka druga ameriška torpedovka in druge velike vojne ladje iz Šanghaja. Rešili so 44 mož posadke, ki jo štela okoli GO mornarjev. Japonska letala pa so potopila tudi neki parnik Slandard-Oil družbe. Ampriška vlada je takoj uvedla prpiskavo. Predsednik lloosevelt je ukazal zunanjemu ministrstvu »la naj ga sproti takoj o vsem obveščajo. Šanghaj. 12. decembra. A A. VSe raj popoldne sta bili dve edinici angleške vojne mornarice >Scrab« in >('ricquett« na Klinični reki (Jangce-kianz) dve milji daleč od Nankinga trikrnt napadeni od japonskih letal. Žrtev k sreči ni bilo. Bombe ciljev niso zadele. Angleški vojni ladji sta takoj reagirali in obstreljevali letala s strojnicami. Zastopniki Velike Britanije v Šanghaju pn so nemudoma protestirali zaradi tega incidenta pri japonskih pomorskih oblasteh. Tokio, 13. decembra. AA. (Reuter) Zunanji minister Hirota ie obiskal ameriškogu poslanika tn mu izrekel globoko obžalovanje zaradi fndden ta z ameriško topničarko Paneyem in zaradi potopljenih petrolejskih ladij. Vojni in mornariški minister sta takisto izrazila evoje obžalovanje ameriškim vojaškim in pomorskim odposlancem v Tokiu. Japonska bo povrnila Ameriki škodo, nastalo s potopom topničarke. V mednarodnih kroglb izražajo prepričanje, da zaradi incidentov na reki Jangcc ne bo prišlo do nobenih resnih zapljetljajev. Napad na Madrid Madrid, 13. decembra. A A. Havas: Snoči je nacionalistično topništvo bombardiralo Madrid. Dvanajst granat je padlo v središče mesta. Bombardiranje je trajalo pozno v noč. Število mrtvih in ranjenih je zelo veliko. Madrid, 13. dec. c. Na obeh frontah se je začelo bombardiranje z obeh etrani. Na obeh frontah tudi zbirajo čete in pošiljajo ojačenja. Premeščena sta na carinarnico prvega razroda nn Jesenicah za pomožnega carinarja v 9. skupini Anton Šliglic, pomožni carinar na glavni carinarnici v Ljubljani, in na carinarnico prvega razreda na Rakeku za carinarja v S. skupini Milan Sino-kvina, carinar I. razroda v Bibinju. Belgrad. 13. decembra, m. Zn šefa mestne kontrole pri osrednji blagovni carinarnici v Ljubljani je postavljen v IV-1 Mihajlo Jovanovič. šef mostne kontrole osrednje blagovue carinarnice v Belgradu. Za višjega katastrskega geometra VI skupine je napredoval pri katastrski upravi v Kočevju Frnnjo Šifrer. Belgrad, 13. decembra, in. Profesor Janko T.e-dnajezdo« (invazijo). Posamezni alarmni klici proti katoliški veroizpovedi v naši državi niso bili le slučajni glasovi posameznikov, ampak so izhajali iz novo uvedene srbske cerkveno politike. To se je pokazalo iz velikonočne poslanice srbskega patriarhata leta 1931. Poslanica je bila napram katoliški veri tako krivična in strupeno žaljiva, da so katoliški listi upravičeno proti njej protestirali. Pravoslavni cerkveni časopisi so poslanico branili in pri tem katoliško Cerkev, njene vernike in zastopnike v naši državi tako strahotno napadali, da so daleč prestopili vse meje. Pri tem so vladi ponujali svoje usluge. Službeni patriarški >Glasnik« je pisal, da v sedanjem položaju sama pravoslavna Cerkev lahko prevzame vse bremo za izgraditev skupne čisto krščansko kulture v državi. Srbski duhovski >Vesuik« je pisal in temperamentno dokazoval, da ne sme biti v organizmu »Jugoslovenstva« niti eno zrnce latinske krvi. Vlada je te ponudbe srbskega pravo-slavja odklonila in od leta 1931 do 1933 ponovno zabranila nadaljevanje nevarne strastne politike. Namesto reševanja inedverskih odnošajev po receptu nove srbske cerkvene politike, je vlada po modri in odločni osebni iniciativi kralja Aleksandra izbrala drugo pot, namreč pot dogovora z vrhovno oblastjo katoliške cerkve — konkordat Kakor je nekaj prenapetih zastopnikov srbskega pravoslavja pred sedmimi leti podrlo tradicijo dobro preudarjene srbske cerkveno politike iz prvega desetletja državnega sožitja Srbov, Hrvatov in Slovencev, tako so po smrti blagopokojnega kralja Aleksandra prenapeti strankarji pod navideznim okriljem srbskega pravoslavja razpihali strasten boj proti konkordatu, torej borbo proti osebnemu delu velikega kralja. Boj proti konkordatu je po duhu in metodah nadaljevanje sedemletne protikatoliško borbe, ki so jo odločno obsojale vse vlade in vsi tisti srbski politiki, kateri imajo smisel za državne koristi. Pokojni patriarh Varna va ni imel dovolj moči, da bi mogel vedno krotiti preveč bo jevite branilce pravoslavja, a bil je toliko uvideven in energičen, da je v resnih odločilnih trenutkih upošteval državne koristi. Tudi v boju o konkordatu je bil pripravljen za pogajanja in za sporazumno rešitev celo zadeve. Šele med njegovo smrtno boleznijo in po njegovi smrti so zmagali nepomirljivi skrajni predstavniki pravoslavja in v zvezi r. opozicionalnimi politiki uprizorili žalostno dogodke, ki so vznemirili široke plasti srbskega ljudstva, škodili notranjemu miru in vnanjemu ugledu naše države. Borba srbske pravoslavne Cerkve proti katoliški veroizpovedi v naši državi v po slednjih sedmih letih nasprotuje ne le tradicijam srbskega pravoslavja iz prvega desetletja skupne kraljevino, ampak sploh vsem življenjskim pogojem naše države in srbske Cerkve, posebej pa tudi osebnemu delu in oporoki pokojnega našega kralja Aleksandra, Njeni teoretični teološki temelji pa so izposojeni iz tujino in iz dobe, ki se je že preživela, potem pa v nasprotju z našim časom in s sedanjim stremljenjem vseh krščanskih veroizpovedi neorgansko iz tujine presajeni na jugoslovanska tla. Vse to bomo dokazali v vrsti člankov o lom predmeta. Imenovanje novih kardinalov Govor sv. očeta Vatikan, 13. decembra. AA. Štefani. Danes dopoldne ae je vršila eeja tajnega konzistorija, na kateri so uradno proglasili za kardinale žei prei izvoljene kardinale in sicer msgr. Pierra Gterliera. galskega primasa, Arturja Hinsleva, -svestminstr-6kega nadškofa, Giueeppa Pizzarda, tajnikn izrednih cerkvenih zadev, Adeodata Piazza, beneškega nadškofa in Hermenegilda Pellegrinettija, dosedanjega apostolskega nuncija v Belgradu. Papež je stopil v dvorano tajnega konzitforija ob 10.40. NavzoČnih je bilo 31 kardinalov, med njimi pariški nadškof Verdier, praški nadškof Kn-spar, neapeljski nadškof Ascalesi in 28 članov kar-dinaleke kurije. Papež je imel govor, v katerem je najprej izrekel svoje veeelje nad uspehom nedavnih evharističnih kongresov. Poudaril je, da eo bili iSIovensVi narod4 ne priznava slovenske kulture »Slovenski narod«, glasilo JNS miitarizma, ki ne priznava ne narodne ne kulturne individualnosti Slovencev, takole tolmači nalogo, ki naj jo vrši Slovenska akademija znanosti in umetnosti: »Slo venci se nismo mogli razmahniti ua vseh kulturnih področjih, dokler smo bili pod tujim jarmom. Dejstvo pa, da smo dobili najvišjo kulturno ustanovo politično združeni s Hrvati in Srbi. nalaga Akademiji znanosti In umetnosti šc posebno važno zgodovinsko nalogo. Slovenska, hrvatska in srbska akademija znanosti in umetnosti nai doprinese v bodoče svoj najlvolj objektiven in' najbolj avtoritativen delež h kulturnemu in duhovnemu ze- tf kongresi prekrasni prizori vere in enotnosti katoliške cerkve in katoliških vernikov. Preden je imenoval imena novih kardinalov, ki bodo zavzeli evoja mesta v krogu drugih kardinalov, sc je ev. očo spomnil imen umrlih kardinalov. V drugem delu svojega govora jo papež dejal: >Če pogledamo na Daljni vzhod, vidimo, da so nosilci evangelija spet r nevarnosti. Videli bomo, da ustvarjaj« ti boji velike nevarnosti. Čr pogledamo v Hvropo. moramo i žalostjo priznati, da se dogajajo v Rusiji ln na Španskem strahotne stvari. Videli bomo, da Španski narod, ki nam je tako drag, krvavi, čeprav smemo priiakovati boljšo dni.« Nato je papež izgovoril imena novih kardinalov, blagoslovil novo kardinale in člane konzistorija, nato se jc pa vrnil v evoje proetore. Možje in fantje, čuvajmo Ižansko občino!« Grozili so pred volitvami, da bodo prišli na dan volitev na Ig vsi iz Golega z noži in da bo tekla kri. Propadli so in mi smo zmagali. Pri obč. volitvah 1933 in 1934 so delali najhujše nasilje, orožniki so bili takrat od jutra do večera v popolni zaposlenosti; noben naš mož ali fant ni smel še govoriti ne, kaj šele agitirati. In pri sedanjih volitvah: orožnike smo videli samo pri njihovem prihodu zjutraj in odhodu zvečer, niti eden orožnikov ni bil zaposlen, lepo mirno so lahko sedeli v svoji sobi. Tako smo zmagali v poštenem boju brez vsakega nasilja, brez ovadb, brez aretacij. In zato smo na to in tako našo zmago res ponosni in iz srca veseli. Takoj po končanih volitvah so odšli v sprevodu vsi naši možje in fantje v dvorano, kjer smo na dostojen način ob največjem navdušenju proslavili važen in veliki dan naše zmage. Nabito polna dvorana je kar grmela vzklikov: »Živio naš voditelj dr. Korošec, živio naš minister dr. Krek, živio naš župan Merzel!« Volitve v Slov. Konjicah Volitve za združeno občino Slov. Konjice so potekle povsem mirno in v popolnem redu. Vložena je bila samo ena lista z nosilcem Ivanom Še-lihom (JRZ). Opozicija se sploh ni upala spustiti se v volivni boj, marveč se je raje »častno« umaknila s pozorišca za kulise. Tam je bila zelo vneta in delavna in agitirala za abstinenco. Pri tem je napadala in sramotila kandidate na Šeliliovi listi po časopisih, se bolj pa z letaki. Zlasti zadnjo noč na nedeljo so nasuli po cestah letakov, ki pa so dosegli malo uspeha. Udeležba je bila zelo velika, kljub temu, da zaradi ene same liste ni bilo bojnega razpoloženja in kljub nenadoma zapadlemu velikemu snegu. Od 1617 volivnih upravičencev jih je prišlo na volišče 1187 (73 odstotkov). To pomeni, da se občani dobro zavedajo gospodarskega in narodnostnega pomena nove občine. Novi odbor se torej naslanja na tri četrtine volivcev, kar mu bo v veliko oporo pri njegovem delu. Opozicije v novem odboru ni. Ni si upala na odprto bojno polje. Vse kaže, da bo skušala ro-variti za hrbtom, kar je najbolj pokazala v »Novi dobi« z nizkotnimi napadi na poštene in ugledne kandidate JRZ. Da volivci njih nakanam ne nasedajo, je pokazala velika volivna udeležba. Telovadna akademija v Kranju Kranj, 12. decembra. Osem let prisilnega spanja je minilo. Naše telovadnice in dvorane so zopet oživelo. V njih se razvijajo mlade sile fantov in deklet v njihovo duhovno in telesno rast. Vsak fant in vsako dekle pa noče javno pokazati svojega znanja, sile in sposobnosti in tako so nam tudi fantje našega fantovskega odseka in dekleta dekliškega krožka pripravili včeraj zvečer prijetno izne-nadenje s prav dobro uspelo telovadno akademijo. Že pred pričetkom akademije so se pričeli zbirati številni odlicniki in prijatelji naših fantov in deklet. Med njimi smo opazili okrajnega načelnika g. Lipovška s soprogo, kranjskega mestnega župana gosp. Karla Češnja, starešino okrajnega sodišča g. Fajfarja, dekana g. Matijo Škerbca in druge. Točno ob napovedani uri se je pripeljal s svojim avtomobilom pokrovitelj prireditve ban g dr. Marko Natlačen, ki ga je množica burno pozdravila. Dva najmlajša junaka v gorenjskih narodnih nošah sta g. banu poklonila šopek rdečih nageljnov. Predsednik fantovskega odseka g. Marjan Rogač je v lepo zasnovanem govoru pozdravil pokrovitelja akademije g. bana ter se mu zahvalil za naklonjenost s tem, da se je odzval njihovemu vabilu in jih s svojim obiskom počastil. Po pozdravu drugih odličnikov se je obrnil proti občinstvu in krepko ter jedrnato izrazil svoj program: »Osem dolgih in žalostnih let je minilo, odkar je bil zadnji telovadni nastop v tej dvorani. Danes je zopet nov duh zavel med nami, duh svobode, duh slovenski, duh jugoslovanski. Prižgali smo zopet plamenice vere v Boga, zvestobe narodu in državi. Ta duh nam daje moči, da se v njem urimo in zmagujemo. Ni naše delo samo telesnovzgojno, urimo tudi duha, kajti zavedamo se, da danes zmaguje le duhovno močen človek In nas vodijo načela krščanske izobrazbe, iz nas raste fantovstvo in deklištvo, ki je vsak hip pripravljeno dati Bogu. kar je božjega in kralju, Kar je njegovega, pri nas se vzgaja mladina, ki je versko zavedna in ki je tudi narodno zavedna in je pripravljena braniti vse, kar je slovenskega m državnega. Z današnjo akademijo pa se hočemo predstaviti in povedati, kaj smo in kaj hočemo, hočemo dokazati, da smo mladi in delavni in da je bodočnost naša. To bo duh) ognja nam samim, vzbudilo pa bo voljo tudi pri vseh tistih, ki so v letih sile in pritiska omahnili in popustili. Tako upamo, da se bo ob letu naše število vsaj fiodvojilo. Prepričani 6mo, da bodo zdaj sprevideli tudi starši in vzgojitelji, da je mesto njihove mladine v naših vrstah. Pot, po kateri hodimo, je prava, pokazal nam jo je jiaš veliki Krek, po njej nas je vodil neustrašeni borec Anton Bonaventura jeglič in na tej poti neomajno zaupamo našemu osvoboditelju dr. Korošcu. Hočemo delati, hočemo živeti! Svoje sile hočemo žrtvovati Bogu in narodu. To je naš program, to je naše delo, to je naš cilj in z nami je Bog! Bog živi!« Velik aplavz in odobravanje je nagradilo g. predsednika. Kot prvi so nastopili naši najmlajši z vajo »konjički«. V radost starejših in predvsem njihovih staršev so z lahkoto in prepričevalno pridobili simpatije vseh. Njim so se pridružile deklice s smrekovimi vejicami, od katerih je uvodoma ena v imenu čete najmlajših pristopila h g. banu in vidno vzradoščenemu izrekla pozdrav ter željo, naj jim varuje svobodo, da bodo z veliko silo in poletom šli svojim ciljem nasproti. Nadaljnji spored je pokazal predvsem proste vaje vseh oddelkov, vmes pa so bile razvrščene različne simbolične vaje. Medtem ko so pri prostih vajah pokazali vsi lepo enotnost, strumnost in način njihovega telesnega vož.ba-nja, smo iz simboličnih vaj spoznali, da njihovo telesno vežbanje niso samo gibi telesa, ampak da hočejo predvsem pokazati svoje notranje doživetje in da so izraz njihovega duha. Med temi vajami je težko izreči sodbo, ali jc lepša »Gor' čez izaro«, ki so jo izvajale članice, ali je lepša »Oj Dobrdob...«, ki so nam jo pripravili člani. Z obudovanjem smo spremljali tudi vajo članic »Nebo žari«, s katero so nam pokazale občutje ob zadnji vojni vihri. Prijetno presenečeni smo bili, ko so nastopili naši mornarji — člani in nam pokazali vrednost in pomen našega morja. Pri vseh navedenih štirih točkah je ubrano sodeloval pevski odsek Prosvetnega društva in nam občuteno podčrtal pomen vsake. Najlepše kompozicijsko in po izvedbi so bile vsekakor vaje s ščiti mladcev, ki so zato želi upravičeno tudi največji aplavz. Pri orodni telovadbi 6o se nam predstavili naši fantje v izredni meri s svojo gibčnostjo. Ne vemo, ali bi se bolj čudili elegantnim premetom s prožne deske, ali izrednim in težkim izvedbam naših mednarodnih tekmovalcev. Na vsakem orodju so nam fantje pokazali celoten razvoj telesnega vežbanja, in to osnovne gibe, nakar so medna rodni tekmovalci povezali osnovne gibe z najtežjimi in nam tako vzbudili upanje, da se bodo drugo leto na stadionu med inozemskimi konkurenti močno uveljavili. Vihar aplavza je vedno doživel naš preizkušeni mednarodni tekmovalec, vsem prisotnim-dobro znani g. Varšek Jeseniški fantje pa so dokazali, da so mu po vsem ravnopravni in da mora g. Varšek z njimi na vseh tokmali v bodoče računati. Spored se je zaključil s skupino, v kateri so se vsi sodelujoči oddelki povezali v eno enoto in nam iz krepkih grl podčrtali njihovo državno zavednost s himno »Bože pravde«, ki so jo vsi prisotni stoje poslušali, nakar so nam v slovo zapeli še svojo himno »Dvignite Orli«. Val navdušenja je prevzel vse navzoče, ki so krepko in dolgotrajno s ploskanjem in klici Bog živi nagradili res lep uspeh naših fantov in deklet Fantovskemu odseku in dekliškemu krožku v Kranju pa se zahvaljujemo, da sta nam pripravila tako lep večer ter jima želimo v bodočnosti obilo uspehov, čeprav dosedaj nijo imeli, razen osebnih simpatij, nikakih javnih ali celo državnih podpor, kot jih imajo druge telesno-vzgojne organizacije. Bog živil Mogočen shod JRZ v Ljutomera Velika množica mož in fantov jc v nedeljo po osmi maši drla v Katoliški dom, da izkaže v zborovanju svojo naklonjenost g. dr. Antonu Korošcu iu svojemu bodočemu županu g. Francu Slaviču. Shod je vodil zelo spretno nosilec JRZ liste ob sedanjih volitvah g. Slavič sam. Viharno aplavdiran od mnogoštevilne množice je pozdra-vil senatorja g. Fr. S modem, okrajnega glavarju g Fr. Farčnika in vse volivce ter opravičil ministra g. dr. Mihu Kreka, ki bi se rad udeležil shoda, pa je bil zadržan. Podal je besedo senatorju g. Sniodeju, ki je imel važen govor o Fiolitiki sedanje vlade. Poudarjal je važno stu-išče stranke JRZ, ki ji moramo pomagati s svojim sodelovanjem ramo ob rami. Omenjal je proslulo JNS-kliko, ki je imela vodstvo vlade dolgo let v svojih rokah samo za to, da je praznila državne blagajne in pripeljala stanje Jugoslavije v prepad. Edina rešitev je bila ta, da se je vzelo orožje tem mogotcem iz rok in da se je jiod sedanjim ministrskim predsednikom g. dr. Stojadinovičem /.boljšalo stanje, ki je pripeljalo do zboljšanja političnega življenja. S težavo si je sedanja vlada pridobila večino v skupščini in v, senatu. Vse pa po modrosti dr. Stojadinoviča, Spalia in našega voditelja dr Antona Korošca (viharno odobravanje). Govoril je o konkordatu in o podtikovanju in lažeh, ki so jih trosili JNS-arji proti konkordatu. Živimo v dobi raznih kriz, toda ako bi JNS znala vsaj malo gospodariti, bi naš narod tako globoko ne padel v dolgove kakor je. Znali so samo prazniti blagajne in ko so izpraznili državne blagajne, so pustili ubogo Jugoslavijo JRZ stranki in njenim voditeljem, da ji pomorejo. Za časa vlade JNS so bile vse sosedne države nam sovražne, zdaj so okoli nas sami prijatelji, s katerimi se sklepajo trgovske pogodbe in vse to jm> spretnosti dr. Stojadinoviča. Naše državne finance 60 aktivne. Vlada je rešila zakon o zaščiti kmeta in rešuje invalidski zakon. Govoril je o taktiki dr. Mačka in njegovem sporazumu z opozicijo. G. senator je končal: Kakor so se naši pradedje borili za svoje narodove pravice, se bomo tudi mi borili za nje in jih nikdar pustili ne bomo. Za njim je govoril g. Franc Snoj iz Gornje Radgone, ki je omenjal važnost združitve mestne in okoliške občine v Ljutomeru Povsod naj vlada volja ljudstva in ne samo zadnji ostanki JNS-arjev, ki jih že skoraj ni več. Z združitvijo Je pomagano vsem slojem, kmetom in obrtnikom. Ena fara in ena občina. Razne doklade, ki so bile prej od 65 —90%, se znižajo na 40—15%. Naši nasprotniki, ki so vedno delali z goljufijo, ko so kupovali glasove z Judeževimi groši, s kupicami vina in s tobakom, sleparijo tudi seduj. Pri sedanji vloženi listi so ponaredili podpis nekega viničarja, ki ni nikdar podpisal. Vendar jo sodnija v Ljutomeru to listo potrdila. (Vpitje: Sramota, dol z goljufi!) Dane« še uživajo svojo zadnjo nedeljo tudi naši ljutomerski JNS-arji v vodstvu in nikdar več (viharno ploskanje). Prihodnjo nedeljo pa odda vsak glas našemu poštenjaku g. Francu Slaviču, ki je odločen pristaš dr. Antona Korošca in ki bo dobro skrbel za dobrobit vseh slojev v naši veliki ljutomerski občini. Potem je g. Franc Slavič zaključil shod z geslom: Vsi na delo, vsi za dr. Antona Korošca in vsi za zmago! Shod je potekel v najlepšem reda, četudi so bili nekateri plačanci poslani po JNS-arjih, da bi shod motili, pa so bili tihi in mi^ni. Laž pa, ki je zabeležena v nedeljskem »Jutru« o tO—15 udeležencih na sestankih JRZ, pa je taka kakor trditev o zmagi prihodnjo nedeljo. Volivci! Vsi na delo in vsi za našega bodočega žu-iana — Slaviča! Vedno lepo ostriženi in dobro obriti so gospodje, ako posedajo brivnieo Aleksander Gjud Ljubljana, Kongresni trg 6 (poleg kino Malica) Raztrgana drž• zastava v Laškem Celje, 13. dec. le davno je slovenska javnost ostro obsodila one, ki so naim jemali najosnovnejše pravice narodne samobitnosti, one, ki so nam vsiljevali v naše šole srbskohrvatske knjige, ki so prepovedovali prireditve na »verski in plemenski podlagi«, one, ki so prepovedovali izobešanje slovenske zastave, razpuščali prosvetne organizacije itd. Toda v tistih časih nismo smeli dvigniti niti enega glasu protesta, kajti že je stal za hrbtom žandar) že smo bili zapisani kot protidržavni elementi. A kljub temu smo trdno vedeli, da tako pač ne sme biti dolgo. In nismo se motili. Politični mrlič pa, ki je odigral svojo vlogo pod plaščem zakonov in pesti, še ne miruje, v tem zadn jem dihu pa ste pokazali vi, »jugoslovanski jeenesarji«, vso svojo moralo v žarki luči. Dokazali ste tolikokrat, da vam niso svete niti najsvetejše stvari, da zaničujete slovenstvo in vse, kar je z njim v zvezi. Vedeli smo, da znate trgati simbol slovenstva, slovensko zastavo, čeprav obsojamo take in podobne zločine iz dna srca. Toda ni vam dovolj. Ni vam žal, da je padla žrtev slovenstva, katoliški akademik, nc gane Velika tatvina v Mariboru vas, da je bila »triumfalna« pot vašega gospoda Pera po Sloveniji okrvavljeua, morali ste vi, jugoslovanski lažipatriotje, spraviti se nn državne zastave. En sam primer vam navajamo, primer v noči med 19. in 20 junijem v Laškem, o katerem je končno že po drugi razpravi spregovorilo okrožno sodišče v Celju. Danes sta se zagovarjala pred sodnikom poedinceni g. dr. Lobctom, Kačič Stanko iu Hlebec Karel, ki sta ob priliki svečanosti razvitja prapora Slomškovega prosvetnega društva raztrgala in oskrunila državno zastavo. Razprava na okrožnem sodišču je bila tajna, sicer bi še marsikaj napisali. Zagovornika g. dr. Dominika Drnovška iz Laškega je danes zelo zabolelo, ko je videl, da je prišel k čitanju obsodbe tudi dopisnik »Slovenca«. Gospod pravnik je opozoril gospoda sodnika, da je razpruva tajna, nakar ga je g. sodnik zavrnil, da jc sodba javna. Sodišč? je obsodilo Kačiča Stanka po členu 4. za zaščito države na 20 dni zapora in 200 dinarjev denarne kazni, Hlebca Karla pa na 50 dni zapora in 100 din denarne kazni nepogojuo. Tatovi odnesli za 170.000 din plena Maribor, 13. dec. Kakor smo že poročali v današnjem »Pone-deljskem Slovencu«, je bila izvršena včeraj v popoldanskih urah sredi Maribora drzna tatvina, ki je prinesla vlomilcem ogromen plen. Vlomljeno jc bilo v stanovanje trgovskega potnika mariborske tvrdke Berndorf gosp. Aleksandra Watzeka, ki stanuje v hiši svojega tasta trgovca Bernharda na Aleksandrovi cesti 17, v II. nadstropju. G. Watzck je bil v nedeljo popoldne s svojo ženo izven doma. Ker je malo pred 16 uro odšlu tudi služkinja, ki je stanovanje za seboj zaklenila, ni bilo v času od 16 do 18 nikogar doma. Prav v tem času je bil izvršen vlom, pri katerem sta bila zaposlena po dosedanjih ugotovitvah dva svedrovca Malo po 18 se jo gosn. Watzek vrnil domov, pa jc našel stanovanje odklenjeno ter vse razmetano. Takoj je bila obveščena policija, ki je pričela nemudoma s pre-iskuvo. škoda, ki so jo povzročili vlomilci g. \Vatze-kn, je ogromna ter jc obseg vloma za maribor- ske razmere nenavaden. Vlomilci so odnesli vložno knjižico Prve hrvatske štedionice, gla-sečo se na 107.000 din, potem pa razne zlatnine v vrednosti 70.000 din Med zlatnino so bili večinoma stari zlatniki, in sicer: jubilejni avstrijski za 100 kron, t navaden avstrijski za 100 K, 1 madžarski za 100 kron, I avstro-madžarski zn 100 kron, 3 USA po 20 dolarjev, I za 10 dolarjev in 2 po 2 dolarja, 2 avstrijska suvereigna, 10 turških zlatih funtov, 5 angleški funti, 1(1 uvstro-madžarskih po 20 kron in 30 po 10 kron, 3 bel-ijski zlatniki po 20 frankov, I kanadski zlatnik fu rija V. za 5 dolarjev, t nov avstrijski zlatnik za 25 šilingov, I zlatnik kralja Milana za 20 dinarjev. Poleg lega so bili nekateri novci in predmeti muzejske vrednosti, tako I bizantinski zlatnik cesarja Teodozija. I zlatnik albanskega vladarja Skenderberga. zlat starinski kitajski prstan, zlat venecianski prstan, starinska moša srebrna ura in razni drugi zlati in srebrni predmeti. Za vlomilci manjka do sedaj vsaka sled Drobne Koledar Torek, 14. decembra: Konrad Ol.; Spiridion. (Dušan) opat. Sreda, 15. decembra: Kvatre. Kristina, dekla; Valerijam Osebne vesli ~ Višji državni strokovni izpit za nastavnike meščanskih šol so opravili v decembrskem roku ria višji pedagoški šoli v Zagrebu: gdč. Ela Grim iz Tržiča, Marija Drnovšek iz Novega mesta, Krna Sclieithauer iz Slovenjega Gradca. Dragotiu Glilia iz Krškega ter Joško Tomaži? iz Celja. Čestitamo! Poroka. V soboto, 11. t. m., sta se ob navzočnosti mnogoštevilnih znancev in prijateljev poročila v f ranč'škanski cerkvi v Ljubljani gdč. Majda Estova in g. dr. Stane Zajec. Bilo srečno! (Krasna bolim razstava keramike, stekla, porcelana Najlepši okraski, nabožni in drugi kipi, vaze v keramiki, porcelanu in steklu najraz. ličnejši jedilni pribori itd. F. UUBUANfl Mestni trg — Praktični učiteljski izpit na državni učiteljski šoli v Mariboru, ki se je vršil od 25. novembra do 7. decembra 1937, so opravili sledeči gg. uči-telji-pripravniki(ice) Apili Natalija iz Reke, Božiček Edo iz Griž, Bregar Ljudmila od Sv. Ožbolta na Dr., Budja Angela iz Slov. Bistrice, Ebenspnn-ger Pavla iz Tišine, Faninger Lizika iz Brezna, Fritz Ivana iz Zreč, Gajšck Etna iz Keblja, Jane-žič Frančiška iz Novo cerkve, Kert .tosip iz Pilštaj-ua, Keuc Josip od Marije Snežne, Klun Angela iz Gaberja, Korošec Drago iz Dobja, Kramer Slava od Sv. Lovrenca na Dr. p., Lenečak Dušan iz Za-vrča, Lešnik Marjeta iz Lipovcev, Majcen Ana s. Ktotida iz Celja, Medved Alojzija z Gomilskega, Medved Anton iz Ruš, Mejak Alico z Gomilskega, Petek Vera iz Žalca, Pipp Bogomira iz Zetal, Po-čivalšek Marija iz Zetal, Podjaveršek .\ntonija iz Nove cerkve, Primožič Marija od Sv. Marka n. Ptuja, Primožič Rudolf od Sv. Marka n. Ptuja, Romih Vekoslava iz Topolščicc, Seiko Vinka od Sv. Marka n. Ptuja, Stepibar Eiza iz Fokovcev, Stres Ovidon iz Lokovice, Stuhec Pavla iz Ribnice na Pob., Stukrlj Ivan od Sv. Duha na Stari gori, Susman Angela iz Zgornje Ponikve, šebart Fra-njo iz Mežice, štrubelj Karel od Sv. Andraža v Halozah, Švig»lj Ladislava iz Mežice, Toplak Juro iz Braslovč, Trošt Klotilda iz Limbuša, Uranič Justina iz Plešivoa, Veljak Anica iz Polja, Vrečko Miroslav iz Pečarjevcev, Vuk Anton od Sv. Eine, Zajec Marija iz Nove cerkve, Zomer Frida s Pra-gerskega, Zličar Fran od Sv. Andraža v Slov. goricah. - Reprobiranih je bilo 12 kandidatov. Praktični zabaviljski izpit je opravila dne 30. tio-vembra t. 1. •«!£•. t.iižnik Ana i/, štor. — Proti trdi stolici in zlati žili, združeni z navalom krvi, utripanjem srca in glavobolom te naravna »Franz-Josctova« grenka voda že od davnine preizkušeno domače sredstvo Prava »Franz-Joželova« voda milo učinkuje tn sigurno otvarja, a vrhu tega tudi v zastarelih slučajih ne odreče. 0?l rep S. trr. BVT4/8S. — Knjige (ioriške Matice za leto 1938. Po dolgem presledku so letos zopet izšle knjige, ki jih je izdajala svojčas imenovana družba v Oorici. Te so: Koledar za I. 1938; Trnovee Josip, Dobro, bolje, najbolje, prispevki iz raznih panog znanosti in tehnike; Lažnivi baron Miinchausen: France Bevk, Ubogi zlodej. povest: Grazia Deledda, Sar-dinske novele. Vsaka knjiga velja 12 din in se dobi tudi v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani. — Razpis t i I. lieitacije za nabavo tiskovin. Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani razpisuje na osnovi čl. 94 zakona o državnem računovodstvu 111. javno ofertno licitacijo za nabavo tiskovin. Licitacija se bo vršila v skrajšanem roku, dne 29. decembra 1937 ob 11 v sobi št. 21, 11. nadstropje kralj, banske uprave, Bleiweisova cesta 10, pod istimi pogoji kakor f. in II. licitacija. Kavcijo v višini 5%, odnosno 10% ponujene dobave jc položiti pri blagajni finančnega oddelka kraljevske banske uprave v Ljubljani. Zapečatene ponudbe, taksirano po lar. post. 25 zakona o taksah, potrdilo o zdražiteljski sposobnosti, potrdilo o poravnavi vseh zapadlih davkov in priznanico o položeni kavciji je izročiti na dan licitacije med 10 in 11 predsedniku iicitacijske komisije. Ponudnik mora v ponudbi izjaviti, da so ii i n pogoji znani in dn na nje pristaja. Na ovitek ponudbo jo napisali Ponudba za nabavo tiskovin«'. Pogoje in seznam tiskovin dobe interesenti vsak dan med uradnimi urami v ckonomatu kralj, banske uprave, soba št. KI. — lz pisarne kralj, banske uprave, v L jubljani, dne 10. decembra 1937. Z a preproge trajna SMTRNA VOLNA Toni J a g e r — Kongresni trg 1 Ljubljana — šoferjem dravske banovine. Brezplačni pettedenski tečajni pouk o Dicselovih motorjih, Li bo dvakrat nn teden, se prične 7. januarja 1938 ob 19.30 na srednji tehnični šoli v Ljubljani, pritličje, desno, soba št. .S seboj jc treba prinesti pisalni pribor. Ker je ta tečaj namenjen vsem šoferjem v dravski banovini, so vabijo tudi .šoferji, ki niso člani podpisane Zveze. Namen tečaju je podrobno poučiti Šoferje o sestavi in delovanju Dieselovih motorjev Ker bo to v korist vsakemu šoferju, bi Zveza priporočala čim večjo udeležbo. Prijave sprejema do 2. januarja Zveza šoferjev dravske banovine v Ljubljani. — Po kratkem delovanju letečih cestnih policijskih kontrol se opaža že znatno zboljšanje discipliniranega prometa na deželi žal pa mornmo ugotoviti da prometna disciplina v Ljubljani kot stolnem mestu dravske banovine vedno bolj po-pušfn trr so dokaz tonili vedno bolj ninožpčp se novice j nesreče in nezgode. Želeli bi, da bi banska uprava storila tudi v mestu energične korake ter enkrat za vselej uvedla red in disciplino in to v največji meri za kolesarje in pešce, ker lc ti so največ vzrok neštetih nesreč in množcčili se nezgod. Promet narašča t vsakim dnem. Zato bi bilo potrebno, da se takoj začne energično .z vzpostavitvijo reda in discipline, ker v nasprotnem primeru bi bilo to z vsakim dnem težje. Od merodajne strani smo bili opozorjeni, da leteča policijska kontrolu ustavlja vozače motornih vozil, ki nimajo potrebnih dokumentov. Dokumenti so zato izstavljeni, da se vsak vozač lahko izkaže. Zato pozivamo vse šoferje, katerim jc do tega, da se uvede končno red in disciplina, da nosijo vedno in povsod potrebne dokumenti;, osebne in vozovne, s seboj. Obenem apejirnmo na vse šoferje, da se strogo drže cestno-policij-skega reda, ker v prvi vrsti se moramo sami držati reda v prometu, potem lahko zahtevamo red in disciplino oc! drugih. — Zveza šoferjev dravske banovine. — Za novo cerkev na Martinjcm vrhu so darovali: župni urad Nova Cerkev pri Celju 30 din. Jerman, kaplan 10 din, Drolc Martin 50 diu, Roz mati Jože 10 din, Kalas Danijel 10 din, Čebažek Jakob 10 din, neimenovana 100 din, msgr. Uinek Mihael 50 din, Čuk Karel 5 din, župni urad Kranjska gora 5 din, Zaje Janez 20 din, Zajec Marija 100 din, župni urad Velika Poljana 5 din, Pečarič Martin 20 diu, dr. Potočnik Ciril 50 din, Meško Fr. Ks. 14 din, Ferjančič Fran 20 din. Tome Alojzij 20 din, župni uracl Dovje 30 din, župni urad št. Janž na Drav. polju 10 din, župni urad Vitanje 10 din, Kraljič Štefan 10 din, župni urad Sv. Je-dert nad Laškim 50 din, Strah Jožef 10 din, Gold-schnig Karel 20 din, Sle obe Silvo 10 din, Doberšek Franc 20 din, Pajtler Alojzij 20 din, Kristane Leon 20 din, msgr. Premrl Stanko 30 din, Kržišnik Cilka in Angela 200 din. Zolnir Alojzij 10 din, župni urad Studenice pri Poljčanab 10 din, neimenovani 100 din, rektorat Uršul, cerkve v Šk. Loki 30 din, župni urad Kopanj 20 diri. Vsem darovalcem Bog stotero povrni. Prepričani smo, da se bodo odzvali naši prošnji še novi dobrotniki in nas jk> svojih močeh podprli pri našem delu. — Gradbeni odbor. —_ Pri zaprtju, motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne >Franz-Josef grenčice«. — Udeležite se skupnega potovanja na 34. mednarodni Evliaristični kongres v Budimpešti, ki ga priredi Tujsko-prometna sekcija Kluba Espe-rantistov v Ljubljani, Dvorakova ulica 8. Zahtevajte Brezplačna pojasnila in spored potovanja. IJmbiiana Dne 14. decembra 1037. Gledališče Drama. Torek. 14. dec.: zaprto. (Gostovanje v Celju: Firma). — Sreda, 15. dec.: »Šimkovi. Red Sreda. — Četrtek, 16. dec.: »Bela bolezen«. Red B. — Petek, 17. dec.: ob 15 »Firma*. Dijaški predstava jx) globoko znižanih cenah od 14 din navzdol. Izven. Opera. Torek, 14. dec.: »Lucija di Lammer-irioor'!. Red B. Gostujeta gdč. Zupevževa in g. Ma-noševski iz Zagreba. — Sreda, 15. dec.: »Gorenjski slavček'. Red A. — Četrtek. 16. dec.: »Ančka-: Ked Četrtek. Predavanja Filozofsko društvo v Ljubljani priredi v soboto svoje drugo predavanje. Predaval bo šef. prim. v pok. dr. Franc Derganc: >Filozofija in medicina*. Predavanje bo v soboto, dne 18. decembra, v mineraloškem m6titutu na univerzi ob 18 pop. Vabljeni vsi, ki se zanimajo. Vstop prost. Društvo rokodelskih mojstrov v Ljubljani bo imelo v 6redo, 15. t. m. ob 8 zvečer v dvorani Rokodelskega doma, Konienskega ulica 12 predavanje o delavskem zavarovanju. Predaval bo g. K. Smersu. Kpr je to vprašanje za vsakega obrtnika zelo važno, zato naj se gn vsi člani in prijatelji društva zanesljivo udeleže. > Akademski odsek Jugoslovansko-češkoslova-ško lige v Ljubljani, ima občni zbor v četrtek, Iti. dec. ob 20.30 v lokalu lige v Kazini. Članstvo in novinci vabljeni. Predavanje Prirodoslovnega društva. 0 »arteriosklerozi.: odnosno poapnenju našega žilja bo v dvorani Delavske zbornice predaval v četrtek, dne 16. t. m. ob 20 g. docent dr. Ivan Mat ko, šef internega oddelka splošne bolnišnice v Ljubljani. Ker vlada za predavanje izredno zanimanje občinstva, se bo vršilo v veliki dvornni Delavske zbornice. Zaradi teca bo dvorana odprta že od 19.30 dalje. Frančiškanska prosveta v Ljubljani priredi v torek, 14. decembru ob 8 zvečer v frančiškanski dvorani planinsko predavanje s krasnimi skiop-tičnimi slikami »Po severnih deželah«:. Predava g. prof. Janko Mlakar. Predprodaja vstopnic v pisarni >Pax et bonum« in sicer: sedeži po 3 din, stojišča po 2 din. Člani z legitimacijami običajen popust. Sestanki Dekliški krožek prosvete Ljubljana-mesto ima drevi točno ob 8 (sestanek v Bernardinovi 6obi v frančiškanskem kolegiju. Tovarišice, pridite vse in točno! Lekarne Nočno službo imajo lekarne: mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9; mr. Ramor, Miklošičeva c. 20 in mr. Murmaver, Sv. Petra ce6ta 78. Srajco, kravate, Karničnik, Nebotičnik. 1 Karitativna zveza v Ljubljani vljudno vabi člane in članice karitativnih organizacij in vse prijatelje krščanske dobrodelnosti k prvemu letošnjemu predavanju, ki bo danes', v torek, 14. decembra, ob 8 zveč. v beli dvorani hotela Uniona. Predava g. konzist. 6vetnik Janez Kalan o temi: »Apostol-stvo bolnikov«. V6top prost. I Katchetski sestanek bo drevi ob pol osmih v srebrni dvorani hotela Uniona. Referira g. 6pi-ritnal Fr. Koretič o temi »Življenje svetnikov pri verouku«. 1 Pedagoški tečaj za starše na Viču. V torek, 14. t. m. predava g. Alojzij Ilreščak »Dom in otrokovo šolsko delo:. Vstop prost. 1 Združenje dimnikarjev r Ljubljani poziva vse svoje ljubljanske in okoliške člane, da se udeleže pogreba pokojnega podpredsednika tovariša Šetine Luke. Pogreb bo v sredo, 15. t m. ob 14 izpred hiše Jelovškova ulica 2. Vabimo k udeležbi pri pogrebu tudi tzvenljubljanske člane in dimnikarsko pomočnike. — Predsednik združenja. 1 Kino .Sloga, tel. 27-30. Simone Simon in James Steuard v prekrasnem filmu pariškega t>od-zemlia >V sedmih nebesih«:. Trgovci! Zlata nedelja bo pokazal a, da ste imeli prav: OC5LR5I V SLOVENCU ZflLEŽEJO! 1 Društvo Dom slepili v Ljubljani opozarja svoje člane in prijatelje na svoj redni letni občni zbor, ki bo prihodnji torek, 21. decembra ob 15.30 (pol štirih popoldne) v magistralni posvetovalnici [>o običajnem redu. le volitev novega odbora ne bo. — Odbor. Maribor. m »Miklova Zala«, ki jo je uprizoril Ljudski oder v nedeljo popoldne v dvorani ua Aleksandrovi cesti 6, je nepričakovano dobro uspela, lako režiser Brumen, kakor igralci 60 6vojo nalogo rešili nadvse dobro ter zaslužijo v6o [Dolivalo. Za uprizoritev je vladalo izredno zanimanje. Ker 60 bile vse vstopnice razprodane že v predprodaji, je bil popoldne pred predstavo ogromen naval na blagajno, pa so ljudje morali žal odhajati, ker ni bilo več pro6tora. Ker 6i mnogo ljudi v nedeljo ni moglo ogledati predstave, se je Ljudski oder odločil, da jo ponovi v nedeljo, dtie 19. dec. ob osmih zvečer. Oekrbite 6i pravočasno vstopnice v predprodaji, da ne bo potem pred predstavo takega navala na blagajno. m Veleposestvo na dražbi. Te dni je bila v Račah pri Mariboru dražba nekdanje Bachlerjevc graščine. Veleposestvo z gradom vred je izdražil Pokojninski zavod v Ljubljani, ki je bil intabuli-ran za večjo vsoto. Pred vojno je bilo Bachlerjevo veleposestvo eno največjih in najvzorneje urejenih v mariborski okolici. Slovelo je zlasti zaradi konjereje. Agrarna reforma in pa težke povojne razmere so pa spravile lastnika v dolgove, iz katerih se ni mogel več izkopati. m SSK Maraton. Drevi ob 7 sestanek šahovske sekcijc v klubskih prostorih v Sodni ulici 9. m Delavci mariborske železniške delavnice že zelo težko pričakujejo izplačilo povišanja, ki jim je bilo priznano že z novembrom, pa ga dosedaj KINO M A T I C A Telefon 21-24. Predstave danes ob 16, 19.15 in 31.15: NJENA VELIKA MATURA Hans Moser, Gusti Huber, Thoo Lingen. — Najnovejši žurnal! I Nov moderen škropilni avto mostne občine. Pred nekaj dnevi je prispel v Ljubljano z Dunaja nov moderen škropilni avto, ki ga je mestni občini dobavila znana tvrdka Viktor Bohinjec, Ljubljana, Tyrševa cesta 12. Novi škropilni avto je najmodernejši v Jugoslaviji in je znanilce Graf & Stift z Dunaja, škropilne naprave pa je izdelala tvrdka F. Hock, tudi na Dunaju. Kotel za vodo sprejme 5000 litrov vode, katero brizga naenkrat v širini 20 metrov. Najbrž ni v vsej Sloveniji ceste, ki bi je novi avto temeljito ne namočil z eno vožnjo. Avto ima 6cil. Diesel-motor 95 k. s. na nafto. Škropilnice ima avto v zadnjem delu in spredaj pred hladilnikom. Posebnost novega škropilnega avtomobila jo naprava za čiščenje asfalta, ki jo ima avlo zadaj. Spredaj se lahko montira snežni plug. Avto irna tudi motorno črpalko in precej metrov cevi, tako da lahko črpa vodo iz reke ali potoka. Avto je v teb dneh napravil že več poizkusnih voženj, ki so se izborno obnesle. Mestna občina je z novim škropilnim avtomobilom uspešno izpopolnila svoj park škropilnih avtomobilov. Tvrdka Viktor Bohinjec je tudi to pot kakor zmerom nad vse kulantno in z veliko strokovno sposobnostjo izvršila dobavo avtomobila. RAZSTAVA splitskih preprog y »Zveacdi- od 14. do 24. decembra 1 Nesreča v kuhinji. Bolnišnica je včeraj sprejela kuharico Marijo Modičevo z Resljeve ceste 18. Modičeva je padla v kuhinji ter si zlomila desno roka 1 Mlad tatič prijet. V Ljubljani živi družina, katere oče je 6ioer pošten mož, toda ima dvanajst otrok, na katere pač ne more tako zelo paziti. V družini vlada ©eveda velika revščiua iu zato ni čudno, da eo otroci zašli na stranska pota. Kradejo menda prav vsi, najhujši pa je 14-letni Milan. Deček je bistrega pogleda, toda zaradi tatvin skoraj neozdravljivo bolan. Milan je prišel komaj iz državnega zavoda za vzgojo mladine, ko je bil že zasačen pri tatvini. Milan je bi! dosedaj prijet zaradi malih tatvin že najmanj 50 krat. Njemu policija pripisuje tudi večino tatvin obleke po šolskih garderobah, ki 60 se zadnje čase dogajale in ko 60 otrokom izginjali plašči, klobuki in galoše kar «a debelo. Ko ga je policija prijela, je bil oblečen v dekliški plašček. Ukradel ga je na neki gimnaziji na hodniku. Deček je še trmast in zakrknjen ter je firiznal samo to tatvino, vse druge, za katere po-icija skoraj točno ve, da jih je zakrivil Milan, pa odločno taji. Policija na primer točno ve, da je v neki trgovini ukradel celo košaro raznega blaga na jirav preirigan način. Slišal je namreč razgovor, ko je neki gospod pripovedoval svojemu znancu, da je lo košaro pustil v tej in tej trgovini. Milan je šel takoj v tisto trgovino in povedal, da ga pošilja gospod, naj mu prinese košaro. V trgovini so Milanu seveda gladko verjeli ter mu izročili košaro. Kam je Milan dal blago, ne ve razen njega nihče. Policija je Milana ponovno izročila nekemu zavodu za vzgojo pokvarjene mladine, o končni usodi tega zabredlega otroka pa bo končnoveljavno odločalo socialno ministrstva Celje c Hamerjevu komedija »Firma« v celjskem mestnem gledališču. Drevi ob 8 uprizori ljubljanska drama v celjskem mestnem gledališču Hamer-jevo veseloigro >Firma< v treh dejanjih. Predstava jo za abonma. Vstopnice se dobe v predprodaji v Slomškovi tiskovni zadrugi. e Apologetični krožek ima jutri zvečer ob pol 8 v Domu v Samostanski ulici redni sestanek. Na sj>oredu je predavanje »Dekle in njeno javno udej-stvovanje«. Vljudno vabljene! c Usmiljenim srcem. Brezposelni oče petih nepreskrbljenih otrok se obrača na vsa dobra srca, da mu po možnosti pomagajo s kakršnokoli podporo. Zelo bo hvaležen, če se mu nakloni kakšna ponošena obleka. Dobrotniki naj prineso vsa tozadevna darila v upravo »Slovenca«. c Na celjski Javni borzi dela dobi delo: 14 rudarjev, 2 mizarja, 2 čevljarja, 2 hlapca, dve služkinji. 3 dekle, 3 kuharice in postrežnica. e Jutri ob četrt na 8 bo v Orlovskem domn skupni sestanek Fantovskega odseka. Pridite točno in sigurno! c Nesreče. V LoSperku pri Vitanju si je na lovu prestrelil s puško levi kazalec 4Wctni Jev-nišek Franc. Prst »o mu morali v celjski bolnišnici odrezati. V steklarni pri Sv. Križu v Rogaški Slatini si jo pri delu prerezal s steklom ustnici in nos 18-letni steklarski delavec Sojko Franc. Oskrbnik Vurja Dagoberd v Rogatcu je padel in si na-lomil več reber na levi strani. c Novi grobovi. V nedeljo sta v celjski bolnišnici umrla 11-letni ein železničarekega delavca Perko Karel iz Celja in 27-letna Elizabeta Slakan iz Pondorja pri Sv. Jurju ob Taboru. Truplo pokojnice so pripeljali v domačo faro. Včeraj je izdihnil svojo dušo 74-letni dninar Janez Gradišnik iz Vo-dreš pri Kalobju. — Naj jim ho zemlja lahka — preostalim nnše iskreno sožalje! še niso prejeli. Zelo bi železniška uprava ustregla delavcem, če bi jim povišanje izplačala twed božičnimi prazniki. m Resnica o »sijajnem« shodu JNS v Hočah. Poslanec Mravlje je priredil v Hotraji vasi in v Hočah dva shoda pristašev JNS, ki sta po poročilu »Jutra« in »Mariborskega večernika« 6ijajno uspela. Kakšen pa je bil ta sijaj v resnici, je dokaz shod v Hočah, katerega se je udeležilo s posl Mravljetom ter funkcionarji iz Maribora in soseščine vred samo 16 ljudi! m Eden najboljših filmov, kar smo jih videli v Mariboru, je češki film Pater Vojteh, ki ga predvaja kino Union. Film jc visoka pesem duhovniške žrtve. Zanimivo je, da mariborski Nemci ta film bojkotirajo, vendar 60 bile vse dosedanje predi stave kljub ternu bojkotu razprodane. m Poročila 6ta sc v stolnici magietratai uradnik m priznani pilot ter fotoamater g06p Franjo Pivka in gdč. Marica Gaube. Mlademu paru nase iskrene čestitke! m Izkop otroškega trupla. Državno pravdni-štvo je odredilo ekshumacijo trupla letos 20. sept. pri Spod. Sv. Kungoti pokopane 6 tednov 6tarc hčerke služkinje Jožefe Jamnik, ki je obtožena, da je umorila svoje tri nezakon. otroke 6 strupenim čajem. Ekshumacija se je vršila včeraj ter eo bili poslani dela trupla fiziološkemu zavodu v Ljubljano v preiskavo. m Mariborska opereta študira zabavno in me-lodiozno Gilbertovo etelo »Noč v Kairo«. Gledališče Torek, 14. dec. ob 20: vPod to goro zeleno*. Red C. Sreda, 15. dece. ob 20: »Lopovščine«. Red R Klavirski večer mlade Nade Braahovičeve Kakor je presojanja na podlagi zunaajsga dojemanja nerazumljivo nešteto pojavov človeškega življenja, tako je na isti podlagi tudi nedoumljiva izredna pianistična spretnost, kot jo obvlada mlada, komaj 13 letna B^grajeanka Nada Brankovičeva. Ko je človek tia konccrtu, ki ga je ta mala pianistka izvedla te dni pri nas v mali Filharmočni dvorani, poslušal to ljeno igro, je mogel samo strmeti nad tako čudežno sposobnostjo, čeprav so se mu ob tem vzbujala prav različna čustva. Spored (Bach-Tausig, Scarlatti, Beethoven, \\ eber, Schumann, Chopin, Debussy, Tajčevič-, Uszt) je bil po svojem značaju dovolj težak, da bi izčrpal odraslega, zrelega pianista. Tu pa jo sedel za klavirjem otrok, ki je skoraj brez; presledka z neko uepojmljivo sposobnostjo odigral ves tako ogromni spored. Neverjetna spretnost, obvladovanje izredno težkih in zapletenih prstnih zvez, moč tonskih vtisov in čudežni spomin (izvedla je vse na pamet) — vse to jo zapovrstjo vzbujalo sama začudenja. Ko pa si se mimo teh zunanjih vtisov poglobil v otroka in v njegovo igro, ti je postalo nekam tesno pri srcu. Doživel si čisto majhno, otroško dušo, ki se kakor pod ukazom tajnih sil trepetaje poglablja v te tonske oblike in jih na klavirju po različni sili tega ukaza uteleša zdaj morda slabotno tipaje, a takoj nato s tako odločno zanositostjo, kot jo zmore le dozorela človeška duševnost. Pri tem pa si jasno spoznal, da otrok sam vsega tega, kar je podal, v sebi ni. doumel, temveč, da se je sam predajal igri le iz hipa v hip, a to prav na dnu s tisto otroško raz-po.oženostjo, ki ji neizpodbitno pripada še svet igrač in pravljic, če naj se prav razvije in čo naj sebi in okolici v korist doživi svojo življenjsko usodo. In ko si vse to spoznal in obenem doživljal arhitektonsko nepopolnost v podajanju tako težkih in kompliciranih umetnin, se ti jo pričel izmikati smisel takega koncertiranja in je obviselo nad teboj vprašanje — čemu tako obremenjevati otrokovo duševnost in zavajati njegovo tako po božje obdarjeno umetniško sposobnost? Kajti če se že vdamo v to, da otrok s tako čudežno olidarjcnosljo že javuo nastopu, ma mi potem edino prav. da izvaja čim bolj dovršeno umetnine, ki so njegovi duševnosti enakovredne in primerne? X. IJ. Nova cerkev Pri nas se snuje pripravljalni odbor za nov domači vodovod iz bližnje okolice. Nekateri posestniki v vasi Nova cerkev dobivajo vodo iz celjskega vodovoda, ki gre iz, Vitanja skozi vas. Tn voda pa prihaja naročnikom predraga, tako da jo ne morejo uj)orabljati tudi za živino. Tudi jo lo malo število naročnikov. Novi vodovod namerava preskrbeti dobro pitno vodo vsej okolici za ljudi in živino. Ker je studenec nad višino vasi, nape-ljava ne bo posebno draga, saj bo imela samo kakih U00 m dolžine Naš kraj trpi tudi veliko ker nimamo še elektrike. Vsi se čudijo, kako je mogoče, da večji kraj, kakor je Nova cerkev, še nima novodobne razsvetljave, čeravno je žc v neposredni bližini v Višnji vasi iu Socki. — Možje zdramite se žo enkrat iu popravite, kar so zamudili predniki. Bodj luč! Reorganizacija zelezntške uprave Švicarski zgled V prometnem ministrstvu že dalje Jasa delajo na novo organizacijo železniške uprave, ker sedanja iz leta 1927 ne ustrega več potrebam modernega prometa in zahtevam gospodarskega življenja. Ce se ozremo na organizacije železniških uprav v raznih evropskih državah, vidimo raznovrstne upravne sisteme, kateri pa vendarle v glavnem stremijo k centralizaciji ali decentralizaciji. Dosedanje upravne organizacije naših železnic so izražene v uredbah iz leta 1919, 1921 in .1927. Te upravne organizacije kažejo da ni bilo vprašanje pravilno zastavljeno, pa zato tudi sam problem ni mogel biti pravilno rešen. >Une que-stion bien posee est a molitie rčsolue.« Da se je vprašanje upravne organizacije napačno zastavilo, pa je treba iskati vzrok v tem, da to vprašanje ui bilo globlje preiskano in ga zato tudi ni bilo mogoče pravilno razumeti. Potrebno jo bilo rešiti problem kakorkoli in potem počakati na rezultate izkušenj in prakse. Trditev, da bi se mogel ta problem rešiti po zgledu drugih naprednejših držav, jo napačna, ker je notranja struktura naše države specifična in se bistveno razlikuje od strukture ostalih držav. Končno pa so se med tem časom izvršile tudi že mnoge in zelo važne upravne reforme v organizaciji železniških uprav v samih naprednejših državah in bi potemtakem morale slediti tudi pri nas vse te upravne spremembe v organizaciji, kar bi ne ustrezalo niti potrebam našega gospodarstva, še manj pa našim prometnim razmeram. Ako vzamemo v pretres razne režime železnic, bi mogli vse režime porazdeliti v nekoliko skupin, in to v: 1 režim, kjer so železnice v rokab države in kjer je izpeljana organizacija na birokratski podlagi (Švica, Italija, Češkoslovaška itd.); 2. kjer so železnice popolnoma avtonomne (Avstrija); 3. kjer obstojajo državno-železniške družbe (Nemčija, Belgija); 4. kjer so združene zasebne in državne železnice v eno upravno celoto (Francija) in končno o. kjer se železnice nahajajo popolnoma v zasebnih rokah, pod nadzorstvom države (Velika Britanija). Cilj vsake reorganizacije železnic obstoji v poenostavitvi pprave na železnicah in v tem, da se njihova eksploatacija čim bolj ekonojnizira. — Tako je n. pr. organizacija švicarskih železnic iz leta 1923 počivala na dveh načelih: 1. da zamenja birokratično organizacijo druga organizacija, ki bi bila bolj elastična in ki bi bila jx>dobna organizaciji pri zasebnih industrijskih podjetjih, in 2. da se vpelje avtonomija administracije s posebnim računovodstvom. Organizacija železniške nprave mora voditi račun tudi o drugih političnih in upravnih institucijah v državi. Ona mora nositi na sebi gotove značilne črte splošne državne uprave. V tem pogledu je Švica za nas zelo primeren predmet proučevanja. O priliki organizacije švicarskih železnic je izdalo železniško ministrstvo posebno uradno poročilo, v katerem stoji med drugim tudi sledeče: »Rekli smo, da mora vsaka javna uprava, posebno pa še železniška uprava, skrbeti, da se čim bolj prilagodi drugim institucijam v državi, kakor tudi, da se ozira na splošno javnost. To se pravi, da se pri železniški upravi ne more zastavljati vprašanja absolutne centralizacije niti čiste in svobodne decentralizacije. Z ozirom na razliko med narodi in jeziki našega prebivalstva je potrebno ravnati na poseben način z raznimi pokrajinami. Zvezne železnice stoje mnogo bolj kot katerakoli druga uprava, v neprestanem stiku z oblastmi kantonov in občin, kakor tudi z občinstvom. Zato ne sme biti naša uprava preveč centralistična, ako hoče zadovoljevati potrebe raznih pokrajin, trgovskih središč, stanovskih združenj itd. Vendar pa je vsaka železniška uprava prisiljena iz mnogih razlogov, da unificira svojo službo in tudi metode dela ter da postavi pravila, katera morajo veljati za vso ujeno mrežo. Mi moramo postopati s potniki in z blagom povsod enotno, prav tako tudi z osebjem. Od vseh vrst uprave moramo zahtevati enako ekonomijo in enake poglede na celokupno podjetje. Sredstva, katera nam stoje na razpolago, se morajo uporabljati po enotnih načelih na celi inrezi. Po našem mnenju se vse preveč polaga važnost in pomen besedama »centralizacija« in »decentralizacija«, vsaj v toliko, v kolikor ti dvo besedi predstavljata ves program; predvsem je potrebno proučiti vprašanje — sine ira et studio — do katero meje je enotna uprava sploh potrebna pri organizaciji zveznih železnic in to z ozirom na njen lastni interes in na koristi države, in do katere meje je potrebno dati pravico svobodnega odločevanja, da nc gre na škodo eksekutivnih organov, med katere štejemo tudi pokrajinska ravnateljstva. Da se izognemu vsakemu uesporazum-Ijenju, poudarjamo takoj, da smatramo za koristno, da se eksekutivnim organom da avtonomija ter gotova neodvisnost, in to po možnosti čim večja. Raztegnitev neodvisnosti in odgovornosti pri zunanjih službah je najboljše sredstvo, da se poenostavi uprava zveznih železnic.« — Švicarski zakon o novi organizaciji zveznih ieleznic je v največji meri uvaževal gornja načela. Ze v členu 1. je poudarjeno, da »država upravlja in izkorišča železnice, ki so bodisi od' nje odkupljene ali izgrajene po trgovinskih načelih, čuvajoč pri tem jx>jx>lnoma koristi narodnega gospodarstva.« Predpisi, ki se nanašajo na nadzorstvo in kontrolo od strani države nad železniškim podjetjem kakor tudi nad plovbo, se ne izvajajo nad zveznimi železnicami. Ministrstvo švicarskih ieleznic smatra posebno tehnično kontrolo nad službo f>odrejenih [»krajinskih ravnateljstev kot anomalijo, ki samo moti pri delu, ker se ustvarja dvojno delo, kar je popolnoma odveč. Po švicarskem zakonu (čl. 5) pripada parlamentu pravica: 1. do izdaje zakona o splošni osnovi tarifi ranja, 2. do izdaje zakona o plačah, 3, do odobravanja proračuna, 4. do odobravanja letnih zaključnih računov in poročil ter 5. do pooblaščanja ministrskega sveta, da more ta sklepati posojila za železniške potrebe. Upravni organi so: upravni odbor (katerega imenuje ministrski svčt v celoti in sestoji iz 13 članov), uprava (glavno ravnateljstvo in pokrajinska ravnateljstva) in železniški svet (na sedežih ravnateljstev in ki sestoji iz 20—28 članov, od katerih 6 imenuje vlada,a ostale kantoni in polkantoni). Upravni odbor ima sledeče pravice (čl. 9): da nadzorujo vso upravo, da daje svoje mnenje k zadevam, katere rešuje ministrski 6vet in parlament, da odobrava načrt proračuna, da pregleduje sklepne račune, da izvršuje splošno organizacijo, da določa pravice in dolžnosti posameznih organov, da prinaša odloke o glavnih načrtih večjih del, da odobrava važnejše pogodbe in da stavlja predloge ministrskemu svetu: za imenovanje predsednika, predloge glavnega ravnateljstva in pokrajinskih ravnateljstev; da imenuje glavnega ravnatelja, pokrajinske ravnatelje ter načelnike glavnega ravnateljstva. Glavno ravnateljstvo sestoji iz predsednika in dveh glavnih ravnateljev, katere jiostavlja ministrski svet na predlog upravnega odbora (za dobo šest let). Pristojnost glavnega ravnateljstva bomo razbrali iz ostalih pristojnosti, v kolikor niso navedene oziroma prenesene na pokrajinska ravnateljstva. Pod pokrajinska ravnateljstva pa spadajo sledeče pristojnosti (čl. 19—22): 1. da zastopajo zvezne železnice pred upravnimi in sodnimi oblastmi; da upravljajo: nepremičnine, računovodstvo in blagajniško službo, da vzdržujejo in pregledujejo proge, da upravljajo postajno, vozno in strojno službo, plovidbo, pristanišča, skladišča in da organizirajo tovorni avtomobilski promet. 2. pokrajinska ravnateljstva izvršujejo dalje samostojno: angažiranja, nastavljanja, premeščanja, odpuščanja in upokojitve vseh uradnikov in uslužbencev svojega področja, izvzemši načelnike oddelkov. Pokrajinska ravnateljstva rešujejo samostojno reklamacije itd. iz lokalnega prometa (notranjega), v kolikor no spadajo te zadeve v pristojnost samih načelnikov postaj. Pokrajinski železniški sveti so pristojni da: izvolijo iz svoje srede predsednika in podpredsednika, da dajejo svoje mnenje pristojnim oblastem o zadevah splošnega gradbenega, prometnega, trgovinskega in finančnega značaja, vključno tarife in voznega reda; da na zahtevo dajo taka mnenja osrednji vladi, kontrolni vladi, upravnemu odboru, glavnemu ravnateljstvu, predstavnikom poljedelskih, trgovskih, industrijskih in ostalih stanovskih združenj. Itd. Pokrajinski železniški sveti vseh pokrajinskih ravnateljstev se sestajajo dvakrat na leto na skupne zbore pod predsedstvom prometnega ministra. Na teh zborih prisostvujejo tudi člani upravnega odbora, glavna ravnatelja in pokrajinski ravnatelji. V pristojnost pokrajinskih železniških ravnateljstev spada daljo: 1. nakup nepremičnin in vsa dela s finančnimi posledicami, ako so jiotrebna v svrho vzdrževanja normalnega prometa, in 2. samostojno sklepanje pogodb za graditve in dobave v svojem področju. Take pogodbe se morajo predlagati na odobren jc glavnemu ravnateljstvu samo, ako posamezni pogodbeni iznosi prekoračijo vsoto 300.000 švicarskih frankov. V pristojnost pokrajinskih ravnateljstev spadajo vse graditve na njihovem področju. Glavno ravnateljstvo sestoji iz treh departe-mentov: 1. predsedniški (glavno tajništvo, računska kontrola in glavno knjigovodstvo, glavna blagajna in uprava vrednostnih papirjev, sanitetski oddelek ter personalni oddelek); 2. gradbeno-proinetni departement (gradbeni oddelek, odd. za elektrifikacijo, odd. za postajno in vozno službo ter odd. za stroje in delavnice); 3. pravni in tarifni departement (pravni oddelek, trgovinski oddelek, prometna kontrola in uprava materiala). Za nove graditve prog (odcepitve tirov) so pristojni: pokrajinska ravnateljstva do višine 100 tisoč šv. frankov (nabave ne spadajo sem), glavno ravnateljstvo do višine 1 milj. fr., upravni odbor do višine 3 milij. šv. fr, čez to vsoto pa ministrski svet. N—g. Stanje Narodne banke Izkaz Narodne banke za 8. december kaže naslednjo sliko (vse v milij. din, v oklepajih razlika v primeri z izkazom za 30. november 1937): Aktiva: zlato v blagajnah 1.693.85 (+ 2.2), zlato v inozemstvb 61.0 (- 5.65), skupna podlaga 1.754.9 (— 3.44), devize izven podlage 507.15 (+ 35.6), kovani denar 352.74 (+ 8.66), posojila: menična 1.361.56 (— 4.35), lombardna 246.96 (— 4.3), skupno posojila 1.608.5 (— 5.66), prejšnji predujmi državi 1.652.93 (+ 0.2), razna aktiva 2.049.86 (+ 24.5). Pasiva: bankovci v obtoku 5.675.7 (— 77.6), drž. terjatve 20.7 (— 5.15), žirovni računi 1.543.7 (+ 47.2), razni računi 1.078.6 (+ 89.0), skupno obveznosti po vidu 2.643.04 (+ 128.0), razna pasiva 328.76 (+ 9.84). Obtok bankov. in obveznosti po vidu 8.318.74 (+ 50.4), skupna podlaga s primom 2.255.0 (— 4.43), samo zlato v blagajnah s primom 2.176.6 (+ 2.84), skupno kritje 27.10 (27.32)%, od tega samo z zlatom v blagajnah 26.16 (26.29) odstotkov. Izkaz kaže zopetni dotok vlog na žira in v raznih računih. Sama podlaga se je znižala, naraslo pa je zlato v blagajnah. Devizni zaklad se je ponovno povečal kakor tudi razna aktiva. Posojila so se zmanjšala. Zmanšanje obtoka bankovcev in mnogo kompenzirati dotoka na žirovnih in raznih računih. Skupno kritje se je znižalo zaradi večjega naraščanja obveznosti.. Institut za kurivo in rude Poročali smo že, da je ministrski svet sklenil uredbo o nacionalnem institutu za kurivo in rude. Sedaj jo ta uredba že stopila v veljavo in se po njej pretvori dosedanji kemični laboratorij oddelka za upravo drž. rudarskih podjetij ministrstva za gozdove in rudnike v Nacionalni institut za kurivo in rude ter preide kot jx>seben odsek v sestav oddelka za vrhovno rudarsko nadzorstvo. Zavod bo izdajal svoj list ter bo vzdrževan predvsem z dotacijo države. Institut ima dva oddelka: za kurivo in rude. Pri zavodu ee ustanovi tudi strokovni svet, katerega člane imenuje minister za gozdove in rudnike. Nadalje je objavljena tudi uredba o rudarsko-geološkem komiteju, ki spada tudi pod ministrstvo za gozdove in rudnike Ta odbor ima nalogo, da preišče vse rudne pojave in rudna polja v državi, ugotovi njih geološke odnošaje, vsebino in rudarskogospodarsko vrednost in na ta način izdela rudni kataster naše države, člane odbora postavlja minister za gozdove in rudnike za tri leta, predsednik odbora jia je sam minister, njegov namestnik je pa načelnik oddelka za vrhovno rudarsko nadzorstvo. Popravki v trgovskem zakoniku Ze v slovenskem prevodu je najvažnejši tvorec novega trgovskega zakonika profesor ljubljanskega vseučilišča g. dr. Milan Škerlj, ki je zastopal tudi vlado pri razpravi o tem zakonu v narodnem predstavništvu, pristavil številne pripombe, ki so popravljale tiskovne in druge napake v izvirniku. Takih prijx>mb ni bilo nič inanj kot — 40. Sedaj pa je v »Službenih novinah« samih izšel ves obsežen seznam potrebnih popravkov, ki obsega kar 144 točk. To je praksa, ki ee nikakor ne sme nadaljevati v interesu ugleda naše države v pravnem svetu. Kako naj sedaj interesenti izvrše vse te številne izpremembe v svojem originalnem, prvotnem tekstn »Službenih novin«, kako naj nadalje te korekture upoštevajo pri slovenskem prevodu y »Službenem listu«. Slovenci smo bili toliko srečni, da je v slovenskem prevodu popravil številne napake sam g dr. Skerl. težje bo za 6rbskohrvatske interesente. ki so navezani na »Službene novine«. To dokazuje ponovno od nas poudarjano potrebo, da je treba vse tekste »Službenih novine podali točno in razločno tiskarni, tiskarna pa naj kar vestneje izvrši korekture. ♦ Novi trgovinski sporazum s Francijo, ki jc bil dne 13. decembra podpisan, bo vseboval poleg splošnega sporazuma v dosedanji obliki, tudi se tri dodatne sjiorazume. Prvi del sporazuma se nanaša na blagovna plačila in se ukinja kliring ter uvaja plačilo v prostih devizah. Računa se s tem, da bo naš izvoz v Francijo za 20% višji kot nas uvoz iz Francije. V drugem delu 60 rešena neka tera carinska vprašanja in znižane nekatere takse, ki zelo obremenjujejo naš izvoz v Francijo. Končno določa tretja dopolnitev kontingente za izvoz v Francijo, v okvirju katerih bo posebno povečan naš izvoz lesa. ..... Pogajanja z Kalijo glede klinnga se bodo začela dne 17. t. m. v Belgradu. Uredba o kontroli izvoza sadja je po poročilih iz Belgrada v Zavodu za pospeševanje zunanje trgovine že izdelana ter bo stopila v veljavo dne t. januarja 1938. Zavarovanje proti toči v vardarski banovini. Za zavarovanje proti toči ie bil ustanovljen poseben sklad. Sedaj je objavljen proračun tega skla- da, ki znaša za dobo od 1. novembra 1937 do 31. oktobra lodari tudi en dinar za nakup knjig nnSini izseljencem, ki tako prosijo zanje in bi hoteli biti vsaj s slovensko besedo v zvezi z domovino. Prelep nekrolog je posvečen velikemu vladiki nadškofu d r. Jegliču, ki je v tem letu umrl. Prof. dr. šara- bon priobčuje pregled svetovnih dogodkov, ki ga bo vsakdo z veseljem prebral. P. Kunaver razlaga nove zvezde. Nekaj toplih besed je posvečenih novemu belgrajslcemu nadškofu dr. Ujčiču-Slovencu, nekaj španskim besedam v slovenščini, meglicam v vsemirju (P. Kunaver), svetovnim cestam, razgledu po naši Sloveniji na tujem, to je: izseljeniškemu vprašanju, katerega se še vse premalo zavedamo Zaključuje pa čtivo gospodarski članek A. Oblaka o pitanju živine, ki bo zanimal slovenskega kmetovalca. S posebno pieteto se Mohorjev koledar spominja smrti velikih slovenskih mož, ki so umrli v tem letu (Adamič,, Oabršek, Hubad, Ptintar, Prijatelj, Novak, Šuklje, Turk, Kranjc-Beloglavec, Tomo Zupan) ter vseh umrlih udov Mohorjeve družbe, katerih fotografije prinaša v spomin domačim in potomcem. Dodan je seveda register članov ter pregled sejmov. Največ prostora pa je v letošnjem Koledarju posvečeno leposlovju. Urednik je naprosil najboljše Mohorjeve sodelavce k sodelovanju. Tn ko je F i n ž ga r napisal nazorno črtico iz gorenjskega kota »Tale naš Jaka«, v kateri je z nezakrito tendenco poudaril dejstvo, da propadajo grunti zaradi industrializacije kraja ter da naj kmečki sin ne sili v tovarno, Če hoče, da ne bo zemlja propadla. Ivan Pregelj je napisal spomin na može. ki so ga pripeljali v Mohorjevo Janez J a 1 e n je priobčil v koledarju celo novelo P o g o n k , ki spada v ciklus njegovih najboljših črtic zadnjih let, priobčenih večinoma v -.Domu in svetu« (Mlaj, Mahovnice, Previs itd.). Z njo je dal Jalr-n eno najboljših slovenskih lovskih črtic, ki jih imamo od Tavčarja dalje zelo malo ali pa malo posrečenih. V Koledarju pomeni la črtica najboljši donesek, dasi se nam ne zdi še do popolnosti dognana. Tudi Bevkov spo- min iz mladosti »Zgcnje« je sveže in psihološko ostro napisana črtica v smislu Cankarjevih materinskih skic, bogata srčne toplote in globokega etičnega jedra Plestenjak, ki je letos napisal tudi povest »Bajtarji« z isto idejo kot Fin-žgarjev »Jaka«, je tudi v skici »S ceste« pokazal, da se razvija vedno v resničnejšega pripovedovalca in ostrega opazovalca življenja ter tudi sodnika. Leposlovne doneske so prispevali še Sonja Sever jeva s pravljično snovjo »Pred velikim sodnikom« ter Lea F a t u r, ena najboljših starejših slovenskih pisateljic, s polnobarvno para-frazo slovenske romance »Zora«, ki se ji pod roko spremeni v balado. Želeli bi, da zbere Lea Fatur-jeva svoje prepesnitve slovenskih pripovednih pesmi v načinu Milčitiskega prepesnitev pravljičnih snovi: današnje občinstvo pisateljico malo pozna, pa ne zasluži pozabljenja. — S tem, da je Koledar prinesel letos toliko in tako dobrega leposlovja, je gotovo ustregel večini naročnikov. (Dalje.) ^Cerkveni glasbenik- (uredil St. Premrl). Poslednji dve številki Cerkvenega glasbenika v skupnem zvezku prinašata med svojim književnim gradivom kot najbolj pomembna dva spisa o cerkveni glasbi — tedaj donesek k razpisani anketi o problemu današnje cerkvene glasbe. — Jedrnate in odkritosrčne besede je v tem zmislu napisal Matija Tome, ki je tudi sam dočutil resnobo tega vprašanja ter st. ga je z vso poštenostjo dotaknil, pri čemer se je lotil bolj umetniške strani in je stilno estetske pomisleke spričo današnje cerkvene glasbe le nakazal — Bolj zmedeno pa govori o istem vprašanju Martin Železnik, ki se najprej o bistvu cerkvene glasbe zelo prav izraža, češ, da mora dvigati duha k Bogu, ki pa končno prav nesrečno povleče v ta problem živahnost in mrkost glasbe. Bori se tudi proli očitkom, ki jih nihče ne izreka. Kako nepravilen pa je končni njegov nasvet, da raje ustvarjajmo, kot dokazujmo, to kaže stanje nst \ arjene današnje cerkvene glasbe same, a z druge strani vsa priobčena d o-kazovanja in tega problema dotikajoči se članki s tem njegovim poslednjim vred. — Sicer pa je prav, da slišimo o tem vprašanju mnogo različnih mnenj, ker se bo s tem toliko bolj razsvetlilo (Kot vemo, čaka še več člankov na ob javljenje.) V ostalem so poleg uvodnih napovedi za pro slavo Foersterjeve 100 letnice rojstva v tem zvezku priobčena večinoma nadaljevanja. F. Ferjančio piše o Cecilijinem društvu, dr. Dolinar o zgodovini katoliške cerkvene glasbe, Hochreiter priobčuje pisma o. H. Sattncrja, Stanko Premrl pa seznam absolventov orglarske šole; S. Koporc nadaljuj'' glasbeno teoretično razčlenjevanje. Ob koncu so razna poročila, dopisi in oglasnik novih cerkvenih in posvetnih skladb. Glasbena priloga prinaša skladbo Bredo šče-kove »Sv. Nikolaj« in dve božični iz zapuščine p. II. Sattnerja. Vse brez novih impulzov. V. U. Cirilomelodski vjesnik, ki izhaja v zmiselni vsebinski ureditvi in v lepi zunanji opremi v Zagrebu, je v poslednji številki posvetil ves književni del opisu turneje, ki jo je podvzel poleli »Cirilo-Metodov kor« iz Zagreba, ter obiskal Italijo in Francijo z najlepšim umetniškim uspehom. Med številnimi opisovanji popotovanja in koncertov je polno mikavnih sestavkov; kaj značilne so tudi izjave različnih svetovnih glasbenih kapacitet, ki se o zboru laskavo izražajo. Med drugimi so posebno izrazite besede največjega pevca-umetnika F. S. šaljapina: »Potdravljam Čirilo-Metodov kor kot visoko artistično skupnost ter ga posebno ob čudujem, da se jt odločil v tem času razuzdanosti in brezboštva postati pobornik ideje zedinjenja vseh Slovanov v Kristusu.« Glasbena priloga prinaša del IvSičeve sklndbe »Hvalite Gospoda nebes«, ki jo je zbor tudi na poslednjem koncertu pri nas izvajal. V. U. Aljehin spet na šahovskem prestolu več Aljehin, ker Aljehin je kipel in besnel, kadar je izgubil partijo, častihlepnosti, kot gonilni sili večine slavnih mož, je pa znal Aljehin najti res občudovanja vreden način izživljanja. Dosedanji šahovski svetovni mojster dr. Euvve po Pred tednom je prišlo iz Haaga kratko poročilo, da je Atjehm v 25. partiji v Njemcovičevi obrambi kot črni zgodaj zgradil boljšo pozicijo, dobil v 15. potezi kvaliteto iu je Euvve komaj zavlekel poraz do 40. poteze, ko je bila partija prekinjena S tem je bilo šahovskemu svetu jasno, da je Euvve dokrsljeval in da bo šahovski prestol zopet zasedel veliki ruski umetnik v šahu dr. Aleksander Aleksandrovič Aljehin. Par dni pozneje se je Euvve vdal in prvi čestital Aljehinu k tako sijajni novi osvojitvi šahovskega prvenstva. Euwe-jevo kraljevanje je bilo kratko, trajalo ni niti celi dve leti. Dne 15. decembra 1. 1935 se je moral Aljehin posloviti od šahovskega prestola, seveda že takrat s trdno voljo, da le za kratko dobo. Na ta dan je bila igrana 30. partija, v kateri je Euvve kot beli potreboval samo remis, da poviša stanje matcha 15:14 za še potrebne pol točke. Dunajski mojster Hans Krnoch pripoveduje o partiji, da je bil začetek preložen za pol ure, da bi komite mogel pomiriti mnogoštevilne navdušene gledalce. Euvve je prišel prvi, frenetično pozdravljen od publike. V zadnji minuti pred pričetkom se je pojavil Aljehin v svečani obleki, v lire sicer bled, toda z glavo pokonci kot v dnevih svoje največje slave. Publika je tudi njega pozdravila s ploskanjem, Aljehin je pa s poklonom in besedami, da ve, da pozdrav velja njegovemu nasprotniku, pozdrav odklonil Partija se je po brezuspešnih Aljehinovih naporih, da z zmago še ohrani naslov prvaka, končala remis. Sledilo je velikansko veselje in Euvve je naenkrat postal najbolj proslavljanj mož na Holandskem. Tako je bil Euvve ustoličen in Aljehin odstavljen. Vse to je Aljehina sicer zelo izčrpalo, ni ga pa podrlo in začel je takoj z delom, da popravi ta poraz. Vedel je, da je pogrešil, ker je gledal v Euvveju samo solidnega matematika in znanstvenika, ki ga je mogoče s paradoksi zbegati. Izgubo matcha zaradi napačne ocene nasprotnika je sprejel kot dragoreno življenjsko izkušnjo, ne pa kot vzrok za resignacijo. Priznal je, da je z Euvvejem zasluženo izgubil in Euvve zasluženo zmagal in sklenil v revanžnem matehu dokazati, da je bilo porazu res krivo podcenjevanje Euvveja in da je on mnogo večji mojster. Ko je par mesecev po matehu z Euvvejem igral več simultank v Jugoslaviji, je samo povedal, zakaj je izgubil in obljubil, da se bo potrudil, da bo pripadlo šahovslio prvenstvo zopet slovanskemu narodu, ni pa po zgledu Capablance omalovaževal svojega nasprotnika in navajal opravičila za poraz. Ta zdrava črta, stvarnost, je za Aljehina karakteristična in ga je pripeljala na višino, katere ni dosegel še noben drug šahist. dločilni Aljehinovi zmagi čestita novemu mojstru. Rodil se je Aljehin 1. 1892 meseca oktobra v Moskvi kot sin plemiških staršev. Šah je pričel igrati zelo mlad in poročajo, da je v 1. 1908 igral v Moskvi na turnirju moskovskih šahistov in dosegel prvo mesto, ter na že zelo močnem glavnem turnirju v Diisseldorfu, kjer je bil 4.-5. Naslednje leto je igral na več klubovih turnirjih v Moskvi in si na turnirju v Petrogradu priboril mojstrski naslov. Kot mojster je potem igral 1. 1910 v Hamburgu, kjer je bil 7.-8., 1. 1911 v Karlovih Varih, kjer je bil 8.-9., I. 1912 v Stockholmu, kjer je bil prvi, in v Vilni, kjer je bil 6.-7. S temi. za tako mladega mojstra lepimi uspehi, si je Aljehin priboril priznanje in odprla se mu je pot na vse turnirje. Na teh je pred vojno dosegel lepe usjiehe, pred vsem 1. 1913 v Scheve-ningen, kjer je bil prvi, 1. 1914 v Petrogradu, kjer je za velemojstroma Laskerjem in Capablanco zasedel tretje mesto in istega leta v Mannheimu, kjer je bil po enajstih kolih na prvem mestu, toda je bil turnir zaradi izbruha vojne prekinjen. Po vojni je kot velemojster zmagal 1. 1921 na turnirjih v Fribergu, Budimpešti in Haagu, dosegel 1. 1923 prvo in drugo mesto z Bogoljubovim v Karlovih Varili, zmagal 1. 1925 sijajno v Baden-Badnu, 1. 1927 v Kečkemetu in poleg tega bil med prvimi tudi na turnirjih v Pistyanu in Londonu 1. 1922. 1. 1924 v New-Yorku, t. 1926 na Semmeringu in 1. 1927 v New-Yorku. Njegova zmaga proti Capablanei 1. 1927 6:3 in 25 remijev ter njegovi poznejši usjiehi so še dobro znani. Že ko je Aljehin kot mlad fant pričel igrati na močnejših turnirjih, je vzbujal občudovanje. Presenečala je vse njegova bogata fantazija in silovita energija, ki jo je pokazal pri igri, tako da je bil takoj deležen splošne hvale. Se večje občudovanje pa je vzbujal Aljehin že kot mladenič, ker se ni dal zapeljati hvali in občudovanju, ampak je ostal na trdnih tleh in popolnoma podvrgel svoj veliki talent svoji izredni inteligenci. Bil je torej že kot mladenič stvaren in je s trdnim delom neumorno pilil in brusil to, kar mu je podirala narava. Njegovo ogromno delo se lepo zrcali v popolnem poznavanju otvoritev in odlični tehniki v srednji igri in končnici. Dolgotrajno in intenzivno d^lo je tudi v njegovih knjigah. v katerih je na stotine mojstrskih partij raziskanih do zadnjih podrobnosti. Z delom se je Aljehin dokojial do najsilnejšega igralca vseh časov, tako da se ga mojstri in velemojstri boje kot demona. Razundjivo je, ker šah je poleg drugega tudi šport, da ga je gnala k temu pred vsem njegova velika častihlepnost. Ko je Aljehin 1. 1935 v matehu z Euvvejem izgubil več partij in je poraze zelo resignirano prenašal, so rekli, da to ni Prihod v Rotherivood Gospodar Rothervvooda je takrat bil z izbi, zelo velikem, a nizkem prostoru. Sedel je za veliko hrastovo mizo, sestavljeno iz surovo obtesanih desk, ter večerjal. Cedric, Anglosas, je bil mož širokih pleč, jIIajdite! K vratom!« jo velel svojim ljudem, »pa poglejte, kaj jeU Nekaj hipov kasneje so jc vrnil hlapec in gospodarju sporočil, da zunaj pred dvigalnim mostom čakata prior Aymer in vitez Brion de Bois-Guilbert, komtur templarskega reda, z malim spremstvom ter prosita za nocoj prenočiš?«, ker potujeta v Ashby na furnir. Pariški morilec s f9 Bitje iz germanske noči" Prerekan-a med nemškimi in francoskimi listi zaradi morilca Weidmanna Sedanje vreme je menda po vsej Evropi enako. Kakor iz Anglije poročajo o velikih snežnih viharjih, tako poročajo tudi s Tirolskega, iz Nemčije in celo iz Amerike. Na Tirolskem je velik snežni vihar pretekle dni z gorskih kmečkih koč trgal strehe in delal veliko škodo tudi na drevju. Po tirolskih gorah so plazovi naredili veliko škodo ter ubili tudi nekaj ljudi. V nemškem pristaniškem mestu Hamburg je tako metlo v četrtek ves dan, da je bil ustavljen ves promet. Sneg je nosil velik vihar, ki jo po cestah dolal prave žamete. V hipu so bili po ulicah po pol metra globoki zameti, jio katerih je bil vsak promet nemogoč. Tudi železnice niso mogle v redu voziti Prav tako je bil ustavljen parniški promet tudi na reki Labi, kjer je bilo poškodovanih precej parnikov. Iz Amerike poročajo, da je pretekle dni tamkaj več dni tako metlo, da je na zametenih cestah ostalo nn stotine avtomobilov, ki jih je vihar ujel sredi ceste Nekateri kraji so docela odrezani od drugega sveta, tako da tamkaj že primanjkuje živeža. Poleg tega je nastal tak mraz, da je v državi New-York zmrznilo 11 ljudi, v državi Penn-?y!vanija p* 14. Orjaški jez grade spet v globelih reke Kolorado v Kaliforniji. Tn novi jez bo uravnaval vodno >tanje na višje ležečem jezu, ki so ga čez to reko lansko leto zgradili in imenovali Boulderjev jcs. V letih po zmagi nad Capablanco je dosegel Aljehin zenit svoje moči. Zmagoval je tako prepričevalno in s tako premočjo, da je bil splošno štet v najvišji razred velemojstrov, kjer ni imel tovariša. Na tak način na tako močnih turnirjih kot sta bila v San Remu 1930 in na Bledu 1931 pred Aljehinom še ni zmagal noben mojster. Aljehin več let iii imel sebi enakega. Polagoma je pa vse to kvarno vplivalo nanj in pričel je eksperimentirati v igri. Moč proti drugim tekmecem je s tem zelo padla iu zopet je bilo čuti o Aljehinovih porazih. Na turnirjih Aljehin ni bil več prejšnji sigurni favorit Ko je prišlo do matcha z Euvvejem, je Aljehin igral že občutno površneje in nezdraveje kot prejšnja leta. Euvve je vse to zelo dobro izkoristil in poučil Aljehina, da tudi njemu ni vse dovoljeno. Poučiti se je Aljehin tudi dal in je zopet začel z načinom, s kakršnim se je povzpel tako visoko. Sedaj je bilo seveda mnogo težje. S tem pa, da je Aljehin to kljub vsemu zmogel, je mogoče dosegel največji uspeh svojega življenja. Spremeniti igro in način življenja je bilo delo, ki ga na Aljehinovem mestu ne bi nihče zmogel. Sedaj je zopet kralj šaha in šahovskega prestola, ki ga je lahkomišljeno izgubil in z naporom zopet pridobil. Gotovo ga ne bo dal poceni iz rok. Slovani si pa smejo šteti v čast, da je najgenialnejši in najborbenejši svetovni šahovski prvak — Slovan Podzemeljski predor pod reko so zgradili v Ameriki seveda. Predor je zgrajen pod reko Hudson ter bo vezal središče mesta New-York z mestoir Weehawken v New Jerseyu. Slika nam kaže pogled skozi predor. 2000 m pod zemljo Iz Kapskega mesta (Kapstadt) v Južni Afriki poročajo, da je geolog dr. Ilarold I. Harger začel kopati diamante v globočini 2900 metrov pod zemljo. To je največja globočina, ki jo je človek pri vrtanju za zemeljskimi bogastvi kdaj dosegel. S tem je dosegel vsekakor svetovni rekord. Kakor znano, je namreč Južna Afrika tista dežela, kjer najdejo največ in najlepših diamantov. Takole japonski vojaki hite čez vse ovire. Kadar je treba prekoračiti kako reko, mostu delati pa nimajo časa, poskače v vodo nekaj vojakov, ki drže pokonci zbite lesene dele mostiča, po katerem potem hite drugi vojaki, ne da bi se zmočili. Snežni zameti vse povsod Pariška policija je nedavno prijela zločinca Evgena Weid.manna, po rodu Nemca iz Frank-furta, ki je v kratkem razdobju pol leta izvršil v samem Parizu pet roparskih umorov. Francoska javnost je zaradi tega silno razburjena in kot posledica tega večina pariških listov v uvodnikih stavLja zelo neprijetna vprašanja pariški policiji. Listi se sprašujejo, kako je mogel Weidmann tako _ rekoč pred očmi pariške policije izvršiti kar pet ! roparskih umorov,zlasti še, ker je pri svojih zločinih pokazal zelo malo spretnosti in še manj previdnosti. Posebno poudarjajo listi, da gre to pot spet za inozemca, ki je mogel neovirano prekoračiti francosko mejo, dasi je bil že v domovini večkrat obsojen na težje kazni. Večina listov zahteva, da se temeljito revidira francoska zakonodaja glede inozemcev. Pričakovati je, da se bo časopisna kampanja v naslednjih dneh še bolj zaostrila, kajti izkazalo sc je, da je bil Weidmann le izvršilni član zločinske družbe, od katere je policija že tri člane identificirala, toda jih še ni utegnila zapreti, ker je bila te dni zelo zaposlena z razkrivanjem priprav za atentat na francoskega notranjega ministra Delbosa, ki bi se imel izvršiti v Pragi, Bulvairni pariški tisk pa je Weidmannovo zločinsko afero zagrabil povsem z druge strani. Ti listi na tendenciozen način poudarjajo nemško narodnost zločinčevo in opozarjajo na druge nemške mnoštvene zločince, zlasti pa na morilca Lindberghovega otroka ameriškega Nemca Haupt-manna. Neki list označuje Weidmanaovo početje kot »tipične nemško-ameriške zločine«. »Intran-sigeant« primerja Weidmanna s francoskim mno-štvenim morilcem Landrujem, pri čemer ugotavlja, da so Weidmannovi zločini mnogo hujši in bolj zavržni kakor sadistični umori Landrujevi. List govori ob tej priliki o posebnem zločinskem tipu, ki ga imenuje »bitje iz germanske noči«. Sodni jx>-ročevalec lista »Journal« gre še korak dalje in pravi, da so Weidmannovi zločini specifično nemški pojav: Nemčija ima žalosten privilegij mnoštvenih morilcev. Itd. Razumljivo je, da oo takšna in podobna pisanja pariških listov zelo razburila nemško javnost. Nemški liisti ogorčeno zavračajo te napade na nemški narod in nemško raso. »Frank tur ter Zeitung« piše med drugim, da je zelo neokustno presojati ves narod ali raso po figurah, ki so se same izločile iz okvirja človečanstva, pa najsi nosijo nemško ali francosko ime. Se pred kratkim eo francoski državniki proglasili za svoj veliki cilj zbližanje obeh narodov in pri tem položili največje upanie na doraščajočo mladino. Kaj bo iz tega upanja, če se mladi ljudje zastrupljajo s tako ogabnim p-isanjem, se sprašuje list. * Stev. 285. .»LU VENEC«, rine M decembra ">37. Stran ? Zavetišče v Šiški in Električna zadruga O. Borštnar nam je v osebno pojasnilo poslal naslednji članek: V članku, ki ga je pod gornjim naslovom priobčil »Slovenec« dne 8. t. m., me načelstvo in nadzorstvo Električne zadruge napadata in opisujeta moje postopanje v pogledu spora zaradi prodajne pogodbe z mestno občino tako, kakor da ogrožam interese zadružnikov. Ta izpad uprave Električne zadruge me je izzval podati javnosti sledeče stvarno pojasnilo: Predvsem poudarjam, da nastopam le kot zadružnik. Izjavljam odločno, da ne bi sprejel pod nobenim pogojem in v nikakem primeru kakršnekoli funkcije pri upravi Električne zadruge in da nimam nikakih sebičnih namenov. Vsa tozadevna namigovanja in sumničenja so torej brez podlage. Ko sem bil konec 1. 1935 pozvan v mestni svet ljubljanski, sem se med drugim začel zanimati tudi za pogajanja med mestno občino in električno zadrugo v šiški. Spomladi leta 1936 je bila sklenjena med obema strankama nova, t j. druga pogodba, ki je bila za člane zadruge zelo ugodna. Zadruga bi dobavljala vsem zadružnikom svetilni tok za dobo 10 let po 1 din za kilovatno uro. Za izvršitev te pogodbe sem se zavzel z vso energijo, vedoč, da je za naš okraj, kjer živi po večini mali človek, lo velika pridobitev, ki se ne bo nudila nikdar več, če »e *.a pogodba ne izvrši. Posredoval sem ponovno pri g. županu, članih upravnega odbora Mestne elektrarne, članih uprave Električno zadruge v šiški, ter večkrat javno nastopil za to ugodnost šiškarjev. Zal, nisem dobil potrebnega razumevanja na odločujočih mestih. Izvršitev tega dogovora se je vedno bolj zavlačevala, poslal sem pozoren, začel raziskovati ter prišel do zaključka, da tudi pri nekaterih članih uprave Električne zadruge manjka razumevanje in potrebna vztrajnost. Zadevo sem spravil v razgovor na občnem zboru zadruge dne 4. julija t. 1. in pri tej priliki sem opozoril tudi na grobo kršitev zadružnih pravil po načelstvu zadruge, kar mi je načelstvo in nadzorstvo zelo zamerilo in to ju tudi povod izpadov proti meni. Dejansko je bila pogodba, katero je odobril mestni svet meseca julija 1936 za zadružnike najugodnejša in bi se lahko izvedla tudi brez škode za mestno občino. Sedaj pa pride na dan nova, t j. že tretja pogodba, ki se je, kakor »ugotavljat zadružno načelstvo in nadzorstvo, sklenila na podlagi pooblastila, kar pa ne ustreza povsem resnici. Bistveni del pooblastila so namreč gospodje zamolčali in sicer tole: »Pri tem je gledati na to, da ostanejo ugodnosti, ki jih predvideva sedanji dogovor za zadružnike za dobo 10 let, v prvi vrsti predvsem neokrnjene, odnosno da ne bodo okrnjene v skrajni sili preveliko. Vsekako bi ne smela cena za pogonski tok presegati I din, eene svetilnemu toku pa so smejo od 1 din neko liko zvišati, toda nc dosti preko 1 din.« Tako je zapisano v zapisniku občnega zbora, ki se je vršil 4. julija t. 1. šiškarje boli najbolj dejstvo, da bodo plačevali tok po 2.80 diu, medtem ko bi smela znašati tokovina po sklepu občnega zbora le malo nad I din. In zakaj? To je prvo »vprašanje zase«. Ali se je torej pri nekaterih zadružnikih, katerim sem se pridružil tudi jaz, g. Cerne in še par sto zadrugarjev, pojavilo nerazpoloženje proti upravi zadruge »brez stvarnega razloga«? Nastalo je med zadrugarji razumljivo ogorčenje zato, ker je uprava zadruge vedela, da nima pooblastila na škodo zadružnikov pristati rta tako visoko lokovino, ni pa sklicala občnega zbora iu si izposlovala tozadevno potrdilo. Ogorčenje je nastalo tudi zato, ker uprava tudi potern, ko jo pogodbo obvezno podpisala, »gospodom« ni hotela dati nobeuega pojasnila. Kako bo sedaj Državni rudnik a Ljnbiji kupio bi jedan dobro očuvan. rabljeni zatvoreni automobil sa 5 sjedala i mjesto za šofera, moderuije izvedbe, koji bi se mogao lahko preraditi na niotornu drezinu za kolosjek 76 cm. Ne reflektira se stoga da auto iinade kotače ni pneumatiku, nego je glavno da bu motor i pogonski dijelovi u isprav-nom stanju. Karoserija po mogučnosti tamno obojena. Ponude biljegovane sa 10 din državne takse slati ua adresu: Državni rudnik Ljubija najdaljo do 27. XTI. 1937. U ponudi tačno.opisati poliudje-ni auto, navesti marku i broj modela. Cijene staviti franko željezn. stanica Prijedor. Sa ponudom ostati u obavezi do 5. febr. 1938. uprava »pravočasno« razložila zadružnikom te vugodnosti«, je drugo »vprašanje zase«. Gospodje podpisniki članka dobro vedo, da sem član kluba občinskih svetnikov JRZ in da me veže disciplina glasovati za predloge kluba. Da ubežiin torej posledicam, sem moral glasovati za pogodbo. Storil sem to, misleč, da je pogodba za zadružnike ugodna, saj mi ni bila dana prilika, seznaniti se podrobneje z vseliino pogodbe. Glede pogodbe, zasnovane v letu 1934 pod občinsko upravo g. dr. Puca, pa poudarjam odločno, da se zanjo nisem nikdar ogreval. Potrebo zgraditve zavetišča v šiški sem vedno in povsod poudarjal, kar morajo tudi gospodje načelstva zadruge priznati. Pri tem me moti le to, da bo v smislu določb pogodb to zavetišče gradila in osnovala Električna zadruga. Ce je gradnja stavb v skladu s pravili Električne zadruge, je tretje »vprašanje zase«. Pomisleke imam tudi proti temu, da se je mestna občina izognila upravljanju tega zavetišča, kar ho prišlo posredno aH neposredno r breme šiškarjev samih. Kakšna bi bila »kršitev zadružnih pravil, če bi se to premoženje razmetalo«, pa ve najbolje načelnik g. Šalehar sam, saj je ravno on obljubljal velike vsote za najrazličnejše ustanove; zaradi teh ponovnih obljub so ljudje sedaj tako zelo razočarani in vznemirjeni. Tako se je torej pojavilo nezaupanje pri zadružnikih, katerih veliko število je zahtevalo sklicanje izrednega 'občnega zbora. O kakih tendencioznih vesteh, da se ne bi izplačalo članom deležev, ne vem ničesar. Natančneje stvarno pojasnilo bom podal na občnem zboru dne 19. t. m., če mi zadružno načelstvo in nadzorstvo ne onemogoči udeležbe. Franc Borštnar. Prodaja za gotovino in na dolgoročno odplačilo. Glavno zastopstvo-za Dravsko banovino: Bruno fiCIemsnčič, Ljubljana, Miklošičeva c.30 Spoti Atpmistika nekdaj in — danes Kje so že časi, ko je še veljal za bedaka vsak, ki je rinil iz doline vkreber ne da bi Sel za ovcami ali da bi se podajal oprezovat na gamse! Čudno našemljen se je zdel navadnim smrtnikom turist starega kova; pa je bil tudi res nekoliko nenavaden na pogled! Na glavi mu je čepelo loncu podobno pokrivalo, velik fazanov ali petelinov rep se jc za klobukom majal v vetru, oš krajnikov je pogosto bingljal celo kravji zvo-nec. Dolge, ozke, hlače niso bile nič čudnega, pelerina je bila ukrojena nekako tako kakor ona, ki jo je nosil siromak sv. Martina. Spet drugi so se vrgli na drugačno garderobo: oblekli so siv jopič, lepo zeleno obrobljen in »žegnan« po lovski bratovščini; noge so vtakuili v smešno kratke irbavke, do kolen so jim segale sive nogavice s »cofki«, med nogavicami in hlačami pa so se belila tenka, nežna, pepelnata bedresca. kajti čas in moda sta se takrat skozi vse leto še kar se je le. dalo izogibala sonca. Tudi čevlji so bili »umotvor« posebne vrste, prava smrt za polže in laznr-jo na vseh podgorskih vaških poteh. Tako oblečeni možak je ročno pograbil dva metra dolgo palico z ostro špico (»strah hišnih čuvajev«), oprtal ozek in dolg nahrbtnik, od katerega je bingljala čutarica in v katerem so si bile napravile rendezvous vse mogoče pijače in okrepčila, od Franc-Jožefove grenčice preko Florijana do »ta zelenga«. Gnjati, klobase, sir, piške, kajti hoja v breg je bila huda in gorje mu, kdor bi, preslabo oskrbljen z živežem kje sredi poti na vsem lepem omagal. Prav nič čudnega ni, če so bili prijatelji gora v prejšnjih časih na pogled nekam kuriozni; saj je bilo potrebno precej časa, preden se je ugotovilo in po izkušnjah dognalo, kakšna oprema je najboljša in kakšna obleka najprimernejša. Takrat je bila v javnosti že sama misel, da bi utegnila biti hoja na gore koristna in smotrna, abotna. Kmet je v turistu tedanjih dni gledal »prismojenega škrica«, ki mu jc od same lenobe in brezdelja tako dolgčas, da se mora malo upehati in iznebiti obilnega sala. Meščan pa je v svojem sosedu gledal smešnega čudaka, ki so mu šinile svojevrstne muhe v glavo. Deževalo je zabavljivk, puščic, in smešenja na račun ubogih gorskih pionirjev. Še slikarji so jih radi porabljali, kadar sc jo njihovemu »tastu« zahotelo norčavosti: kolikokrat smo v starih listih, analih, letnih poročilih, albumih, družinskih mesečnikih lahko opa- zili nerodno figuro turista, kl se ns ozki brvi sreča z rogatiin štirinozcem ali s prepalim obrazom od daleč oj>azuje, kako mu mogočna krava z velikim tekom žveči novi, za drag denar kupljeni suknjič. Takrat je še veljala nerodna in ne bogve kako brihtno skomponirana narodna pri-slovica: »Gora ni nora, — nor je, kdor gre gor. t Pred tem izrekom so v vsej hudi notranji jezi tedanji turisti morali dolgo časa molčati, šele v novejšem času, ko je pri nas civilizacija toliko 11 predovala, da smo dobili bolnišnice za telo in za duha, se je tudi proti temu, sam ljubi žolč vznemirjajočemu »pregovoru« dobila in poluhtala medicina v obliki drastične: »Zato so pa vse norišnice r dolinah.« Toda nobenega tako hudega zasmehovanja »tedanjiki« niso mogli pogruntati, nobene take prvim gorskim idealistom zabrusiti in skuhati, da bi jih bili mogli odvrniti od boje ua gore, — vsaj poleti. Kdor pa jc v tistih časih pozimi zavil na višji vrh, je veljal za samomorilnega kandidata, zlasti še po nekaterih težjih in smrtnih nesrečah, ki so se zgodile v času, ko so se pionirji začeli prvič lotevati zimskih vzponov. Toda »tempora mutantur et nos mutamur in illis« — »časi sc spreminjajo in mi sc spreminjamo ž njimi«. Počasi so se tudi nazori o smiselnosti planinstva ali alpinizma, odnosno »hribo-laštva«, kakor so mu rekli v tedanjih časih, začeli izpreminjati in popravljati, »llribolazec«, ki jo bil še do uedavra neke vrste mistično' čudo, se je prelevil, v krotkega planinca, ki je — v večjih tropah — tudi začel puščati v žepih gorjancev znatnejše zneske in postal kmetom priljubljenejši. Tujski promet je počasi, sj/očetka sicer saino zaradi dobičkanosne materialne plati približal pod gorjanom smisel planinstva. Po malem pa so tudi ti podgorjani začeli postajati pozorni na svoje gore v močnejši meri (ne moremo trditi, da bi ne bili že spočetka, ko so jeli prihajati prav prvi turisti, saj so nekateri te turiste ludi vodili na vrhove). Dandanašnji je že precej kmečkih gorjanskih sinov, ki se za svojo povsem osebno zabavo in veselje radi vzpenjajo, kadar imajo kaj časa, na vrhove, nekateri celo po stenah in po grebenih. . Konec jutri. lahtevafte povsod nas list! Programi Radio Ljubljana* Torek, U. decembra: ti Šolska nra: 0ložila v posteljo. Njegova duša sc je bila ločila od telesa, kakor poje pesem: »Ko dušo bo objela milina in pokoj, bo hifmo gor zaplavala pred božji zlat prestol.« Samostanski pridigar je odložil list. Harro je planil pokoncu. Bil je smrtnobled in v njegovih očeh je plapolal tajinstven ogenj. tedaj je VZ '"»Gizriin pajčolan! Gospod samostanski pridigar. vi ne veste kaj ste mi pravkar povedali... Pridite z menoj! Vaša izbica mi je postala premajhna. Hoče me zadušiti! Oh, pojdite vendar z menoj' Vedno sem sc zavedal, da bom pn vas našel odgonetko tej zagonetki, da so pri vas vse skrivnosti doma! Bil sem ljubosumen, nezaupljiv, neotesan! Prosim vas odpuščanja... Moj Bog a i imate za vsakega, ki se zateče k vam. pripravljeno takšno tolažbo? . . . Prišel sem k vam v nameri, da bi nekaj izvedel in ne črhnem besedice o tem, ka, prav za hočem Vam pa ie videti, kot bi bih u.nnij, la me preganjalo peklenski psi. da se me loteva bojazen in obupi Iti sklonili ste se nad svojo šaro ter našli v hipu prav to. kar edino med nebom in zemljo me je moglo potolažiti.« V mirnih očeh gospoda samostanskega pridi garja je zažarelo. „...«_ Mislil sem res tudi na vas m vaš križ, ko sem iskal starega tolažnika, toda, da vam bo šlo tako do 6rca, ci res nisem upa! misliti!« »Pridite z menoj,« je moledoval Harro.« moram v prosto naravo, nad katero se razprostira nebeški obok, 6icer me 6ti6nejo stene!« Gospoda sta odšla proti parku. Harro je hitel naprej, da ga je komaj dohajal samostanski pridigar.' Pod starimi visokimi kostanji, odkoder sc vidi v dolino, po kateri sc vije roka liki srebrn trak je Harro obstal ter se nastopil na eno izmed mogočnih debel. Že se je bil zopet zbral ter je ponudi! svojemu spremljevalcu, rekoč: »Poglejte, to ie prstan Henrika iz Braunecka, prav za prav moj poročni prstan! Nosim ga žc dvanajst let. Čudite se, kaj ne, da sem že toliko časa zaročen. Tedaj je bilo princesi enajst let. Knez mi je podaril prstan v zahvalo, da sem baje fešil življenje njegovi hčeri. Izbra! ga je radi tega, ker jc vanj vrezan moj lastni grb. Tu, tegale izreka bi 6i nikdo od nas ne bi bil prisvoji! Berite: Božja volja ne vpraša po vzroku.' Princesa mi ga ic slovesno izročila z besedami: ,To ie last najlepšega' Nihče je takrat ni razumel. Gospod samo stanski pridigar, so še mnoge tajne na svetu! Odkar se more spominjati, pozna moja soproga tega Henrika. tega srečnega človeka, ki je znal umreti ob pravem času. Pozna pa tudi to go6jx> s čudovitim božjim darom.« Duhovnik ga je ves osupel pogledal. Harro pa je nadaljeval: ^Vidite, vi se čudite! Nujno upam. z vso dušo se nadejam, da mi boste to jiojasnili. V noben svetovni nazor, kar jih poznam, ne 6pada naziranje. da se vračajo duše umrlih. Tu seveda ni govora o strahovih.« »Moj svetovni nazor, ob katerem že dolgo gradim.« je odgovoril samostanski pridigar.<< stoji sicer na čvrstih temeljih, ki sc ne dajo več izpre- meniti. Ima pa okna in duri, skozi katere more mareikaj vstopiti. Dam se presenetiti in 6e bom pustil še iznenaditi. Nadam se še presenečenj... Sicer pa slutim, da bi radi še kaj več irvedeli o tej frofici Gizeli. Vem še namreč nekaj o njej. toda otel 6em vam povedati to lepo 6liko, preden vam pokažem še ostalo.« »Vi ste skrivnosten človek, gospod samostanski pridigar! Hodite vštric mene. poznate stvari, ki so me že zelo globoko zadele v srce... Roža ima prav! Cemu 6em toliko udarjen s 6lepoto? ... Nedavno je ob grapi jezdila mimo nas na iz mučenem belcu, dočim sem se jaz ukvarjal z jere-bikino vejo. Kaj bi jaz dal, za en sam pogled iz njenih oči. Toda jaz sem slep kakor krt. Prav nič ne vidim. Moj konj ie pametnejši. Ta se je vznemiril, kar se nikdar ne zgodi, ako mu jx>rečem: .Stoj mirno!' Konj več vidi nego jaz!« »Ne hudujte se nad svojimi očmi. gospod grof! Vi vidite tisočkrat več. nego mi vsi. Zdaj vam pa hočem povedati, kaj vse mi je še znano. Spovedna skrivnost! Pri meni se nahaja stara omara s predalom, na katerem je napis: ,tajno. Samo naslednikom v službi ic namenjena njegova vsebina Mnogo je v njem skritega gorja, gospod grof, in bolje je, da sc ga ne dotaknemo. Jaz zelo ljubim stare listine in sem si že večkrat ob njili osmodil srce. Ta Gizela iz Thorsteina! To jc vaša in vaše gospe soproge prababica, zato prosim oproščenja. ako tu ...!« ,. »Nadaljujte že vendar, gospod samostanski pridigar!« _ .... »Ta grofica je baje bila corovnica m tako hudo je bila osumljena, da je morala, ne glede na svoj odlični stan. dolge mcscce prehiti v rdečem stolpu radi preiskovalnega postopka. Kakor je bilo pričakovati, so uničili vse tozadevne tiradne zapiske. Imamo le beležke iz teh. ki jih je izpisal moj tedanji prednik v službi in pogrebni govornik. Očitali so ji najgorostasnejše stvari. Po rdečem stolpu 60 odmevali njeni nemirni koraki! Pa tudi marsikaj ljubkega, da celo pesniškega izvemo o njej. V mesečini je plesala 6ama j»od Tif>o in pope' vala plesa je v dveh glasovih. Očitali so ji njeno lepoto, čar, ki jo je obdajal in ki je baje bil tolik, da si je osvojila nele ljudi, marveč t udi neumne živali. Do sodnega postopanja pa ni prišlo, kar je v tem primeru zelo zagonetno.« »Bila jc podobna moji soprogi, Ic lepša je bila baje. Vse barve 6o bile bolj izrazite, oči malo manjše, lasje pa so bili temnejši. Nu, se jc pač zopet izčarala iz tega stolpa? Temu 6e prav nič ne čudim. Kdo bi mogel kaj takega storiti moji soprogi, razen da bi jo morda razžalil s hudobnimi besedami? Ne j>oznam ječarja, ki bi ee mogel ustavljati njenemu milemu pogledu ter bi ji ne pomagal ponoči preko ograje.« »Jaz pa, gospod grof. 6« čudim, izredno 6c čudim. kajjti čc so se enkrat sprožila ta nesrečna kolesa dvokolice, so pomandrala brez vsakega usmiljenja lepoto, mladost in dražest.« »Za kaj jo je pa imel vaš uradni prednik, ki je ob njenem grobu tako !cj>o govoril?« >Za svetnico! Tako jo imenuje. Prelahko ji pa ni uspelo, rešiti se iz tega 6tolpa Moj jirednik jc zabeležil vsako, tudi zasebno obhajilo. Podelil ji ga je v težki bolezni na gradu molka ter jo imenuje: naša ljuba svetnica. Gotovo jc bila zbolela za posledicami prestane groze. Drugače vendar 6ploli ni mogoče, kajti če bi bila prišla v resnici v svojem roečein stoljvii nekaj nadstroj>ij globlje, bi se ii bilo vtisnilo nečastno znamenje in naknadna j>oroka z grolom bi bila čisto onemogočena. In vendar ...« Zda;ci krikne Harro: »Moja soproga trdi. da nosi globoke in široke brazgotine ob svojih rokah in sicer tod okoli... Moja soproga, njen oče, oba nosita ob zaj>estju rdeč podolgovat znak, — materino pego. Pri moji soprogi jc ta zelo izrazita, posebno zdaj, ko 6ilno izpreminja barvo.« %qv»» r— , snaioe r. rumeni lWi» S*« 1 UV b ft PenC v, črtast modrci 61 tuba* W1V- MALI OGLASI V malih oglasih velja »seka beseda Din 1'—; lenttovanjskl oglasi Din 2'—. Najmanjii znesek ta mali oglas Din 10*—. Malt oglasi se plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega enačaja so računa enokolonska S nun visoka petitna vrstica po Din 2*30. Za pismen« odgovore glede malih oglasov treba prtloilfl matriko. HH^liUI Višek filmske umetnosti »Dobrotnik človeštva« Louis Pasteur Film resničnih življenjskih dramatičnih dogodkov, ki so vzbujali pozornost sveta. Loulsa Pasteurja predstavlja Paul Munl, ki je mojstrsko podal Zolaja v filmu »VEST ČLOVEŠTVA« wzmm^mmsmmmm Postrežnico za popoldne, sprejmem. -Naslov v upravi »Slov.« pod St. 19691. (b) Blagajničarka Cd letna, simpatična, išče službe prodajalke, skla-di.šniee ali manlpulantlnje v katerem koli ljubljanskem podjetju. - Dopise prosim upravi »Slovenca« pod »Blagajničarka 500 do 600 din« 19673. Služkinja vajena kuhe ter vseh gospodinjskih del, želim premeniti službo s 1. cv. s 15. januarjem. Ponudbe upravi »Slov.« pod »Poštenje« 19671. (a) Postrežnico mlajšo, išče stranka blizu bolnišnice. Naslov v upr. »Slovenca« pod št. 19672. Poslovodja samostojna moč, za trg. z deželnimi pridelki, mlinskimi izdelki in specerljo, dobi takoj nameščenje. -Ponudbe v upravo »SI.« pod »Kavcija« št. 19440. Širite »Slovenca«! Parni kotel 4 atm. XYdo prodam. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Parni kotel«. 19671 (1) »Singer« in »Pfaff« skoraj popolnoma novi šivalni stroji, poceni naprodaj pri »Promet«. — (Nasproti križan, cerkve) UtcVm m 60 take Glavna zaloea 7,a Ljubljano: Drogerija ..Adrija" Mr. Ph. Borči?.. SelenburKOTa 1. V neizmerni žalosti nas je danes, 12. decembra, za vedno zapustila naša predobra mamica, hčerka, sestra in teta, gospa Ivanka Jeglič roj. Avsenik pocestnica in gostilničarka v Begunjah v starosti 45 let, previdena s svetimi zakramenti. Pogreb nepozabne mamice bo v torek, dne 14. decembra ob treh popoldne. Begunje, dne 12. decembra 1937. Žalujoča hčerka in ostalo sorodstvo. Trgovci! Naročite žepna celuloidna ogledalca s Bilko dr. Korošca 1 Iščemo tudi potnike. »Etiketa«, Ljubljana poštni predal 302. Najboljši trboveljski premog brez prahu koks, suha drva I. Pogačnik Sohorttsvi 5 Telefon 80-5S Gostilno v Zagrebu na prometnem kraju, lepo urejeno ter vpeljano, prodam zaradi družinskih razmer. Vprašati : Rukavina, Opatovl-na št. 16. Glaiba KLAVIRSKE HARMONIK t tZAHTtVAJItflRtZPlAŽtN KATA103 lof^eu,^ MARIBOR'št 102 V skladišču Ranzinger Masarykova 19 se poceni proda več vrst manjših in večjih, popolnoma novih gramofonov in plošč. Cena 600 do 900 din. Priporočljivo za gostilne, (g 20 raznih spalnic orehove in Jesenove (Blu menesche) s petletno garancijo ; 20 raznih kuhinj, nekaj jedilnic tn gosposkih sob - proda najceneje tovarna Malenšek, Drav-IJe, »Slepi Janez«. (š) Kil pitno Vsakovrstno zlato kupuje po najvišjih cenah CERNE, juvelir, Ljubljani) Wolfova ulica št. 3 Vila v Ljubljani zaradi družinskih razmer na prodaj. Naslov v upr. »Slovenca« pod št. 19584. Kunaver Ludvik gradbeno - strokovno na-obraženi posredovalec — Cesta 29 oktobra et. «. telefon 37-33, ima naprodaj večje število parcel, kompleksov, posestev, gozdov, trgovskih tn stanovanjskih hiš tn vil. Pooblaščeni graditelj ln sodni cenilec za nasvete brezplačno na razpolago, (p) laz Vam varujem KOŽO! Rdeča, hrapava in razpokana koža dokazuje, da Vaša koža nima dovolj odporne sile, da je torej slaba. Zato je potrebno, da jo krepčate in sicer z NIVEO. Kajti NIVEA vsebuje »Eucerit« in prodira skozi kožne luknjice globoko v kožo, ji dovaja hrano, jo krepča in ji zvišuje odporno silo. Zato uporabljajte redno NIVEO, da bi Vam ostala koža nežna, mehka in gibčna kljub vlažnemu in hladnemu vremenu! I Živali V naše hiše za naš denar Le naše res domače praške A DRI A li Radio I raznih denarnih zavodov, OBVEZNICE, BONE. VREDNOSTNE PAPIRJE RAZNE BANČNE IN DRUGE TERJATVE se kupujejo stalno po najvišji ceni In takojšnjemu izplačilu v gotovini Trg. ag. bančnih poslov Alojzij Planinšek LJubljana Beethovnova ulica 14-1. Telefon 85-10. MINERVA RADIO Najlepši modeli za 1938. Njih čarobni zvok bo tudi vas navdušil. Najprimernejše božično darilo 1 Bogata Izbira pri Kleindienst & Posch Maribor, Aleksandrova 44 Sprejme se sposoben orodni ključavničar (Schnftt-macher) samostalna moč v stroki za stavbeno okovje. Ponudbe s prepisi izpričeval in navedbo zahtevkov je poslati na oglasni oddelek »Slovenca« pod »Sposobna moč« 19562. ..Sfovenčeva" podružnica Ljubljana, Tijrševa cesta (palača Poštni dom) Smejali bi se radi? Pišite v drogerljo Gre-gorič, Ljubljana, Prešernova ulica 5, po najnovejši, brezplačni cenik humor. (r) Težka kobila in dera na kolesih, 5 tonska, naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 19650. Poizvedbe Rezervno kolo sem izgubil na poti Ma-rlbor-Ptuj. Pošten najditelj naj ga odda proti nagradi pri Karlu Belak, Vrtna ulica 17 Maribor. Nenadoma je danes umrl naš dobri soprog in oče, oziroma tast, gospod IVAN HUDNIK sprevodnik dri. iel. v pokoja K večnemu počitku ga bomo spremili v torek, 14. decembra ob pol 16 iz doina žalosti, Beljaška nlica 26, na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 13. decembra 1937. Marija, soproga; Josipina, hči; Adoll, Albin, Drago in Stanko, sinovi, s soprogami. Dotrpel je naš ljubljeni soprog, preskrbni oče, stari oče, brat, stric in tast, gospod LUKA SETINA dimnikarski mojster in posestnik Pogreb nepozabnega pokojnika bo v sredo, 15. decembra ob dveh popoldne iz hiše žalosti, Jelovškova ulica št. 2, na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 13. decembra 1937. Arrelija, soproga; Rajko, sin, s soprogo in hčerko; Stana, Milena in Draga, hčerke in ostalo sorodstvo. Zahvala Vsem, ki ste nas ob izgubi našega predragega soproga in očeta, gospoda Joža Tomše-Savskidol podmaršala v pokoju tolažili, počastili njegov spomin, ga obsuli s cvetjem in spremili na zadnji poti, izrekamo svojo globoko in iskreno zahvalo Z e m u n, 13. decembra 1937 Jožefa Tomše — rodbini Pretnar in Tomše ZDRUŽENJE DIMNIKARJEV ZA DRAVSKO BANOVINO V LJUBLJANI naznanja žalostno vest, da je njegov bivši predsednik in sedanji dolgoletni podpredsednik, tovariš LUKA ŠETINA dimnikarski mojster v Ljubljani po dolgi mučni bolezni dne 13. t. m. preminul. — Pokojnega tovariša spremimo na njegovi zadnji poti na pokopališče pri Sv. Križu iz hiše žalosti, Jelovškova ulica št. 2 (Trnovo), v sredo, dne 15. decembra t. 1. ob 2 popoldne. Vzornega tovariša bomo ohranili v častnem spominu I UPRAVA ZDRUŽENJA Ji Za Jugoslovansko tiskarno v Liubljani: Karel Cei Izdaiateli: Ivan Rakovec Urednik: Viktor CenčiS