4. JULIJ DAN BORCA
Minil je naš praznik, 4. julij, dan borca. Leta kar bežijo, za leto dni smo zopet starejši. Praznovali smo praznik, ki je s krvjo priborjen in je nastal po osvoboditvi. Posvečen je vsem borcem, živim •n padlim, tistim, ki so se borili Proti fašističnemu okupatorju.
Praznujemo ga pri nas in tudi po drugih državah po svetu. Spominjamo se na milijone borcev, ki so dali svoja mlada življenja za svobodo, za lepšo prihodnost za to, kar mi danes imamo in uživamo. Leto spraznujemo pri nas tudi zelo Pomembne jubileje, zgodovinske obletnice našega časa in to: 40-let-nico ustaonvnega kongresa komunistične partije Slovenije, 40-letnico, k<? je stopil na čelo partije tovariš Tito in 85. rojstni dan tov. Tita.
V ta namen so skozi vse leto praznovanja in proslave širom po Jugoslaviji. Zbiramo se preživeli borci ob spomenikih in v krajih, da bi z bolečino v srcih in molkom počastili spomine na tiste, ki jih danes ni več med nami.
Ob dnevu vstaje ljudstva
Ko so po izdaji naše vlade, 6. aprila 1941, vdrli fašistični okupatorji na naše ozemlje in ga v enem tednu zasedli, so bili prepričani, da so strli ves odpor. Toda njihovo mišljenje je bilo zmotno. Že 4. julija 1941 je bil sestanek CK KPJ v Beogradu, kjer je tovariš Tito orisal položaj v deželi ter predlagal, naj bi takoj začeli z ustanavljanjem partizanskih odredov v vsej državi ter oboroženimi akcijami proti okupatorju. Izdelan je bil na-
V ta namen smo se odločili tudi mi borci, aktivisti iz Tosame, da povabimo naše borce, upokojence z dvojnim štetjem in skupaj obiščemo partizanske kraje Cerkna, oziroma bolnico Franja in Goriška Brda.
Na visokem hribu v Goriških Brdih je zelo lep spomenik, ob njem pa približno 30 metrov visok razgledni stolp, od koder se vidi daleč v sosednjo Italijo, Benečijo, Novo in Staro Gorico, Goriška Brda in še in še.
Pred našim praznikom — dnevom borca — vsako leto obiščemo nekaj naših borcev — upokojencev, ki so slabega zdravja in z njimi pokramljamo o gospodarstvu, o novih obratih, ljudeh, kako je bilo včasih in kako je danes, res prijetno srečanje, ki se težko konča.
Ker je danes tako, da se vsem mudi, se moramo tudi mi kaj hitro posloviti in si s stiskom rok zaželimo na svidenje, veselo praznovanje in veliko zdravja!
Franc Štiftar
slovenskega
črt za oboroženo vstajo.
Kmalu je počila prva puška v Srbiji, nato v Cmi gori.
V Sloveniji so bile takoj po pozivu CK KPJ ustanovljene prve čete. Prva široka partizanska akcija je bila izvedena na Gorenjskem in sicer 22. julija 1941.
Tudi na našem kamniško-dom-žalskem območju so bile formirane 27. in 28. julija posamezne borbene grupe, ki so pričele s sabotažami. Že 17. avgusta 1941 pa je bil
Spomenik padlim v Radomljah
formiran kamniški bataljon, ki je uspešno organiziral akcije proti okupatorju.
Do konca zmage nad okupatorjem, leta 1945, je bilo potrebno preliti še mnogo krvi. Toda našim očetom, materam ni bilo žal plačati nobene cene, samo da osvobodijo domovino, katere sadove uživamo mi.
M. H.
Planski cilji v letu 1977
Iz najbolj neugodne planske u-gotovitve, da je TOZD Saniteta na meji rentabilnosti, izhaja osnovni planski cilj, da je brezpogojno nujno takšna planska predvidevanja z vsemi samoupravnimi in strokovnimi napori izboljšati.
(Berite na 3. in 8. strani)
Skrb za zdravje otroka se začenja že pred rojstvom
Stanka Kranjc-Simoneti
Zdravje je popolno telesno in duševno ravnovesje in socialno dobro počutje in ne le odsotnost bolezni ali hibe. Tako opredeljuje zdravje ustanovna lista Svetovne zdravstvene organizacije.
To predvsem pomeni, da morajo članice zagotavljati take socialne razmere, da se bo zdravje prebivalstva razvijalo do najvišje stopnje, da bo dobro oziroma pozitivno zdravje napredovalo, negativno zdravje, to so bolezni in smrt, pa pojemalo, kjerkoli je to mogoče.
V novi slovenski ustavi je določeno, da ima vsakdo pravico do zdravstvenega varstva. V drugih predpisih pa je določeno, kaj vse sodi med te pravice. Tu vidimo torej, kako naša družba vključuje zdravstveno varstvo v celokupni sistem socialne varnosti v skladu z zadevno definicijo Svetovne zdravstvene organizacije. Vsakdo pa seveda razume, da mora za zdravje skrbeti tudi sam. Naša ustava piše. Nihče ne sme ogrožati zdravja drugih; vsakdo je dolžan skrbeti za svoje zdravje.
Dejavna naravnanost posameznikov in družbe naj bi torej pripomogla k vse višji stopnji dobrega zdravja vseh prebivalcev in tako k vse večji osebni in splošni blaginji v državi. Svetovna zdrav-
stvena organizacija pa daje tudi napotila za usmerjanje zdravstvenega varstva, in sicer na osnovi ugotovitev posebnih skupin strokovnjakov. Pred približno tridesetimi leti so v skupini strokovnjakov opredelili tudi naloge družbe na področju zdravstvenega varstva matere in otroka.
To je skrb države, da bodo žene med nosečnostjo pod zdravstvenim nadzorstvom in da bodo rodile v zdravstveno ustreznih razmerah. Nadalje gre za skrb, da bodo matere lahko dojile ter pravilno hranile in negovale in vzgajale otroke. Potrebno je nenehno odpravljati škodljive vplive na zdravo rast in razvoj otrok in mladine — bodočih staršev.
Skrb za zdravje matere in otroka je glede na pozitivni razvoj zdravstvenega stanja prebivalstva tako pomemben, da je opredeljena tudi v naši ustavi, ki pravi: Mati,
otrok in družina uživajo posebno družbeno varstvo. In še:	Ženske
imajo v zvezi z nosečnostjo in rojstvom otroka pravico do socialne varnosti v obsegu in trajanju, določenem v skladu z zakonom.
V	obdobju zadnjih desetih let so strokovnjaki Svetovne zdravstvene organizacije razširili naloge na področju zdravstvenega varstva matere in otroka še na obdobje pred nosečnostjo in sicer z dejavnostjo, ki naj jo izvajajo zdravstveni delavci za potrebe prebivalstva pri načrtovanju družine.
Tudi glede tega imamo v naši novi ustavi sledeče določeno:
Pravica človeka je ,da svobodno odioča o rojstvu otroka. Ta pravica se lahko omeji samo iz zdravstvenih razlogov. V zvezi z uresničevanjem te pravice zagotavlja družbena skupnost potrebno izobrazbo ter ustrezno socialno varstvo in zdravstveno pomoč v skladu z zakonom.
Pri nas vsekakor povsem sprejemamo definicijo o zdravju Svetovne zdravstvene organizacije, kakor tudi usmeritev zdravstvenega
varstva matere in otroka, ki ga štejemo med prioritetne naloge. To razumemo kot stalni razvoj dejavnosti, ki jih narekujejo vedno nove potrebe za zdravo razmnoževanje ter zdravo rast in razvoj naraščaja.
V	povojnih letih smo zaradi slabih zdravstvenih razmer posvečali največjo pozornost zdravju dojenčkov. Danes, ko smo v našem razvoju že marsikaj dosegli, pa nam zdravstvene razmere narekujejo vse večjo skrb za zdravje otroka še pred rojstvom.
Obisk SAVROPAKA
tujine in enim domačim. Večina predstavnikov bo nadaljevala razgovore v naši delovni organizaciji-Bili smo vsaj delno zadovoljni.
Splošne razstave zamenjujejo tematike. Tako so v Beogradu na novem sejmišču pripravili sejem sodobnega pakiranja.
V Evropi je posebno znan podoben sejem v Diisseldorfu. Tega sejma so se udeležili tudi predstavniki Tosame. Ker podobnih domačih prireditev ne smemo zanemarjati, se je na Sgled odpravilo nekoliko večja skupina iz proizvodnje in priprave dela. Radovednost je bila precejšnja saj se do sedaj, kolikor vem, razstave SAVROPAKA v Beogradu nihče iz Tosame ni u-deležil. Ko smo izstopili iz tramvaja, pred sejmiščem, je prostor izgledal kot izumrl. Ko smo dočakali deveto uro in s tem vstop, je bilo naše razočaranje'popolno. Kakšnih 50 paviljončkov se je izgubilo v ogromni in vroči dvorani. Kljub temu, da vstopnine niso pobirali, smo predstavljali mi štirje večino obiskovalcev. Da ne bi potovali za-
man, smo sklenili temeljito pretresti vse razstavljalce. Razdelili smo se po zanimanju in se lotili posla. Po dveh urah smo bili na koncu. Kot navadno na večjih razstavah je bilo tudi tukaj za naše potrebe zelo malo uporabnega.
Kljub vsem smo imeli razgovore s predstavniki nekaterih domačih tovarn: MITOL — Sežana za lepila, INTEGRAL — Velenje lepilni trakovi ter tremi izdelovalci strojev za povezovanje kartonov iz
Mislim, da v Beogradu ne bodo več organizirali podobnih razstav. Razstava Bienale sodobnega oblikovanja v Ljubljani je bila kljub skromnemu obisku veliko bolj uspešna in obiskana, pa tudi za nase potrebe bolj poučna.
Tako bodo v prihodnje vsaj P° tej izkušnji, za pakiranje izdelkov, edini prikazi te razstave v tujini.
V. D.
★★ *****★★**★*★★*★★★*+■*•*★*★★★**★★**★****+*■+*******'#. £	ZAHVALA TOVARIŠA	TITA ZA POSLANO	ČESTITKO	OB	J
£	VISOKEM JUBILEJU	*
*	J
+	»Dragi tovariši!«	*
i	*
J	»Prisrčno se vam zahvaljujem za tople čestitke in dob- j
*	re želje, katere ste mi	izrekli ob 85.	rojstnem	dnevu	in	40-	*
£	letnici vodenja zveze komunistov.«	J
►**+★★*★★★ ★*★***■*-★★★★★★★*★★★★★*★★★*★■*•★*★★*+*******
Planski cilji v letu 1977
1' Iz najbolj neugodne planske ugotovitve, da je TOZD Saniteta na meji rentabilnosti, izhaja osnovni planski cilj, da je brezpogojno nujno takšna planska predvide-v‘»nja z vsemi samoupravnimi in strokovnimi napori izboljšati.
Zadolžitve, ki naj k temu izbolj-sanju pripomorejo so:
formirati finančno-računovodski sektor;
—	pravočasna oskrba z vsemi potrebnimi materiali za izdelavo netkanega blaga;
—	zagotovitev popolne oskrbljenosti z vsemi repromateriali, potrebnimi za nemoteno proizvodnjo v zahtevani kvaliteti.
n) Na področju prodaje
c)	Na področju proizvodnje
ncrtno usmerjena in pospešena prodaja dohodkovno donosnejših izdelkov, tudi mimo planiranega asortimana; ob relativno zaprtem domačem trgu iskati konjukturne prilike na tujem trgu;
dobro premišljena politika glede odobravanja prodajnih pogojev (oziroma vključevanja v dohodkovne odnose med nami m trgovino).
Vrednostni odraz take politike mora biti v relativnem nedose-Sanju plansko predvidenih pro-
^ dajnih pogojev.
izrabiti čimprej sleherno možnost za dvig prodajnih cen, predvsem urediti cene izdelkom, za katere že dalj časa vemo, da imajo nizko ali negativno stopnjo pokritja in so izven panožne kontrole cen;
~~ izogniti se slehernemu izvozu, katerega vrednost ne prekrije vloženega dela in materiala (direktnih stroškov);
Pravočasna priprava vseh prodajnih prvin za uspešni plasman netkanega blaga.
b) Na področju nabave
ker so stroški izdelavnega materiala največji strošek v stroškovni strukturi (zajemajo 60% celotne mase stroškov, oziroma % vseh direktnih materialnih stroškov) in ker so obenem široko razvejani po materialnih vrstah (nabavni plan TOZD Saniteta vključuje okoli . 320 potrebnih materialov), z zelo pestro strukturno udeležbo v materialni bilanci — je potrebno predvsem ob vsakem nabavnem Primeru paziti, da se planske cene materialov ne prekoraču-tejo, oziroma iskati možnosti nabave pod ravnijo planskih cen. Ob tem je potrebno včasih tudi iti v večjo založenost, če se z večjimi naročenimi količinami doseže nižja nabavna cena — seveda ob zadržku, da so take količine vendarle v relativno normalnih mejah;
~~ s kupci se je potrebno dosledno dogovarjati za nakupne olajšave ob sprotnem plačevanju kupnine in o takih dogovorih in-
—	čim večja tehnološka prilagoditev na izdelke, ki jih v smislu zahteve po intenzivnejši prodaji donosnejših izdelkov postavlja ta planski cilj za področje prodaje (prva alinea);
—	načrtnejše usmerjanje proizvodnih delavcev glede izrabe rednega letnega dopusta — v cilju neokrnjene proizvodnje;
—	čimbolj racionalna izraba surovin in polizdelkov, ki se naj odraža v zmanjšanju odpadkov pod planirani nivo;
—	pospešeno realiziran je vseh ti-
stih ukrepov, ki jih je pod naslovom:	»Analiza zajemanja
stroškov v proizvodnih oddelkih« pripravil vodja proizvodnje TOZD Saniteta konec leta 1976 v skladu s stabilizacijskim programom in ki pomenijo u-vedbo večjega reda in organiziranosti pri manipuliranju z materiali.
č) Na področju financ
—	izrabljanje vseh finančnih ugodnosti, ki jih nudi poslovanje (izraba kasaskonta, izterjanje vseh izrednih oblik dohodka — obresti, udeležba na bančnih provizijah ipd.);
—	načrtno opozarjanje, spremljanje in izogibanje vseh poslovnih dogodkov, ki bi povzročili izredne izdatke in slabšali finančni rezultat.
d)	Na področju splošno kadrovskih zadev
—	poskrbeti za takojšnjo realizacijo vseh planiranih in drugače nastalih upravičenih kadrovskih potreb, predvsem tistih, od katerih neposredno zavisi obseg proizvodnje in prodaje;
—	pospešeno poskrbeti za prilagoditev internih predpisov določilom Zakona o združenem delu, predvsem v smislu večjega, ne-posrednejšega vključevanja zaposlenih v poslovno problematiko, v razkrivanje njihove prave aktivne samoupravljalske vloge, ki bo prešla od skrbi za »delitev dobička« na skrb za »ustvarjanje dobička«, skratka: organizirati dobro informativno mrežo;
—	z clovolj rigoroznim sankcioniranjem skrbeti ,za delovno disciplino in odgovornost;
—	poudarjati preko internega glasila in drugih obveščevalnih sredstev delovne dolžnosti in kazni za kršitve;
—	v povezavi z vsemi sektorji in TOZD načrtno odpravljati delovno lagodnost in apatijo.
e)	Na področju tehnično-razvojne dejavnosti
—	predvsem tako organizirati selitev tkalskih oddelkov v nove prostore, da bo redno delo nemoteno teklo (selitev v dela prostih dneh ali kako podobno);
—	vzdrževalna, usposobitvena dela naj bodo prav tako organizirana, da je proizvodnja čim manj motena; .
—	uvedba popolne vhodne kontrole naših repromaterialov mora zagotoviti oskrbo proizvodnje s kvalitetnimi surovirlami;
—	poleg tehnološkega vpeljevanja novitet ima tehnična priprava dela tudi osnovno zadolžitev v iskanju racionalnejših tehnoloških postopkov.
f)	Na področju eoknomske analitične dejavnosti
—	pedantno spremljanje vseh poslovnih dogajanj, njihovo analiziranje, obveščanje in opozarjanje na odstopanje;
—	analitično raziskovanje možnosti za izboljšanje poslovnih dogajanj in poslovnih odločitev.
g)	Na področju samoupravnega organiziranja
—	aktivna vključitev v spremljanje izvajanja vseh zgoraj začrtanih zadolžitev in izvajanje ukrepov ob tekočih ugotovitvah.
h)	Za vse zaposlene
—	gospodarno obnašanje pri delu z materialnimi in osnovnimi sredstvi;
—	opozarjanje posameznikov, ki bi se negospodarno obnašali;
—	prijavljanje hujših primerov nevestnega gospodarjenja z družbenimi sredstvi.
2. V letu 1976 je bila odsotnost zaradi bolezni relativno in absolutno najvišja doslej, saj je za celotno delovno organizacijo dosegla 9 %. (Prejšnja leta je bila od 5,6 do 8,2 %). Planiran nivo bolniške odsotnosti za leto 1977 je po vseh organizacijskih enotah in službah postavljen relativno niže (čeprav višje kot v letu 1975), saj ni bilo mogoče plansko dopuščati takšno raven boleznin kot je bila ugotovljena, obravnavana, vendar nemočno tolerirana skozi vse lansko leto. Plan se je pri tem oprl tudi
Popravek gospodarskega načrta
26. maja smo končno vendarle pričakali dolgo obetano, večkrat preklicano in spreminjano povišanje prodajnih cen v delu tekstilne industrije, kamor spadajo tudi naši sanitetni izdelki. Kot se je po eni strani dvignila cena tkanim in elastičnim ovojem za 11 %, rezanim ovojem in izdelkom iz gaze za 12 %, obližem, plenicam, raznim sanitetnim torbicam in podobnim skupinskim artiklom prav tako za 12 izdelkom iz sanitetne vate pa za 20 %. Glede na strukturo našega prodajnega asortimana znaša povprečni dvig cen okoli 13%. Dvig cen bombažne preje pa je vplival tudi na višino vrednosti prvotno planirane materialne bilance; le-ta je višja za 1 %.
Zaradi teh sprememb je bilo potrebno izdelati rebalans — popravek — prvotnega gospodarskega načrta, ugotoviti ugodnost posledice povišanja cen tako za TOZD Saniteta kot za delovno organizacijo ter pregledati veljavnost postavljenih planskih ciljev, s katerimi smo želeli pozitivno vplivati na odpravljanje relativno neugodnih planiranih rezultatov poslovanja. Ekonomsko planski sektor je v pospešeni akciji opravil to, v bistvu dodatno, izredno delo, da bi strokovne službe in samoupravni organi lahko čimpreje spoznali učinek sorememb. S tem je sicer trpelo drugo redno oziroma začrtano delo sektorja (kontrola izpolnjevanja planov, intenzivnejša usmeritev v kontinuirano programiranje 1978-1982, priprava predloga metodologije planiranja), kar utegne imeti gotove posledice pri nadaljnjem delu v tem in naslednjem poslovnem letu. vendar pa je bilo to delo neizogibno. Tako smo za slab mesec dni po popravku cen imeli na razpolago celoto rebalansiranih podatkov, ki so bili v izvlečku razobeše-ni po oglasnih deskah, delavska sveta obeh TOZD sta 27. in 28. januarja obravnavala predlog rebalansa, skupni delavski svet pa je 29. junija rebalans sprejel.
Kakšne so praktične posledice zvišanja cen? Celotni prihodek TOZD Saniteta se je dvignil za 7,2 %, delovne organizacije pa za 4,8 %. Za kakšen odstotek manj pa se je dvignil dohodek. Na prvi pogled je to vsekakor precejšnje izboljšanje. Toda ne smemo pozabiti, da je po prvih predračunih prvotnega gospodarskega načrta bilo za TOZD Saniteta ugotovljeno kar 14 milijonov din planiranega primanjkljaja in da smo zato iskali začasne rešitve v odpisu planirane amortizacije nad minimalno stopnjo, v znižanju propagandnih stroškov, v začasnem znižanju plana
osebnih dohodkov, seveda vse v pričakovanju, da bo do zvišanja cen prišlo in da bomo tedaj vse te odštevke znova vključili v naše plane.
Z dvigom cen se je poslovna situacija TOZD Saniteta izboljšala, ne pa v celoti uredila. Številčno povedano je planirana situacija v tej TOZD takale: če je bilo po prvih predračunih (brez naknadnih popravkov, oziroma zmanjšanj nekaterih stroškov, ki so planirano izgubo znižali na minimum) planirane izgube (negativnega ostanka dohodka) 14 milijonov din, je po rebalansu ostanka dohodka skoro 12 milijonov din. Vendar pa ob tem nismo uspeli vključiti v strukturo porabljenih sredstev amortizacije nad predpisano stopnjo (okoli 6 milijonov din, niti nismo uspeli postaviti plana za družbeno dogovorjena sredstva sklada skupne porabe v polni višini (zmanjšanje za okoli 1,2 milijona din). Šele s temi zmanjšanji je TOZD Saniteta po rebalansiranih planskih podatkih zmožna, da krije v celoti družbene obveznosti in obveznosti do skupnih služb; pri čemer pa je, seveda, jasno, da tudi ne oblikuje planiranih sredstev za razširjeno reprodukcijo. TOZD Saniteta tako, po planiranih podatkih ostaja na meji rentabilnosti. Povišanje cen, kot je razvidno iz te razlage ni prekrilo prvotnega primanjkljaja, le znižalo ga je. Očitno je, da bi ta TOZD potreboval za svoje normalno gospodarno poslovanje še najmanj okoli 8 milijonov din sredstev. In zagotovo je tudi res, da teh sredstev ne bo mogoče več dobiti od družbe — pač pa jih bo treba prigospodariti. Druga TOZD — Proizvodnja filtrov sicer ohranja
Večkrat smo se delavci TOZD Filtri pogovarjali, kako radi bi si ogledali katero od tovarn, ki proizvaja cigarete.
In res, naša želja se nam je izpolnila, povabili so nas iz Tobačne tovarne Rovinj.
Nabralo se nas je več kot za en avtobus, tako da je prišel na pomoč še tovarniški kombi.
Dan je bil lep, kot nalašč naklonjen nam, ki smo se odpravili na morje. Vsi smo bili dobre volje, saj se malokdaj zgodi, da se toliko delavcev iz enega oddelka zbere hkrati, pa tudi navajeni ni-
prvotno ugotovljeno stopnjo akumulacije (okoli 10 milijonov din za poslovni sklad), ki pa je že tudi plansko razdeljena za planirane investicijske potrebe in potrebe po povečanju obratnih sredstev (v glavne in za TOZD Saniteta). Plansko in praktično se torej nadaljuje praksa, ki je bila sporazumno postavljena v aktu o združitvi v delovno organizacijo v 42 členu, da »boljša« TOZD zagotavlja likvidnost in pokriva izgubo »slabše« TOZD z brezobveznim posojilom. Posojilo pa je potrebno vračati.
Zatorej je razumljivo, da je skupni delavski svet, ko je sprejemal rebalans gospodarskega načrta, obenem tudi sprejel sklep, da se njegov kolektivni izvršilni organ — gospodarski odbor — intenzivno zavzame za izpolnjevanje prvotno sprejetih planskih ciljev poedinih sektorjev, saj je bilo, ob takih rebalansiranih rezultatih spoznano, da imajo enako nujnost izpolnjevanja kot pred rebalansom. Gospodarski odbor bo terjal mesečno poročanje od vodij sektorjev o vsebini in načinu izpolnjevanja postavljenih ciljev.
Ob sprejemanju prvotnega gospodarskega načrta so bili ti planski cilji na kratko zabeleženi, zaradi njihove pomembnosti pa jih v tej številki tovarniškega glasila objavljamo v posebnem članku s popolnim besedilom. S tem omogočamo vsem, ki združujejo delo v Tosami, da se še enkrat neposredno spoznajo s svojimi zadolžitvami, zadolžitvami svojih sodelavcev in sektorjev in da tako kolektivno po-primemo, da bi bili doseženi rezultati boljši, veliko boljši od planiranih.
Toni Laznik, dipl. oec.
smo skupinskih izletov.
Do Umaga so naši želodci zdržali, potem pa je moral šofer ustaviti, da smo se okrepčali. Vožnja do našega cilja je bila še dolga, a kljub temu zanimiva. Istra je v tem času lepo zelena in tudi njeno kamenje, obsijano s soncem je bilo za spremembo prijetno za naše oko.
V Tobačni tovarni v Rovinju so nas ljubeznivo sprejeli. Morda si prišlec zamišlja drugačno sliko: ob pogledu na nekaj sto let stare to-avrniške stavbe, se bržkone takoj
TOZD Filtri - obiskali Tobačno tovarno v Rovinju
spomniš naših novih, modernih oddelkov.
Ogledali smo si proizvodnjo, katera proizvede kdo ve koliko milijonov cigaret, v katerih so tudi naši filtri.
Z zanimanjem smo si ogledovali obrate in poslušali kako živijo v tej delovni organizaciji. Tudi tu je večina zaposlenih žensk in zato je bilo zanimivo zvedeti, kako oni u-rejajo probleme delavcev, prehrane, varstva otrok, stanovanj in drugo.
Tudi njihovo delovno organizacijo pestijo gospodarske težave in lahko rečemo, da so ti problemi tudi del nas, ki proizvajamo filtre
22. junija so nas obiskali pred-tavniki jugoslovanske narodne ar-uuje in si ogledali proizvodnjo sanitetnega materiala.
Pogovarjali so se s predstavni-lu samoupravnih organov, družbeno političnih organizacij in vodst-om delovne organizacije o delu, samoupravljanju, delovanju druž-
V preteklem obdobju je delova-n'e, aktiva komunistov delavcev Prebrodilo več stopenj svojega uve-
za cigarete.
Na kraju so nas popeljali na kosilo, katero se nam je zelo prileglo.
Vsakemu so podarili nekaj zavojčkov cigaret.
Zahvalili smo se jim za povabilo in lep sprejem ter jih povabili, da si tudi oni ogledajo našo tovarno.
S stiskom rok smo se poslovili od prijetnih poslovnih partnerjev in se odšli kopat in sončit.
Spočiti in polni lepih vtisov smo se zvečer odpravili proti domu.
Bilo je prijetno — smo si zatrjevali — in morda se odpravimo še kdaj na kak izlet!
Elica Vrenjak
benopolitičnih organizacij ter o nadaljnjem razvoju naše delovne organizacije.
Po končanem ogledu in pogovoru so izrazili veliko zadovoljstvo nad našimi uspehi in izmenjali misel o nadaljnjem medsebojnem sodelovanju.
Ijavljanja: od začetnih organizacijskih oblik, preko politične strnjenosti v celovito delovanje ZK v
širšem okolju, do današnjih prizadevanj, da aktiv komunistov delavcev ZKS Domžale postane odločilni sooblikovalec politike ZK in nje-enga boja za uveljavitev vloge delavca v združenem delu.
Potreba delovanja aktiva komunistov delavcev neposrednih proizvajalcev se je, četudi v manjši meri, pokazala s svojimi akcijami znotraj same ZK, kjer je ta akcija prispevala izdaten delež pri uresničitvi načrtovanih nalog v občinskem merilu. S sodelovanjem OK ZKS Domžale in občinske konference ZK je aktiv dosegal boljše rezultate. Člani so postali bolj dinamični, samoiniciativni in kritični, zato so bolj odgovorno in samozavestno odgovarjali in reševali vprašanja, katera so bila zanje in za okolje pomembna.
V aktivu delata dve delovni skupini:
—	Kadrovska komisija, ki sodeluje z občinsko kadrovsko komisijo;
—	Komisija za stanovanjska vprašanja, ki se dogovarja s SSS Biro 71 in v delovnih organizacijah s predstavniki samoupravnih organov in delavci.
Aktiv komunistov se vključuje v razprave in mora zavzeti tudi svoja stališča pri vseh navedenih točkah, katere so že v razpravi v sleherni delovni organizaciji, TOZD, DSSS, itd.
—	Pospeševanje TOZD tam, kjer še niso ustanovljene, predvsem pa zagotavljati pravo razredno vsebino v TOZD.
—	Razreševanje odnosov med skupnimi služabmi in delavci združenimi v TOZD je eno ključnih vprašanj našega nadaljnega samoupravnega družbeno ekonomskega razvoja.
—	Vprašanja »integracij«, to je nadaljnega združevanja dela in sredstev, ker je naše slovensko gospodarstvo še vedno razdrobljeno in nesposobno ter neorganizirano za nastope na domečem in tujem trgu.
—	Sledeča naloga se nanaša na vprašanja samoupravnega planiranja.
—	Zadnje od aktualnih vprašanj obravnava problematiko nagrajevanja po delu.
Obisk predstavnikov JNA
Delovanje aktiva ZK delavcev ~ neposrednih proizvajalcev ZK Domžale
F. J.
NAŠ RAZGOVOR
V letošnjem letu so se nam povečala naročila ovojev za prvo pomoč in ovojev za izvoz. Zato v konfekciji primanjkuje delovne sile. V kadrovskem oddelku so pomislili na naše bivše sodelavke in jih povabili, naj nam pomagajo premostiti trenutne težave.
Nekatere sodelavke so se odzvale temu vabilu, zato sem jih povprašala kako se počutijo spet med nami.
FRANCKA ZORE je že pred upokojitvijo delala v konfekciji pri šiviljah, zato zanjo delo ni novo in je lahko takoj dosegla normo.
»Zelo rada delam. Delo samo ni težko, a sem marsikateri dan tudi po štirih urah že utrujena in se moram doma odpočiti. Prišla sem zato, da bi pomagala podjetju, pa tudi moja pokojnina je majhna. Zato lahko rečem, da me zelo bolijo pripombe nekaterih sodelavk.
Vse smo že starejše, rade delamo, smo pa tudi bolj očutljive. Želela bi, da bi lahko ves čas delala na enem mestu in enako delo.«
MARIJA PETERKA, je sicer bolj tiha, a je vseeno povedala, da je prišla delat, da bi koristila podjetju, pa tudi denar je potreben. Sedaj napeljujejo centralno kurjavo in bo vsak dodaten dinar dobrodošel.
»Štiri ure dela v tovarni imam kar dovolj, saj se vseeno utrudim, nimam več tistih, moči. Preje sem delala v mikalnici, zato je zame
to delo precej novo. Privadila sem se že in ga z veseljem opravljam, samo da ne bi bilo vsakodnevnega prestavljanja iz enega mesta na drugo, od enega dela k drugemu. Če bodo v podjetju še rabili našo pomoč, bom prišla v kolikor mi bo zdravje dopuščalo.«
Tudi REGINA URANKAR je rada prišla pomagat v težavah podjetju, v katerem se je zaposlila že 1936. leta.
»Kljub temu, da sem vsa leta delala v tkalnici, sem se tudi v kon-
fekciji privadila, le da so moje roke bolj okorne.
Morda bi šlo mnogo laže, ko bi me pustili vseskozi pri enem delu. Prejšnji teden sem vlagala strip obliž in mi je šlo že kar v redu, pri zavijanju gaze pa se počutim kot novinka in pripombe nekaterih sodelavk pripomorejo, da se še teže privadiš.
Tudi doma imam dela dovolj, čeprav imam zelo pridna vnuka. Če bom zdrava bom vseeno še prišla pomagat. Zelo so mi všeč novi stroji v trakotkalnici, res lep napredek.
REZKA KERČ pa dela kar po osem ur in pravi, da jih sploh ni težko.
»Upokojila sem se pred sedemnajstimi leti ko sem imela 32 let delovne dobe. Bilo jo je sicer eno leto več, a včasih zdravih ljudi niso radi delodajalci prijavili na socialno zavarovanje, prič nisem imela in tako se mi je eno leto izmu-
znilo. V vsej tej delovni dobi sem bila v bolniškem staležu le dobre tri mesece. V Tosami sem delala vsa leta pri nožu. Pred to zaposlitvijo sem delala v vseh mogočih tiskarnah, v večih zato, ker so nekatere privatne razpadle, ali so jih podržavili, začasno zaprli in tako sem morala menjavati službo. V konfekciji mi ugaja, čeprav so se mi prvi dan pošteno tresle roke, četrti dan pa sem že dosegla normo. Ko zavijam gazo se vedno spomnim besed takratnega direktorja: »Vsak napačen prijem je zamuda časa!«
Še to moram povedati, da preberem vsako številko TOSAME od prve do zadnje strani. V jedilnici se mi zdi tako kot v hotelu m hrane je zame toliko, da si opoldne ne kuham.«
Po osmih letih zopet dela v konfekciji METKA KEPIC.
»Če ne delaš, si še bolj bolan, baj drži, da imam tudi doma dela dovolj, a človek si tudi zaželi malo spremembe okolja. Zato te prilož-^osti nisem zamudila. Še bom delala, če bom le zdrava. V konfekci-J* je delo lepo, le hiteti je treba ln prostora je premalo, tako da se neprestano selim. Nekatere sodelavke zelo moti, ker smo upokojenke Prišle nazaj, toda saj nas Tosama potrebuje in zato smo tu. Zelo sem zadovoljna s sedanjim vodstvenim kadrom v konfekciji, vse so tako razumevajoče.«
V zgornji konfekciji pri pakiranju Molny hlačk sem našla IVANKO JUVAN, ki mi je kar rada povedala nekaj besed.
»Že prvi dan, ko sem šla po tovarniškem dvorišču mi je bilo nerodno. Sem kar pričakovala, da ne bomo deležne lepega sprejema. Ne vem zakaj so potrebne vse neprijetne besede nekaterih sodelavk
na račun nas, upokojenk. Če pri-rnanjkuje delovne sile smo pač potrebne in nismo prišle v podjetje P° sili.	,
Kdor pozna Ivanko, se ne bo čudil njenim hudomušnim bese-aarn, ko je dejala: »Morda so nam Pa nevoščljive, ker smo pri teh le-tm še zmožne za delo.«
Nadaljevala pa je v resnejšem tonu: »Prve dni je bilo res hudo ln bi najraje odšla. Sedaj so me pa Premestili k pakiranju M61ny hlačk jn sem nadvse zadovoljna. Sodelavke so zelo uvidevna in so me sprejele kot bi bila vedno med njimi. . udi vse vodje'izmen sb zelo prijazne. Reš : je, da sedaj ne moreš narediti toliko,-., se pa trudiš.«
Ena izmed sodelavk je takoj dostavila: »Saj že normo dosežeš, kaj boš tožila, da ti delo ne gre od rok.«
Ivanka je delala v tkalnici in je seveda zelo vesela, ko je videla nove trakotkalske stroje.
Torej prebrali ste misli naših prejšnjih sodelavk, ki so nam priskočile na pomoč. Zamislite se ob njihovih besedah in jih sprejmite medse kot nekdaj, saj niso novinke, še manj vsiljivke, ampak le žene, ki bi rade pripomogle k večjemu napredku našega podjetja.
Vse, prav vse so vesele naprede ka, katerega dosega TOSAMA in želijo, da bi bilo tako še v bodoče.
Zadovoljne so, ker lahko malicajo v tako lepi jedilnici. Se marsikaj bi lahko povedala, toda za tale razgovor je bilo, mislim, kar dovolj.
Želim njim in še drugim, s katerimi se nisem pogovarjala, dobro počutje v TOSAMI, v katere razvoj so žrtvovale že mnogo svojih življenjskih moči.
Mislim ,da se tem željam pridružujete tudi druge sodelavke in sodelavci.
M. P.
Rezultati poslovanja v maju in obdobju prvih petih me-
secev
najmanj pa v konfekciji.
Povprečni osebni dohodek v maju je bil naslednji:
Konec meseca maja je bilo v delovni organizaciji zaposlenih 883 delavcev. Delovno razmerje je med mesecem prekinilo šest delavcev, ki so bili zaposleni na naslednjih delovnih mestih:
1.	konfckcionarka, TOZD Saniteta,
2.	konfckcionarka, TOZD Saniteta,
3.	konfckcionarka, TOZD Saniteta
TOZD Saniteta TOZD Filtri DS skupnih služb DO Tosama
3.831 din 3.774 din 5.294 din 4.208 din
Najnižji osebni dohodek za polni delovni čas je bil dosežen v mi-knlniri in ie znašal 2.120 din.
4.	čistilec strojev, TOZD Saniteta
5.	tkalka, TOZD Saniteta,
6.	kjučavničar, DSSS
Na novo je v maju sklenilo delovno razmerje šest delavcev:
1.	kuhar, DSSS
2.	kuhar, DSSS
3.	kuhar, DSSS
4.	pomočnik gl. knjigovodje, DSSS
5.	skladiščnik v skopju, DSSS
6.	vodovodni inštalater, DSSS
Delovni čas je bil v maju izkoriščen 84,0 P/o, kar je bolje kot v mesecu aprilu in povprečju prvih petih mesecev. Odsotnost zaradi bolniškega dopusta (7,3 %) in porodnega dopusta (2,9 %) je v povprečju delovne organizacije enaka kot v prejšnjem. mesecu, nižja pa je odsotnost zaradi rednega letnega dopusta. Največ so redni letni dopust v prvih petih mesecih izkoristili v tkalnici, ovojev in belilnici,
Operativni proizvodni plan je bil v maju presežen v TOZD Saniteta za 12 % in v TOZD Filtri za 7 P/0. Kumulativna proizvodnja v prvih petih mesecih presega delež letnega plana za 5 % in to enakomerno v obeh TOZD.
Primerjava produktivnosti v prvih petih mesecih letošnjega in lanskega leta nam da ugodne rezultate: produktivnost v TOZD Saniteta je večja za 18 %, v TOZD Filtri za 1 P/o in skupaj v DO za 13 %.
Prodaja v maju presega planirano za 5 %. Prav tako je skupna prodaja v prvih petih mesecih nad planirano za 5 %. Plan prodaje ni dosežen le pri grupah izdelkov; tkani ovoji in obliži. Ti dve grupi sta manjšega pomena, saj predstavljata majhen delež v skupni realizaciji delovne organizacije.
M. Jeretina
Razporejanje delovnih ljudi in občanov na dolžnosti v enote narodne zaščite
Predstavniki JNA so si z zanimanjem ogledovali proizvodnjo sanitetnih izdelkov
Planski cilji v letu 1977
na zahtevo sindikalne liste 1977, ki v svoji 8. točki terja: »Osnovne organizacije sindikata se bodo zavzemale za učinkovito kontrolo kakor tudi za odpravljanje vzrokov izostankov zaradi bolezni«.
Letna skupščina osnovne organizacije sindikata skupnih služb To-same je 4. 2. 1977 že sprejela za-dolžitveni sklep v tem smislu in logično bi bilo, da ga sprejmejo tudi ostale organizacije sindikata v To-sami, saj gre za tehten problem tovarne.
3.	V skladu z Zakonom o združenem delu, ki v 126. členu govori o tem, da mora osebni dohodek delavca ustrezati rezultatom njegovega dela, njegovemu osebnemu prispevku, osebni in združeni produktivnosti, je plan osebnih dohodkov postavljen v večjo soodvisnost od stimulativnega nagrajevanja, vtem smislu, da se ne dviguje vrednost kategorij — torej osnovnih postavk, pač pa se, za približevanje realni rasti osebnih dohodkov v letu 1977, išče rešitev v rasti stimulativnega deleža osebnih dohodkov. Pri tem naj bodo kriteriji v večji meri kot doslej postavljeni v soodvisnost od rezultatov dela, kar pomeni, dao-mogočajo le relativno stalnost višine osebnih dohodkov; obenem pa so postavljeni više kot v letu 1976 s čimer težijo k pokrivanju življenjskih stroškov. Te težnje so se kon-
kretizirale v prilagoditvi poslovnika za stimulativno nagrajevanje, z dodanimi kriteriji, ki pogojujejo višino osebnih dohodkov s poslovnimi uspehi TOZD in delovne organizacije. Ta dopolnitev nagrajevanja je bila že obdelana v okviru prvega planskega cilja, vendar jo kot izstopajočo ekonomsko kategorijo, postavljamo kot posebni planski cilj.
4.	Tudi poudarek na večjo produktivnost in ekonomičnost je bil že dan v okviru prvega planskega cilja. Zaradi pomembnosti omenjamo obe kategoriji še enkrat.
5.	Gospodarski načrt sicer vključujejo tudi investicijski plan vendar ga glede na omejena lastna sredstva, ki jih pričakujemo s poslovanjem v letu 1977 in glede na visoko »ceno« kreditov, lahko smatramo bolj kot spisek potreb po osnovnih sredstvih, ki pa mu bomo z izdelanim prednostnim vrstnim redom in z ustreznimi tehnično ekonomskimi elaborati dali potrebno akcijsko moč. Planski cilj je v tem, da se potrudimo realizirati čimveč postavk iz prioritetnega spiska.
6.	Kot splošen planski cilj si začrtujemo načelno izhodišče, da je potrebno iskati možnosti za zniževanje vseh planskih postavk, ki imajo stroškovni značaj in za zviševanje vseh planskih postavk z dohodkovnim značajem.
Toni Laznik, dipl. oec.
Za razliko od določanja, kdo ne more biti v enoti NZ, oziroma je izjemoma oproščen po določbah 28. člena zakona, pomeni RAZPOREJANJE — določanje obveznosti, kolikor ur tedensko ali mesečno je delavec oziroma občan dolžan zunaj svojega dela opravljati naloge narodne zaščite. Trajanje obveznosti je odvisno od potreb, ki izhajajo iz varnostnega načrta in števila delovnih ljudi oziroma občanov — pripadnikov enote narodne zaščite.
Pri določevanju obveznosti je treba upoštevati:
—	enakost obremenitve;
—	pravilno razporeditev na dnevni in nočni čas;
—	izjeme glede oprostitve opravljanja določenih nalog zaradi neizpolnjevanja pogojev za nošenje orožja in podobno;
—	pravilo, da se naloge narodne zaščite opravljajo v skupini najmanj dveh pripadnikov narodne zaščite.
Obveznost se lahko po sklepu odbora poveča:
—	če so nastale nepredvidene in izredne razmere;
—	če je bil izvršen vpoklic vojnih obveznikov, pa se je število članov enote zmanjšalo.
Dan, čas in mesto izvršitve tako ugotovljene obveznosti določi načelnik enote narodne zaščite ali njegov pomočnik, ki se mu je delavec oziroma občan dolžan odzvati. Neodzivanje pozivu ima za posledico postopek ugotavljanja kršitve zakona in izrek kazni po sodniku za prekrške po 124. členu za-zakona.
Načelnik enote narodne zaščite je pristojen dopustiti možnost medsebojne časovne izmenjave opravljanja obveznosti na zahtevo pripadnika enote.
Ce zahteve ali potrebe v primeru večjih prireditev ali manifestacij, ki kažejo na možnost kršitve notranjega reda, to narekujejo, lahko načelnik istočasno pokliče večje število pripadnikov enote.
UPOKOJITVI
m
OJ, MLADOSTI MOJA!
Kam odšla si, kje si? Tako se ladi vprašamo, ko pomislimo na i?’ da življenje teče in da se naš življenjski krog zaključuje. Delaš ?!' Pa tudi ne in si prislužiš počitek, upokojitev. Mar ni to začetek konca?
»Nikakor ne!« mi je rekla Francka Gostič iz Prevoj, ko sem jo obiskal. To je šele začetek novega obdobja v življenju. »Veš, sem tako vesela in srečna,« je čebljala ln brskala po lepo urejenem vrtu, »samo vedno mi manjka časa. Kljub temu, da sem doma, je dan velikokrat prekratek.«
Francka je bila v Tosami 23 let, zadnja leta je bila v konfekciji. ■Življenje ji tako kot mnogim ni Prizanašalo. Kot mlado dekle je morala trdo delati, za nameček pa so jo že na začetku vojne izselili m ob vrnitvi je začela vse spet znova.
»Vidiš, to hišo sva s hčerko zgradili večji del sami! Velikokrat m bilo za kruh, a vzdržali sva. Nič-kolikokrat sem srečna prišla popoldne nazaj v tovarno, ko se je mudilo in je bilo treba napraviti kako naduro. Čeprav sem bila utru-Jena, sem bila vesela, saj pri pla-C1 se mi je pa le poznalo!«
. Rada govori Francka. Veliko mi je povedala in kar hudo mi je bi-lo, ko sem se moral posloviti.
»In da ne boš kaj grdega napi-sal,« mi je zažugala. »Lepo smo
se razumele z vsemi, kjer sem že delala. Kar v grlu me stiska včasih, ko skozi okno gledam avtobus, ki odhaja brez mene.«
»Ni mi žal za delom, saj ga imam dovolj. Pogrešam pa vse nekdanje sodelavke, ki me ob odhodu niso pozabile. Hvala vam vsem, drage sodelavke za čudovito darilo in za potrpljenje. Srčna želja mi je kaj kmalu srečati se z vami, ki ste dolga leta bili del mojega življenja.«
PAVLO PLANINČEVO sem ujel, ko se je ravno odpravljala v službo. »Kaj še ni konec?« Sem jo vprašal.
»Nikar me ne spominjaj na to. Sama si ne morem zamisliti, kako naj bi izgledalo življenje brez To-same in sodelavcev. Bojim se tega trenutka, čeprav mi je zdravje že marsikatero zagodlo.«
Pavla je bila 13 let pri nas kot snažilka. Pridna in vestna, kadar se je smejala, včasih tudi zagrenjena. Ob teh slabih trenutkih pa je vedno rekla, da bo jutri bolje. Ni je bilo dosti videti in slišati. O njeni prisotnosti je govorilo njeno delo.
»Doma mi ne bo dolgčas. Gradimo hlevček, za v katerega si bom kupila kravico in njej stregla. V hiši se delo vedno najde, kljub vsemu pa me je nekako strah samote, brez sodelavk se bom počutila tako samo.
Najbolj pa bom prav gotovo pogrešala našo malo kuhinjo. Moj želodec je precej natančen in take kuhinje kot je sedaj sem si vedno
želela. Tako lepa je in tako dobro kuhajo!«
In ob koncu, česa si želite ob vstopu v zasluženi pokoj?
»Saj veš, zdravja in miru v svetu. Sad svojega dela bi rada vsaj malo uživala; posebna želja pa mi je, da bi se lahko kmalu in pogosto srečala z vsemi v tovarni, ki so mi bili prijatelji in bili dobri z menoj. Vsem skupaj pa hvala in srečno!«
Kaj jima naj obema ob koncu zaželimo? Zdravja in vsega kar si sami želita, nam pa čimkrajša leta, ki nas ločujejo, da se jima pridružimo.
Tone Stare
Višji honorarji Tosame
za dopisnike
Morda vas bo zanimalo, da so honorarji za objavljene članke v Tosami s L julijem za 40 % višji.
Tak sklep je sprejel odbor za splošne zadeve na predlog uredniškega odbora. Upam, da vas bo to vsaj malce vzpodbudilo in opogumilo napisati kak članek. Pišite o vsem, kar menite, da bi zanimalo vašo sodelavko, sodelavca. »Tosa-ma «ni le moj, tvoj, časopis, to je glasilo vseh nas! Torej, le korajžno s črkami na papir, pomagali vam bomo, če boste to želeli.
Če vam je svinčnik in papir odveč, stopite k meni, ali kateremu drugemu članu uredniškega odbora in kaj radi bomo vaše besede prenesli na papir.
Pa še za reševalce križank. Tudi nagrade so se povišale, tako znaša:
1.	70,— din
2.	40,— din
3.	20,— din
Križanke, vsaj menimo tako, niso pretežke, marsikatera pa, sumim, obleži rešena v predalu.
Na štirih vidnih mestih so obešeni nabiralniki za »Tosamino« pošto, kamor je treba oddati članek ali rešeno križanko do 25. v mesecu.
Spoznavajmo se med seboj tudi preko glasila!
Urednica
Peti sejem opreme ih sredstev civilne zaščite v Kranju
V Kranju je bil od 31. maja do 5. junija V organizaciji Gorenjskega sejma ob sodelovanju Centra za civilno zaščito Zveznega sekretariata za ljudsko obrambo peti sejem o-preme in sredstev za civilno zašči-tio, na katerem smo sodelovali turni kot proizvajalci sanitetnega materiala.
Sejem je odprl, ob navzočnosti predstavnikov iz vseh republik in pokrajin, Dobrosav čulofič —podpredsednik Zveznega izvršnega sveta. Letošnja sejemska prireditev je pritegnila na razstavni prostor tako proizvajalce, kakor tudi prodajalce opreme in sredstev za civilno zaščito. Kdor si je ogledal ta sejem je lahko ugotovil, da je danes na našem tržišču zelo pestra izbira sredstev za kolektivno in individualno zaščito, prvo pomoč, opreme enot CZ, opreme za zaklonišče, ga-
šenje požarov, sredstev za javljanje in alarmiranje itd___
Pri tem smo opazili velik napredek v elektronski industriji, katera proizvaja sredstva za OJOA, katere uporabljamo na vseh ravneh krajevne skupnosti, občine, pokrajinskih organov do večjih družbeno političnih skupnosti.
Da bi še bolj poudarili pomembnost in uporabnost elektronike v izrednih pogojih našega življenja, je bil organiziran tudi seminar na Bledu. V okviru sejma je bilo še več seminarjev, kateri so bili posvečeni civilni zaščiti.
Obisk na sejmu je bil dober in tudi zanimanje za izdelke je bilo veliko.
Smatram, da je potrebno še v naprej, da se teh sejmov redno u-deležujemo.
Drolc Janez
tat ostal neodločen 0 : 0. K temu rezultatu pa so mogoče prispevali tudi navijači, katerih kljub dobremu obveščanju ni bilo veliko. Ze po stari tradiciji se na leto odigrata dve tekmi in upamo, da bo na tekmi, ki jo predvidevamo za jesen, več navijačev, ki bodo bodrili svo je borbene sodelavce.
Dne 28. 6. pa se je začelo tudi občinsko sindikalno prvenstvo v male mnogometu. Naši nogometaši že pri žrebu niso imeli sreče, saj so v prvem kolu igrali z Indu-plati Jarše in kljub dobri igri izgubili z minimalnim rezultatom 1:0 in tako izpadli z nadaljnega tekmovanja.
Slavko Klopčič
SPORI-SPORI
Začetek nogometne sezone se je za naše nogometaše začel malo kasneje kot druga leta. Vzrok temu je bilo med drugim tudi to, da so se pozno začele sindikalne občinske igre v malem nogometu, za veliki nogomet pa je še vprašanje, če se bo odigral.
Da fantje ne bi bili popolnoma brez moči, so odigrali nekaj prijateljskih tekem, in to z NK Ihan — veterani in izgubili s 4 : 2 z NK Dob — veterani, tudi to tekmo so izgubili z rezultatom 3 : 2, tretjo prijateljsko tekmo pa so igrali z mo-
štvom Papirnice Količevo in dose gli neodločen izid 4 : 4.
Z že nekoliko več moči in izkušenj so se odločili, da odigrajo že tradicionalno srečanje oženjeni : neoženjeni.
Vsi stari kot mladi, so se dobro pripravili. Mladi so izkoristili še to »šanso«, da sta dva člana, ki sta bila že na pol na strani oženjenih, igrala za njihove barve.
Tekma je bila zelo borbena in napeta, mladi so imeli rahlo prednost v napado, stari pa so se dobro držali v obrambi, tako da na koncu ni nihče slutil, da je rezul-
KRIŽANKA
V naših nabiralnikih se je do L julija nabralo 41 križank. Štirje reševalci so pri reševanju napravili napake. Tako so sodelavke v oddelku filtrov izžrebale za nagrade izmed 37 reševalcev naslednje:
1.	nagrada Majda Trlep, TOZD Filtri,
2.	nagrada Berto Capuder, DSSS,
3.	nagrada Ivan Pervinšek, TOZD Saniteta — oddelek mikalnica.
Hvala za sodelovanje in rešujte še naprej, saj se bo tudi drugim nasmehnila sreča pri žrebanju.
Vabimo k sodelovanju tudi se-stavljalce križank, opogumite se.
Uredniški odbor
Izdaja: TOSAMA Domžale Urejuje uredniški odbor: Franc Anžin dipl, iur., Janez Drolc - KOOS sindikat, Franc Juhant — OOZK TOSAMA, Francka Kerč — blagajnik, Maruša Murn, Jože Podpc-skar dipl. ing., Marija Pre-sekar, Marjan Štrukelj, Majda Žagar, Tone Stare - fotograf
Odgovorni urednik: Vladka Berlec Naklada: 1200 izvodov Tisk: Papirkonfekcija Krško
OSEBNE VESTI
TEKSTILNA TOVARNA SENOŽEČE
Rojstni dan praznujejo:
1-	Čehovin Drago, 16. 7. — mojster,
2-	Šoštarič Silva, 17. 7. — brigadirka,
2. Počkar Frančiška, 19. 7. — tkalka,
4.	Ferfila Anka, 27. 7. — votkova previjalka,
5.	Gerželj Anica, 28. 7. — tkalka,
6.	Prelaz Anka, 29. 7. — tkalka.
2- Pangerc Miroslav, 4. 8. — električar,
8- Može Sonja, 6. 8. — tkalka, Fabčič Marija, 8. 8. — tkalka, 10. Hreščak Anica, 9. 8. — sobarica. 11- Čič Marija, 10. 8. — čistilka bla-ga.č
Prišla v podjetje:
Premrl Nada.
Rodila se je:
Franetič Slavki — hči.
tozd saniteta Konfekcija:
..2. 8. Kosar Joži, 4. 8. Černič Ma-R)a, 6. 8. Keržan Milena, 27. 7. Ko-^ar Sonja, 21. 7. Lunar Sonja, 18. 7. česičar Dragica, 3. 8. Mandelj Ma-nJa. .17. 7. Maček Cilka, 5. 8. Pe-stotnik Ljudmila, 7. 8. Žavbi Marinca, 15. 7. Bisk Marija, 2. 8. Hrastovec Ani, 23. 7. Dimič Ani.
likalnica:
2. 8. Klopčič Avgust, 11. 8. Per-ouš Janez, 5. 8. Nakrst Avgust, 14. !• Gerlica Ana, 2. 8. Balažič Mari-Ja< 19. 7. Glušič Ana, 8. 8. Glavinac Ivanka, 5. 8. Mladenovič Rozi, 24. '■ Miš Kristina, 18. 7. Prašnikar Ani, 26. 7. Penežič Marija, 16. 7. Si-vavec Ivanka, 30. 7. Vidovič Marija,
7.	Nemec Julijana, 8. 8. Klarič
Belilnica:
13. 7. Korant Jakob.
Tkalnica ovojev:
31. 7. Barlič Ana, 15. 7. Cerar Zalka, 5. 8. Hribar Angela, 16. 7. Kovič Marjeta, 13. 7. Pirnat Vinko,
7.	8. Rožič Milena, L 8. Stiftar Anu-ša, 12. 7. Tomažič Vida, 5. 8. Ulčar Ani, 16. 7. Zalokar Ani.
Pripravljalnica:
24. 7. Kos Ana, 23. 7. Peterka Ana.
Avtomatska tkalnica:
31. 7. Črv Ivanka, 7. 8. Rožič Ivanka.
TOZD FILTRI
9. 8. Kebrt Cveta, 25. 7. Kvas Ana, 29. 7. Poljak Pavla, 30. 7. Prašnikar Marjan, 21 .7. Rožič Ani, 14.
7.	Trdina Marija.
DSSS
Uprava
24. 7. Brnot Irena, 27. 7. Merlin Danica, 24. 7. Okorn Peter, 8. 8. Štrukelj Marjan, 7. 8. Kokalj Zdenka.
Komerciala:
19. 7. Drolc Ivan st., 11. 8. Gaberšek Rok, 16. 7. Kos Ivan, 17. 7. Kuzmanovski Vaško, 2. 8. Lavrič Ivan, 8. 8. Mohar Helena, 17. 7. Pejčič Dragiša, 29. 7. Peterka Marjan, 13. 7. Kocjančič Tomaž.
Pomožni obrati:
18. 7. Gaberšek Viktor, 12. 7. Ju-teršek Bogdan, 15. 7. Kovač Marjan, 11. 8. Skubi Ferdinand, 18. 7. Morela Stanko.
RODILI SO SE:
Podboršek Poloni — hči, Marjanu Hafnerju in Mojci — sin ter Francu Anžinu — sin.
POROČILA STA SE:
Pavli Janez in Sušnik Ani — Pavli.
PRIŠLI V PODJETJE:
Grkman Vida, Pavlič Polonca, Trdina Marija, Remškar Lidija,
ODŠLI IZ PODJETJA:
Gostič Francka in Rožič Jože.
ZAHVALE
Za darilo in lepo počutje med sodelavkami se ob odhodu v pokoj iskreno zahvaljujem.
Francka Gostič
Težko je bilo slovo po letih skupnega dela od mojih sodelavk in sodelavcev v mikalnici.
Ob tej priliki ste me obdarili s čudovitim darilom, ki mi bo za vedno v spomin na skupaj preživete dni.
Vsem skupaj se najlepše zahvaljujem in želim celemu kolektivu mnogo delovnih uspehov.
Pepca Žebovec
Ob neizmerno težki izgubi moje ljubljene mame se vsem sodelavkam in sodelavcem iz tkalnice ovojev in avtomatske tkalnice najtopleje zahvaljujem za podarjeno cvetje in vsestransko izkazano pozornost.
Iskrena zahvala tudi oktetu To-sama.
Marija Šinkovec
Ob boleči izgubi mojega dragega očeta, se iskreno zahvaljujem sindikalni organizaciji Tosama za denarno pomoč, enaka zahvala tudi sodelavkam in sodelavcem oddelka filtrov za podarjeno cvetje.
Mihela Breznik z družino
li	li	ST A KI oCE	PRVA ČRKA ABECEDE	JEZERO V afrki	MADŽARSKI SKLADATELJ ČELA..,	medmet ZAČU- DENJA	REKA	SAMICA v ZAPORU	AMPER	li	ŽIVLJENSKA Tekočina	8A-RM- KART
k ju lij										KOMUNI ST/ČIIA PARTIJA		
KOUG-lčS KPS										ZAČRTANI POTI		
*K0			JUO-OSL. armada			/SAKCO- EISACK			GLAVNI ŠTEVNIK			
			osebni ZAMEK			PREDLOG						
KAMEU							UT ER		BIKOV GLAS			
							ATLANTSKI PAKT		ČEČ K/ ZMDOVINAl			
BELC-UA		REPUBLIKA V SSSR. TAULO									... KAREN HA	RIMSKI HIŠNI BOHNt
IVA*/ TAVČAR			ANKA OKORN Slanica 'tv ETA RLPUbLlKE			ANTI- BIOTIK IZOB- ČENJE						
MM DNO OSVOBODILNA VOJNA				ruska cesarica KRISTAN £T6W								
PR/PO-VElNl PESNIK					NAtA D&RAMBA			ŠPANIJA		Pcn&NSKA MFHA		
					skrajšam OS-ZAIMEK			16. UKA		ŽENSKO ime		
ZA NI L							ATI				ITALIJA	
POUVO-ALSKA							PREDUJEM					
GO AS NA ravnina				IZOMI1BU OMAMITA				MOHORKO				NAŠ SODELAVEC udeležen. NOV
								IVAN JAN				
SESTAVILA O.K.	Pestner PB1ER STANTE				ŽENSKO IME						volt SPOMENICAM v IMtifaČIM	
JUG-		KEKA V SSSR.			POMLADNI MESEC				BRINOVEC URŠKA			
					SOUJIZAC- ZLOG				STARA PL-MERA	PREDLOG		
APJlŠfcA ŽIVAL							POJAV PRI (Pore Uju	SLONOV ZOB PRVA mskAtoti)				
AVSTRIJA		NAKHEIO) SUNKV,,, PAVI r ahoplasnr				DUŠIK				VUK KALAD2/C NEDELJIVI ČRKI		
NE' smcvm				Kranj	IME SPOME NIČ ARKE 	teVKOVE							
					NORVEŠKA	KISIK						
mi SAMO«. ASU*		Zase- danje SNOS									SEVER.	
Nagradna križanka