4 i i i 4 eUi iiA ijiii KUPUJTE VOJNE BONDE! Najsiarejši slovenski dnevnik v Ohio ★ Oglasi v lem listu so uspešni yiCTORY UNlTeo" STATES JVAR BONDS STAMPS EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI xxvin.—LETO xxvni. KUPUJTE VOJNE BONDE! The Oldest PCpflCTORY Slovene Daily BUY in Ohio ★ Best Advertising Medium ' ŠTEVILKA (NUMBER) 164 CLEVELAND, OHIO, MONDAY (PONDELJEK) JULY 16, 1945 ŠTEVILKA (NUMBER) 164 Preds. Truman dospel v Berlin; velika trojica začne danes razgovore )# a). Japonska se šibi pod silnimi udarci ameriške sile v zraku in na morju y teku dveh dni so Japonci kgubili 128 ladij in 92 letal; sovražnik ne nudi nobene obrambe tiei Ui in 'dov: Avstralci so zavzeli važno goro na Borneu ^UAM, ponedeljek, 16. julija—Admiral Chester Ni-Je danes poročal, da so Japonci v teku dvodnevnega ardiranja iz zraka i« morja, ki nima primere v zgo-)0* Vojskovanja, izgubili 128 ladij in 92 letal, v zrak so f ^^^nane velike jeklarske naprave v dveh mestih in fifil ]e bilo požgano eno celo japonsko mesto. . sdL. ^ojne ladje tretjega ameri- madif so v svojem na- ' Včeraj izstrelile nad 1,000 98 fkr!^ f'^^Plozivov na nekdaj važ- L 80' noti '^dustrijsko luko Muroran Hokaido. Ko je bilo o i ^^^^'"naje z morja konča-% vsi inesto'eno samo mor-J« plamenov. se sploh niso skušali iti ' silovite napade z mor-zraka, kateri so se vršili P'^estanka skozi dva dni. ® ladjami, ki so bile po- tci«^ ive^fez greznjene, je bilo šest železniških parnikov, ki so prenašali vlake med otokom Hokaido in Honšu, kar pomeni, da imajo Japonci za komunikacije med omenjenima otokoma samo še eno železniško ladjo. Kakor poroča admiral Nimitz, je bilo tekom strahovitega napada popolnoma požgano mesto Kuširo, eno izmed poglavitnih industrijskih središč na otoku Hokaido, broječe 63,000 prebivalcev. K^Usi spodbujajo Nemce politični aktivnosti Berlin, 15. julija — Na predvečer konference veli-IV.' »u ^ Potsdamu so berlinski časopisi danes objavili e oblasti odobreni program za preporod poli- . aktivnosti v Nemčiji v znamenju združene fronte, b štirih strank. |C3^i V Acf Y kontrastu z anglo- . 2-^''ateivi A ^°^tqpanjem, ki gre )-l3 (jep •' . ^ zapadni Nemčiji, ; Angleži in "Sčtio P°^^a,či vsako poli- aktivnost. so sovjetske za čim širšo MANILA, 16. julija. — V soboto se avstralske čete, ki so preizkušene v džungelskem bojevanju, zavzele goro Batočam-par, s čemur so po šestdnevni borbi prišle v poset enega izmed glavnih japonskih položajev v gorovju severno od zavzetega Balikpapana. Gen. MacArthur istočasno poroča, da so druge edinice sedme avstralske divizije, ki prodirajo od zavzetega mesta po obalski cesti, prodrle v neposredno bližino bogatega oljnega centra Sambadja. Japonska postojanka na gori Batočampar so Avstralci zavzeli s pomočjo pehote, sestoječe iz domačinov z otoka Jave. STAVKA PRI FIRESTONE TIRE CO. JE KONČANA AKRON, o., 15. julija. — Delavci pri Firestone Tire & Rubber Co.^ ki so bili na stavki dva tedna, so snoči z veliko veČino odgla^ so vali, da se jutri (danes) vrnejo na delo. Glasovanje delavcev se smatra za žmago vladnega delavskega odbora, ki je zagrozil z disciplinarno akcijo, ako bi se stavka ne končala do ponedeljka. To je prvi slučaj, v katerem so delavci odglasovali, da se prostovoljno vrnejo na delo. 12 ..... • i ?. koalicije, katera se-v-^jJjfitiŽno.^ skupin: komuni- '^o-Vv.iP^'^^^^^sticno, demokrat «. ^^»Sanalro A___ 2e in ilhel: ^ Moskvi kot političen - v-'^ue? predsednik komuni-"*9 # 1A c^^^tralnega komiteja, ŠE DVA NEMŠKA VOJNA UJETNIKA UMRLA NA VISLICAH iN demokratske „a nVilho? ^^eralno-demokratske. '•lak ® ki se je dolgo '^SUfte kot političen predsednik komuni- rtHevoJT^" . P^'flfuzav, a,kci]o za formiranje ka«^, CVv "!'• fronta je bila .00 1 ^ pred dve 30 y berlinskem Tier-žju, snoči pa so od- vseh ui — ^(i-^Pen strank objavili lE šesto ječ iz pe- točk. o'm,Zm iVv*^ ne . da zavezniške obla- ^ o bi "^ogle nasprotovati, 7 uveljavil sirom Nem- točkd . • bledeče • programa pri delu, da hitlerizma in ^^^Ijenja ^^'^^"'^ilitarističnega ;gla®'^ltro obno^^^*^® Prizadevanje za oba pring gospodarstva, ki elj^ i bivaiigv ^Glo, kruh, oblačila FT. LEAVENWORTH, Kans., 14. julija. — Danes sta bila od ameriških vojaških oblasti tukaj obešena dva nadaljna nemška vojn^ ujetnika, ki sta bila spoznana krivim umora nekega soujetnika, katerega sta dolžila, da je krivično delil živež med Amerikanci in nemškimi ujetniki v Aikenu, S. C, Za svoj zločin sta plačala s smrtjo na vislicah 32-letni sar-žent Erich Gauss in prostak Rudolf Straub, star 39 let. Na istem, kraju je bilo radi enakega zločina pretekli torek obešenih pet nemških vojnik ujetnikov. Novi grobovi JOSEPH BOLDAN Za mrtvoudom je umrl Joseph Boldan, star 53 let, p. d. Beleč. Stanoval je na 669 E. 159 St. Doma je bil iz vasi Sela, fa-ra Hinje pri Žužemberku, odkoder je prišel v Cleveland pred 33 leti. Delal je pri Mills Co. Tukaj zapušča brata Martina in dve sestri: Mrs. Frances Modic, 1107 E. 64 St. in Mrs. Johano Prijatelj, 1234 Norwood Rd. Pogreb se bo vršil v torej ob 9. uri zjutraj iz Zakrajškovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Vida in nato na Calvary pokopališče. # # # RUDOLPH NOVAK Danes zjutraj je preminil v Emergency Clinic bolnišnici Rudolph Novak, soprog Albine No vak. Pogreb oskrbuje pogrebni zavod August F. Svetek, 478 E 152 St. Podrobnosti bomo poročali jutri. .40 z)' Ob Justice in ustva-države. [ ^iali vki svobode duha PreDri'';^^^^^^ svobodo ver- i ^apor ČlNPt ^^Upanie zopet prido- fprava rugih narodov in Pleifti ®nskih trenj. JAPONSKI UJETNIKI SO PREPRIČANI. DA JE PORAZ NEIZOGIBEN SEVERNI LUZON, 13. julija — Neki japonski častnik je danes rekel, da bi bilo' dobro za bodočnost Japonske, ako bi ka ka ameTiška bomba ubila cesarja Hirohita. Isti častnik, ki je bil nedavno zajet od Amerikancev, je tudi rekel, da je japonski narod kriv vojne, kakor tudi slepega spreje manja dogme, da je mikado potomec solnčnega boga. Mnogi drugi japonski ujetniki so mnenja, da bi odstranitev cesar^ pahnila Japonsko po vojni v največji kaos. Medtem ko je precej ujetnikov, ki še vedno verujejo v zmago, pa je večina prepričana, da je končni poraz Japonski neizogiben. 52,000 NEZAKONSKIH OTROK V ENEM LETU LONDON, 15. julija — Londonski sodnik J. O. H. Watson je danes apeliral za pomoč organizaciji, ki je bila ustanovljena, da pomaga nezakonskim materam. Poročal je, da je bilo lani v Angliji rojenih 52,000 nezakonskih otrok, katerih očetje so bili po večini vojaki, ki so padli v vojni. Nasi fan+je-vojaki Zasedbena vlada v Nemčiji bo poslovala v 4 tednih FRANKFURT ob Maini, 15. julija. — V teku štirih tednih bo Berlin postal sedež okupacijske vlade, potom katere bo centralni kontrolni svet štirih zasedbe-nih držav dirigiral vse življenje Nemčije. V Berlin so že dospeli zastopniki 12. ameriških divizij, ki bodo skupno s predstavniki Rusije, Britanije in Francije, izdelali program za prvo sejo medza-vezniškega kontrolnega sveta. Pričakuje se, da bo kontrolhi svet sredi avgusta že posloval. Gen. Eisenhower bo kot ameriški zastopnik v kontrolnem svetu prebil del časa v Berlinu, kjer bo pomagal izdelati detajle upravnega dela skupno z maršalom Z u k o v i m, feldmaršalom Montgomeryjem in drugimi člani kontrolnega sveta. Ostali del časa bo gen. Eisenhower prebil v Frankfurtu, kjer se nahaja center ameriške okupacijske oblasti. GEORGE KOVACIC Danes se je moral javiti za vojaško službo v armadi Strica Sama, George Kovačič, sin družine Mr. in Mrs. George Kova-čič. Njegov oče je poznani, brivec v Hrvatskem domu na 6312 St. Clair Ave., dočim stanuje družina na 6230 Carl Ave. Mladi George je bil rojen 1. aprila 1927. Pohajal je v farno šolo sv. Vida, nato eno leto v Willson Jr. High šolo in gradu-iral je iz East Tech High šole. Zelo se je zanimal za šport in delal je pri Monmouth Products. Njegov oče, rodom Hrvat, je bil osem let blagajnik pri društvu št. 99 HBZ, pri katerem po slu mu je pomagal sin. Mati Frances je rodom Slovenka ter izhaja iz znane Petričeve dru žine. Rojena je bila v Clevelan du na Glass Ave. Poleg staršev ima doma mladi vojaki tudi sestro Anne, staro 17 let. Novemu vojaku želimo srečen in zdrav povratek k svojcem! Italija napovedala vojno bivši zaveznici Japonski Walter Desmond, sin Mr. in Mrs. Anton Hrvatin, 1971:. Arowhead Ave., se nahaja kot bombardir na ladji Jacinta, o kateri SQ je v -soboto poročalo, da je bila ena izmed 21 ladij, ki so bile poškodovane v silnem viharju na Pacifiku. Walter se nahaja preko morja 16 mesu-cev. Miller in Lausche Na seji demokratskih vardnih voditeljev, ki se je vršila prete kli petek, je bila sprejeta reso lucija, v kateri so vardni voditelji izjavili, da ne bodo sprejeli nobene službe, katero bi jim ponudila državna administraci ja. Ta korak se tolmači kot nadaljna poostritev itak napetih odnošajev med governerjem Lauscheton in okrajnim voditeljem demokratske stranke Ray T. Millerjem. RIM, 14. julija — Italijansko zunanje ministrstvo je nocoj naznanilo, da je Italija napovedala vojno svoji bivši osiščni zaveznici Japonski; vojna napoved postane veljavna jutri. V deklaraciji, katero je podala italijanska vlada, je rečeno, da je vojna napoved Japonski "nov dokaz na predvečer konference velike trojice v Potsdamu, da je Italija odločena voditi boj proti režimom agresije in mili-tarističnega imperijalizma, ne glede na to, kje se taki režimi nahajajo." Rečeno je dalje, da medtem ko italijanski interesi na D&ljnem vzhodu niso direktno prizadeti, pa bo Italija navzlic temu prispevala svoj delež v vojni na Pacifiku, "z istim pogumom in požrtvovalnostjo," s kakršno se je borila skozi dve leti proti IsTem-cem in fašistom po njeni predaji zaveznikom. Naznanilo pravi, da so bili diplomatski stiki z Japonsko prekinjeni že od septembra 1943, ko je Italija kapitulirala, da pa so Japonci že poprej aretirali in internirali vse italijanske diplomatske in kozularne zastopnike. BERLIN, 15. julija—Predsednik Truman in ministrski predsednik Churchill sta danes z letali dospela v porušeno nemško prestolico, da se pridružita premier ju Stalinu na zgodovinski konferenci, ki utegne skrajšati vojno na Pacifiku in odločiti usodo sveta za dolgo vrsto let. Kakor se razume, je tudi premier Stalin že dospel, akoravno Rusi tozadevno niso podali formalnega naznanila. Velika trojica bo začela posvetovanje v nekdanji palači kajzerja Viljema v predmestju Potsdam, in neuradno se domneva, da bo konferenca trajala od deset dni do treh tednov. Od 2:30 popoldne dalje se je nad porušeno nemško prestolico skoro brez prenehanja čul grom motorjev, ko so prihajala letala, s katerimi so prihajali ameriški in britski funkcijonarji, medtem ko so nad mestom patrulj irala ameriška, britska in ruska bojna letala. Predsednik Truman, katerega je spremljal njegov osebni štabni načelnik admiral Leahy, je priletel iz Bruslja o6 4:15 popoldne, petnajst minut pozneje pa je dospel državni tajnik Byrnes. V Bruslju sta prebila dve uri in 50 minut, potem ko sta se ob 11:10 dopoldne izkrcala s kfi-žarke "Augusta." Churchillovo letalo je dospelo ob 6:10 iz Bordeauxa v Franciji, kamor se je pripeljal z avtom iz letovišča Hen-daye ob francosko-španski meji, kjer se je teden dni nahajal na oddihu. O Stalinu se sodi, da je dospel iz Moskve s posebnim vlakom. V Moskvi je bilo včeraj naznanjeno, da je sovjetski premier odpotoval na konferenco velike trojice in da ga spremlja zunanji komisar Molotov. Truman je dovršil osnutek programa, katerega bo predložil konferenci in kakor se razume, je pripravljen ponuditi ameriško sodelovanje pri obnovi Evrope v zameno za zagotovila, da bodo evropske države mirno izravnale razlike, ki bi utegnile nov konflikt. Glavni Trumanov smoter pa bo čim hitrejše izvoje-vanje zmage nad Japonsko. Vojna na Pacifiku bo neizogibno igrala važno vlpgo v razgovorih, akoravno Rusija najbrže ne bo podala svojega stališča na konferenci. Ko je predsednik Truman stopil iz letala, je tvoril častno stražo 41. polk druge okloprfe divizije in igrala je divizij ska godba, sestoj eča iz 56 mož. Bil je ogorel od vožnje na morju ter izgledal čil in veder. Na sebi je imel sivo obleko in klobuk iste barve. Poleg major generala Floy da L. Parka, komandanta ameriške okupacijske sile v Berlinu, sta predsednika ob prihodu v nemško prestolico pozdravila tudi ruska generala Aleksander Sokolovskf in Aleksander Gorobatov. Gen. Eisenhower, ki bo navzoč na nekaterih posvetovanjih velike trojice v Potsdamu, je pozdravil predsednika v Antwerpu skupno z admiralom Starkom, poveljnikom ameriških mornaričnih sil v Evropi. Vrhovni poveljnik ameriške mornarice admiral King je napravil turo po Berlinu pred prihodom predsednika. NA DOPUSTU Vihar na jezeru Včeraj je na jezeru Erie divjal vihar, ki je razbil dvoje privatno lastovanih motornih ladij, na katerih se je nahajalo 16 oseb, ki pa so bile vse rešene. Izletniški parnik "Roosevelt" je vsled razburkanega jezera imel nad štiri ure zamude in se je vrnil v luko v Clevelandu šele danes zgodaj zjutraj. Mnogo dežja V soboto je v teku 13 uri padlo v Clevelandu toliko dežja kot ga drugače pade v teku dveh tednov. S tem je moča za tekoči mesec dosegla nekoliko več kot normalno stopnjo. SEJA ŠT. 106 SANS Jutri večer ob osmih se vrši redna mesečna seja podružnice št. 106 SANS v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. Društveni zastopniki in člani so prijazno vabljeni na udeležbo. Na dvotedenski dopust je prišel zet dr. Kerna, William G. Doran. Na Ferris Island, South Carolina, kjer se nahajajo znane barake marinov (Marine Corps), je srečal več ameriških slovenskih in jugoslovanskih fantov iz več držav. Pravi, da so Slovenci prvi med pevci in da so že naučili vojake drugih narodnosti peti nekatere slovenske pesmi. Tam je nastavljen tudi nečak Mrs. Kernove, Albert Chop, sin znanega nekdanjega hrvatskega voditelja na Calu-metu, Math Chopa. Albert je bil poprej poročevalec pri Dayton News in urednik nekega tovarniškega mesečnika v Day to nu, O. KRATKE VESTI KITAJCI ZAVZELI IZGUBLJENO LETALIŠČE ČUNKING, 15. julija. — Kitajske čete so zavzele izgubljeno ameriško letalsko polje v Kanhsienu, 250 milj severno od Hong Konga, z čemur je 14. ameriški zračni sili na razpolago baza, s katere bo mogla napadati japonske postojanke na kitajski "invazijski obali." PRVA SKUPINA "WAC" SE VRNILA IZ EVROPE NEW YORK, 15. julija. — Tukaj je danes dospela p*rva skupina ženskega vojaškega oddelka WAC, ki se je vrnila iz Evrope z letali. SkUpina je štela 67 žensk. Večina je prebila v Angliji ali na kontinentu Evrope več kot leto dni. OMEJITVE ZA SPALNE VOZOVE UVELJAVLJENE - NEW YORK, 15. julija. — Danes so vse vzhodne železnice uveljavile omejitve glede potovanja v spalnih vozovih, ki do- ločajo, da se tozadevnih rezervacij ne more napraviti razen za potovanja preko 450 milj. Da se olajša položaj, se je uvedlo posebno postrežbo v parlor vozovih, posebne vozove za moške in ženske, vzglavne. blazine in stolčke za noge. Večina potnikov je restrikcije sprejela brez pritožb. t LEOPOLD SE BAJE V KRATKEM ODPOVE BRUSELJ, 13. julija — Danes sta odpotovala v Salzburg kraljica mati Elizabeta in zunanji minister Paul-Henru Spaak, kar se smatra za znamenje, da so v teku priprave, da se kralj Leopold formalno odpove prestolu. VULKAN NA KAMCATKI PRIČEL BRUHATI Vulkan Mičevskaja Sovka na polotoku Kamčatki v Sibiriji je zopet pričel bruhati in meče lavo 1,000 čevljev visoko v zrak. Od 40 ognjenikov na Kamčatki jih je 14 delavnih. BTRAN 2 ENAKOPRAVNOST 16. julija, 194^ UREDNIŠKA STRAN "ENAKOPRAVNOSTI" "ENAKOPRAVNOST" Owned and Published by THK AMERICAN JUGOSLAV PBINTINO AND PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENXIB — HENDERSON 6311-13 Issued Every Day Except Sundays and Holiday# , SUBSCRIPTION RATES (CENE NAROČNINI) By Carrier in Cleveland and by Mall Out of Town: (Po raznaSalcu v Cleveland In po pošti Izven mesta): Por One Year — (Za celo leto)--------^.50 Por Half Year — (Za pol leta)--------------8^0 Por 3 Month# — (Za ■ meaece)______________8.00 By Mall In Cleveland, Canada and Mexico: (Po pošti V Clevelandu, Kanadi in Mehiki): For One Year — (Za celo leto)-- For Half Year — (Za pol leta)-- For » Month# — (Za ■ meeec«)-- _$7.60 _ 4.00 ^ 1.26 For Europe. South America and Other Foreign Countrlea: (Za Evropo, Juino Ameriko in druge Inozemmke driaTa): for One Year — (Za celo leto)---- Por Half Year — (Za pol leta) --------------------------------- ..4<-00 _ «0 entered am Second Class Matter April 26tb, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3rd, 1878. FRANC SNOJ O DELU OSVOBODILNE FRONTE "Slovenski Poročevalec" je z dne 27. aprila 1945 v svoji posebni slavnostni izdaji za četrto obletnico osvobodilne borbe v Sloveniji priobčil izjavo o delu Slovenske osvobodilne borbe, katero je podal Franc Snoj, ki se je osem mesecev poprej vrnil iz Londona v Slovenijo. Snoj je eden izmed tistih slovenskih katoliških politikov, ki so prvotno nasprotovali partizanstvu v Sloveniji, zato so njegova izvajanja, podana po povratku v domovino, kjer je na lastne oči videl delovanje osvobodilnega gibanja, tem bolj značilna. V tej izjavi Snoj, ki je svoj čas dalj časa bival v Ameriki, med ostalim pravi: "Tudi vernim Slovencem je dana vsa možnost in prilika, da vključeni v vrste osvobodilne fronte pomagajo pri obnovi domovine ter da sodelujejo pri izgradnji naše narodne ljudske oblasti. To lahko store brez nevarnosti za svoje versko prepričanje, ker Osvobodilna fronta po svojem programu jamči vsakomur popolno svobodo verskega prepričanja in udejstvovanja, KAR S SVOJIMI DEJANJI TUDI DOKAZUJE." Naše prijatelje prosimo, da ta članek dajo citati tistim našim katoliškim Slovencem v Ameriki, ki še vedno nasedajo ogabni propagandi, katera skuša naslikati Osvobodilno gibanje kot protiversko. Snojeva izjava se v celoti glasi: * Prav rad se odzovem vašemu povabilu. Takoj spočetka moram naglasiti, kako ogromnega pomena je bila ta štiriletna osvobodilna borba za ves naš narod. Uspehi in pomen te borbe se izražajo tako v moralnem, kakor tudi v materi-jalnem pogledu. Razočarano, vsled sramotne kapitulacije in naglega razpada jugoslovanske vojske, je naše ljudstvo zapadlo v globoko apatijo. Okupatorji pa so nastopili odkrito in brez krinke. Napovedali so popolno uničenje in iztrebljenje našega naroda. To je bila prelomna točka. Ali popolno uničenje, ali pa odpor in borba—druge izbire ni bilo. Osvobodilna fronta je izbrala borbo, odpor. Ze po prvih znakih odpora se je ljudstvu pričela vračati samozavest, pričela je nekaka notranja, moralna obnova, ki je postala temelj in osnova vse osvobodilne borbe. V tem dvigu naroda iz apatije do samozavesti ter do odpora in borbe, je vsa skrivnost in moč osvobodilne borbe. Nardd se je zavedal samega sebe in je instinktivno sledil tistim, ki so ga povzali v borbo in ki so to borbo vodili. Vsi drugi uspehi, tudi vsi materijalni rezultati te borbe so le posledice tega moralnega dviga—odločitve za odpor. Smatram, da je ta notranja obnova našega naroda in njegova prgka-Ijenost v boju in žrtvah ena njegovih največjih pridobitev i* podlaga za njegov nadaljni razvoj in rast. Pa tudi materij alni rezultati osvobodilne borbe so naravnost ogromni.« Vsled uspehov osvobodilne borbe se sedaj uresničuje stoletni sen o združitvi vseh delov našega naroda v eni, enotni in združeni Sloveniji. Nastopa slovenska država, pa vendar tako, da se istočasno krepi in jača tudi skupna zajednica naših narodov—Jugoslavija. Že samo to dvojf dejstev nam odpira široke možnosti razvoja, o katerih pred nedavnim še skorajda sanjati nismo mogli in smeli. Izredno važni pa so tudi uspehi v zunanjepolitičnem pogledu. V zunanjem svetu smo si priborili ugled, za katerega nas mnogi narodi zavidajo. 'Jugoslavija je postala najvažnejši in odločilni faktor ne samo na Balkanu, ampak v vsej srednji Evropi. Krona teh zunanjepolitičnih uspehov pa je pogodba o medsebojni pomoči In prijateljstvu s Sovjetsko Rusijo. S to pogodbo so uravnovešene vse naše zunanjepolitične obveznosti ter je tako dana osnova za mirno izgradnjo naše bodočnosti. Ko že govorim o Rusiji in ker sem mnogo potoval v prestolicah zapadnega sveta, lahko mirno rečem, da bi brez Rusije in njene vsestranske pornoči mogli imeti le malo upanja na res pravično rešitev naših obmejnih problemov in to kljub vsej svoji borbi in žrtvam. Konsolidirale so se tudi notranjepolitične prilike ter je vlada demokratične federativne Jugoslavije svoji deklaraciji podala osnovne linije svojega socialnega, gospodarskega in političnega programa. Posebej pa je še podpredsednik vlade Edvard Kardelj očrtal smernice bodočega gospodarskega programa, ki predvideva podržavljenje velikega dela našega gospodarstva, onemogoča enostransko izkoriščanje naših naravnih bogastev, zagotavlja udeležbo širokih delovnih slojev pri upravljanju istih, na drugi strani pa vendar čuva princip privatne lastnine in dopušča dovolj široko polje iniciativi posameznikov. Za našega kmeta pa je posebno važno to, da se posebna skrb posveča zadružništvu, ki naj bo v bodoče opora in hrbtenica vsega našega kmetijstva. Ni dvoma, da bi vse to koristilo izgradnji našega gospodarstva ter nas rešilo odvisnosti od tujega kapitala in s tem tudi politične odvisnosti in izkoriščanja. Pred vsem pa je važno, da vlada posveča toliko pažnje ohranitvi narodne enotnosti in sloge, ki je možna le v popolni enakopravnosti vseh njenih sestavnih delov, to je v federaciji. Baš to, da je Osvobodilna fronta našla rešitev, ki daje jugoslovanskim narodom enakopravnost in samostojnost ter jih istočasno složno druži v jugoslovanski državni zajednici, pa je eden njenih največjih uspehov. Mislim da je prav, da porabim to priliko in povem tudi svoje mnenje glede starih strank in obnovitve stran-karstva. Nova Jugoslavija je res nova, po svojem bistvu in po svoji obliki. Stare stranke, ki so v svojem razvoju zaostale, ki se niso udeležile osvobodilne borbe, ki so mnogokrat direktno ali indirektno celo pomagale okupatorju, da so ovirale in nasprotovale osvobodilni borbi, ne morejo novi Jugoslaviji ničesar ne dodati ne doprinesti. Preživele so se, kakor se je preživela stara Jugoslavija. Vsled tega bi njihova obnovitev pomenila korak nazaj ter bi le ovirala nadaljni naravni razvoj nove Jugoslavije. Nova doba zahteva tudi novih političnih oblik. Popolna enotnost naše OF je potrebna tudi v prihodnjosti. Kdorkoli bi v tej enotni OF hotel razvijati kakršnokoli strankarstvo čeprav v novi obliki, bi razbijal našo narodno skupnost, povzročal bi nov razdor v slovenskem narodu. Osvobodilna fronta je kot nositeljica te nove dobe združila v svojih vrstah vse pozitivne narodne sile, zato je njena dolžnost, da vodi narod tudi v času miru, kakor ga je vodila v času vojne, ter tako izvaja in uresniči svoj narodni in državni program. Po svojem sestavu in po svojem programu je Osvobodilna fronta zgrajena tako široko, da je v njej možno udejstvovanje vsakomur, ki je narodno čist in ki mu je v resnici za dobrobit in korist naroda^ Tudi vernim Slovencem je dana vsa možnost in prilika, da vključeni v vrste Osvobodilne fronte pomagajo pri obnovi domovine ter da sodelujejo pri izgradnji naše narodne ljudske oblasti. To lahko store brez nevarnosti za svoje versko prepričanje, ker Osvobodilna fronta po svojem programu jamči vsakomur popolno svobodo verskega prepričanja in udejstvovanja, kar s svojimi dejanji tudi dokazuje. Misli o zakonu UREDNIKOVA POŠTA Podružnica št. 39 SANS in JPO se zahvaljuje Za maj in junij so darovali za takojšnjo pomoč sledeči: Peter Lustrik $250.00, E. Slabe $50.00, Rudy Božeglav $50.00, Jack Obed $30.00 in Vincent Jurman $30.00, Slov N. Dom $25.00 in Mrs. Cerkvenik iz St. Clair Ave $25.00; Mrs. Rose -Jurman $20. Po $10.00 so darovali: Jos. Somrak, Frank Rich, Fr. Ver-bič, Frank Cerne in Mrs. Mary Kržišnik iz Rock Springs, Wy. Po $5.00: Anton Ketara in žena, Frank Možina in žena oba iz Salem, Ohio, George Molle, Toni Kukovac, Mrs. Frances Eržen, Louis Kulovec in Joe Može. Po $4.00: John Gabrenja in Ivan Babnik. Po $2.00: Frank Opaskar, Mrs. Stanič, John Vrh in John Zaletel, Anna Dolenc, Salem, O. $1.50. Po $1.00: John Grill, Peter Segulin in Fr. Hribar. Ana Erbežnik je nabrala vsoto $50.00; darovali so: Društvo Sv. Ana $10.00; po $5.00: neimenovan iz E. 160 St., John Erbežnik, Mr. in Mrs. Fred Že-rovnik, Mrs. Frances. Schenk in Mrs. Ana Erbežnik. Po $3.00: Mrs. Mary Bradač, Mr. in Mrs. A. Korenčan. Po $2.00: Mr. in Mrs. Fr. Kau-čič, Fr. Erbežnik, Mr. in Mrs. Urbas iz Holmes Ave,, Tony Rath in Thomas Urgeb $1.00, Mrs. Ana Traven iz Revere Ave. izročila vsoto $127.50; darovali BO: Društvo 477 SNPJ $25.00, po $lb.OO: društvo Danica 34 SDZ, Andy March, Carolina Zadnik, Mr. in Mrs. Bostnar. Po $5.00; John Urh in Anton Traven. Po $2.00: J. Samsa, P. Segulin, J. Požar, Stella Matko, Fr. Požar, M. Ludvik, Fr. Lisjak, Fr. Silbrtzer, Mike Stradiol, Mrs. Frank Zabukovec, Nick Nugavac, Mr. in Mrs. Lupin in Mrs. A. Hrvatin. Po $1.00: Mary Hočevar, J. Fander, R. Rožan, J. Knautz, Fr. Magdalenec Jr., Andy Matko, Fr. Hubar, P. Sluga, L Fink, Mary Kovač, Jos. Bar tel, Aug. Filipič, J. Lavrenčič,^ M. Koprivnik, J. Grill, Gas. Segulin, B. A. Rodela, Fr. Mezgec, Jos. Rolek, Joe Skrjanc, Anto nija Počkaj, Jennie Konestabo, W. Waskilrich, J. Vatovec, Terezija Ročina, Amalija Ukmar, Fr. Ponikvar 50c. '' Mesto venca v blag spomin so darovali po $5.00 sledeči: Mrs. Fr. Tratnik za umrlo Julijo Markovič, Mr. in Mrs. Frank Pred leti je zastopnik prosvetne oblasti v Ameriki poslal v svet trditev, da si večina mladih ljudi—moških in žensk—izbira bodoče tovariše za zakonsko zvezo brez znanstvenih metod. Zato je mož sprožil predlog, naj bi se na visokih šolah ustanovil poseben tečaj, kjer naj bi zakonske kandidate poučili, kako si je treba izbirati zakonskega druga ali družico. Francoski pisatelj Andre Maurois se je s člankom ponudil za predavatelja v tem tečaju in je za prvo uro obljubil takole nastopno predavanje: —Dame in gospodje! Zaradi dokaza, da je študij, ki se mu hočemo posvetiti, zelo važen, vas moram najprej opozoriti na odpornost, ki jo je dozdaj pokazala zakonska naprava. Že 50 let se kopičijo nanjo hudi in sistematični napadi. Vsi ti napadi so v glavnem opravna razloge, ki se dajo deliti v dve skupini, in sicer gospodarske in fiziološke. V utemelji v prvih je treba vzeti v poštev dejstvo, da se mnoge ženske v sedanjih časih pre življajo same. Če je torej treba lahko same vzgajajo deco in ra zen tega jim pomaga še država. Naj bo slabo ali dobro, dejstvo je, da sklepa, posebno v Ameriki, mnogo ljudi zakone s trdnim namenom, da ne bodo imeli otrok. Današnji zakon—brez potomcev—je posledica razmer, ki povzročajo staršem skrb, da bi jim otroci dorasli zdravi in polnovredni. Če torej te rodbine sploh ni maj o potomcev, zakaj pa je tes na zakonska vez med moškim in žensko sploh potrebna? Modernega zakona po mojem ne gre, presojati samo s teh vidikov temveč je treba opravičilo zanj iskati popolnoma drugod. Za konski napravi je zagotovljen trajen uspeh že samo zaradi te ga, ker si prave sreče med dvema človekoma izven neločljive zveze skoraj ni mogoče zamisli ti. Skoraj vsako človeško bitje trpi sem pa tja zaradi osami je nosti. Ničemurnost in sramežljivost ga silita, da včasi igra po polnoma drugačno vlogo kot mu veleva narava. Edini lek zoper vsa ta notranja bremena je pri jateljstvo, ona tesna vez med dvema bitjema, v kateri si oba dela popolnoma zaupata, izpo vesta vse tajnosti in skupno delita srečo in nesrečo. Seveda je trajno prijateljstvo zelo redko, Med moškim in žensko je minljivo in preneha, ko se med obe ma pojavijo prva ljubezenska čuvstva. Med moškimi postane lahko idealno lepo, vendar pa ga skoraj redno motijo ali oslabijo razni slučaji v življenju. Kakor n. pr. ločitev, spremembe okoli ce, neenaki uspehi, poroka in še mnogo drugega. Dve usodi se približata za čas, ostaneta nekaj časa skupni, nato pa gredo po ta spet narazen in oba človeka sta spet—sama. Če človek noče trpeti zaradi spon osamelosti, mora prec vsem verovati v trajnost čuv-stev. Kako se boš vsega in brez pridržkov zaupal drugemu, če moraš računati s tem, da bo oni ki si mu zaupal, morda že jutri "zaupnik" drugega? Zato nam je, dame in gospodje, nujno tre j ba svečanega, skoraj svetega i prijateljstva, svečane zaobljube vse življenje. Vsaka zveza, v kateri bi bila čustva—čepraV še ta-(O v daljni bodočnosti—omejena časovno, je lahko ljubezenska in nad vse lepa, zakonska pa ne more biti nikoli. Ne jemljite si torej zakonskega druga ali družice za kratek hip, temveč za vse življenje. S tem seveda nočem svetovati, da morate prezirati lepoto in misliti samo na značajnost. Cesto je lep obraz tudi ogledalo lepe duše, neumno ali slabo bitje tudi ne more nikoli očarati. Zato iščite lepoto ali njene skrite forme. Kdor občuduje ali hrepeni, bo kmalu izzval globoka čuvstva; pri tem pa glejte jasno! Zamislite se v skupno življenje s človekom, ki vam ugaja; nikar si ne prigovarjajte sami, da se boste sami za- Markič iz Westropp Ave in Než-ka Kalan za umrlo Agnes Lun-der. Frank Bogolin je daroval vsoto $5.00, katera je vknjižena 3. novembra 1944. Janko; N. Rogelj je izročil vsoto $70.25, poslano po tajnici Mary Puz od društva št. 176 ABZ in vaoto $459.00, poslano' po tajniku društva št. 36 ABZ. Vsem posameznikom, društvom in požrtvovalnim nabiralcem se v imenu trpečih v rojstni I] žimo obleko ali čevlje. Čevlje, ^ jih neguješ s potrebno skrb" nostjo, nosiš še enkrat tako dolgo kakor tiste, za katere se Df zmeniš. Ko so čevlji še novi, prgd^ jih prvič obuješ, jih naraaži' mazilom prav na tanko, ker potem vrhnje usnje ne bo kvs'lp rilo in obdrgnilo. Podplate maži z lanenim oljem ali firoCMt žem, ker so potem gibčnejši trpežnejši. Za poznejšo nego obutve prva zahteva, da se morajo Iji takoj sezuti, čim pride clO'P ^ vek domov. To je važno že radi snage, da ne trosimo hu in blata s ceste po stanov)'^ nju Še bolj potrebno pa je to, bavali po svoje, drug pa po svo- so čevlji blatni in mokri. c bi pa take čevlje takoj vrgel legi kot, da bi se tam posušili, n* ne sme čuditi, če zgubijo pr%i kmalu svojo obliko in so že nekaj tednov videti obnošeni stari. Vsak čevelj, ki ga sezujc^i la] mora, takoj, dokler je še gor^l^ai na kopito. Če se ti noge pote ^lo) pa so čevlji premočeni, se ml'? od rajo najprej posušiti, nato dejo šele na kopito, drugače ^bi ne morejo od znotraj posuši^tu Umazanija žre usnje, zato Rvef treba umazane čevlje tak4 T osnažiti in jih ne smemo pusffcun umazane čez noč. Če so blatni, storimo najbolje, če Ji si; umijemo, z vodo. S tem jih meljito osnažimo", obenem ta način odstranjevanja bolj snažen kakor krtačenje. so čevlji temeljito snažnj in hi, jih šele namažemo. moramo večkrat, a z dobf^as mazilom, nato pa usvetimo Hož mehko cunjo, ki mora biti no čista; večkrat jo je treba pra#. Čevlje moramo prav tenko mazati, ker mazilo usWaj prežre, če ga je preveč na lo na usnju. ,Ja Za snažen je uporabljamo no le taka sredstva, ki so ^ je. Če sta po okusih različna, bosta živela ločeno; to življenje ne bo več kot bi moralo biti v zakonu. Poskusite doseči idealni zakon; igra ni težka niti nemogoča in prinaša pozneje bogato plačilo. Na ugovor, da dobri zakoni po navadi niso dražestni, temveč morda celo dolgočasni, gotovo pa zelo prozaični, moram naglasiti, da si dražestne zakone vsa-tdo ustvarja sam. Kakor je sla-30 obdelan vrt preraščen s plevelom, tako poplavljajo malomarno negovano ljubezen čuvstva slabosti, dolgočasja in proze. Vse pride nad takšen zakon: dolgočasje, zlobni jeziki, gospodarske skrbi in še hujše. Kako se mu pomaga? Z obljubo, o kateri sem govoril, da ne boš popustil, stalno branil vez in srečo, nanovo povezal vsako potrgano nit in nanovo postavil vsak košček zidu, ki bi ga podrl zob časa. Razen tega pa moraš biti zmerom pozoren. Zakon živi v zaupanju in gotovosti. Hinavšči-na nima moči nad dvema človekoma, ki si povesta vse. Po tej metodi se da doseči ona čudovita, svojevrstna vez, ki si je oni, ki je ne poznajo, sploh ne morejo predočiti, ona združitev ljubezni in prijateljstva, čutnosti in spoštovanja, umevanja in občudovanja, da, skoraj človeška in božja združitev, ki je šele pravi zakon. Skrb za obutev Obutev je postala sedaj vsled racije naravnost dragocena stvar in zato ni vseeno, kako ravnaš z njo. S skrbno in pravilno nego si lahko ohraniš čevlje čim dalje časa lepe in trpežne. Nekateri ljudje nosijo svojo obleko in čevlje "večno", drugi pa kar čez noč vse potrgajo in ogulijo. Seveda odloča p r i tem tudi p o ki i c ; hišna ne more tako paziti na obleko in čevlje, kakor uradnica. Vendar zavisi največ od tega, kako sna- .. .... . . merna tisti vrsti usnja in ^ barvi čevljev. Ce je usnje čutljivo, je najbolje, če ga ' hi mažemo z brezbarvnim lom. Irhovinaste (semiš) obribamo z gumijasto . umazanino pa odrgnemo s kovim ali steklenim Platnene čevlje operemo, jih mažemo z belim mazilom i" sušimo na zraku ali na Lakaste čevlje pa namazetf^li ^ oljem za lak. Stari lakasti Iji pa se znova svetijo, če drgnemo s prerezano čebul"' | Preglej večkrat, če so znotraj v redu. Kadar op vzbokline, naj čevljar nai"^' novo podlogo ali pa daj ^ F 2 velj podplat iz papirja, ki f '4 n premenjaj vsak dan. Tak " plat greje nogo in varuje , ^i] tAj gavice, da se prehitro ne jo. fo ___—-^va] da, bomo imeli prijatelja za vse življenje! Po teh mislih,se nehote spet vračamo—v zakon! Najvažnejša za onega, ki stopa v zakon je—v pravem in globokem pomenu—trdna volja, da bi to prijateljstvo ostalo neskaljeno domovini in v imenu odbora podružnice št. 39 SANS, iskreno zahvaljujem s željo, da bi bilo mnogo posnemalcev v pomoč bednim. ■John Pollock, blagajnik. EUREKA COAL CO A t julija, 1945 ENAKOPRAVNOST Dušica Rožamarija (SVETNICA IN NJEN NOREC) Agnes Gunther Poslovenil Boris Rihteršič del j (Nadaljevanje) • sfVideti knežnje ne more ro.kft ^ 1 zraven nje viso-^ aliti ! jo slepi. Na to L^eaplT brezskrbno r itJredi 1 otroški domovini, ' ioleo jo poznajo že tako je|ja ' daleč se še spomi- kar otrpnejo, aCr"'yslobmo.KoloseŠB ' ^.rjenn ^ ^^^to obrnilo. Ne, čez še zmerom obrača, br! je tudi s proda- palače v Berlinu o, %ez ^®kako v zvezi, [(do'lil den^^ ^^ko zelo potrebo-gel^ileea se bil zaradi H, »e tiekai proda. prJ^ati v sega se mora skri- ,6 to ozadje bo 3ni %&ču v si v'" stoji tu na dvo- zuj^i lahkn ^^J^etni obleki. Zdaj fora^ala- ^ "Jej in ji za- )te No biti.. z^kaj je to mo- 3 #i:odPn/ ^ ^^vih očeh bi bra-" o°vor. 0 P'iKnez ori&a iče 4bi hčL t f ^ dvorišče in po-suši^tujet Skupaj se po- ito &eč tu' T "j® bi- :ak4 Tega" u ^"^žamarija se sme-pustiiutneti' govori, ne more če 31 sliši ^jGj. Zdi se ji, jih oti 1 pa ^aleiiijQ . ime in da se ob aialeu , %Q (HQJL novo rano, je vse to, toda lie. '•«10 w., -fiutila nc in drobec je dobilk v MaZ^^'tudi ve, kako rade prijazen pozdrav, za vsak pogled iz sončnih oči... Globoko spodaj naj obleži in bolje je, da sešteje račun. Zdaj je prišla Rožamarija in zavzelgi tudi Brau-neck. Prstan že nosi in se ne potrudi, da bi ga poskusila sneti. Njena slika bo visela v dvorani. Zakaj je bila berlinska hiša prodana? Zdaj deli plen in se smeje! Smeje se materini onemogli jezi in bolečini. Knežnja je vzeta majhen zlat svinčnik v roke in dela črte na marmornato ploščo. Zmerom nove črte. In potem strmi spet v mali ogenj v ledeni votlini in se ogreva ob slikah, ki vstajajo iz njega. Saj je vse to samo igra, da ne bi zmrznila v svojem prevžitkar-skem kotu. njse rane zagnoje iti vefno igg. T iijen oce sta ze reba ^ro% Knežnja stoji še ,rav •^k 2 f Sončni soj o usAaja h in siva senca a det^<2gro2i^|^*^^^^ njega. Knežnja Zaki*^ Sre počasi v svojo iTi j® JO je vso prevze-so . "2 njo. Toda že ta igra ------o-----še IjWa lo"! ^ lastno roko bi «10 " »eie tr 7 • ze ta igr /j obrnir ^ utegnilo š fl)Ma loi,, ^ lastno roko bi šlo 2^^° obrnila tako, #. ^ dru^o srce in ga je isf; » ne > Mali Henrik je že davno zlezel iz svoje košare v pisani svet. Poskuša že stati na majhnih nogah in oče je zdaj v velikih skrbeh zaradi njega. Neprestano ga mora svariti in paziti nanj. Svetlo sinje oči ima in izrazito nadarjen je za veselost. To se sicer kaže še nekoliko nerodno in neotesano, toda oče upa, da bo počasi že še vse bolje. Bolj je skoraj očetov kakor materin. Ko se je začel veliki boj z njim in se je moral odreči naj-krepkejši pijači ter ni več mogel vselej zmagati s svojo voljo, se je tehtnica obrnila na očetovo stran. Smejal se je, če se je mati sklanjala čezenj, kričal in cepetal je, če je prišel oče. Prva beseda, ki jo je izrekel in ki se je s svojim zvokom razlikovala od njegovih drugih glasovnih vaj, je bila: Alo. Kmalu se je jasno pokazalo, koga je s to besedo mislil. Rožamarija ga je nekoč nesla v naročju k oknu, da bi gledal skozi. Tedaj je prijezdil oče na svojem rjavcu na dvorišče. Mali obraz se je zategnil v sanjavem navdušenju. "Alo, Alo," je vzkliknil otrok in začel potem pretresljivo jokati. Njegova duša je prvič zaplahutala s svojimi perutmi, in to je drobno bitje bolelo. Ta dan je bil praznik in dobil je znamenje v koledarju. In ma-lika ni bilo mogoče pregovoriti, da bi bil ime karkoli izpremenil. S tem je pokazal, kakor je rekel Harro, dediščino materine trmoglavosti. Dotlej se ga razen staršev še ni dotaknila skoraj nobena roka. "Le tako ga bova lahko čisto spoznala, Rožamarija, če ga bova imela zmerom le okoli sebe in mu bova žrtvovala nekaj svojega časa in udobja. Misli samo na to, kako žalostna je bila tvoja mladost, ko so gospodovali nad teboj tuji, zmerom se menjajoči ljudje, ki so bili zid med teboj ! in tvojim očetom. Midva vsaj I lahko vidiva otroka v vseh oko-^ ^ 5 j licah, jn ne samo tedaj, ko ga Soča" g, — Društvo j drugi pripeljejo pod nos dobro jktiijj na Z. priredi | naučenega in dobre volje. In pri- angelski obraz, kar se sicer o njegovhi prav krepkih črtah ne bi moglo reči. Tudi svoje bolečine,—dosti oblakov prekrije vsak dan otrokovo občutljivo dušo, tudi v tej okolici, ki skoraj ne more biti srečnejša,—prinese mamici. V delavnici ima svoj hlevček, zmerom zvito preprogo in klobu-čevinaste medvedke, ki jih ima tako rad, ponoči pa spi zraven očetove postelje. Kadar ga na vse zgodaj ni mogoče ukrotiti, ga nese oče ven,—mama še spi, —umije in obleče, potem pa gre v svoj hlevček. Njegov čas za kopanje je zelo skrbno odmerjen, kajti po njem osreči starše z daljšim spanjem. Zvečer dela toliko nadlege, da se oče in mati oddahneta od srca, ko naposled izgine v svoje mehko, belo posteljo z mrežno ograjo. "Tako ne pojde več dalje, Rožamarija," reče Harro pogosto. "Naučiti se bo moral, da bo časih lahko kakšen trenutek brez naju. Toda zdaj je še čas, ko se najbolje uči, če živi prosto in brez prevelikih ovir. Cez leto dni bo že govoril in prvi drobec vseh čustev bo prišel v njegovo srce. "S koncem drugega leta bo imel že majhen pogled na svet. Lahko se bo umaknil od njega a}i pa stopil predenj in rekel; n 0^1 i) 'če^ ^ . ga mora e I m io S" %ajh je ^^3en, ) ^ ledeni jami lapi jjdahi ogGnj. Ni nevar- če si a jama stopila, ifltr" si rdeča pika, ob JJeff-rV'«. h khko pogreje jaz!" Zirpa kar zbeži mimo #jiju v zlati hiši. Harro dela voščen kip, ki ga misli pobarvati. Marijo iz starih jaslic, ki drži svoje lase med otrokom kakor zastor nad zibelko. Vzel jg polovico Duši-čine velikosti, speči Jezušček pa je Henrik. In potem nariše poleg še travnik s plešočimi angeli. Angeli so sicer še zmerom brez pero ti, vendar pa to prav nič ne škoduje njihovi lahkosti | pismo knežnji prijetno vznemir- in gibčnosti. Petintrideseto poglavje Nepridiprav Na Braunecku je postalo ozračje tako težko, da se še Har-ru nerodno zdi, kadar ga pot zanese tja. Knez ima k sreči dovolj dela. Mlad, pegast gospod, doktor Pelsing, sedi v stolpu, kjer je knjižnica, pod bremenom starih papirjev in z visečimi pečati okrašenih pergamentov. Časih se pokažejo v jedilnici starejši gospodje v frakih, tajni svetniki, pravi in nepravi. "Kaj iščejo ti ljudje v gradu?" se medlo zanima knežnja. "Svetujejo mu v neki pravdni zadevi." In knežnjino zanimanje spet izgine. Nekega dne se Harro čudi, kakšne pravde mora imeti oče. Rožamarija ob njegovih besedah zardi, in zdaj knežnja ve: Znano ji je! In takoj se odlo^, da mora še ona vse zvedeti. In zadeva bi se dala prav lahko razkriti. Samo v poletno sobo bi morala iti kdaj ponoči, odpreti skrinjico na pisalni mizi, kjer hrani knez pisma, ki prihajajo čez dan in ki odgovarja sam nanje. In če prvič ne bo našla ničesar, bo našla pa drugič. , Toda to je samo slaba tolažba. Saj ne bo imela nikoli toliko poguma, da bi šla čez vse tiste hodnike, po katerih stoka veter, in skrinjica je zaklenjena. Toda časih le misli, kako bi se dala skrinjica odpreti . . . Ozračje na Braunecku ne postane nič lažje, in knez čuti če- j dalje bolj, da se mora nekaj zgo-! diti. Samo nečesa ne ve: kaj bo prav za prav. | Tedaj prinese nepričakovano | jenje." Brat ji piše, njen najmlajši brat. Tisti nepridiprav, ki je vsako kariero, če jo je še tako lepo začel, neslavno končal. Nazadnje je bil v kolonijah in je tam zbolel. Poslali so ga domov, a ne samo na oddih, ampak za zmerom. Doma so ga sprejeli očetov grom in materine solzQ. Uboga grofica Brandensteinova ima preveč otrok. Dvema otrokoma ali trem ni bila najboljša mati, toda ima jih sedem. In zmerom je morala ob rojstvu enega otroka vzeti nekoliko ljubezni drugim. Samo pri ^em, ki je bil njen drugi najmlajši, se njena ljubezen ni prav nič zmanjšala. In Oglašajte v Enakopravnosti Opomini glede raci-joniranja knežnja strmi v Slepi, jo. v drobni piki. seštevati. Ra-SK) *krit je v. opT^i Th ^ozemarije,—ta k vendar, a ki fs Of . »a konju v Tak f in v klobukom na aru je i».u„ , ' P® očetu pode- t' Cz j" j« * oboiiH ^®kaj kakor vi-bHa za vsak ^"štveni koledar SEZNAM. s KOM MORETE POMAGATI K ZMAGI ★ AfASCOBE IN MASTNI ODFApKI Prodajte vašemu mesarju ★ KOVINSKI ODPADKI Povprašajte v vaši mestni dvorani ★ SHRANITE ŠTABE ČASOPISE Pokličite PR. 6100 za odpremo ★ KOSITRNE SKATIJICE — Operite Jih — G trite Jih i ■ — Shranite jih — Oddajte jih na pristojna mesta za pobiranje ★ Pobiranje v Clevelandu: na vzhodni strani: prvo nedeljo v mesecu: na zapadni strani: tretjo nedeljo^ v mesecu prav s tem je imela največ težav in skrbi. Šarlota je imenitno preskrbljena, če pa ni zadovoljna, naj to sami sebi pripiše. Pastorka, ki jo je tako strašno mučila, je zdaj omo|ena. Da nima otroka, je res hudo, toda prav tako hudo je imeti sedem otrok, plasti če se ne ve z njimi kaj početi, kakor na primer z ubogim Alfredom. Oče ga imenuje nekoliko drugače in mu vsak dan grozi, da mu bo kupil vozni listek drugega razreda za Ameriko. • Zato je mlademu gospodu čedalje bolj nerodno pod domačo streho. "Ogenj pri očetu, voda pri mami," piše svoji sestri Šar-loti in jo roti, naj ga za nekaj časa povabi k sebi. "Dokler se ne bo kaj našlo." Da se bo to zgodilo, je Alfred trdno prepričan. Za življenje se je bal sama takrat, ko je pod streho iz valovite pločevine obolel za mrzK^ CO. Potem se je še zmerom neko-liko bled, rjav in ne tako eleganten kakor v nekdanjih dneh odpravil na Brauneck. Ob njegovih pismih je knežnja postala spet takšna, kakršna je bila prej. Alfi bo prišel, prinesel s seboj drugo ozračje, skupaj se bosta smejala brau-neškim družinskim malikom. Jezdila bo z njim, on ji bo pripovedoval svoje vesele dogodivščine in spet se bo naučila smejati. Moj bog, tako je mlada, samo v krsto se je dala zapreti in samo pokrov moTa suniti stran, pa bo spet zaživela. (Dalje prihodnjič) Sketcil of Jap Balloen and Bombs Meso, sir, maslo, Konzervirane ribe in mleko Rdeče znamke K-2 do E-1 so veljavne vsaka za 10 pointov. Procesirana jedila Modre znamke T-2 do N-1 so veljavne vsaka za 10 pointov. Sladkor Sladkorna znamka štev. 36 za 5 funtov sladkorja je veljavna do 31. avgusta. Čevlji Znamke št. 1, 2 in 3 z zrakoplovom v knjižici št. 3 so veljavne do preklica. Prihodnja znamka stopi v veljavo s 1. avgustom. Gasolin Znamka A-16 je veljavna za šest galonov gasolina. Znamke B-7, B-8, C-7 in C-8 so veljavne vsaka za pet galonov gasolina za nedoločen čas. Na licu vsakega kupona mora biti napisano ime države in licenčna številka. Pri prošnji za dodatno količino gasolina je treba navesti rekord prevoženih milj. Žganje 25. perijoda za žganje se konča 21. julija. Kurilno olje Znamke štev. 1, 2, 3, 4 in 5, so sedaj veljavne, vsaka za 10 galonov. FAe-34 ft IH DIAMETER FLASH BOMB To Destroy BACi AFTER MECHANISM WHICH RELEASES BALLAST BA6S AND BOMBS IN sequence BALLOON3 MECHANICAL "BRAIN" WHICH DE6rR0Y6 \\/MOLE DEVICE ON CONTACT WITH GROUND INCENDIAR BOMB ANT I PERSONNEL BOMB Artist's sketch of the balloon, with bombs; which the Japanese at« launching from their hgine islands against continental United States. Most Decorated G.I. zapad- e. . *:***/. 6618 ]3e,iison I'^mbrn 20 i ' "®delja. — Pro-št. društva "Ve-iPadnijj O] V, Domu P*)* /LviT 6818 lie. Društvo : 2. DMrL. št. 48 u V Do- ■ Avn °^encev, 6818 """»ORtlH anbefdre dobil sem si izborno poznavanje otroškega telesa. To mi bo za delo zelo koristno, čeprav tvoj sin ni Rafaelov angel.' Harro ima debele knjige sličic svojega otroka. Vse so samo z nekaj črtami narejene. Vse kažejo malega Henrika Friderika, ko leži, se plazi po tleh, pljuska po vodi ali pa spi. In Rožamarija si ne želi nikakršnega drugega življenja. Tudi to, da ima otrok rajši očeta kakor njo, se ji zdi pravilno. Jaz bi bila prav taka, si misli pri tem. In čisto dobro ve, da je košček drobne duše tudi njen, le drug košček. Harro je živahni, podjetni, veseli, divji Henrik; kadar ga prime, da mora s svojimi velikimi, sinjimi očmi strmeti v kaj lepega. Potem ima, strroH. FORMER U.S.C. POLE VAULTING CHAMPION^ msr MAA^ TO /^/rJ^/7 B'/im AHP BILCS VAULT WAS m ReSOLTOF AH OFFICIAL MISTAKE — r//£/ SET TUB BAR TbO HIGH BUT WHBN BILL FOUt^O LQWBRm IT WOUL0 BBTDOMUCH r/iou&Le He CLBAHEO IT. o-v m First Tnyl First Lt. Audie L. Murphy, Fairrri-ersville, Texas, is the most decorated American soldier. He has every decoration for bravery save the to gion of Merit. Murphy won the Congressional Medal of Qonof . by beating off 230 Germans and six tanks at Colmar. A- BILL'S A LT. IN THE NAVY NOW-WAS ABOARD A DESTROYER THAT'S BEEN CALLED THE "O^E SHIP TASK FOftCg'' FOR THE WAV IT DEFENDED BABY CARRIERS FROM A SUPERIOR. JAP FORCE DURING ONE OF THE RHILLlPlNES BATTLES-hW//VOT PA!iT OF AMERICA'S BOfiD BUVmTASK nUCg DRUGA IZDAJA EHGLISH-SLOYENE DICTIONARY (Anglesko-slovenski besednjak) Naročite pri: ENAKOPRAVNOSTI 6231 St. Clair Ave. Cleveland 3, Ohio CENA $5.00 V vsaki slovenski družinr, ki se zanima zd napredek in razvoj Slovencev, bi morala dohajati Enakopravnost Zanimivo in podučno čtivo priljubljene povesti U. S, Treasury Department JUŽNI SLOVANI! Dolžnost je naša, da moralno in materi-jalno podpiramo osvobodilno borbo naših narodov v stari domovini. Združeni odbor južnoslovanskih Amejrikancev pred Ameriko in pred celim svetom tolmači značaj, cilje, in ideale osvobodilne borbe naših narodov. IZVRŠITE SVOJO DOLŽNOST TAKOJ, DANES! Pošljite svoje prispevke ZDRUŽENEMU ODBORU JUŽNOSLOVANSKIH AMERIKANCEV. Pokažite svojemu narodu, da Vam ni težko žrtvovati nekaj dolarjev, dokler oni žrtvujejo svoja življenja. IZPOLNITE IN POŠLJITE SPODNJI KUPON: The United Committee of South-Slavic Americans 1010 Park Avenue, New York 28, N. Y, Ime ......'.......................................................................................... Naslov................................................................................—.-T......-- prilagam $........................ za fond Združenega odbora kot "Contributing Member" istega. Vse čeke in money-ordere izdajte na ime: United Committee of South-Slavic Americana STRAN 4 ENAKOPRAVNOST 16. julija, TITOVI JUNAKI NA PRIMORSKEM Izdal Propagandni oddelek Glavnega štaba Narodne osvobodilne vojske in Partizanskih odredov Slovenije Danes je politkomisar bataljona Preko goriške ravni se je odražala v jesenskem soncu-tein-* na četa. Strelski jarek. Več dni je neprestano vrelo. Nemci so se besno zaletavali iz Gorice, da bi predrli. Tisto jutro je bilo čudovito. Od morja je potegnil topel veter in rumeno listje je plesalo v zraku. Nastal je krasen okto-berski dan. V jarku so partizani še spali zviti v klopčiče. Le straže, ki so jih obsevali prvi jutranji žarki, so nemo strmele proti Gorici. Nekaj sto metrov pred njimi so se razločno videli Nemci, ki so švigali med hišami. Pod šopom cipres je stal njihov težki mitraljez. Prejšnje dni je bil za skalno ograjo, pa so ga mine pregnale. Le od časa do časa je počil kak strel proti Gorici. Komandant in komisar bataljona, ki sta se vgnezdila z zemljevidi, daljnogledi in pisalnim strojem v nizki .hiši, sta predobro slutila, da je ta tišina sumljiva. Tako je pač pred vsakim spopadom. Administratorca Dušica je srebala mleko in ju gledala z velikimi očmi. Pred nekaj tedni je bila še v šoli in je le iz časopisov včasih razbrala,, da je vojna težka stvar. V srcu je nosila od rojstva brezmejno sovraštvo dof fašistov. Pila ga je z materinim mlekom, gojila ga je skozi vsa mlada lefa. Osn^ega septembra je tudi njo potegnil silen vihar, ki se je sprostil na Primorskem. Ni še popila mleka, ko je pri Gorici votlo zabobnelo. Strepe-tala je. V teh dneh je že spoznala topove. Trenutek za tem so splavale granate preko njih in se raztreščile nekjfe na njivah. "Ples se je zopet pričel", se je smehljal naš komandant. Z daljnogledom se je zazrl skozi okno. Kanonada se je stopnjevala. Nemci so popravljali in granate so vedno bolj tipale nazaj k jarku. Partizani so se stisnili na dno jarka, le komandirji in stra:žarji so imeli pripete oči na ciprese in hiše, kjer so ždeli nemški pešaki. Nenadoma je nastopila tišina. Dim in prah, ki so ga povzroči-• le granate, je veter hitro odnašal proti Gorici. Sonce se je zopet zasmejalo. Komandant je planil iz hiše in stekel k jarku. Vedel je, sedaj bodo navalili. "Na mesta", je zakričal kar med tekom in / zviška skočil v jarek. Izpod cipres se je z dolgim rafalom oglasil mitraljez; Pa izza hiš in ograje. Takoj nato so se vsuli Nemci in stekli preko njiv in travnikov. "Ogenj", se je še čul komandantov glas, potem je vse ogluši} ropot pušk in mitraljezov. Nemci so se prilepili k tlom. Po trebuhu so se plazili dalje. Nekateri so se dvignili in-hoteli steči. S široko razprtimi rokami so padali na obraz. Izza hiš so se še venomer vsipali. Komandant jih je videl skozi daljnogled naravnost v obraz. Boj se je razbesnel. Nemci so obležali med razori in za skalami in niso mogli naprej. Toda izza hiš so še vedno prihajali novi. "Kje se le vzamejo", je momljal predse komandant. Bil si je na jasnem, da bodo skušali predre ti. Njegov odsek so si izbrali za proboj. Če jih vržejo iz jarka, \potem jih bodo imeli na čistini kot zajce. Čez dan je treba zdržati. Na štab brigade bo poslal po ojačenje. Vse to je povedal tudi komandirjem. Z očmi je iskal kurirja. Toda vsak mož je dragocen.' Eden na deset Nemcev. Tedaj je pomislil na Dušico. Po trebuhu se je splazil iz jarka. Vso pot ga je spremljal tisti težki vrag izpod cipres. Dušica je tipkala. "Štab III. bataljona. Položaj. Ob 8. uri 37 minut je pričel sovražnik na našem odseku z močno topovsko predpripravo. Od granat trije mrtvi, pet ranjenih. Ob 9. uri 14 minut je prešla pešadija v napad. Boj še traja. Pritisk je močan. Izgleda, da skušajo na našem odseku prebiti fronto. Prosimo za takojšnjo pomoč. Zdržati moramo do noči, ker je umik na čistini težak. Smrt fašizmu — svobodo-narodu!" "Dušica, ali bi ti nesla to poročilo v štab ? Kurirja ne morem poslati, ker je vsaka puška potrebna v jarku. Dan je še dolg. Nemcev pa je kot listja in trave." Dušica je plašno pogledala komandanta. Toda samo trenutek. Sovraštvo do fašistov, nakopičeno v njenem srcu, je premagalo bojazen. Oblekla je suknjič, se opasala in s puško v roki stopila na prag. Pred njo se je bleščalo goriško polje v dopoldanskem soncu. Po njivah in travnikih so se razločno odražali rjavi madeži, ki so jih pustile granate. Na drugi strani, med vinogradi in črešnjami, so mežikale bele hiše. Tam je bil štab. Ko se je spustila za hišo skozi vrt, je oglušujoč ropot naenkrat utihnil. Samo listje pod njenimi nogami je šumelo. Nekoliko se je zmedla. Saj je vedela: spet bodo pričeli topovi in ravno po njeni poti. Ko je stekla po rebri in prišla do prvih razorov, je v Gorici že zabobnelo. Toda v njej se je prebudil vojak. Naprej! Čez pol ure bodo zopet naskočili in zdržati je treba. Ko so švistnile granate preko nje, se je sklonila. Toda naslednji trenutek jo je piltisk vrgel ob tla. Zemlja ji je udarila v obraz. Z razmrše-nimi lasmi in s polnimi usti prsti se je dvignila. Nič več ni bilo v njej strahu. Pred seboj je videla skozi kopreno dima le belo hišo in rdečo streho, ki se je zlivala fe pordelimi listi trt. Tam je štab brigade. Granate padajo okoli nje. Od časa do časa se nagonsko vrže na tla in izpljune prst. ovariši čakajo. Morda jih sedaj trgajo granate. In zopet se požene naprej. Z očmi meri razdaljo. Še malo, še do onega drevesa, pa bo konec čistine. Začudeno so jo pogledali v štabu, ko je obstala pred njimi zasopljena, z razpuščenimi lasmi in vsa polna prsti. Brez besed jim je dala pismo in se utrujeno naslonila na vrata. Ko se je vračala z dogovorom, so jo vso pot zopet spremljale granate. Popoldne je prišel svež bataljon in v mraku so v redu zapustili jarek in se premestili na nove položaje. Dušica Bratuž je danes politkomisar bataljona Gradnikove brigade. "Ta bo pela iz mojih rok" "Madon je znorel od veselja", so govorili v Vrtojbi. Bilo je 9. septembra 1943. Ves popoldan je že ležal v sadovnjaku in spuščal rafal za rafalom v hrib. Izbiral si je vedno nove cilje, potem nekaj časa skrbno meril in pritisnil. Skala, ki jo je zadel, se je pokadila in prah je zaplapolal v zraku. Okrog njega so se zbrali vsi otroci iz vasi. Ko mu je zmanjkalo munici-je, je prišel z bredo pred svojo bajto, se vsedel nanjo in si pri žgal cigareto. V njem je vse pelo. Vendar -je pričakal ta dan. Kako si je želel take mašince. Naravnost v trebuh bi spustil rafal tistemu prokletemu brigadirju. Koliko ga je pestil in ga gledal s priprtimi očmi. On pa je moral hitro odgovarjati na vprašanja, če,ne ga je vsekal karabiner za njegovim hrbtom. Ko se je zdramil, je cigareta že dogorela in okrog njega so stali možje. S praga je z začudenimi očmi strmela vanj njegova žena. Takšnega ga še ni videla. "Daj stran, Madon, to stvar Mi smo že prestari za to." Tedaj je poskočil. Z dolgim pogledom je obšel vse okoli sebe. Nato je hipoma, kot bi se nečesa domislil, pograbil strojnico in jo dvignil visoko nad glavo in, skoraj zakričal: "Čeprav sem samo Madon France, doma iz Vrtojbe, čeprav imam že štiri križe na hrbtu, ampak ta bo pela iz mojih rok, dokler bo le še en fašist na Primorskem." Drugo jutro, ko se je komaj zasvitalo, je bil Madon že med Kosovelovci. Čudno so ga pogledali fantje, ko je prikorakal z mitral jezom med nje. Ko so ga oddelili v četo, ga je komandir hotel poslati k mulovodcom. Toda Madon se je uprl: tam sem ga zaplenil, sam sem ga prinesel, sam bom streljal z njim. če ga ne bom vreden, boste pa povedali pozne je. čuden patror ta Madon, so se potem pomenkovali fantje Pa saj mitraljezov je sedaj do volj. Eden več ali manj. Potem je prišla borba za Vr toče. Madon je bil pri naskoku med prvimi. Pa pri Štanjelu, ko je njegova mašinca preprečila kamionom beg., Madonova slava je rastla. Fantje so ga pričeli spoštovati. V Vrtojbi so posta-i ponosni nanj. Kdo bi si mislil, da je Madon tak tič. V brigadi so dobili brene. Prvega je namenil komandant Ma-donu. Ko ga je Madon stisnil k sebi, so se mu zaiskrile oči. Nekaj časa ga je ogledoval, potem pa se je ojunačil: "Tovariš komandant, ali ga lahko preizkusim?" "Seveda, Madon. Čakaj grem s teboj." Ves bataljon se je zbral okrog Madona. "Glej tisti bor, Madon. Ga vidiš?" Komandant je pokazal na samoten bor med skalami. "Vidim." Napravili so polkrog in Madon se je sredi zleknil po travi. Tesno je naslonil bren na ramo in meril. Nekajkrat se je popravil, potem pa je siknil rafal. En meter od tal je bor prgreza-o in počasi se je razprostrl preko skal. Vsi so zaploskali. "Živijo Madon, najboljši mitra-jezec Kosovelove brigade." Njemu pa se je zdelo, da še ni bil nikoli tako srečen. Zvečer dolgo ni mogel zaspati. Večkrat je nežno pobožal svojo mašinco, preden je zasnul. Pri Hudi južini je Madon, tri-inštiridesetletni mitraljezec Kosovelove brigade, napravil svoje zadnje junaštvo. Večkrat je že zmenjal okvir, ko so se za hrbtom oglasile brzostrelke. Nemci so prišli za hrbet. Madon je pograbil strojnico in se z enim sunkom prevr-gel na nasprotno stran. Niti sekunda ni minila in že je spustil rafal v sredo sovražne kolone, "Umik, tja v levo", je slišal komandanta. "Mitraljezci naj ščitijo umik. Potem za nami." Mimo Madona so sklonjeni hiteli zadnji njegovi tovariši. "Madon umakni se." Eden ga je pograbil za ovratnik, toda on se ga je otresel in streljal dalje. " Ko je pograbil mitraljez in hotel steči, ga je zadelo. Zviš koma je padel preko brena. Tisti večer so govorili v bataljonu dolgo v noč o Madonu. Rešil je tovariše Minersko-sabotažni vod Briško - beneškega odreda se je vračal iz Benečije v Brda. Dež je neprestano lil, da so bili premočeni do kože. ■' Obleka se je kot svinec oklepala telesa. Od ti-tovk jim je deževnica curljala za vrat. Slavko Čerina, dvajsetletni Dalmatinec iz Benkovca, jih je komaj dohajal z mitral jezom. Ves dan ga je že kuhala vročica. šel je kot stroj za tovariši. Od časa do časa se mu je poblis-kalo pred očmi, da se je opote-kel. "Tovariši, jaz ne morem več. Pustite me. Jutri priden za vami.". In sesedel se je v blato. "Moraš." Komandir Vuko ga je zopet postavil na noge. "Samo še pol ure, pa bomo v vasi." Eden mu je odvzel mitraljez, komandir ga je podprl pod pazduho in capljali so naprej v noč. Njihovo sopenje in čofotanje nog po mlakužah se je mešalo s šumotom dežja. (Dalje prihodnjič) Nelson Wins Again Za delavce Išče se jeklarske delavce Plača od ure Ohio Iron Works Co. 4300 PERKINS AVE. Byron Nelson shown as he won the ^Z holes of the $10,000 Canadian Open Golf tourney. He finished 10 strokes better than Jug McSpaden, the second man. KUPUJTE VOJNE BONDE ZAVAROVALNINO proti , ognju, tatvini, avtomobilskim nesrečam, itd. preskrbi Janko N. Rogelj 6208 SCHADE AVE. Pokličite: ENdicoH07l8 AMERICAN HEP0E5 CIRCUS TENT SN^CK BAB, part of a 27-tent portable American Red Cross club In Italy, welcomes servicemen of tlie Fifth Army. Here, one of Uie six Bed Cross girls In charge of recreation hands out suaclc bar licl(ets. Pastry, purchased locally, Is available at less than cost, for about fire cents; coRee is free- by WOODY COWAN WHO wouldn't buy "War Bonds to support men like Pvt. Donald R. Lobaugh,Freeport,Pa.? With his platoon's withdrawal blockcd by enemy machine guns, he advanced alone and freed it. Crawling close to the enemy position under heavy fire, he threw a hand grenade and then rushed the Nips, Bring as he went. Struck time and again, he killed two of the enemy and forced the others to withdraw before his last fall. The Medal of Honor was awarded him posthumously. U. S. Treasury Department Tovarniški delavci PRESS HANDS MACHINE OPERATORJI GALVANIZERS Delavci za splošna tovarniška dela Dobra plača od ure in overtime Steel Barrel Co. 8806 Crane Ave. En blok južno od Union mali oglas Malo rabljeno pohištvo se proda po ni. Preproge, svetilke, bela^ kuhinjska peč, električni ® y ni stroj, itd. Pripravno L poročence. Vpraša se _ E. 63 St. ' i \ CVETLICE ZA VSE SL Venci, šopki, corsages DELL BRAMLEY . FLORAL SHOPPE ^ 1264 East 71st Slree'J nasproti cerkve sv. Fra: HEnderson 0750 ASTHM> pisiTE brezplačno poiM IŠCE SE IZURJENE Boring Mill operatorje pri RELIANCE ELECTRIC Nujno delo Nočni sift, overtime Produkcijski bonus in sift bonus Reliance Electric & Engineering Co. Ivanhoe div.: 1091 Ivanhoe Rd. Marine div.: 1190 E. 152 St. Oglašajte v Enakopravnosti Pert Cotton Mode Saves for Bonds ČE TRPITE NA ASTHMI V SAP>' kadlja in težkega dihanja—pišite za " kovlto poskusno ponudbo brezplft^^-rizike. rovpraSemnja od strani I, 'brezupnih" sltifajev posebno ^ NACOR, 832-0, State Indianapolis 4, Ind. i Dobra plačal ski Hos Dobro plačo dobi žensk^ opravljala splošna gosf vče dela, kakor tudi za baro < Za dogovor se oglasite i? faz nie( MR. JOHN POLC pre FOUR POINTS 649 East 152nd ;pri( B. J. RADIO 1363 E. 45 St. Prvovrstna popravila ibai( vrst radio apara^da WIDGOY'S PHOTO Si t 485 East 152nd Se 'priporočamo za vrst slik po zmerni ceni- ; _ob nedeljah-^^j^^ 'De h ti! ije Ti I p! m BRUSHr M4itKS. /J Cady Electrical Appl'®?^ J Hišni predmeti — Kem-Tone — Električna^ p 16121 Euclid Ave. Odi: Stanovanje v 5 sob zgoraj se odd^i''j jem odrasli družim« se na 6107 St. Clai^n v te At Dajte vas sčistit sedaRggy ša postre^ ^ boljše de^elij^' nez m O' Oljj sčiščen P^Vg^, o; cuumu. Celo $4 do $6 Jredj National Headf^" Postrežba sirom ^fL FAirmount 65"Ž'?' '»ti, kupujte vojne^®^' It's open season for cotton. Choose a flower design for the bare-shoulder dress, and crisp white for the bolero. By sewing for yourself, you are helping to win the war. Sew only what you need, and dig down deep in your pocliets to buy that extra War Bond. I/. S, TrcQ^ry Dcparimcni Za delavf ^ ----- ^3, ki ^ UČITE St ^ Jeklarskega Plača od ui"® ol Hi ^^0: Dobri učitelj'jutt^ Ohio Iron WoA 4300 PERKINS ^ %] Za delavce Za delaKt! THE TELEPHONE CO. POTREBU^, ŽENSKE ZA HIŠNE SLUŽABNICP^ el He. ^niJi ^le i, ZA POSLOPJA V DOWNTOWN ZA VES DAN ALI DELNI ČAS j. Polni čas šest večerov v tednu od 5.10 pop. do 1.4" Stalno delo—Zahteva se izkaz državljanstva— Employment Office, 700 Prospect Ave., sob®^?ru§j,, t Jut —*------ ------- '— ——L---- - " . b od 8. zj. do 5. pop. dnevno razven ob nedelj^vg The Ohio Bell Telephone ^ A.