Sisv. 2'24
Posamezna številka 20 stotink
V Trstu, v patak 22. oktobra 1920
Posamezna številka 20 stotink
Lefrtik j&LV
^■r SR Va? B
Posamezne Številke v Trstu In okolici po 20 stotink. — Oglasi se računajo v Širokosti ene kolone (72 mm). — Oglasi trgovcev In obrtnikov mm po 43 stot; osmrtnice, rahvale, poslanice In vabila po L 1.—, og'asi denarnih zavodov mm po L 2. — Mali oglasi po 20 atot. beseda, najmanj pa L 2. — Oglasi, naročnina In reklamacije se pošiljajo izključno upravi Edinosti, v Trstu, ulica sv. Frančiška Asižkega štev. 20, I. nadstropje — Teleion uredništva in uprave 11-37.
Italiiani in Slovani
Včeraj omenjeni čTanek v glasilu tržaških tftpubtičancv • L' Em »nci-paizione ■ love v gLa-s-potezah:
Kakor brenčanje natlrcžue mušice, kro/: po cnevnikih vseh vrst veslu da 5« bTžaano direktnim ptfgajjajilero med ltat:.jo fn Jugoslavijo.
Sporazum, ki se n-r mogel ac^oi na- lepem obrežju v Pa#anzi, bedo sku&ali doseči v Benetkah — v t:hem miru siadfcrh lagun spričo ■cono^nih spomenikov bene čar.- ke civi&zacHe, pričajo svetu, kako je na zem£i vse rain^i-\ kako e-as prevrača vse: 4%tr<fe> vtvaH, civili-
Govore, da. v Benetkah: morda ,pa v kakem drugem mestu.
V te:- dipiotnaiski igri s pogajanji med Italijani m Jugoslaven* gre za tiso do dveh naro-oot; od teg* *e»tanka dveh razsrjenih nacijo-aaiizujo* Je odvisna tudi »aŽa (italijanska) boci očtjojrt!
Uraesmo ie torej, da tudi nitf, skupina idea-^s'tov, bojevnikov, mislecev, ki « v boja h (brez odmora ob teb m-e^ah razumeva1! težke vzd&e obeh narodov, borečih se med seboj, !ki srno .čul"! sunke ljubezni' do domovine: da titdl trvi izrečemo 12a tem predvečeru tvojo be-vere.
M?, ki stoilmo -na vzvišeni :*tiražl mazzrnijan-skih načel, ki nismo giuJil za besede Nikole T aiasea, "k*? j.e ?mval, da ebe sestri obe ple-snsna rta Jadranu: mi bi hoteH, da se med obe-«xa narodoma ustalijo ©dnošaji na podlagi rz&-jemne prisrčnosti, prijateljskega zaupala in m er jenja o skupni bodočnosti vsega ozemlja, & 1« obHvajo valovi te£a pragrenkeg* caorja. Ne bi hoteli, d3 bi pc4:rika sciva-astva in strupa posl-ala večana; ne bi bele;:, da hi a« meso in «ft«i>e še nadale rrr^aie <v bcyu brez odmora in 5wez nsde; ne b-: hoteli, da se bodočnost dveh oi&rljivrh narodov zaplete v mreže večnega
Zato žalitev amo, da se, 'co so razorožene 1 ojsfice, pr'sir.pi & razoroževanžu duhov. Na tej •m OtiJ strari citvških ;a-kov — fmanno še duha . j-J orožjem Treba razorožiti
iMož<e. k' bedo razpravljal! o našem medsebojnem narodnem miru. morajo se zavedati, «Jit iniaijo za se.be; čut mirnosti, ne pa boj raz-pa'jen'h stra^B. Treba, da si — .predn-o pristopno k zeleni arz: — -iovanski nacii.cnaliz.cm ipiLštrižc in očiste prime; no preostre nohte; a tudi mi z r~še strani si moramo nekoj'ko oti-roke. Ne absurdr. h in pretiranih c d rek in odstopov, ii- ne absurdn'h in p»re i:ranili zahtev. TeJa t^eba. Ju^oslcveni mr-ra^c razumet; naše potrebe, kr ne moremo odnehati cd r-;ih. Me>£ tr ra V t' v dobrem s"u z narav j. Zemlje-in zgodovinska ozejn'-ja. se ne puščajo r^z'.csaLf po kapr eah J "ud;, pa na-/ ti p: ;ejo čaj kajnil:c, a" pa so \ e!-et~žo' z vinom. Kakor 5c i3e :«rre Dafctacija razdeva!1 v frakove, tako nt ne m.,re rarb!vati enomcvti Julijske Ben-ečr e. Kakcr se ne morejo žrtvovati ia udtišiti s?oranske rn^nisrne v okvirju ii6l"i>.an-Jjh ne'a, i^totako se ne n-o^eki žrtvovati io iidu^n ital;?an-ke manjšine v Dalmaciji! Treba, da pe narodnim	pravica do
kiviiema. To je tem-sljna točka sporazuma. V?e est-'-o ;e pcd-'e'epo pometrbnesti. Ko ve* t-'-^t razr pc«d"	vi-Jiarji rjjve^a živ-
Ijeoja, kri':.j na . U se nv mol1?: kri-staKzirar v ousevn^isiti, \<t def- ^T^vno >11 aWoiui=no pre-vfadanaMi ne smemo motriti naro^aiih ?f.-«n.jš:.n kot nevf r.a sred.'£ča t'reden.ustičneža okužer:*a, mar.-eč kot «pf ne i&čke, kot prehodne molove med dvema civ-Mizacir^ma, ki bofcete *n morete živet* v scg'asfu. Zato ravno zahtevamo, naj se Slovanom Julijske Benečije dojele vse pravice, ki j4h uživajo državlianl lta!i?e; :n i*t-o zahtervamo za ItalVane v Dalmaciji!
Zahtevamo, da se slovanskemu poi'edehke-: mu prebivaJjf.vit, ki ie zscanvejo nc\e meie, dovofe ra'razsežne''1« pravice. To le ed n način, in-c-re prep^eč't" povod novega iredentizma. Slo-vans-ke Slavanom na K-aju in v Istri, ka.i^nske §o"e ItaP^.nom v Splitu, Trcj^ru, Dubrovniku, iz kratka: pravica do življenja e-rm -:-n drug "m.
Na to vpraSuje člankar: al4 bed-, KoieH s-1!-Sati nHtšo besedo? Ogovarjat Ne u da jamo se aluzijam. Tucf če pride na sestanku do s-p-ca-zutrm, ho-- ti> ie s-po^azum med vladama, ne pa dogovor med narodoma-! A5i radi te^a ne bo uničena naša beseda za mir — za narodfti spe-r&zurm. M.! v.:d'i»o v kmetrh Krasa svoje brate ti uda, v državlJani4i Itatf.se s'o'van-.ke narodnosti ij-udi, ki de!a:o "n se :*-ud:-;o z na-uod v \ _ki rodbče.? in ki na in bedo mogli biti ob •»»ram v nocv-b bo:ih za novo č!c.-ečansi\o. Tri i-.-teii b', cia čujej-c to našo be-ic^o ratvno cai, ti naši novi bra*]e! Mr, ki smo vzrat-di na tei . envVi, ki poznamo Kras in notranjo Islro, ve-m>, da j«e slovansko prer'vaisno skremu;; -in /ic-iavnc-. Njega čiti venctst naredao čustvo-\anie treba spoStovati. Mcrcjo p^tatf kal pr:iate.;lstv«a	cbema narodoma,
ne pu n0i"šče rovraitva. Ali :stctako morajo tudi Sl:-..?ai sma;U-^ti naše brate v Da'aiacip. To le naša r-i:-?e).
i>onav!ja*,v. r,ic2r...it,	tudi nova po-
^aianja rzitVove, zak.'.'uču;e članek v -Emanei-patlon«': >-N'e nade'-a-mo se n'će-ar vl,\d, hi«amo pa poino zaupanja Jo x:beh narodov. Tudi ona trra pri pravi, a: a — pa ne za kuiisa-»ui — da razpršita, v zrak mar.sikai, kar za-gra.iu pc*ti in ki treba razbiti \ bi;.gor in zdravje -sveta.*
Ne&očiko prpomb p:fen>c !ia drugem mestu.
SlcuensKe ljudske šo'e v 0'rkl ro načrtih mmm S0!s*e$(? susfa
Ker me?tn: šolski vvet rti raz^j.asil, kako mi-uredil stovenske ljudske a. le v tekočem Saik-fen !etu, povprašalo za-.o-ps-tvo sloven-star šev za p-c asn.'!a na mestnem muiii-oipiju in iz-. c.r'elo iiadeča: »Vpisalo se je 6 C 6 tičcncev za slovenske ^isdcrka šoAe. Od teh pri-
de iia pr.vo '-a dru£o so'sko leto 367 učencev, za \~Ayc razrede pa 239 učencev. Za prvo -šolsko leto se ofcvorr-o ir-ijte raz-redi za dečke, <$va razreda za deki:-ce; za drugo §Or«ko leto pa dv-a razreda za dečke in en razred za dekiice, skupaj osem razredov- V ^eh razredih bi se učenci nčifi talćjanščine, da bi blii potem sposobni za pouk r italijanskem jeziku od tretjega razreda dalje.
Dosedaj priglašeni učenci- za- višje razrede 239 po itevi-ki, se po namenih mestnega šolskega sveta porazdelilo v italijanske razrede ijudvke šole, kjer se izbei€:o pesebnr učitelji, ki morejo j>omagat^ slovenskim učencem, alko bi imeli težave z italijanskim u-čo:jm jezikom. Slovenščina bi ^e učila le kakor svoboden predmet za ene, ki se bodo oglasili za to«
Taka/ ured:tev ljudske šc.Te za slovensko mladino pač ne m.csre za«?ctvo^rti ^ilcogar, razen oni-h -krogov, Iti se ne morejo odpovediati nakanam, da bi poitalllattčili našo mladino ▼ mestu. Slovenski 61 ari« v cdikl ajija^ rad i tega tako ureditev in zahtevajo, da se odpreo naši mle-d-'n^ v mestu i$u<fske Sol« s skveiakiai učnim lesikca, kakor nam pritečejo po z-aiko-nu, ne da bi1 ibila naša ima dima siijena učili se itarrjanskega j>ez:k v večji meri, nego ye potrebno. Upravieno se moramo vprašartc; žakaj noče mestni Šolski svet za 239 učencev 'vi-Sjih razredo v otvoriti pesebn:h vzporednic, ko vendar zadostuje to število za Sest samostojnih razredov?! Ako bi imeio (teh 239 učencev možnost za v.stop v tret>; do- osma razred %jttdske šole s slovenski«* uČiiim jezikom, bi tno^li uspešno napredovati. Po namerah mestnega šoiske^a sveta Je pa r\-£ak napredek izključen, ker ti učenci) gotovo ne zuafo to Piko itaJLjan-skega Ježka, da bi? mo^l z uspehom slediti pouku .v tem jeziku.
Zahtevamo, da se odprejo ▼« razredi ilud-rske čole do najvišjega s slovenskim učnim jezikom, ker se je za vs^ razrede prgiasilo za-'dosmo Število '*oencev Vsaka druga reJriev )e prorizakonita in krTvičo-at Proti' temu, pa, da «e sila slovensko mradino v ilaj»^ansko 6o1o, odtočno protestiramo, ker le to očiten poizkus za vzgajanje janičarjev in tđ «e vrhu tega, na stroške slovenskih davkoplačevalcev!J!
Po pleMscf!« ni!
j«:tc$'eveni gh'ova^nera pasa A ne izpraznifo
CELOVEC, 20. Klhtb posredovanju mednarodne komisije so ostale jngoslovenske čete v ozemlju, ki bi na podlagi plebiscitnega izida pripadlo Nemški Avstriji.
Proučevanje novega ukrepa za Izpraznitev koroškega ozemlja
PARIZ, 20. Konferenca podanikov je začela p-oučevat; nov ukrep, (ki se ;ma narediti v Bel^radu, da se za-ccbi izp-azn'tev 'koroškega ozemlja, ki je zasedeno po jugoslavenskih četah.	__
Jadransko vprašanje
SESTAVA JUGOSLOVENSKE DELEGACIJE
BELGRAD, 21. Pri zadnji &ey ministrskega sveta le b:!'3i sklenjeno, da bosta prideljena delegaciji, ki obstoji iz dr. Trumb ča, dr. Ves-r.iča in Sto'2no\ ča, Pavlović kob prvi in Anastazij l!:'ć kot drugi tajn-:k. Delegatom so pri-de-j eni tud- vojaški .izvedenci. Z cz:tom na odhod delegatov in p-edstoeča poga-janja piše »•Pravdaj«: ^Naša delegacija ima odpotovati nocoj. Dejstvo, da se udeležita pogajanj mi-n:st-ska predsednika c-beh držav, dokazuje, kcike važnosti .-&o ta s.k'epna .po^sijcJija. Sicer pa ne meremo z gotovostjo povedati, ali do-vedejc pogajanja do iz'da, ki ga pr-ičakuomo. Danes o.b 10 u:i se sestane ministrski svet ped predsedstvom re-gentovrni. da razmr^riva še enkrat o smernicah, ki se r'h morajo držati delegat1. Delegatom je poverjena obsežna pcl-namoč.«
POGAJANJA KMALU PRIČNO
TRST, 21. »Picooio* ima disne- s1edečo brzojavko iz R'ana: Pogajanja o jadranskem vprašanju n;so b:.la nikoJicr odgedena:, kakor 50 p'srl: nekateri lista, temveč kmalu pr.čno.
Kra:. kjer se se stanejo fugcetc-venski so ira-i:janski dtle^ai'., še n-i naiiainčno znan. Najbrž se bodo \ rš la pe.gaj-rnja v Isoli Bel-li, v zgodovinskem gradu Giiberla Borromea. V Pal-ianzci bi pa p:išle telegraf ione komš-::Qe za ugc^sloven^ko - italijansko konferenco.
z umno ieš?t-ve vprašanja. Državni tažnik i-a Irsko odgovori, da .prihajale <informaeijve o ra-presalijah v prvi vrsti od neke močno organizirane propagandne zveze, lci' .pretvarja de^va na način, da zmanjšujejo ugled Anj^lije. Govornik odklanja obtežbo proti'kraljevski ciboroženi sil-1 in predvideva skorajšnji konec brutaJne-ga vladanja na Irskem. Robert Cecil pravi, da ;e potrebno, da se proti obtožbam uvede zahtevana preiskava; Asquth se pridruži tej :-:ah-tevi. Bonar Lavv s.pominja Asyu:tha, da >je za ča&a njegovega ministrskega predsedstva leta 1918. vlada deportirala 1836 Ircev, doč:m vtada Lloyda- Georgea deportirala samo 24. Mi bomo dal: Irski'— nadaljuje govornik — vsa ukrepe, ki bomo smatrali za pravične in primerne; po dobro premišljenem proučevanju vprašanja pa ne storimo ničesar, ki bi se moglo zdeti privoljenje "k razbojniku*u. Kon6»io ;o bii Hendersonov predieg fC-didonjen s 346 gja-sova proti 79.
Tew!ik peša sestavi novi turški kebinet
CARIGRAD, 19. Sitftan je 'poveri® TevvfiJou paSri nalogo za sestavitev novega kahtacita.
Politične vesli
Zborovanj« udružen j z« Zrezo narodov v Milana
*a«topnLk jujo»lovan»kega udruženi« za ligo narodov. univerzitetni prof. dr. Leonid Pitamic. ne-slednji predlog glede jadranskctfa vpraJanja: Velika vainoet te^a vprašanja s ohranitev svetovnega miru jo notoi-ična. V eminentnem iutcmacijonat-nem interesu fe, da ae končno reži to vprašan)«, ki poataja od dna do dae bolj pereče, po principih internacij ona Ine pravičnosti. V»led tega si dovoljujemo predlagat!, da federacija udruienf za ligo narodov predloži »vetu Druitva narodov, na) su uredi vpraSanja Primorja hi vzhodne obali Ja-dran»kega morja ter svobode tega morja na načfn. ki bo 2agotovljal trajen mir. Edina možnoat doseći ta namen je rešitev po 2eljah prebivalstva sameg? v spornem ozemlju. Ker pa Je komisija, v kateri je bil ta predlog stavljen, z vsemi glasovi proti ruskemu in jugo»loven*kemu glasu (Francoti in Kitajci so se vzdrževali glasovanja) sklenila, naj sedaj konkretna vprašanja ne pridejo v razpravo In naj se kongres bavi le z onfml splošnimi vpralanp, ki nanašajo na fukcijoniranj? DfuStvn. narodov, je bila razprava tega vprašanja preprečena.. Vendar je jugoslovenski delegat dosegel, da bo njegov predlog tiskan in priložen zapisniku in poročilu, ki bosta razposlana vsem udruženjem. — Tudi ruska delegacija s« Je zanimala za refiitev jadranskega vprašanja potom plebiscita. — Nadalje iv delegat jugoslovenskega udruženja Izjavil, da more« našo ^udruženJJoi (pristati Jna spIoSno razorožitev le tedaj, ako se prej razorožijo Nemčija, Avstrija, Madžarska iti Hclgarija.
Med slovenskimi socifalnlml demokrati in komunisti. Poročajo nam: V nedeljo zjutraj «e jc vr-aii v Ljubljani volilni shod socijalnih demokratov v veliki dvorani hotela Union. Poročal je Elbin Kristan o pripravah za volitve v konstituarto in pozival delavstvo, naj odda svoje glasove socijalni demokraciji. Komunisti, ki so so bili zbrali v precejšnjem številu na tam »borovanju, so vzdignili proti Etblou Kristanu hrup in ropot, da je moral prekiniti svoj govor in je nastala nevarnost, da se shod razbije. Predsednik zborovanja jc skušal z vsemi silami"miriti komunistične duhove. Ab", tnalo je manjkalo, d:i se ni začel v dvorani pretep med socijalno-demokratičnimi in komunističnimi delavci. -Živela sovjetska ropublika!s ^Živela tretja inter-nacijonalaia »Živela soc. revolucija!« je pre-tresato zborovalno dvorano. Da se prepreči nojhujS?, se je oglasil k besedi sodrng Golouh, in jc porival komuniste k disciplini, čeS, da Je vsaka nediscipliniranost lc v prid Jn korist meščanskim strankam. Nikar ne kričite po socijalni revoluciji, ko jo Lenin sam izjavil, da moramo biti veseli, Pe jo socijalizem udejstvi v 30 letih. Lenin Je vtndar v vprašanju socijalno revolucije meiodajnejši in razsodnejši cd nas vseh. Vi hočete socijalno revolucijo, a niste mogli izvesti niti bojkota proti Ogrski. Kaj je napravil komunistični proletarijat, ka jc vlada razveljavila komunistično občinske mandate In razgnala komunistične občinske zustopu? Nič! Mirno jc prenesel vse nasilje in pogoltnil vso krivico. Kako snortjo zahtevati sovjetsko republiko ljudje, ki niso v stanu braniti niti komunistične občine? Po teh izvajanjih sodruga Golouhn je na?tal v dvorani mir in f*i. Kristan |e mogel nadaljevati svoj govor. Razpravljal je o pomenu bcdoč\.- konslituantc in izjavil, da sta avtonomija in centralizem velika fraza. Pobijal je misel, da h! železnice bile upravljane avtonomno in se ljuto boril proti tej nameri, ki jc v Jugoslaviji nihCe nima. Nato je govoril proti Solvki avtonomiji. Ako bi slovensko ljudstvo odločevalo samostojno o »vo-jem lolstvu, bi Slovcnci po mnenj'j Kristanu zagazili v srednji vek in nazadnjaštve-. Zato zahteva Kristan glede Šolstva -enoten zkhonu <o se pravt izenačenje z Makedonijo in Albanijo. Nsdalje ae je E. Kristan boril z vso silo proti socijalizaciji, češ. da delavci niso sposobni aa tn. Kako more delavstvo, je vskliknil Kristan, voditi naSo industrijo, ko ni v atanu vodit' niti navadnega društva!?
Mesto politične in socijalne revolucije rabimo rcv&lucije v glavah.« Da s« ta revolucija izvede, je freba izboljšati položaj delavstva. Čim bolj »e bo delavstvu dobro godilo, tembolj bo revolucionarno. Kdor je navajen na dobro življenje, kdor fe stanoval v lepem In luksuriomem stanovanju, kdo* in-a na razpolago lepo kopel tn dobro pečenko, ta ne pczablja tako hitro teh dobrot in postaja zato revolucionaren. Etbin Kristan pravi: »&«da nJ revclucijooaren element.-; Po razlagi teh marksističnih temeljnih resnic, se je izrekel E. Kristan proti diktaturi proletarijata in končal. Predsednik se jc zahvalil zborovalcem na — vzorni disciplini!!
vesti
Nekoliko pripomb k članku »Italijeni ln Slovani-, v listu »Einancipaztone «. Uverjcni smo, da se nismo varali včeraj, rekSi, da bodo čitatelji z zan. in zadoščenjem čitali članek, ki ga posnc-mljemo danzf iz lista »L'Emancipazione-. Nam pa jo v poseboo zadoščenje dejstvo, da člankar v soglasju z nami nima mnogo nado v speh pogajanj med diplomat^ da pa veruje v sporazum med obema narodoma; da pritrja nail trditvi, ki jo ponavljamo vtdno ln vedno, da ja sporazum potreben za obe strani, ker bi tvoril — to jt pvav naSa, vedno opetovana beseda — most med latinsko in slovansko civilizacijo. pa tudi most za medsebojno gospodarsko življenje in Snovanje.
Seveda bi imel« oporekati mar^lčeruu; n. pr. besedi o dolgih nohtih na naši struni. .Te tudi veliko vprašanje, kje r.ej bi bila tista meja, ki bi bila rc5 ' v soglasju z — naravo! Sporna jo tudi trdite* pi-
Ui^ia ~ izvzemal ponedeljek - v-aU dan zjutraj.	Ant0n fozar, z-u^J
traiičlžka A^iškcga Stev. 20, I. nadstropje. - Dopisi	^
r.isi\ u. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rok:	Kopriva
Izdajatelj in odgovorni urednik Štefan Godina. — s
Edinosti. — Tisk tiskarne Edinost. — Naročnina znaša na —w _ w . ------
L 32.— fn celo leto L	— Teitferi	ln uprave Stev, l >-5/. «
SLOVANSKI SVS?
Rusija in Poljska
Te dni sta se r.ud-J? v Ljubljani generalni konzul poetske republike v Zagrebu Aleksander Szczepan>ki in Stanislav Rcszkovv-s'ki. Poslednji je izjav'1 v razgovoru, da so i.e razmere v poljskr. republiki zei-o kc^solidir-sle. Večino tvorijo v vladi, ki je koal:ci.j?Jva, pri-siasi capnočaiejše stranke -na Pevskem, poljske kmetske siranke. v.aiere glavna progra^ mrt čna točka je agrarna reforma. Za n/:m Pi deio «oc:.'Jc* demckraitie. napcsled meščanska naresdno - demokratska stranka. O reakciji v državi, ki ln>a spl-oš&o, vsec:bčo, ta^no, pro-porč-no pre vo g!asa! brez raz*?ke sprla, nd govora. Z Ukra'duo je pcljfka reptrfbllka zdaj v zelo dobnh odnoša/'h. Kar se t:5e Rirs^e, so razmere lam bo?' ekspamz.ivce p-cli-Jke, ki se razprostira na vzlic-d .'n zapad, so boljševik« izčrpal: vse sile države. Prcdtikc'.je ni, zaloge c izč:>uie;o, premetiia. sredstva bo-ij in bolj prcp.ad's'o. Ma«« o šle na vojna s Pcl;sko redi belega 'eruha. manufakture. Naci;c.nalno mi-sr-i so Je	sicer so ruski' bclsevik'. sle;-
koprej fana tični internacijonalist:. Brus ilov ne ig^-a nobene \logc. Vsakemu rdečemu gardistu .ho obljubil, ako se Varšava zivzame, 1500 r^bl'ev na roko in Se-st dn; svobodnega tjrabe-ža. Po pc-razu so cele Čete ieh vojakov pre-
sUspile v rusko nad-.-ciio.lno &rma<k> generala Balakovića. Ta armada forma k«) pod-čir^vi je genenahi Wrangrit, operira p* na zapadni fronti. V VarSav; se nagajat odbor rus-kidi nacijonainiJi krogov, na čehi znani socijalist Savrnkov, potem izveš tni M^režkavskij ter Fikxzoforv. Vsi ii izrecni demokratje -delajo za prevrat, da se vrže >ovfetski- režim:. Riiika kmet )e deloma zalo tako pastve« ter ni zganii aoper boljševizem, ker se d«t bi mu nov režim ne vzel zeml:'e. Kaftj ziemSa >® z-M *r-dbno v ro-kaji kmetov, ker boljSevk* nikakor m-so mogli i-zvesti socijalizacije zrazlastitve ikmet-ske posesti in izenačenSa. Poljsko delavsuvo se je odvrnilo od boijSevizma. K temu sa maogo pr'pomo^j Pc^aki, -ki so se vrnili tekom teh let iz Rusije. Armada, Je branila Varšavo pred boljšo viki, Je šesto ^ia iz -delavcev In drugih čnt-eki-gentov. Ros»o>»siki se je tud;r zelo zanimal z:a razmere v JfugosiaSviJi vzel z za-do^čen^em na znanje, At žele Ju^oslov enj vroče, prcTOvii« deniTkrati-čne PoM»ke, Id naj bi po~taia most med iapoidoan in resnično nacionalno, .demokratsko Rit=r|o ter tako pripomogla k kulturnemu zbližanfu v^e^a akwa»stv».
Zasedba voltmke m po&otoke premirne črt«
VARŠAVA, 20. Poročilo -vrfcovne^a štaba prava1: NaSI oddelki ?c zaćeM nasedati v-oiinsko in podokko premisrato črto. Ko smo odbili sovražnikov napad, smo zaseda Miropolj, Dub&r, Pira^po5 in Novo Koanstanonovo.
General Bttdjcaav z ukrapaskiani rsiaS proti boljševikom
HELSINGFORS, 20. Ruska agencija poroča:
Iz vesti', ki so dožie -b-ci^šeA-išltisn Ustom se doznava, da je .gene-raj Bu-djermy v zvezi z ukrajinskimi vstafri in d* aodeluge £ njimi proti boljševikom. Kontent^k! oddelki razrvJijajo svoje delovanje posebno za četaan rdeče vsojske, v katerih v^bda velik obup. Komisar dvanajste armade je razpis a? naigridc m« #avo Budjen-nyn>.
Ekspedicija za prehrano m Ruskem
HELFINGFORS, 20. >Krasna^a Gaze ta* pi-
9e, da ie ekspedretj?' za prehrano začela svoje delovanje v ufimskt, samarskf in . sara lovski gr'bermfi; vsra k oddelek $e seta\4jen iz enega batona pebete, pel eskadron-a kon;an:ce, iz dv-eh terpov težke ar^ bal etri je, iz enega ba^'jona komun: ?trčnih delavcev in enega oddelka za p:-cpagandno ei-užbo. Elkspedrcaija ima namen, pri sil :ti kmete, da izroči;'o svoje žito.
Sovjet in armenska železnica
TIFLIS. 21. Armenska vlada je zavrnila so-v)etski uTtimialt.um, ki je zahteva!, da dd armenska vlada ruskim komiinrstrčn^m četam armensko železnico na svobcd.no razpoiago.
IZ JUGOSLAVIJE
Ministrski svet © redu i radu«.
BELGRAD, 19. Pred par dnevi je ministrski svet razpravljal o naredbi .0 »redu i- radn« ter o p. ntlastnlvah, katera naj da. vladi' narodno p edstvirStvo. Naredba o čuv?jnju javne var-nc-st" in reda-, za ks.te-o z ah,leva vlada- p od bi a-eVl od parlamenta, bi imela vsebovat? sama osnovna načela-, del bi se s pc:$-amezrrmi od-red-ba.mi' speccficr-ralai Posebno obsežna so pooblastila glede zatiranja -hai-duS-tva. Vlada zab-t-eva" -odcbre^r?;!e za 'Csn^v.an'e sedi-šč »dtofcrih 1'irdi«. Ta -5»c!di§ča bi se Imela brigati) za zapuščeno decnu V boribi proti dra^'i*/ se uvede'o kazni do 5 let. 'Posebne o Uredbe so izdane proti propagandi, ki men na te, da: f« nas:too izpremeni. današaM državns in družabni' red.
Ju^osloveR^kl konzul v C hi capu
V olbveščenfe :r-'.eres!-ra«-cev se obf.a-vlj.a, da je naslov nic.voirstanovi]ene^a generainejfa konzulata kraljeiviine SHS v Ch"cogu: Cc-nsrul«at Genc-ail ob the K^gdcim ci the Setbs, CncaL-s nnd Slovenes 113 F. O. D-^rbor.d, St. Chrcigo T!k U. S. A. V njegovo iurisidikci"^ spadašo te-le države v Severni Amer'ki: Arkansas. M iro':- , Indi'-sr-a-, Jawa, Kentucky. Loaisiana, Mi-chrrgan, Minnesota, Massourf, Tennessee in Vrscc^ns "n.
Razne brzojavne vesti
Oficijczni sestanek sveta Zveze narodov pri Huymacsu
BRUSELJ, 20. Svet Zveze narodov je imel oares predpoidne oMeijczm se ta nek pri Huy-mansu. Se tanka so se nadelež^i Ba-four kot zas:opn:k Anglije, Tiittoni ket zasepnik Italije, Qutncnes de Leon kot zas:topr'k Španske, bra-ziK-k: zastopnik Cumha m zaslc-pnlk Cac-larnano-. Med sestankom, kateremu je predsedoval Huymams, se je isesfcav# thievni red za dela imenovanega ^vetaj, nakar je sklen'Io, da se bo k?t prvo vpcašar.je razpre. 1'aio vpra-šnie Eupena in Malinedyja. Nadalle se bo ba-vil svet z bodočim sttitlom za Armenijo, z c~-gan:zactjo borbe proti, tifusu in z zadevo radi stroškov za komisije, tki- so bile ustane vl:ene cd -veta Zveze narodov. Svet :e bil obveščen o nekem pre testnem psntu nemškega minlslra za vnanje zadeve glede vprašanja parlamerta. Prvi uradni sestanek se bo vrši danes popoldne.
Zasedanje sveta Zveze narodov
BRUSELJ, 21. Na desetem zasedan;ar je svet Zveze narodov vzel v pretres armenske zahteve Ln je potrdil sklep glede pleb^oita v okrajih Bupen m Malmedv. Nato *e bHa pozvana poljska vladai brzojavno, naj ne zadržuje iitvnskega delegata, ki ravnokar potuje skozi gdans>ki koridor k zasedanjem sveta. Proučevalo se je tudi v-p-aSa-n-^e epidemičnih bo-lezni, kolere itifusa. Da'je ^e >e reš'lo vprašanje, kdo poravna. stroSke z>a razne mednarodne prouče v sine komicjfe, in *c Ir'la povabljena \ ojaška it roko vn a komisija, da se loti vpra-s-a.r>:a razorožitve. Odobrile so se tudi določbe za repatriacit}o vo;n'ii ujetn-kov čez baltiško merie. 15 !adlj bo prevažalo ujetnike v donio-v'-njo, Ln ^icer povprečno 8C00 snož na teden. V mesecu septembru ;e bilo 100.000 mož reptra-
triiranih. Sovjetska vladai je pripravljena, da, opravi v Novorosfsk 7000, v Vladlvostok 20.000 mož, tki se vrnejo preko Trsta. Svet se je pe-čai z italijansko pomočjo za repafcriacLjo ujetnikov čez Črno morije. Čez Viadivo^tok pri-pel;e>o 4 ladje še pred Božičem 6500 mož. V vzbcdnL Sibiriji je še 30.000 v cjnLh ujern-kov. V BerOiinu se je ustanovil -c^rcdnji urad, da podpira še ne osvobojene ujstnikc. Urad jc .mednaroden in se zove Nansencva Inš:Hivc;-.ia.
Razkol med nemškimi neodvisnimi socijalisti
BEROLIN, 20. Neodvisni socifetlistični poslanci v Reichstaigu so se razkrojili v dve slku-p:nt: v desno, ki šteje okoli 90 članov m v levo, ki jio zovejp Eichh;crnova skupina in kt šteje 22 članov.
Neodvisni scsca^alrsti1 v 'Rcichstagu so u!ožil: proti izgonu Ztnovieva in Losovsk::a protest in zahtevati, da se .prekliče izgon proti dr. Črneju, profesorju na berotinskem vseučilišču. SocijaVsti so opozorili na težke posledice, :kj bi jih utegnilo imeti nalaganje S 10,000 molznih krav s strani reparaeliske komisije.
Reichstag potrdi izgon boljše vik ot ZinOv^ieva ln LosoTskeja
CURIH, 21. Včeraj je razprav^at Reiohstag
0	iaiterpelaci^a^i £ocioali?tio-v trčočih Ircema rusk'h boljševikov Ztno\'.ieva in Loscvskega-SociialistdčnV poslanec Rosenfeld je označil .posi^opanj^ vfJade leot po-J&tično budalost, proti kateri morajo nastoqx'ti. nemški delavci kakršen mož. Obilo smeha je izzval govornikov p»oziv, naf vendar enkrat neba 5 terorističnim postopanjem proti miselnemu gžbattju. Nato je odgovoril mam®tier zunanjrrh poslov, da se o izgonu »ploh ne more govoriti, ker j« bilo dovoljeno omenjenima ruskima dielegalema začasno bivanje v NesnčiiJ, da pa? ?-e določeni rok potekel. Da pa «cer ruska delegata nista držala svoje obv-ube, da se bosta v Nemčiji vzdrževala vsakega političnega udeVstvovanja. K stviatri ao se oglasili še drugi govorniki, med njimi Bernstein, kd je opozarjal, da tu sploh ne gre za preganjane in tlačene temveč za preganjalce in tlačiter}e, Razun skrajne Jevice odobri ves Reiohslag ministrova izvajanja.
Tudi ▼ Italiji ju ne marajo
BEROLIN, 20. Zinovlev !n Losovski sta bila od italijanske vlade uradno obveščen^ da jima rr dovoljeno prekoračiti meja italijanskega kraljestva.
Na Rusko smejo samo kom u nisi i
PRAGA, 21. Kakor poroča »Pravo Lidu« so zadržale scv-jetske cbta^tr v Revalu nekomunistične člane češkoslovaške soc:jal'etične pro-itčov?Jne komisije, ki ie ravnokar odila na Rusko. Komunistični člani pa so debili dovođenje potovati na Rusko. To de'sivo, pravi »Pravo Liau«, dokazuje, da dopušča sovpjf-ska vlada tsamo agitatorje, ki so dobre volje, no pa oseb, ki potuješo v proučevanje. (Da je izzvala opazka poslanca Rosenfelca v Reichstagu o priliki debate radi izgona bolševikov Z'novio-i-n Losovskega^, da naj se neha vendtr 5 terorističnimi sredstvi proti svobodnemu miselnemu razmahu, obilo smeha, potemtakem um! j ivo. Op. ured.)
Letni stroški za plače državnih uredtukov
BEROLIN. 20. Po načrtu, ki Je bi! predložen državnemu zberu, znrša skupna ''etra svota! stroškov za plače državn:ib uradnikov baje 11 nrliijard mark.
Zračna prega Rim - Veroa* - Mon^kovo-Bcrclin
BEROLIN, 19. »Lokal Anze'.ger* poroča, da so tavarne Rjuenpe'r začele pogajaasja ^ italijansko a-ilasdci za ustvaritev zračne črte Rim-Ver-ona. - Monakov-o - Bercl-n; zaključitev po-gaj&nj ie bc/.i-e zelo bl zu.
Kako se r&zdeli neciški premog
PARIZ, 20. Od dveh m &cnov ton premoga.
ki ih mora po sporazumu v Sp:t ćzrcč'iti Nem-č'ija, debi Francoska 1,365.000 ton, Italija 2C»0.000. BeVv'-ska 287.000. Luksemburg 148.000. Pri raz del't vi so se natančno upoštevaje količine. -U fj»:h je določila Serižcmersk? mirovna pogodba, kjer se j« -rdkazal Francoski večii delež z t-zirom 11a -de'stvo, da ;e veVilto števiio francoskili premogckopnv razde'arih.
Ratifikacija mirovne pogodbe z Nemčijo s strani Zedinjesih držav, c-dvisna od Wil^oua
WASHLNGTON. 20. V nekem govoru '.e se-niter Roct szjp.vnl, da b' b:-le Zedrniene države ratificirale mirovr.o pogocbo z Nemčilo in ibi bV.e prtstpile k Zvezi narodov, če bi bil W:Von bolel.
Neresnične vc*;!i o ostavki fr sr.ee>leg* vojne«>Ti ministra
PARIZ, 20. Neka nota	je ^Hava:«
pravi: Vesti o sporih med vc.'n'm ir*r::sLrom Andrejevem I.efev-rem in nekaterimi vladnrm' člani vadi: nekega zakonskega nmčrta ministra sc .popolnoma neutentelljene. Andrae Lefevre n:m:a rikake^a namena, pcd.a.t: dem's'.e, pač pa se tc.če braniti v parlamentu in celatl na to, da bi se cdlcbrsa načrt, ki ga je on prsd-k>->ii.
Uvedba direktnih mednarodnih vlakov
PARIZ, 20. Konferenca za potrte liste jc predlagale, enoten tip mednarodnega polnega li'Sla*. in zahtevala uvedbo direktnu h mednaiod-nib vlakov, ki bi vezali veiika ^iavna mesta.
Svetovni rekord v hitrosti
PARIZ, 20. Zrakoplovec Sadi Lecolnie je uradno dosegel rekord' v hitrosti; prelete! je
1	km pe ? ,5 bitrcst;o 302 km in 529 m r.a uro.
Razpravtjacje o irskem vprašanju v dolu*! zbornici
LONDON, 20. Dolnja zbornica. Razpravlja se o irskem vprašanju; Henderso« zahteva v .im-enu la<bu?kvt'črie stranke, da se nared-i nemudoma preiskava radii repres-slij, tn prV-iiaia na to, da preneha na Irskem polštckaj vojaškega terorizma, da ie iako ialiko po-lde dc spora-
St/M B.
»IdUObl« Krr. 214
v Trn«, mi ii, iMti iwm.
Ičeva, da-li tudi to ozemlie — misli Julijslco Benečijo — istotako kot Dalmacija, tv^ji zemljepisno »a zgodovinsko enoto. Na}<tto£nejš« pa R« oporekati, ko zavaja italijansko javnost v povsem j in do temelja krivo vero, da »lovenski iKelj tvori j le podeželno in poljedelsko prebivalstvo, da jc to- j rej pisec izključuje iz mest in središč. Tako tr-; ditev je napiial te dni tudi *»I1 Resto ckl Carlino* | v strupenem članku in je nanje oprl svojo trdno; vero, da se to slovansko prebivalstvo da hi*ro in z lahkoto itaHjanizirati. ker dn je podeželno | prebivalstvo povsem in v vsem odvisr.o od srediSC. j {Kako kriva in v kričečem nasprotstvu z dejan- : »kimi razmerami je ta trditev, hočemo pokazati ob drugi pr'liki). Isto-tako odločno mor.imo grajati avtorja teh sicer vsega priznanja \rednih izvajanj radi tega, da — govoreč o slovanskem prebivalstvu i Julijske Benečije — pozna le podeželno prebivalstvo Krasa in notranje Istre, kakor da v !c- ; p cm goriškem predelu ne živi rod. ki. jc po svojstvu in čutstvovanju prek in prek izključno slo- j venski, s tako živo in odločno narodno zavestjo., i da bi vsak poizkus italijanizacije naletel na nn>- : skrajnejši odpor v^e kompaktne mase in bi prišlo ravno do tega, kar bi hotel člankar v »L Emanci- j pazione« preprečiti za vse čase: do novih sro:lih; narodnih bojev, do novega in pcojstrenega sc- ; vraStva. — Sicer pa -mocasio^u&iznati člankarja , hvalevredno in v Ua-Kjataikrn -časopisju redko resnost volje, na»eudT hotenja: pogum do odkrite besede. SajrSd Fr- odkrito odreka — Dalmaciji. M "tnsm>'rŠjo zaslugo pa mu štejemo, da ne sto^lja^vojih nad v diploaiate, marveč v dobri
obeh narodov, ki naj svojim drugorodnim , IjnBijSaarn zagotovita popolno svobodo, neprikraj-■rrr,e pravice in vse pogoje za samosvoje narodno kjvljenje!! Ini da — slednjič — goji trdno vero, da j Jfcncno pride do sporazuma, ker mora priti!! Po-fltvljanio: je to redek in razveseljiv pojav v italijanskem taboru.
K žalostnem poglavju o Šolstvu v Istri. Pred ; tednom dnij smo priobčili razpis izpraznjenih definitivnih učiteljskih mest od strani koperskega civilnega komisarja. Iz tega razpisa izhaja, da je ničmanje, nego 58 — čitaj: osem in petdeset — ■ učiteljskih mest nezasedenih v sam^-rn koprskem političnem okraju. Bojimo se, da teh 58 sloven-j skih in hrv atskih nezasedenih učiteljskih mest j zadevJje večino jugoslovenskih šol v okraju. Nočemo razpravljati o vzrokih. Vemo. da so to nepr-tredne in posredne posledice vojr.e, ki jih bo na3 živelj — v litri nič manje, nego na razdejanem i Goriškem — trpel še mnogo Časa. In to ravno na polju, ki je največje važnosti za kulturni, soci-j jalnl in tudi gospodarski razvoj ljudstva: na kulturnem polju. Koliko pa da so zakrivili to ža- J lostno stanje politični vzroki, ki narinjajo smeri ■ tudi mercdajnhn činiteljem: o tem dar.es ne moremo govoriti. — Poglejmo rajo na drugo stran! j l^ti uradni razglas z dne .8 oktobra navaja tudi j razpis za ljudske Sole z italijanskim učnim jezi-< i:cm. Osupnilo nas je. ko smo uzrli tam razpisan« učiteljska mesta na takih šolah, ki so bile doslej Cisto fdovecske, oziroma hrvatske. Razpisujejo sc namreč za italijanske učitelje mesto v Kožtabonl, v Račirah. na RoSkem polju, v Gafonit in v Sr. Petru na Piranščini!! Osupnilo nas je. ker so to -lovenski, oriroma hrvatski kraji. In glej: te šole niso navedene v razpisu frol s slovenskim, oziroma hrvatskim učnim jezikom, kar pomenja, da so te doslej naše šole kra!<komaIo odpravljene in se na mesto njih vsilijo našemu ljudstvu — seveda, ne da bi ga kaj vprašali — italijanskelif In vendar je n. pr. v Račicah zahajalo v hrvatsko šolo nič manje nego 150 otrok!! A državno ljudsko štetje leta 1910 — ki s svojim »občevalniin jezikom« gotovo ni bilo prikrojeno nam v prilog — je izkazalo v Račicah le desetorico, ne samih Italijanov, ampak tudi takih, ki so se bogve iz kakih vzrokov, le priglasili k italijanskemu-občevalnemu jeziku!! — Slično je s pokrajinsko doslej hrvatsko ljudsko šolo na roškem polju, v katero je zahajalo povprečno okoli 80 otrok. In v tem kraju se je povodom ljudskega štetja le 19 duš zapisalo z italijanskim občevalnim jezikom. — V Sv. Petru na Piranščini se je zglasilo okoli 500 duš za slovenski in le 20 za italijanski občevalni jezik; in lud; pokrajinska šob je bila ustanovljena kot slo-; venska!! — Tudi v Gtžonu, kjer so se preko štir: : petine odločno priznavale za Slovence, jc do vojne lepo vspevala slovenska šola. To b; bilo navedenih nekoliko kričečih zgledov, kuko se dela proti -.olji in koristi ljudstva b tem, da se naše šole enostavno ne le odstranjajo, marveč nadomeščajo z italijanskimi! Ali je to kulturno Jelo? Ne odgovarjamo — raje takijučujemo.
Pozdrav iz Amerike. Rojak iz Amerike, ki sc preko Trsta pevrača v svobodno domovino, nam je prinesel z drugim zanimivim gradivom prisrčne pozdrave našega starega znanca, prijatelja, bivšega časnikarskega kolege in odličnega člana našega gledališča gospo. Ja K. Hlače. Z veseljem spo- j ročamo ta pozdrav vsea* Številnim njegovim znancem na tukajšnjem ozemlju, ker smo uverjenf, da ta pc/dra\ razveseli tudi njih- In to tcrrboir,
1.0	Jim m- remo sporočiti, da delovanja g. Hia'e kol ravn telja i;tgr slovenskega biroja v New-Yorku in spretnega žurnulista nahaja od strani naših rojakov v severni Ameriki zasluženo priznanje.
Zonet resreče z orožjem! Iz Barkovelj nam pl-bcjo: V soboto, dne 16. t. m. se je dogodila zop^t nesreča vsled neprevidnega ravnanja v orožjem. 13!etni deček G. Famo« se jc igral s samoliresom.
1.1	ga je bil iztaknil nekje v hiši. Bil jc z orožjem pri okna »tanovanfa, ki je prav nasproti Šolskemu poslopjj, r-vno v času. ko sc sc zbirali otroci v Jolo. Naenkrat poći strel in kroglia zadene I21ctn» učenko Pavlo MUč in jo ran« v hrbtenico. Prenesli to jo takoj bolnišnico. Njeno slanje je e-pisno. Sicer pa. kako pridejo oircci do orožja?
Ljudem, ki ne znajo hraniti skrbnefe orožja, najj se odvzame orožni list, če £a sploh imajo.
otftftikSStO planinsko irultfd, Mi^ t Tj-! stn, napravi, če bo ugodno vreme, prihodnjo ne- j del jo, 24. okt. 1920 jesenski izlet na hrib KokoS j (670 m visok) nad Bazovico; odhod od rotunde j pri Bošketu točno b 8. uri zjutraj. Kosilo na vrhu ! Kokoši iz nahrbtnika, povratek Čez Bazovico v j Trst. Ker je ta izlet, ki bi se bil moral vršiti že , 10. okt., zelo važen in ni težaven, se vabijo člani, in prijatelji na mnogoštevilno udeležbo.
Znanstvena predavanja prof. dr.J« Ravasinija t i Tržiču. Na inicijativo učitelja Pavla Geržclja, bo imel tržaški biolcg nrof. dr. Giorgie Ravasini, rav-ratelj mednarodne revije = Scient;a,« velik ciklus, predavanj v svrho dobrodelnih namenov za u- i boino prebivalstvo iz Tržiča.	j
Uradne vesti
Občinski davek na glasovirje in biljarde. Z od- :
lokom generalnega civilnega komis.nrijata od 25. j sept. št. II. 243 4607 je bil u\ eden v mestu Trstu j in okolici občinski davek na glasovir je in Irljarde;! odlok ima veljavo pričenii s 1. januarja 1920. j Davku eo podvrženi \si glasovirji in biljardi, kij sc nahajajo v občini ;davek morajo plačevati vsu | osebe, ki podedujejo ali imajo pr' sebi klavirje, j oziroma biljarde, bodisi da so las-lniki ali pa da j imajo omenjene predmete v najemu. Letna svota davka znaša 20 lir za vsak klavir (tudi za one, k: so opremljeni z mehaničnimi ali električnimi sredstvi); 50 lir za vsak biljard v privatnih, 100 lir pa i za vsak biljard v javnih prostorih. Glasovirji in i biljardi, ki se nahajajo, pri izdelovalcih ali trgovcih in so namenjeni za prodajo ali za oddajo v najem, niso podvrženi davku. Istotako so oproščeni plačevanja davka glasbeni zavodi in učitelji za glasbo, ki imajo dovoljenje za poučevanje. Za odmerjenje svote, ki se mora plačati kot davek za leto 1920, | morajo vse osebe, ki posedujejo ali imajo pri stbl : glasovirje ali biljarde, naznaniti posest tukajšnjemu > magistratu do 15. nov. 1920 na posebnih vzorcih, j ki sc dobe pri občinskem oddelku III. (soba 50.j , Dolžnost do naznanitve velja tudi za one, ki so; prodali ali odstopili glasc\irj«> aH biljardu v tekočem letu in pred objavo tega naznanila. Izdelovalci in prodajalci, ki imajo glasovirje n!i biljarde v zgradbi ali na predaj, so oproščeni dolžnosti do naznanitve. Kdor ne narodi predpisane izjave, zapade globi dvojnega davka. Vsak prestopek se bo kaznoval z globo do 300 lir.
Mestna zastavljalnica. Danes, predpoldne, se bodo prodajali na prostovoljni dražbi razni dragoceni predmeti.
Miramarski park. Generalni civilni komisarijat j naznanja, da se bo od 1. novembra do prihodnjega j februarja odpiral park občinstvu ob 7. predpoldne. j dočim se bo zatvoritev vršila kakor do sedaj ob j sclnčnem zahodu.	!
Is trialkeia žlvlienli
Ljubezniva prijateljica. Včeraj je šla Amalija j Nardcn, zasebnica v Trstu po neki ulici. Srečala, je svojo prijateljico in je, vsa vesela, da zopet vidi; svojo znanko, vskliknila:
vBog te živi Katra. Srečne moje oči, da te po i tolikem času zopet vidijo. Kako se kaj imaš? Si! zdrava? Kaj, ali si se že omožila? Videla te že j nisem celo večnost«.
»No, no omožila se sicer ravno nisem, toda o-; •pravila, saj veš, imamo me ženske čez glavo. Pred j enim mesecem sem sc hotela omožiti. toda moj i ženin mi je zatrjeval, da je eden nabogatejših.. Saj veS, da sc mora človek v takih stvareh preje ] dobro informirati, predno zaplove v pristan, ki se i imenuje... zakon. Moje informacije o ženinu so se pa jako slabo obnesle. Zvedela sem. da je sicer bogat, a ne na denarju, ampak pomislite Amalija,
na... otrocih.«
v Ah. ti oboga reva. tebi se je sedaj že sedma j možitev ponesrečila. Toda kaj bi stale lu na cesti,: ko burja tako brije. Trešči naju lahko ob tla in j potem bi morale v bolnišnici potrpežljivo čakati, j da nam zdravniki zopet zložijo najine stare kosti j na pravo mesto. Pojdive rajši domov, kjer se bove, temeljito razgovorile pri »šalci dobrega kofeta.* j
Kako so dandanes moški nestanovitni in na vsej zadnje Se... lainjivi. Mislijo re?, da je zakon z me-, dom namazan križ — med polize mož, ženi pa j ostane.... križ.«
Obe sta bili zadovoljni s sklepom, in napotili sla se na Amalijin dom. Tu se je šele razvil pravi !*Lrnder Londer*. Konec temu velevažnemu pogo- • voru je napravil kazalec na uri. ki se je vedno boij pomikal proti največji številki. Amalija se je o-j proslila prijateljici z izgovorom:
>Oprosti moja ljuba, kajti moj soprog pride ob 12. uri domov in sama vež, da pri zakoncih gre ljubezen skozi... želodec. Če ni točno ob 12. kosila na mizi, petem dela svraga^. Ako le par minut ! čaka na jed. mu jo vse preslano, prekislo. pre-| vroče in prumojeno*. Samo to ti polagam na srce, da se nikoli ne oniožiš!«
Po teh besedah jc izginila v kuhinjo, kjer je šlo v naglici vse narobe. Tu je prevrnila lonec, tam zlila vodo, ca kratko povedano, v kuhinji je bil cel sodni dan.
Omenjena Katra Nobile je med odsotnostjo Amalije pokradla raznega perila za obalne in za svoj poročni nakit tudi nekaj zlatenine. Ko se jc dobro : nabasala« ukradenih stvari, jo je oakurila urnih krač. Čez nekaj časa pride Amalija zopet nazaj v scfco. toda prijateljice ni bilo več. Amaliji je zadostoval samo en pogled, in takoj je spoznala, da se je prijateljica privoščila tujega blaga. Vsa za-sopljena je uboga Nardon priletela iz ulice S. Ma-ria Maggiore na kvesturo, kjer je naznanila svojo »prijateljico«, ki ne ve razločevati, kaj je moje in kaj je tvoje.
Velik y>!r Včeraj dopoldne okoli 10. ure jot izbruhnil požar v skladišču lesa. last Julija MinzJ. Ogenj je nastal v baraki, napolnjeni z lesom. Vsled j burje S6 je	feko hitro raziiril. da tfa nI bilo!
mogoče takoj pogasiti. Le pridnosti	*****1
se je zahvaliti, da ogenj nI vpepelil še drugih barak. Po enournem delu so gasilci pogasili. Škoda znaSa približno 200.000 lir, ki je pa krita z zavarovalnino. Požar je nastal iz neznanih vzrokov.;
Tatvina v tobakarnL Preteklo noč so neznani; tatovi vlomili v trafiko Antena Zottar. v uL Far- \ neto št. 748. Zaželeli so si cigaret in tobaka. Svoje delo so opravili popolnoma nemoteno. Pokradli so za 2350 L raznih cigaret in vžigalic. Dolgo sc nisoj »tički« veselili svojega plena, ker včeraj popoldne : po stražarji pri Bošketu zasačili omenjene go- j spode^c, ki so si delili plen. Redarji so jim tobak j zaplenili, v skupni vrednosti 380 L.
Vlom v Skednju. Preteklo neč so neznani zli- j kovci vdrli v trgovino jedil, last Alesija Vinaffcr i v Skednju. Pomalo se je, da so skoro gotovo rabili pri vlomu dleta. Odnesli so za 1700 L raznih jedil.
Nesreča na dnin. Včeraj popoldne je peljal Hlctni Ernest Buttignon po ulici Commcrcialc ročni vo-i ziček. Ker mu je prišel voz s premogom naproti | za njim pa prihajala električna železnica, r.e ubogi, Buttignon ni mogel nikamor ogniti. Voz električne | žclcznice ga je tako nesrečno pcdrl, da je zadobil j težke notranje poikodbe. Sprejeli so ga v bolni-; Snico v X. oddelek.
Bridko raznčaraaje. Jože* Nikaj, stanujoč v u!., Maurizio it. 1, je bil nekaj dni odsoten ter na . pravkšfa. izven mesta. Ko «e je včeruj vrnil, je za- ( pazil, da je vse stanovanje premetano in v neredu. , V njegovi odsotnosti mu je zmanjkala ena oblek* , in par čevljev v skupni vrednosti 600 lir. O tatovih . ni nikakega sledu.
Pri dela so Jo ponesrečil. 24letni kotlar Jožet; Artusi je delal v svoji delavnici. Kar mu odlet: veli kos lesa, ki ga je odsekal, na glavo in mu prizadene precej globoko rano. Na rešilni pestaji je dobil prvo pomoč, nato pa je moral v mestno , bolnišnico.
Bnrja. Včeraj zvečer ob 7. uri so pripeljali v bolnišnico 201etno Ano Grubisa iz Buzeta. V ulici Sv. Mihaela jo je vrgla burja °b tla. Pri padcu sc je poškodovala na nosu in pretresla možgane. Pripeljali so jo v bolnico v IV. oddelek.
To In eno
Za skupno znanstveno delovanje. Listi javljajo iz I.ondor.a, da so mnogoštevilni profesorji na univerzi v Oslortu v zvezi z drugimi učenjaki poslali nemškim in avstrijskim profesorjem in učenjakom pismo, v katerem obžalujejo, da je vojna pretrgala prijateljske vezi med angleškimi in nem-škimi ter avstrijskimi učenjaki. Profesorji oxfordske univerze žele. da se vsa nasprotja, ki so nastala za vojne, pozabijo in da se zepet prične s skupnim delom na polju znanstvenega raziskovanja m duševnih idealov.
Modema služkinja. =Gospa svetnikova. včeraj sem videla vašega moža z vašo kuharico v kinu!« i
_ »Ah. gospa ravnateljeva, mi imamo sedaj tako
skromno služkinjo! S prejšnjo kuharico je moral moj mož vedno hoditi v gledališče«.
Nova iznajdba. Admiral Fournier je poročal v akademiji znanosti o novi iznajdbi inženirju Lelha. Nova iznajdba obstoja v tem. da omogoča električni kabel, združen z električnim signalnim aparatom za luč in zvok. celo v največji megli ladji sami. da najde vozno smer in pripelje v pristanišče. Mornariški mmister, ki je prisostvoval popolnoma ! posrečenemu poizkusu, je sklenil, položiti take i kable v najkrajšem času v vseh pristaniščih. Kakor poroča »Matin«, nameravjo položiti take kable v Canalu la Manche, da bi promet med Francijo in Anglijo ne bil več odvisen od megle.
Ginljiv prizor na ženskem kongresu v Kristija-nifL ženskega kongresa v Kristijaniji se je udeležila tudi jugodovenska pisateljica Izidora Sekuli-ćeva. V času njenega govora je prišlo do ginlfi-vega prizora, ko »o prihitele k njej navzoče bolgarske Žene in je) jokajoč, poljubljale roko. opravičujoč bolgarski narod, ker je bil izdajs-ko napadel Srbijo.	. . . .
Dobički SHoo sa časa vojne. Po vojni se je bila raznesla po svetu vest. da je Švica za časa vojne jako obogatela. Sedaj pa je naznanil predsednik švicarskega departementa Mosy, da se je imetje kantonov v vojni znižalo za eno milijardo.
Vrb iz soli. Na San Domingu v zapadni Ind.ji se nahaja vrh. ki je ves iz soli. Soli jc v tem vrhu
za 72 milijonov ton.	.
Marconijeva ladja. Na Marcomjevi ladji -Elelc-tra* so radiotelegrafične postaje, brezžični telefon po katerem se more govoriti na tisoče milj odda'jenosli, mikrofon, po katerem morejo na ladji poslužali na Širokem morju koncerte, ki se vrše v Londonu ali Parizu, Ladja ima nadalje radio-goniometer, s katerjp se more vedno določiti, kje se ladja nahaja, in radioteleineter. s katerim =c more ladja izogniti nevarnostim. Tako je ladja preskrbljena z vsemi tehniškimi možnostmi.
Papež v filmu. Ameriške filmove tvrdke so dobile od Vatikana dovoljenje za predstavljanje papeža v filmu. Predstavljanje sc bo vršilo pri nabo-ženskih slavno&tili v Lurau.
Zanimivosti z ženskega mednarodnega kongresa v Kristjani ji. Angleški H&ti -poročajo z ženskega kung^esa pcdfcrcimosii iz katerih je razvidno, da je fenriikem	znatno aa-
.predovaa in dosegel uspehe. Ocfcor za žensko volilno pravico je tekem šestih let zmagal s sv<£saa zahtevami v 23 državah. Švedska sto;; glede fcmlcizma na prvem mestu. Od leta 1915 je dvbilo na Švedskem ncz<aioctnsko dete po-1 stavno pravico, da je moča vzdrževati oče v
svojih premoioftjikifa razmerah. Nadolje ima pravico do potdedova&Ja kakor zakonski otrok. Odgovornost oicn>eacga očeta je <po 'postavi prizna* t. m omi, ki zaspueti mater in citrofca, za-pa<fe lahko kmtrt da drCh fei Z*™}}rfc Švedska je nadalje sprejela novo poročno postavo, Id 'pepoinoma iz.edfiaću'o meža in Ženo med>e-ibc^EO rn napram otrokom. 2ena Icalvor mož sta dolžna, cJa skrbita za skupno žšvlienje. Ni treba, da ?e ta skrb izražene vedno v denarju, računa se tvsd' delo žene v Pred peroko -e imao z obeh sLrcm' pridati točne ekorom-informacije, >da .-e rr-'-re odredrti preskrb-f'e\_3Ti;e z r-beh strank Zr'?drraf€nje žene in m-oža j.e tudi ^lefe na Ine Elužbe pi.pclno-nva 'zvedeno. K-cn^re« se ;e Iztekel za to, da ns.j bo sveden, postava mo^el zi r?t:le države. I.-'kndslu'i delegac:.;a 'e šnl-a. da ^e v n:eni deželr že 4 mesece dosežena ra žen^> možnost, da ":c ;z vol'»i o za s\ ečec£co. Kon^^e« je tla"'e zaključil, da žen."», poročema z možem druge naroinosti, sme obdržati svojo ceucma volili med svo.:o in moževo« iMrcdnosl o.
Za tiskovni sklad „Edinost!"
V Ajdovščini nabrala g.ca Dora Jerasova med ajdovskimi narodt^aki 445 L. — (Darovali so: Neimenovan trgovec 100 L, neimenovan notar 50 L, Dr. Lokar 10 L, Ajdovka 10 L, nevmenovan 100 L. Ant. Križaj 100 L. Ivan Kobal 5 L, neimenovana 10 L. Mihael Malik 30 L, Španski Janez 10 L, Bratina Mirko 10 L, Ajdove 10 I , neimenovan 10 L. Do-eedaj izkazanih L 16.689*54: v današnjem izkazu L 445'—. Skupno L 17.134'54.
! JUCSOSLOV ENI!
Zbirajte pridno za „TISKOVNI SKLAD EDINOSTI".
Borzna poročila.
Tečaji:
V	Trstu. 21. oktobra 1920.
Jadranska banka	465
Cosulich	500
Dalcnatia	360
Gerolimich	1900 Libera Triestina
LIoyd -	t930
Lussino	23CG
Martinolich	-347
Oceania	465
Prerauda	500
Tripcovicb	535 Ampeiea
Cement Dalmatin	365
Cement Spalato	410
Krka	502
Tuja valuta na	tržaikem triu;
V	Trstu, 21. oktobra 1920.
Neprepečatene prone	7 50-— 8 —
avstrijsko-nemške krone	6'70— 7 25
češkoslovaške krone	32'- 33'—
dinarji	72'- 76'~
marke	38 50- 39 50
dolarji	26*20- 26 30
francoski franki	170*50—171 —
švicarski franki	410'-414 —
I angleški funti, papirnati	90*25— 9()'50
angleški funti, zlati	105*-106 —
rublji	24;- 25|-
napoleoni	- 86
i leji	44*- 45-
l __——————————
Poslano")
Naznanjam slavnemu občinstvu in cenjenim odjemalcem, da sem odprl novo yeliko delavnico ur in zlatanine. Jamčim vsako popravo žepnih ur, budilk in kmnometrov.
Istočasno naznanjam, da kupi je in srebrn denar in ga plačujem po najvišjih cenah.
ALOJZIJ POVH
sodni izvedenec Trst, Piasfis Gsrl^aldl 3
(213)	iprej Barriera) Tel. 3-29
*) Za članke pod tem naslovom odgovarja ured-; ništvo le toliko kolikor mu zakon velew._
' se računajo po Z* stotiuk beseda. — Najmanjša , pristojbina L 2.— Debele črke 4C stotink beseda ! Najaianjia pristojbina L 4.— Kdor išče službo j plača polovično ceno.
ŽGANJARNA se proda v spodnji okolici. Naslov
439
t pove uprava.
NA PRODAJ je 50C0 komadov strešne opeke »'.letakov« v dobrem stanju in ccno. Pojasnila daje Franc Mrhar, posestnik v Planini št. 107 pri Ra-
I keku.	442
PODLISTEK	____^
Branka. ",7I)
Avgust Scooa. — rosi. M, C—č.
Re.iiiina ,e b!la res živalmi dekle, aH po-5Leno; srce v <3ol>:o. da r.e inc-re biti bc2j€. Slabi glasa,i o Branki, ki jih & brez dvoma Maa-ić raj'.troai pj ni- jlu, so -taka razbaj"i":i dušo d-ekhce. da nI imela mi-.'j ae pcine.i, se po-a . ,-iira b na r/cnem vrgia-v^ti videti ^eii grerVkih sok- Pre-inje noči ni tntvgla za-ti-ssiHi ctcvi. Raz nihala je d 4e? j« slednjič skrenila, da bo casJednjega dne pisala Branrid r-dločna pl^.o, da io pckllče na odgo-.or; želi vedeti, jc li BrarJ.a še vredna Her-prijateljstva. iMcjjia je biti deseta ura predpoldne — iler-»iLaai je bila ra>-no pc oiila .pismeni papir na jcžzo in pomoti"a pero, ko ;e nekdo posrkal na \T&te. Vstop i jc p: menoša, izročil Hermini debelo pisano, predloživši recep s, da <Ja pod-rLŠe. Hermina >e zadrhtela, zažarela, cim se dotaknila pisma. B:Ia jc Brankiiia roka. Talko aa ni v nemiru pa-hrJ'a brbMave^a pismonoša k vratom- Cim je ta ediei, je ztfdemte vrata za seboj, cd$wla silovito omot, £-e vrgia v nailon^aič in začeia čHaiti. Bo^, je šepniU -to je cela knjiga. Mora bili nekaj vainega. Da vdTtno:
Draga Hermina! Vedno seni rada.' in iahko p:sa;a. To pot ti imam sporočiti tcJiko, a ne vem, kako naj ti pišem. Srce mi utrplfre silovito; žHe mi skačejo močneje, glavaj mi gori, misli mi plavajo v ne^asnii al> riali mogli. Hočem ti pisati vse; polno teg a je; morala ti napis2.il celo knjigo. Ali, •po'izkušam, da vse m sll, vsa čustva stisnem v čim manje besed. Noč -Je sedaj; podnevu ne ta mo^la p:jsaJi, pre-\cć sem vznemirjena. P.rav:im p^a -ti že v naprej: re plaši <se. Cula -bcš neka:; nenavadnega, ali ne ?!abcga. K?e naj začnem? Da — res. Grof Beli z ar ,je povabdl odlične Jalše\čaine na %cčemo zažbavo in ž n>"r.w tisdi" mene. O gradu sem U že pisala, kakšen je. Kos stare roman-tke z elegantnim novim pohištvom; epizoda hr\ats.ke zgodovine, prikazovane s slikami slavnih ^cspcdair]ev in gospodaric jalševaikih. Tu se steka srednji vek iz novim, ali ne opažaš nesklada, niti ostrega prehoda; spretna roka ' je zaa'a čudo\-:io spcji:Li ti dve nas,protstva v divm> harmonijo, kjer moreš (uiivati vse udobnosti življenja, a p,A tem ti sto očitnih spomi-| nov prenaša fantazijo v minc'e Čase. Alf, prtr-jelne^i še, nego ^rad ^am, jc an.^eški park. Nieem se ga mogla nagledati do si Lega, kakor 'je vešče in čarobno zasajen. Skoz: .bujoo ze-| lenje, obsuio s stopnicami na^redkel-ega ličnega cvetfa, se ^ije^o kot kače fceie poti. Tu se dvi^o temne smreke; tam so se raz*
vrstile v kolo staniiske lipe; tu	bela bre-
za poleg javorja in topoia s-e v&penia v cicko; a tu fe tudi alojev, date!}e\', kaktusov, pomaranč, limono^ in p»clno iužnega rastlinstva; tu se mešajo kameniti krp:, lunefcr.i mostovi preko potočičev, vodometi, sfapičr, gclo6n)aiki, kitajske h^jce, ^ame in ka^ venu še vse. Ali sem brbljava — trebalo bi napisat! celo kn-;i£o. Družba se fe ž« popoludne zbrala k južini. Med drug:nxi so ba& tudi Šiličevi in tudi * vi tez de birsa Gos$» Šil^eva je imela krilo, da so se mogli razlikovati vsi obrisi njenega telesa, a na vciikem klobuku perjanico kot kak huzar. Kava, čokolada in hladne }edi za gospode co vinu v ledu: to vse se ie nudile pod neto verando, obraščeoo z gc^tim brS^janom. NaČelni-kova je zastopala gospodinjo. Družba }e bila pc^etno »esela; oačeinik s« je zibal od zado-vo^stva eem in tja, udarjajoč z dlanjo po kolenih; župnik je sijal kot soloce, ka<pelan kot mesec; prvi je bcbttjal iz rokama po mizi, drugi pa se ie vedno izkašliavaf, ker je na vsak način hotel xapet3 pred družbo veliko arijo »z iNabuka«. »Vitez de ibursa« se je istotatoo malo menil za ostali svet kot njegov <osed šilič. Ta miia soseda sttti pogi abala lepo pašteto iz gosjih Jeter in steklenico cherry - * ter si s tem molče naslaiić'ia d>uio in telo. Gospe) &li<ćki je dvoril sin -sosednjega velikaša, pravnik zagrebški, oa 1 prav drzovit n»čir kopajoč njeno lepoto v
zvezde, a ona, bedasta, Je bo rogan.je mbcfe-ničevo -jemala za resnico ter se smešila strašno. No, dovolj; ostrih gcs:o>v t? ne bom op'scvala, ker jih ne p:cznaš niti po moiih pismih. Omenjam samo, da je bU gref Pozdravi) je svoje goste s polno čašo. Razšli smo sc na razgovor po krasnem parku — j^z z načclni-kcvico. Obiskalo sve vsak kot ček, pregledale vsako mestece Ln povsodi sve naletale na nove krasote. Na nekem mestu sve se ustavili. Na visicki stnm terasi nad strmini bregom jc stala senčnica rdečih rož, a na dru senčnice kamenit kip boginje Flore. Od tu se odpira diven razgled v delino in krojeno ped gradom. Sedli sve na kamenito klop pod' zaščit-jem cvetja. Pred Očmi se nam je razvila slika, kakršnje še ni^em videla doslej. Kak-cr orjaški baržunast zastor 6e je spiuščalo rdeče nebo na zemljo; ves krai, dol čn gora, šuma in livada, kcč« in ruševina, vse kakor da je bilo pretkano z razbeljenim zlaiom. Živahen, žareč in -moder, zelen in rmen, rdeč in temen se je prelival lesketajoč v vsakem htpu. Med tem pa sc je dvigal iz gScbine proti gradu blag vonj vsega sveta, v daljavi pa je mrmra'd sto :n sto tajnih, čarovitib glasov. Duša se m* je cd miline prenesla v drug svet. Pa, kaj ti rišem, sai boš sama vide'a---
!
(Dal*.)
TRGOVSKI pomočnik išče službe. VeSč j« •kega in ttalijaggkega jeeika. Spre}«e» ludi težaka ali ka) slićneja. Naslov pri upravi. 44i
DVE KOČIJI, novi in veliki( za dva uprelna konja) se prodasta pri Francu Botnbač, Rakek 50. 440
IŠČE SE ncmcbltrana 5a»a v nCY«"	aJi v
novi barieri. Ponudb* na upravo pod ^ ___
LEPO KMETSKO posestvo 10 minut od mests Maribor, 24 ofalov zcmljiiča, obstoji iz polja, travnikov in gozda, hiša, gospodarsko poslopje, hl«\|
ia živina, se lakoj proda. Dalje: trgovske kiS« v sredini musta in lepe stanovanjske hiše. Pojasnila daje realitetna pisarna vHavlik«, Maribor, Gregorčičeva ulica 6, tel. 132, priloiiti znamko.	437
PSA ČUVAJA na verigi kupi tovarna testenin v j 11. Bistrici.	43«
SPREJME sc takoj slikarski in pleskarski po-I močnik. Miro Vičič, Postojna 125.	41<J
GUIDO PLONER izdeluje in popravlja harr.i -nike vsakega zistema. Via della Fornace 3t. 3.
418
TAMBURICE kupim aa vsako ceno. Ponudbe na Terčič, števerjan pri Gorici.	424
; IŠČEM šampanjske steklenice. Gulič. via Sette-I fontane 23.
j CEPLJENE trle prodaja Fran Tavčer, Krepije, pošta Dutovljo. Naročila izvršuje tekom enega | meccca. Kupuje kolči in bilfe »Portales«. 435
i KROJAČNICA Avgust Stular. uL S. Francesca D'Assisi it. 34, III. nad. je edina dobvozjian* krojačnica v Trstu.
i ZA ZLATO, srebro in krone plača najvinje ceue PerJot, urar. Ulica S. Francetco 5t. 15. H. 261
MOD1STKA se pnporoča ccnj. damam v mestu v okolici. Ulica Alessandro Volta 2. V. (pri ; ljudskem vrtu).	212
zmtopstuo mm železhice
Prodaja voznih listkov iz Logatca i za vse postaje južne železnice, v Jugoslaviji in Nemški Avstriji v potniški pisarni „COSULICH", Societa Triestina di Navigazione via Milano 10, pritličja.
(1^4}
:: ZOBOZDRAUmiKl ::
fiMSULftfiiU
u Sežani šlsu. 47, i n.
Naznanja se stavnemu občinstvu, da ostane od danes naprej Kabinet odprt vsaki dan od 9 zjutraj do 6 pop.
Brezbolestno izdiranje rob. Izvršujejo se vsa dela po na|moder-nejšitehntkl ter se popoinoma jamčijo (212) Najzmernejše cene
RS It EE Stroj za Šivanji is vuanjt Dravi noiki uzorci
rili iT Seldel & Neumann |n
Iabhhhbi »Singer4 Oast & Gasser
r,	^ k«xi	Tvrdki itstariovljen \. JW
Poehu ailoc« vseh potrebJtln.	rnRurrtfn DC.1IIII1I
Mcbeničn- J«Uv-aica za vsakj	rnAflttSlU OtUnAn
popravliaott	T„t> ul CajupaniU 19
JflDSAiiSKfl BlHKil
Del. glav.: K 3'),0*)0.000. Rezerve K 10,0001)00 Betgrail, Celje, Dubrovnik. Dun-vJ. Kotor. Kranj, Izubijana, Maribor. Metković, »pa-tija, Sarajevo, Split, Šibenik, Uisr, Zadur, Zagreb
Obavija vse v bančno stroko spadajoče posle. Sprojataa vloge
na hranilne knjižice ter jlli obrestuje po 3'<V/ a v baneogiro prometu po 8'/:.
Vloge, Id sc imajo dvigniti simo proti predhodni odpovedi, sprejema po posabno ugodnih pogojih, ki sc pogodijo od slučaja do slučiji.
Daje v najem varnostne predale (s.ifes). Bančni prostori v Trstu se nahajajo : ul. Casaa di Risparmlo, ul- $. Mitolo
Telefon: štev. 14(3, 179), 2»5TH
BSagaJna posiujc od 9 do 13
več sto meterskih stolov
na prodaj. ^
Vprašati pii MIMO 8Mffl8L mm
UnbOanska kreditna tanlis
Podružnica v Trstu.
Centrala v Ljubljani.
PodrnLniee:
[sije. Eorortifc, Gorica, Jani.. Jplit, Trti. Haiitai Ptaj,
Delniika ginnita K 50.8DQ.6IIQ. testr« K 45 8CG
Obavlja vse v bančno stroko spadajoče posle. — Sprejema vloge v lirah na
hranilne knjižice proti 3V/ i^rtnianlil na žiro-račune proti 370 IBrtI,BWBII I Za na odpoved vezane vloge plača obresti po dogovoru. Izvršuj * borzne naloge i In daje v najem varnostne celice.
i Tel. Št. 5-18. Blagajna je odprta od 9-!3.