LETO XVII. — Številka 70
Ustanovitelji: občinski odbori SZDL Je lenicc, Kranj, Radovljica, Skofja Loka ta Tržič. — Izdaja časopisno podjetja »Gorenjsk* tlslr« — Glavni in odgovorni urednik SLAVKO BEZNIK
GLASILO   SOCIALISTIČNE   ZVEZE   DELOVNEGA LJUDSTVA
KRANJ — sreda, 14. 9. 1966 Cena 40 pai ali 44) »tarii mirni t+\ Ust Izhat« od oktobra 1947 kot tednik. Od 1. januarja 1938 kol poltcdnik. Od 1. Januar)« 1960 trikrat tedensko. Od 1. Januarja 1964 kot poltednlk. in sicer ob it- dah in sobotah
ZA GORENJSKO
Zahvalni brzojavki
Predsednik skupščine občine Kranj Martin Košir je prejel zahvalni brzojavki na sozalje, ki ga je izrekel ob letalski nesreči pri Lahovčah fai sicer od župana Oldhama in britanskega konzulata v Zagrebu.
Spoštovani gospod predsednik:
Prisrčna zahvala za vaš telegram, ki izraža globoko žalost ob tragični nesreči, ki se Je pripetila 1. septembra na brniškem letališču.
Meni, kot tudi meščanom Oldhama in vsemu britanskemu ljudstvu, je v veliko tolažbo, da vemo, da naši prijatelji v Kranju žalujejo z nami.
še enkrat se zahvaljujem vam, g. predsednik, občinski
skupščini in občanom Kranja za izraženo sožalje.
Vaš vdani
Henry Kenny župan
Dragi
gospod predsednik!
V imenu generalnega konzula, ki je trenutno v Ljubljani, bi se Vam rad zahvalil za prijazni telegram včeraj ob letalski nesreči, Id je prizadela toliko britanskih življenj. To je bil hud udarec za vse nas. Hvaležni >io za vaše sočustvovanje in za sočustvovanje kranjskih občanov.
Vaš B. Rose konzul njenega veličanstva
Ob 30. obletnici velike tekstilne stavke v Kranju
Rdeča kantata
Prva proslava je bila v Iskri — Osrednje prireditve bodo v soboto
Te dni bodo potekla že tri desetletja od onih razburkanih septembrskih dni v Kranju 1936. leta. Napredne sile so takrat oživele med tekstilnimi delavci in začela je velika stavka. Ta se je zatem zanesla v Tržič, v Maribor in druge kraje. To je močno odjeknilo med zatiranim delavstvom po vsej takratni Jugoslaviji. Kranj, ki še ni imel prekaljenega proletaria-
30 let tekstilne stavke v Jugočeški in 20 let Iskre
Darila za udeležence stavke
predsednik republike Josip Broz Tito odlikoval 17 članov kolektiva Iskra — Pozdravna brzojavka predsedniku republike
V soboto (10. septembra) je bila v Iskri— Elektromehanikl *; Kranju velika proslava ob 30-letnici velike tekstilne stavke v bivši Jugočešk! in ob 20-letnlci Iskre. O pomenu tekstilne stavke je govoril predsednik sindikata Elektromehanike Anton Čuda, ki je potem 31 udeležencem stavke, ki so še člani kolektiva Iskre, podelil lepe knjižne nagrade.
V stavki leta 1936 so sodelovali tile člani kolektiva Iskre: Stane čomažar, Andrej Kočar, Miha Koša; k, Franc Ko/jek, Konrad Mlinar, Martin Ribnikar, Anton Rozman, Valentin Ziherl, Pavla Kosmač, Angela šilar, Evgenij Bencdiik, Tine Hafner, Tinca Kočar, Viktor Langerholc, Vida Matoz, Leopolda Demšar, Stane Pokorn, /»//gust Pravhar, Ivana Šavs, Pavla Verbič, Janko Berton-ce4j, Janez Gorjanc, Ivanka Cof, Anton Jenkole, Franc f^ajzer, Franc Oman, Franc Zalaznik, Jože Berčič, Ferdo Majetič, Jože Hobič in Peter Vencelj.
Predsednik delavskega sveta Elektromehanike Vinko Sarabon je potem govoril o razvoju in delu Elektromehanike v dvajsetih letih, potem pa je podelili darila tistim čJfiT.cm kolektiva, ki so v I-y<ri že 20 let. Predsednik skupščine občine Kranj Martin Košir je potom v imenu predsednika republike Josipa Broza Tita podelil 17 članom
20 LET ISKRE — 105 delavcev, ki »o že dvajset let za->jostcni v Iskri; skupinski posnete*: ob jubileju bo vsem oVssj spomin — loto Franc
kolektiva odlikovanja, nato pa so prebrali pozdravno brzojavko predsedniku republike. Z ordenom zasluge za narod s srebrno zvezdo je predsednik Tito odlikoval Franca Orla in Janeza Zajca, z medaljo zasluge za narod Valcntino Kočar-Rozman in Stanislava Pavlica, z ordenom dela s srebrnim vencem Janeza Gorjanca, Branika Ko-maca, Matika MLklavčiča in Dušana Renčlja, z medaljo dela pa Joža Perdana, Fran-
čiške Podgoršek-Perčič, Mihaela. Podgorška, Stanislava Pokorna, Ado Pušar, Franca Sparovca, Alojza Tomazina, Rafaela Tratnika Ln Francko TroharKrižaj.
Na proslavi so sodelovali tudi recitatorji in mladinski pevski zbor kranjske gimnazije, potem pa je bila v prostorih skupščine občine Kranj zakuska za vse nagrajence in goste.
-at
ta in industrijske tradicije, se je v tisti stavki prvič enotno združil v solidarnosti z delavstvom za skupni boj proti vladajočemu iskorišče-valskemu režimu. Zapori, niti bajoneti žandarjev in vojaštva niso uspeli zadušiti zavesti delavstva. Pod idejnim vodstvom Staneta Žagarja in drugih se je enotnost delavstva še okrepila. Nastala je prva zadruga tekstilnih delavcev v Stražišču in zatem
Vse za vašo
prehrano v prodajalnah
Tito o našem delu
Predsednik republike Josip Broz Tito se je v soboto, 10. septembra, spet vrnil na Brdo pri Kranju. Isti večer je sprejel tudi predstavnike občine Kranj — predsednika skupščine Martina Koširja in sekretarja občinskega komite-
ja ZK Franca Puharja ter ju zadržal na večerji. Ob tem se je tovariš Tito zelo zanimal za 'dejavnost in uspehe delovnih kolektivov in še posebno organizacij ZK v občini glede izvajanja smernic 4. plenuma. M. K.
v Otočah kot samopomoč mnogim, ki so jih po tistih dogodkih in pozneje odpuščali z dela.
Ob letošnji jubilejni obletnici teh dogodkov, se po vseh večjih delovnih organizacijah Kranja pripravljajo na dostojno počastitev spomina, velike stavke. Pobudo za to so dale sindikalne organizacije. Prva večja proslava jo
(Nadaljevanje na 16. strani)
Predsednik Tito na Bledu
Zaključeno II. svetovno prvenstvo
Bled, 11. september. Zadnjega dne svetovnega vesla-* škega prvenstva se je udele-. žil tudi pokrovitelj prireditve predsednik republike Josip Broz Tito s soprogo. Na častno tribuno, kjer so ga sprejeli predsednik izvršnega sveta Slovenije Janko Smole, predsednica glavnega odbora SZDL Vida Tomšič in predsednik organizacijskega odi bora Boris Kocjančič, je prišel v spremstvu političnega sekretarja CK ZK Slovenije Miha Marinka in predsednika skupščine SR Slovenije Ivana Mačka.
V zahvalo za pokroviteljstvo in pomoč mu je izročil predsednik FISA Thomas Keller plaketo mednarodne veslaške prganizacijc. Podob-« no plaketo so predstavniki FISA izročili tudi tov. Ivanu Mačku.
Delegacija iz ZK Nemčije
Te dni se je kot gost Zveze delavskih univerz Slovenije mudiJa na Gorenj sikem 17-članska delagacija delavskih univerz in naprednih sindikalnih delavcev. Obiskala je Kranj in Tržič. Na tamošnjih delavskih univerzah in v nekaterih delovnih organizaci-
jah so se pogovarjali o sistemu izobraževanja odraslih, si ogledali delovne procese in se zanimali za samoupravni sistem, vlogo in delo sindikalnih organizacij in vlogo članov kolektiva pri neposrednem odločanju o poslovanju podjetij in delitvi do-
=lll=lll=IIIEIII=ltl=l[|=lll=IIIEIII=
Upravni odbor
TOVARNE ČIPK, VEZENIN IN ROKAVIC, BLED
razglaša prosto delovno mesto
VODJE BARVARNE
POGOJ: tekstilni inženir z nekaj prakse Nastop službe po dogovoru.
Prijave z ustrezno dokumentacijo naj kandidati pošljejo na gornji naslov.
Rok prijave je 10 dni po objavi oglasa. Stanovanja ni na razpolago.
ill=lll=lll=lll=IIIEIII=lll=lll=lll=ll
hodika. Zanimali so se tudi za življenski standard zaposlenih.
Večina delegatov je bila prvič v Jugoslaviji in ker je v Zahodni Nemčiji stalna propaganda o slabih razmerah ps& nas, se niso mogli načuditi, saj je razlika med njihovo propagando in dejanskim položajem zares velika.
O. M.
Reteče spreminjajo podobo
Prijetna vasica Reteče se vedno bolj razvija. V poletnih mesecih prihaja sem na tisoče kopalcev, predvsem iz Ljubljane. Zadnja leta je bilo v Retečah zgrajenih več objektov, ki so bili nujno potrebni. Tako so vaščani sami s prostovoljnim delom in zbranimi sredstvi od drugod, ki pa niso bila velika, zgradili železniško postajo, mesnico, kanalizacijo itd. Pred
kratkim so odprli v Retečab tudi noVo gostilno »Vlgred«, ki je tik ob Sori. Za lepo urejeno okolico' skrbi turistično društvo, pred njim pa je še nova naloga, ureditev parkirnih prostorov ob SorL Vaščani Reteč pa imajo Se druge želje. Radi bi povečali in preuredili trgovino, ki ne ustreza več sedanjim potrebam in še marsikaj drugega izboljšali.
Več za hrano, manj za pijačo
Tudi podatki gostinskih obratov o tem, koliko gosti potrošijo denarja za pijačo in koliko za jedačo kažejo ravan življenjskega standarda. Dejstvo je, da potrošimo vsako leto manj za pijačo in več za jedačo. Tako so n. par. v 12 gostinskih obratih podjetja »Gorenjka« na Jesenicah gosti v 1964. letu potrošili 159 milijonov S din za hrano in le 76 milijonov za alkoholne pijače. V letu 1965 se ta razlika še poveča, in si-
cer so gosti v teh obratih za hrano potrošili 258 milijonov in le 100 milijonov za alkoholne pijače.
Upravnik: hotela »Rrisank« v Kranjski gori je povedal, da je v item hotelu v letošnjem letu 70 odstotkov celotnega dohodka od hrane, 20 odstotkov dohodka od pijače in 10 odst. od nočnin. Mogoče primerjava v hotelu Prisanik (kaže strukturo potrošnje tujega gosta, toda. v 12 gostinskih obratih Gorenj-
ke je pretežni del dohodka iztržen le od domačih gostov. To pa kaže da življenj' ski standard raste — čepraf včasih ko primerjamo caM in osebne dohodke, ne izgleda da je tako.
Naj omenim se to, da je GTP Gorenjka v I. polletje ustvarila 5,2 milijonov N <Š5 (520 milijonov S din) celotnega dtohodka, kar je za 1J odstotkov več, kot je plani-
rano.
J. Vidic
Iz garnizije Staneta Žagarja v Kranju
Vojaki v civilnih oblekah
Včeraj so bili še vojaki — pešaki, tankisti,obI«ko«    %?-&va, &z te-vezisti, artilensti — danes v civilnih oblekah vstopajo v svoj prejšnji poklic
Veselo je bilo preteklo soboto v kasarni Staneta Žagarja » Prevaljah pri Kranju. »Oj drugovi, jel vam žao, rastanak se primakao; rastanak nam nije mio, drugarski Je život bio...« Ta pesem je odmevala Iz ust vojakov in tistih, kl so ie pred uro bili vojaki. »Vojaki v civilnih oblekah« so se poslavljali od vojakov v uniformah, od oficirjev, od prijateljev, s katerimi so bili skupaj leto dni ali ie več, skupaj zvečer ob pesmi, skupaj v jedilnici hi spalnici, skupaj na naporni vaji. Kolektivno življenje in prijateljstvo — to je tisto, kar nihče ne pozabi iz dni, ko nosi vojaško suknjo. Solze v očeh niso redke pri slovesu; solze sreče zato, ker je minilo nekaj, kar Je bilo kljub vsemu lepo.
V soboto je iz kasarne Staništa Žagarja odšla domov večja skupina fantov, ki so odslužili kadrovski rok v ju-
goslovanski armadi. Sto in več jih je bilo. Nekaj jih je odšlo že prej, nekaj pa jih čaka, da bodo slekli vojaško
den dtni. Obiskaili smo jih, se pogovarjali z njimi in vsi so nam povedali, da je bila vojska zanje velika šola. Poklic in znanje iz civilnega življenja so dopolnili z novim poklicem,'z novim znanjem, ki jim bo koristilo ne samo, če bo treba braniti domovino, ampak ituidi v civiilnem življenju. V civilu so bili in spet bodo delavci za strojem, inženirji, kmetje, pravniki itn., v vojski pa so bili tankisti, strelci, vezisti, artileristi itd'. Te, ki so sedaj odšli, bodo čez nekaj dni nadomestili novi. Nič več ne prihajajo v nepriljubljenih kovčkih »sivo maslinaste boje«; prihajajo in
odhajajo s potovailkami, aktovkami, kovčki... Vsi odhajajo domov v novih oblekah, v belih srajcah; vse to kupijo v Kranju. Vsalk se rad po letu dni ali še več pokaže doma v lepi obleki.
Izmed množice, ki je v soboto odhajala, smo jih izbrali nekaj in jih povprašali, kaj so v civilu, kaj so bili pri vojakih, česa so se naučili, kako jim je všeč Kranj?
Janko Paovič je iz Titogra-da, absolvent ekonomske fakultete; v vojski je bil pešak, strelec. »Kranj je lepo mesto, a premalo časa je bilo, da bi ga dobro spoznal. Odhajam z lepimi spomini. Vojaško življenje je bilo zame velika šola specifičnega prijateljstva In kolektivnega življenja.«
Dragutin Kadojevič je stroj, ni tehnik iz Pamčeva, v vojski je bil artilerist. »Prve dni je bilo bolj težko, potem je hitro minilo, razen dveh zad-
njih dni, ki sta se vlekla, Pri vojakih sem se veliko učil, bil sem komandir niškega oddelka. Že prej izredno študiral na stroji: fakulteti, zdaj bom s tem nadaljeval.«
Dragan Mitrevski je što dent ekonomske fakultete B Gostivara, v vojski je bil ar-tilerist. »Zdaj bom takoj spef nadaljeval s študijem. * Kranj sem se hitro vžtvd> tako da je ta kraj postal w še mesto. Pri vojakih, v bateriji kapetana Ćurčiča, «tf se veliko naučil, čeprav j< bilo večkrat tudi težko.«
Ljubo Picukarić je v Zagrebu končal eksperimentalno fiziko, je član CK ZM Hrvatske, v civilu je bil politic ni aktivist, domov pa bo oi šel čez nekaj dni. »Lepo jf bilo, vendar bi Jaz in še mitf go drugih radi bolje sponi* li Kranj, njegovo gospodar stvo, kulturo itd. Družbeno politični delavci bi mm večkrat priti k nam in naf o tem pripovedovati. Te? smo pogrešali.«
Djorde Mitrović je iz Beograda, pravnik. Bil je še< uniformi, čez nekaj dni V odšel domov. »Tu sem bil v<v zist, pridobil sem čin razvod nika. Lepo je bilo, tile atf nji dnevi pa gredo nekafli počasi.«
A. Triler
SLOVO S PESMIJO — V soboto prejšnji teden je večj' skupina fantov zapustila kasarno Staneta Žagarja v Kranju. Slovo je bilo toplo, »v ze v očeh niso bile redke, p-v sem je odmevala po dvor ščih kasarne — Foto Fraf* Perč a
r->
Gospodarske novice
IZVOZ — UVOZ Po prvih popolnejših podatkih smo v avgustu Uvozili za 1208 milijonov novih dinarjev blaga ali za 24% več kot lani v tem mesecu. V primerjavi z letošnjim julijem pa je izvoz padel za 52 milijonov novih dinarjev., medtem ko je uvoz ostal enak. Uvozili smo za 1.700 milijonov novih dinarjev blaga.
PADEC CEN
Letos pričakujemo rekorden pridelek krompirja. Medtem ko smo ga lani v vsej državi pridelali le 235.000 vagonov, bo letos nakopanega nekaka 335.000 vagonov ali 100.000 vagonov več oz. 30% nad domačimi potrebami. Zato bodo začele naglo podati cene krompirju in se trenutno gibljejo me:l 0,50 novih dinarjev in 1.30 novih dinarjev, odvisno od kvalitete, povpraševanja in trgovine!
MILIJON TON VEĆ Letošnjo letino sladkorne pese cenijo na približno 3,6 milijonov ton, kar je približno milijon ton več kot lani.
V.
Težave v škofjeloškem občinskem proračunu
Dohodki pod predvidevanji
Izpad v proračunu se povečuje — Potrošnja proračuna verjetno zmanjšana za 5 do 10 odstotkov — Neposredne omejitve izdatkov v oktobru?
Svet za finance v škof ji Loki že vse leto mesečno spremlja gibanje dohodkov in izdatkov občinskega proračuna, že v prvih mesecih se je pokazalo, da je naraščanje osebnih dohodkov počasnejše kot so pričakovali.
V prvi polovici leta
Občutno manj za klimatsko zdravljenje
ložljiv denar t. j. 120.000.000 starih dinarjev, kolikor je predvidenih s predračunom sklada za zdravstveno zavarovanje, medtem ko je bila lani na razpolago znatni večja vsota približno 250 milijonov starih dinarjev.
S. Š.
Podatki Komunalnega zavoda za socialno zavarovanje v Kranju kažejo, da se je v prvem polletju letos občutno zmanjšalo število bolnikov, ki jim je bilo odobreno kopališko klimatsko zdravljenje. Tako je bilo lani v prvem polletju odobrenih 2.827 prošenj, v enakem razdobju letos pa samo 1.370. Pri tem je zanimivo, da je bilo letos skupno samo 1633 predlogov kar je precej manj od števila lani odobrenih predlogov. To pomena, da so se zdravniki odločali za predlog res samo v upravičenih primerih. Kljub tcrr.u pa je zdravniška komisija, ki letos odobrava klimatsko zdravljenje, zavrnila 262 predlogov ali 16% vseh obravnavanih primerov. Od skupnega števila odobrenih predlogov v prvem polletju letos pa jih je bilo kar 870 ali 63% odobrenih za zdravljenje otrok.
Tako omejitev oz. zmanjšanje primerov klimatskega zdravljenja letos med drugim narekujejo tudi razpo-
Ker je občinski proračun v prvi vrsti odvisen od prispevka iz osebnega dohodka ter prometnega davka od prodanega industrijskega blaga, a vse to ni v predvidenem porastu, se izpad močno pozna.
V 7 mesecih tega leta je bilo doseženih le 48 odstotkov planiranih dohodkov. Čeprav še vedno upajo, da se bo položaj proti koncu leta izboljšal, je že gotovo, da planirani dohodki v letošnjem letu ne bodo doseženi.
Za sedaj skupščina še ni sprejela neposredne omejitve izdatkov, vendar so uvedli skrajno varčevanje pri potrošnji proračunskega denarja. V mesecu oktobru, ko bodo znani rezultati za devet mesecev, bo morala skupščina o tem ponovno razpravljati in verjetno sprejeti tudi konkretne ukrepe.
-pc
V RADOVLJICI
»Grajski dvora odprt
Toda le do jutri — ponovno pa spet (menda) novembra
Svetovno prvenstvo v veslanju je odprlo, toda samo začasno, tudi vrata hotela Grajski dvor v Radovljici. Hotel so odprli prvega septembra in bo odprt samo še do 15. t. m. V njem je te dni prebivala ekipa Zahodne Nemčije, med stalnimi gosti pa so tudi turisti iz Norveške, Švice, Kanade in Nemčije.
Po 15. septembru bodo nadaljevali dela na obnovi hotela. Otvoritev bo predvidoma novembra. Do takrat pa je potrebno še narediti izolacijo cenlrane kurjave, pralnico, spodnjo restavracijo, skladišča, ventilacijo in zunanjo ureditev.
Jože Vidic
III. mednarodno tekmovanje gasilcev
Zlata medalja za begunjske gasilce
Begunjski gasilci so od veselja odpotovali iz Karlovca naravnost na morje
V soboto se je v Karlovcu končalo III. mednarodno tekmovanje gasilcev, na katerem je nastopilo 1.200 tekmovalcev iz 14 držav. Najboljši so bili gasilci iz sosednje Avstrije, ki so prejeli 9 zlatih in 3 srebrne medalje, sledijo Zahodni Nemci s 6 zlatimi in petimi srebrnimi medaljami, Jugoslovani pa so prejeli 6 zlatih, dve srebrni in tri bronaste medalje.
Od jugoslovanskih ekip so zlato medaljo prejeli gasilci iz Kraljeva, Anhova, Begunj, Kragujevca, Hrastnika in Ljubljane. Gasilci so tekmovali v dveh skupinah. V skupini »A« so nastopile ekipe,
ki so imele povprečno starost tekmovalcev do 30 let, v skupini »B« pa gasilci-tekmo-valci z nad 30 let povprečne starosti. Begunjci so nastopili v skupini »A«, kjer so zasedli osmo mesto, kar je zelo dober uspeh v tako močni mednarodni konkurenci. V skupini prostovoljnih gasilcev je zmagala ekipa GRA-FENBACH iz Avstrije, od poklicnih gasilcev pa je bila najboljša ekipa iz Budimpešte.
Obenem z mednarodnim tekmovanjem je bilo tudi mladinsko ter žensko gasilsko   prvenstvo Jugoslavije.
Gledalci so posebno tonlo pozdravili samostojni nastop ruskih ter italijanskih gasH-cev-športnikov.
Tekmovanje je bilo pod pokroviteljstvom tovariša Tita, ki je preteklo sredo obiskal Karlovac in tekmovalce. Ob tej priložnosti je Gasilska zveza Jugoslavije odlikovala tovariša Tita z gasi'sko zvezdo prve stopnje in zlato značko ob desetletnici Gasilske zveze Jugoslavije. Zla^o medaljo za Begunje so priborili gasilci-tekmovalci: Niko Legat, Elan, Franc Pinta-rič, Elan, Anton Hočevar, gostilničar, Marjan Rijavec, »Veriga«, Alojz Ahačič, Tapet nik, Radovljica, Mihael Justin, tesar, Izidor Zupan, Železarna Jesenice in Andrej Tavčar, Elan. Janez Zupan, delavec v »Verigi« je bil rezerva. Poleg zlate medalje so vsi tekmovalci prejeli še zelo lepe diplome.
Jože Vtdic
Izposojena karikatura
Državljane je pač treba zaščititi pred povišanjem cen
(Ekonomska politika)
Neonska razsvetljava
Konec minulega tedna so zaključili z deli pri ureditvi moderne neonske razsvetljave v središču vasi Šenčur. Luč je že zagorela in tako v nočnem času spremenila podobo kraja. Sedaj bi bilo
lepo, če bi na novi električni drog namestili še razsvetljene smerokaze proti Mengšu, Oerkljam in Kranju. Koristno pa bi bilo tudi, če bi v središču vasi namestili nekaj košaric za odpadke.
Asfaltirana parkirišča
Kakor ob cesti Lesce-Jese-nice so pričali te dni asfaltirati fcttdi jeseniška parkirišča. Na Koroški Beli, na Javonii-ku in pred obratno ambulanto jeseniške železarne so dela že v teku, prod splošno
bolnišnico na Plavžu pa bodo asfaltirali še drugo stran parkirišča. Za Jesenicami bodo asfaltirali tudi ostala parkirišča proti Kranjski gori kjer trenutno na nekaterih predelih izboljšujejo cesto t novo asfaltno prevleko.
Ob razpravah o financiranju izobraževanja in vzgoje
Gorenjska - zaključena enota
za eno izobraževalno skupnost
V teh dneh, ko se po počitnicah spet oživlja delo občinskih skupščin, družbeno-političnih organizacij, kulturnih ter samoupravnih Institucij itd., so se po vsej Gorenjski začele intenzivne razprave o osnutku predloga zakona o financiranju izobraževanja in vzgoje v Sloveniji. Osnutek je namreč še nepopoln in pomanjkljiv; ne rešuje se zadovoljivo širokega kompleksa vseh vprašanj, ki se odpirajo pri financiranju in urejanju družbenih odnosov na tako širokem in občutljivem področju, kot sta Izobraževanje in vzgoja. O nekaterih ključnih vprašanjih, zlasti npr. o vrstah in pristojnostih posameznih izobraževalnih skupnosti, so mnenja zelo različna. Osnutek ima več variant prav zato, da bi bila mogoča široka razprava.
V Kranju bo na četrtkovi •eji občinske skupščine prva točka dnevnega reda prav razprava o osnutku predloga novega zakona o financiranju toobraževanja in vzgoje, pred tem pa bodo o njem razpravljali še svet za vzgojo in izobraževanje, upravni odbor sklada za šolstvo in občinski odbor SZDL ter občinski odbor sindikata delavcev družbenih dejavnosti na posvetovanju, ki se ga bodo udeležili tudi predstavniki večjih dleflovnih organizacij. O stališčih in predlogih vseh teh organov bomo poročali v poročilu s seje občinske skupščine, danes pa poglejmo, kakšna so bila mnenja predstavnikov šol Gorenjske na razgovoru, ki je bil sredi julija in ki ga je sklical zavod za prosvetno pedagoško ■lužbo Kranj v dogovoru s kranjsko občinsko skupščino in z jeseniškim zavodom.
»Pri veliki regiji upada interes občin za razvoj in probleme šolstva na njihovem
v Kranju, druga pa eno za celoten bivši ljubljanski okraj s sedežem v Ljubljani. Ta druga je seveda nevzdržna, prevelika, pomeni pa nadaljevanje nesprejemljivega stanja, ki ima svoje korenine v centralističnem konceptu in odnosu do reševanja vzgojno-izobraževalne dejavnosti. Izhodišče izobraževalnih skupnosti mora biti v občinah, njim je treba prepustiti možnost združevanja v manjše ali večje regije, to pa bodo občine same urejale glede na sedanji razvoj šolstva (osnovnega in drugostopenjskega), glede na ekonomiko in geografsko zaokroženost ter na predvidene perspektivne potrebe po kadrih v gospodarstvu in družbenih službah.
Na razgovoru so predstavniki šol poudarili, da je gorenjska regija (Kranj, škofja Loka, Tržič. Jesenice, Radovljica) zaključena enota, ki združuje v šolah druge stopnje 85% vse mladine, ki se po končanem šolanju vklju-
VRSNO: Gregorčičeva rojstna hiša v nedeljo odprta — Preteklo nedeljo se je na Vršnem nad Kobaridom zbralo nad 10.000 ljudi iz zahodne Slovenije — med njimi tudi precej Gorenjcev — ter iz zamejstva. Prisostvovali so zboru Gregorčičeve brigade in sprejeli v javno upravljanje rojstno hišo goriškega slavčka — Simona Gregorčiča. Na slovesnosti je govoril predsednik IS SRS tov. Beno Zupančič.
KAMNIK: v gimnaziji 212 učencev — V kamniško gimnazijo se je v novem šolskem letu vpisalo rekordno število učencev, in sicer 212. V lanskem šolskem letu jih je izdelalo, vključno z zaključnimi izpiti v jesenskem roku in popravnimi izpiti, 88 %. Od 30 učencev, ki so imeli popravne izpite, jih je osem padlo. *
območju in tudi sami šolski zavodi so v velikih regijah premalo povezani s splošnim družbeno-^ onomskim razvojem ožjih poliltdčno-teritorial-nih skupnosti in regij!« so poudarili predstavniki šol. »Zlasti prihaja to do izraza pri šolah druge stopnje, kjer je sedanji medobčinski sklad kot slab primer stihijskega financiranja zaviral smotrn razvoj drugostopenjskega šolstva in samoupravljanja v vzgojno izobraževalnih zavodih druge stopnje.«
Osnutek predloga zakona Ima namreč v 16. členu dve alternativi o obsegu regionalnih izobraževalnih skupnosti: prva predvideva za 5 gorenjskih občin (Jesenice, Kranj, Radovljica, škofja Loka in Tržič) eno regionalno tenbrr-ievaino skupnost s sedežem
čuje v delovne organizacije na Gorenjskem. Razen tega sta na tem teritoriju razviti tudi mreži strokovnih šol in dijaških domov, vabljivi tudi za mladino iz zahodnega in vzhodnega dela Slovenije (center za tekstilno stroko, sliko-pleskarska šola, center za blagovni promet, mlekarski šolski center). Izobraževalna skupnost take regije bi zagotavljala bolj racionalen in skladen razvoj šol druge stopnje in hkrati tudi večjo povezanost vzgojno-izobraževalnih zavodov z đružbeno-poliitič-nimi skupnostmi in delovnimi organizacij ami.
Pojavljajo se tudi predlogi o dveh regijah na Gorenjskem, in sicer v tam emisflu, naj bi bila jeseniška občina samostojna regi[ja, češ da kot izrazito industrijsko središče
nima posebno močno izraženih centralnih funkcij in obsežnejšega lastnega gravitacijskega območja k šolam II. stopnje. Vendar so predstavniki gorenjskih šol to mnenje repuibfliškega sekretariata za prosveto in kulturo, izraženo v publikaciji »Mreže šol druge stopnje v SR Sloveniji«, objavljena maja letos, zavrnili, češ da je Kranj močno šolsko središče Gorenjske; to se kaže tudi v tem, da vplivi Ljubljane v smeri proti Kranju ne segajo daleč, le nekako do Medvod.
Umestncje pa bi bilo razpravljati o gorenjski izobraževalni skupnosti, razširjeni s kamniško in domžalsko občino. Povojna teritorialna razdelitev in slabe prometne zveze s Kranjem ter bližina Ljubljane — vse to je sicer ti dve občini, ki geografsko pomenita vzhodni del gorenjskega oSemlja, bolj povezalo z Ljubljano, vendar so se v zadnjem letu, dveh oživili gospodarsko politični in kulturni stiki s Kranjem in z ostalo Gorenjsko. Zdaj je priložnost, da te stike razširimo In z enotno regionalno izobraževalno skupnostjo tesneje povežemo vse gorenjsko ozemlje.
A. Triler
Pred novo sezono v PG
Povečati število abonentov
Prešernovo gledališče v Kranju je že intenzivno začelo s pripravami za sezono 1966/67, Repertoar abonmajev, ld jih razpisujejo, sicer še ni dokončno sestavljen, jasno pa je že, da bodo v njem sodelovala kar tri poklicna slovenska gledališča (Mestno gledališče ljubljansko, SNG — Drama in Mladinsko gledališče iz Ljubljane) in gledališka skupina France Prešeren, ki se je organizacijsko ločila od Prešernovega gledališča. Dosedanji očitki glede prevelike navezanosti na Mestno gledališče bodo s tem odpadli, posebno še, ker je Prešernovo gledališče v dogovorih za izvenabonmajska gostovanja tudi z gledališči v Celju, Mariboru in Trstu.
zaLi čim tesnejše stike. Upa-
Letos je Prešernovo gledališče razpisalo 6 abonmajev, in sicer red premierski (ki bo predvidoma v torkih zvečer), red kolektivi četrtek (večerni), red kolektivi petek (večerni), red dijaški I in II (oba popoldanski) in red kolektivi in društva (predvidoma v torek popoldne). Pred videvajo, da bodo imeli vsak teden najmanj štiri predstave, vključno seveda s tistimi izven abonmaja, prva predstava pa bo po dosedanjih pripravah sodeč 11. oktobra.
Trenutno najbolj aktualno vprašanje je nri dobivan je a-bonenitov. Vsem sindikatom večjih podjetij in šolam so že poslali vabila za vključevanje med redne abonente Prešernovega gledališča, zdaj pa bodo podobna vabdJa poslali še društvom in nekaterim posameznikom. Letos so razpisali dva abonmaja več kot so jih imeli lani, zato si prizadevajo pridobiti tudi več abonentov. Posebno s tovarnami in šolami bi radi nave-
jo, da jim bo to bolje uspelo kot v pretekli sezoni, ko je imel npr. Tekst ilindus le 50 abonentov. Iskra prav tako 50, Sava pa 100. Sindikalne organizacije in posamezniki po večjih podjetjih bi si morali prizadevati, da bi se za abonmaje prijavilo čimveč njihov članov kolektiva, saj vse kaže, da bo letos repertoar pester in kvaliteten. V njom bosta po dve predstavi zgoraj omenjenih poklicnih gledališč in dve predstavi gledališke skupine France Prešeren, skupno torej 8 predstav.
O delu gledališke skupine France Prešeren, ki ima letos med drugim v načrtu uprizoritve Samorastnikov (Vo-ranc—Mikeln), Krsta pri Savici (Prešerta—MahniČ), Lurn-pacija Vagabunda (Nptrov) in Mišolovke (ChrisUe) in ki je že v tem tednu pričela z delom, bomo poročali v sobotni številki Glasa.
A. Triler
PRISRČEN SPREJEM HOLANDSKEGA ZBORA
Kranj, 13. septembra — Za 70-članski moški pevski zbor Iz Bunssuma (Nizozemska), ki je sinoči z velikim uspehom gostoval v koncertni dvorani Delavskega doma v Kranju, je predsednik skupščine občine Kranj Martin Košir priredil danes dopoldne sprejem v avli občinske skupščine. Na sprejem je prišel tudi župan mesta Brunssum g. VVim Qulnt s soprogo.
Martin Košir se je v zdravici zahvalil gostom Iz Nizozemske za prijeten kulturni večer, ki je v koncertno dvorano Delavskega doma privabil toliko poslušalcev, da je bila dvorana nabito polna. Obenem se je zahvalil tudi za prijeten sprejem zbora France Prešeren lani v njihovem mestu na Nizozemskem, za slnočnji govor predsednika zbora, dirigenta Huberta Scheere-na, potem pa je Izrazil zadovoljstvo nad vse tesnejšimi kulturnimi stiki med mestoma Kranj In Brunssum. in povedal, da Je treba prijateljstvo še razširjati. Zupanu g. Ouintu Je izročil lepo knjižno darilo. • Po tej zdravici se je v kratkem govoru župan mesta Brunssum g. Quint zahvalil za topel sprejem v Kranju in Izročil predsedniku Koširju in podpredsedniku Vončini lepa darila. — Na sliki: nizozemski zbor med koncertom v Delavskem domu (Foto Perdan). «t
-—Ljudje in dogodki-
Francoska modrost
	dni
m	svvtu
Preteklo nedeljo je prJspel na štiridnevni uradni obisk v Jugoslavijo francoski zunanji minister Maurice Couve de Murville. Z našimi voditelji se bo pogovarjal o svetovnih problemih in o odnosih med obema državama. Francoskega ministra bo »prejel tudi predsednik republike Tito.
Te dni se mudi pri nas tudi delegacija fronte nacionalne osvoboditve Alžirije kot gost Zveze komunistov Jugoslavije.
Zaradi ogrožanja osebne varnosti in s tem onemogočanja normalnega delovanja, sta časopisa Vjesnik in Delo odpoklical a iz Bonna svojega dopisnika Kresa Kukoljo. To je nov dokaz o namerni, čeprav prikriti, gonja zoper Jugoslavijo, ki jo bonnske oblasti blagohotno dovoljujejo-
Po dvakratni odložitvi so s Cape Kemnedvja v ponedeljek izstrelili novo vesoljsko ladjo »Gami ni 11« z vesoljcema Chariesom Con radom in Richardom Gordanom. Vesoljske ladja §e je že po 84 minutah združila s satelitom »Agena«. V vesolju naj bi ostala tri dni.
V Londonu zaseda te dni 22. konferenca držav britanske skupnosti narodov .Zasedanje poteka v znamenju krize, ker britanski premier VVilson ne more prepričati udeležence o pravilnosti britanske politike do rodezijske-ga rasističnega režima.
Pred kratkim je naše uredništvo prejelo dopis naslednje vsebine:
Dne 1L oktobra lani sem bil na kirurgičnem oddelku Vojne bolnice v Ljubljani o-periran na želodcu in dva-najslerniku. Čeprav je operacija dobro uspela, sem pogosto čutil bolečine v notranjih organih. Zato sem zaprosil zdravnika v obratni ambulanti tovarne Iskra za zdravljenje v zdravilišču Rogaška Slatina. Dr. Vidmar je napisal predlog za omenjeno zdravilišče in ga odposlal komisiji komunalnega zavoda za socialno zavarovanje v Kranju. Dne 10. maja 1966 sem se javil pri omenjeni komisiji, katero so sestavljali zdravniki: dr. Vadnal, dr. Capuder in dr. Pire. Na pregled sem se javil nekaj po 14. uri, kot je bilo označeno na vabilu.
Francoski zunanji minister Couve de Murville, ki je v ponedeljek prišel na uradni obisk v Jugoslavijo, včeraj je imel razgovore z Markom Nikczičem, danes pa ga je sprejel še predsednik Tito, razširja s tem obiskom v Beogradu odnose Francije z evropskimi sosedi, ne glede na delitev, ki je dolgo časa zavirala tudi Francijo, da bi realistično ocenila položaj na evropski celini. Do nedavnega so se tudi v Parizu držali stare-
V_
Anton Jakopin se je rodil 24. 4. 1875. leta v Prežganjah pri Ljubljani, njegova žena Marija pa 16. 6. 1877 v Podbrezjah. Njuna življenjska pot je biila pretkana z delom, saj sta sama rekla: »Delo naju je ohranilo čvrsta.«
Anton je šel že z 12. leti služit za pastirja, s 16. leti
Ko sem stopil v ordinacijo mi je prvo vprašanje postavil dr. Vadnjal: »Koliko si ie danes vina požrl?« Bil sem presenečen nad takim vprašanjem, saj me dr. Vadnjal osebno sploh ni poznal in razen tega ne pijem. Takoj sem si bil na jasnem, da je bilo to verjetno stališče dr. Capudra, obratnega zdravnika v tovarni Iskra. Kot član centralnega delavskega sveta tovarne Iskra sem verjetno posegel predaleč v poslovanje obratne ambulante in tako prišel v nesoglasje z nekaterimi člani. Zdravniška komisija me je poslala na pregled v laboratorije. Ugotovili so, da imam zelo malo kisline v želodcu in bi mi zdravljenje v Rogaški Slatini le škodilo, oziroma bi pitje zdravilnega vrelca uničilo še preostalo kislino.
ga klišeja, da sta dva evropska dela, namreč vzhodni in zahodni, ki sta med seboj tako različna, da nimata ničesar skupnega in je vzdrževanje tesnejših stikov že vnaprej jalov posel. Francija je med prvimi zahodnimi državami spoznala nesmiselnost taksnih doktrinaskih zablod, Couve de Murville pa je bil prvi zahodni minister, ki je prijel za kljuko v mnogih zunanjih ministrstvih v državah vzhodne Evrope. Pri
je bil sprejet na delo v papirnico v Vevčah. Cez dve leti je odšel v papirnico v Tržič, kjer je delal 8 let. Spoznal se je z Marijo in čez tri leta sta se poročila. Nastanila sta se v majhni hišici zunaj naselja Tabor v Podbrezjah št. 120, kjer še danes živita.
31. maja 1966 sem bil na drugi zdravniški komisiji, ki so jo sestavljali: dr. Premrov, dr. Kocijančič in dr. Capuder. Prva dva sta podpisala predlog za zdravljenje, le dr. Capuder ne. Zato sem bil 12. julija ponovno klican na tretjo zdravniško, komisijo, katere člani so bili dr. Pire, dr. Kocijančič in dr. Golmajer. Ta mi je odobrila zdravljenje v Rogaški Slatini, katerega sem nastopil 20. julija. Zdravljenje je bilo uspešno. Zato se čudim mnenju zdravniške komisije in se vprašujem, zakaj nekateri zdravniki ne gledajo v človeku bolnika, pač pa pa prevladuje tudi osebnost, kar se je primerilo tudi meni. Zakaj je bila potrebna trikratna komisija in s tem trikratni stroški?
Martin Berce, Letence 10, Golnik
tem pa seveda obtsajajo gotovi razlogi. Odnosi med Francijo in Jugoslavijo so bili med vsemi vzhodnoevropskimi državami ves čas najboljše vzdrževani in ohranjeni, saj je sedanji beograjski sestanek že v prvih urah pokazal, da med obema zunanjima ministroma ni bistvenih razlik.
Pretežni del časa sta ministra v Beogradu odmerila evropskemu položaju. Pri tem je razveseljivo, da Couve de Murville in Marko Nikezlč zelo podobno ocenjujeta položaj v Evropi. Povrhu tega moramo vedeti, da sta prav Francija in Jugoslavija v letošnjem letu veliko storili za ureditev in ohranitev miru v Evropi. Jugoslavija je pred kratkim dala pobudo za sklicanje evropskih parlamentov, ki naj bi razpravljali o odnosih v Evropi in zagotovili še večje sodelo-
Anton je našel novo zaposlitev v jeseniški železarni. Tu je delal 35 let. 25 let je nepretrgoma delal na zelo težkem mestu nakladalca in razkladalca žice. Dnevno je naložil okoli 30 ton do 70 kg težkih kolobarjev žice. Zadnjih 10 let je delal pri stroju za valjanje pločevine. Vse do leta 1941, ko je bil upokojen, je živel na Jesenicah in se vračal domov le ob sobotah.
Doma ae je žena Marija ukvarjala s šestimi otroki, dva sta bila umrla. Imeli so kravo in nekaj polja. Sedaj imata le še kokosi. Mariji so v posebno veselje cvetlice, ki
Ker lahko trdimo, da je bilo doslej že več primerov, da so na zdravljenje odhajali ljudje, ki tega niso bili potrebni, doma pa so često ostajali pravi bolniki in ker nas zanima, kako bo urejeno in kakšne bodo možnosti za klimatsko zdravljenje vnaprej, smo zaprosili za pojasnilo direktorja Komunalnega zavoda za socialno zavarovanje v Kranju Milana Zaklja:
Ne morem trditi, da se opisani primer ne bi mogel zgoditi. Taki primeri so bili, ker prehod od dokaj širokega dovoljevanja klimatskih zdravljenj do izbire resnično potrebnih za zdravljenje nudi vsakemu zdravstvenemu delavcu možnost osebnih kriterijev in ocen. Opisani primer pa se je, kot jo razvid-
vanje med državami. Francija pa je s svoje strani t prva zahodna država prebila obroč in začela navezovati dobre odnose z vzhodnoevropskimi državami. Couve de Murville je s tem namenom prepotoval že več prestolnic na evropskem vzhodu.
V razgovorih so bila izmenjana stališča tudi o evropski varnosti. Ugotovili so, da so si gledišča obeh vlad v tem pogledu tudi zelo podobna. Izmenjava mnenj pa je obsegala tudi ocene o vietnamski vojni, kjer sta oba ministra razložila stališča svojih vlad. Že pred Obiskom Couve de Murvilla je bilo znano, da v stališčih obeh vlad ni večjih razlik. Po obisku francoskega zunanjega ministru v Beogradu pa smemo pričakovati, da se bodo odnosi med Parizom in Beogradom še bolj poglobili.
jih goji na oknih in v majh nem vrtičku, Anton pa ski-B za kurjavo, donaša vodo it hodi nakupov at v trgov Lnd Marija je pred leti bolehal* sedaj pa se počuti izvrstna Anton nikoli v življenju a potreboval zdravnika — J bil bolan in ni uporablja očal.
HiSa v Podbrezjah št. 13 je sveže prepleskana, na o¥ nih in v okolici je vse polmj rož, diamantna poročenca siri pripravila potico, da bo va pri roki. Jesen svojega žri ljenja preživljata sama in si vsakega obiska zelo razveš« lita. Obiskov pa ni malo. Pa leg šestih živečih otrok imaj ta še 42 vnukov in pravnu? kov.
Te dni bosta oba častitljivi očanca v središču pozornost*
llililiiliiilililliiiiiillliniiiiSI!!^
no že iz dopisa eamegi, primeril pred julijem leto torej tedaj ko so zdravniš« komisije še dovoljevale ki' matsiko zdravljenje. Trenutn' Pa je položaj tak, da se je spremembo zakona o zdrai stvenom zavarovanju od jula ja naprej praktično ukinil vsa klimatska zdravljenj« Trenutno gredo bolniki n klimatsko zdravljenje izkljui no na svoje stroške ali pa jiii stroške povrnejo delovne oi ganizacije, upoštevaje zdran stveni položaj svojih delav cev, že doslej odobrile kij matsko zdravljenje svojir članom. Večji problem j< kako bomo v naprej uredil to zadevo z otroki. Kaže, d bomo morali razmišljati < dodatnem prispevku, bodu delovnih organizacij, rep ubi škega pokojninskega sklad ali pa samih zavarovancev primerih klimatskega zdrai ljenja. Spričo omejenih mo nos ti in vse večjih deficit« v socialnem zavarovanju, ž drugih možnosti ni.
Diamantna poroka v Podbrezjah
Anton in Marija Jakopin se bosta v soboto, 17. septembra ob 12. uri v stavbi skupščine občine Kranj petič poročila
V soboto bo v prostorih skupščine občine Kranj slovesnost, ki bo baje prvič po vojni na Gorenjskem. Anton in Marija Jakopin bosta praznovala diamantno poroko — 65 let skupnega življenja.
Kje je meja zdravniške etike nekaterih zdravnikov?
KLIMATSKO ZDRAVLJENJE: NIČ VEČ?
99992599999999514
757391359876270246693118095233303949597847171287871781194
GORENJSK
Pas
PANORAMA • PANORAMA • PANORAMA •   PANORAMA • PANORAMA # PANORAMA t>   PANORAMA tJJ PANORAf
JUBILEJNI KOVANEC
V okviru proslave tisočletnice poljske državnosti in poljskega kovanega denarja, so na Poljskem izdali jubilejni kovanec za sto zlotov.
Zgodovina poljskega kovanega denarja je prav tako e tara kot poljska država sama. Primerki, ki so jih doslej našli, kažejo, da se je prvi poljski denar pojavil pred desetimi stoletji. Kovanec, ki so ga povsem slučajno našli v skladišču starega železa v Varšavi, izvira iz leta 966.
Gre za kovanec, ki meri v premeru 18.5 milimetra in je težak 1.7 grama. Na kovancu je napis Misco. Doslej so našli okrog 50 primerkov kovancev; hranijo jih v muze-
jih v Varšavi, Poznanju in To-runu, nekaj pa jih je v zasebnih zbirkah.
Ime Poljska se je prvič v zgodovini pojavilo na kovancih Boleslavva Hrabrega. Na eni strani je napis Princeps Poloniae, na drugi pa Gnez-dum Civitas. Boleslavv Hrabri je izdal okrog 11 različnih verzij valute. Računajo, da je bilo v prometu okrog 100.000 njegovih kovancev. Na enem izmed njih je tudi portret, čeprav nihče ne more zanesljivo trditi, da gre za lik Bo-leslavva Hrabrega, pa vendar-
le drži, da je to eden najstarejših portretov v poljski zgodovini.
Zaščiteni poštarji
Po statistiki, ki jo vodi direkcija švicarskih pošt vsako leto, ugriznejo psi okoli 180 poštarjev. Zato odslej ti nosijo s seboj posebno steklenico s tekočino pod pritiskom, s katero lahko napadeni poštar obrizga »napadalca«. To je namreč tekočina, ki zelo hitro umiri psa, ne škoduje pa njegovemu zdravju.
Italijani najbolj zgovorni
Italijani   imajo   »evropski '■ rekord« v uporabi telefona, j Toda ne v številu inštalira- ! nlh    telefonskih    aparatov, : temveč v povprečnem številu j razgovorov   na   telefonskega j naročnika.   Tako   ima   pov- ; prečni  italijanski  telefonski 1 naročnik 4,8 telefonskih raz- j govorov dnevno. Na drugem mestu so Holandci s 3,9 razgovori, njim pa sledijo Nemci (3,4), Angleži (3,2) in Francozi (1,9) razgovora dnevno.
(Nadaljevanje J' Pastirji imajo > zato navadno #1 kokrat sproti, 1* skuhajo jed za« jed je obrnik. I najprej prepraij ajdova moka *J rumeni, nato M smetano, vse i jejo z mlekoif toliko časa, da * pusti. Izgleda tj polenta, je pa »J Kjer je treM' imajo posebno?* imenujejo wfo| majhen plošča^' naramnice in t> vodo brez te:-' ker se na hm nese kot v nI Vsak član p* sti, pa tudi I odborniki, mof. Veliki planini tj za eno govedo in Gajški pa dne na eno gfl| dela še prede krave v plan tudi takrat. K, laj o tlako, pO)
V!IHA KLINAR: MEStl
Delovna skupnost CP GORENJSKI TISK KRANJ RAZGLASA
naslednja prosta delovna mesta
1. ROČNI STAVEC
2. REPRODUKCIJSKI FOTOGRAF
3. KEMIGRAF — JEDKAR
4. POMOŽNI DELAVEC v strojnici
5. VLAGAEKA v obrata na Jesenicah (delo sa določen čas)
Pogoji za sprejem:
Pod točko I., 2. in 3. Dokončana poklicna grafična šola in poskusno delo.
Pod točko 4. Osemletka in starost nad 18 let. Pod točko 5. Delo za določen čas in stanovanje na Jesenicah. :
Vloge za vstop na delo oddajte v tajništvu podjetja do 21. 9. £6. — Osebni dohodki po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov.
KOMISIJA ZA DELOVNA RAZMERJA PRI GORENJSKI KREDITNI BANKI KRANJ
RAZPISUJE ZA ŠOLSKO LETO 1966/67
TRI ŠTIPENDIJE
NA VIŠJI EKONOMSKO KOMERCIALNI ŠOLI V MARIBORU — BANČNI ODDELEK, in sicer
ENO STIPENDIJO PRI OSREDNJI ENOTI V KRANJU,
ENO PRI PODRUŽNICI RADOVLJICA IN ENO PRI PODRUŽNICI SKOI JA LOKA.
Kandidati naj bodo po možnosti s teritorija občine v karteri se štipendija razpisuje.
Prošnjo za štipendijo in 2adnje šolsko spričevalo naj interesenti vložijo do 25. septembra 1966 na naslov: GORENJSKA KREDITNA BANKA KRANJ — komisija za delovna razmerja.
Čedno dekle. In bogato. M Federlova hotela lani maja priW dopustu, in ga potem klevetala Pravzaprav bi bil zadovoljen, ko se njeno bogastvo sicer ne da M gata kakor fantova zaročenka. \\ opozoriti nanjo, če že ni sam m ne oženil bogato, če bo tudi ElisH
S takimi mislimi se vrača, iznenadi nenavadna tišina. Ura tli delati. Niti šest še ni, strmi v N vano uro, ki jo je snel z roke \\ med boji pri Mazurih.
»Pa ne da bi se ušivci »oprt jih bo dal pobesiti za roke na drty
Ne zmeni se za pot, ki mu ^ na naglih pohodih, s katerimi % postal štabni feldvebel.
Toda ta hip ne razmišlja o kakor naglo hojo imenujejo vojM,
Da, tovarna stoji! Se ušivci \i
Ujetnikov ni več pri delu. V Najbrž strojnik poseda zopet v *\
Res je. tu je, ga zagleda pri \K\
»Kaj se to pravi? Tovar;
»Iskal sem vas, a vas ni bi'v bom nekaj dni, da jo bom odstrt
»Tukajle pri pivu, kajr klada strojnika z vojaškimi ru nite okvare do jutri, vas boitf j veste, kaj vas čaka,« naznači s U
26679225^3608^^2810301265042^548^782^^1463
T%+^/++/+^/+^^+/$+/++^M
KRAJI IN LJUDJE • GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE • GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE # GORENJSKI KRAJI
rstvo na Veliki planini
fcjšnje št.) ■ecej dela, \ihajo vsaja zjutraj dan. Taka posodi se oruzna in ,0,'da za-b maslo in .' pa zali-'o mešajo moka raz-nekakšna tečna jed. )do voziti, odo, ki jo a. To je d, ki ima totir nese dalj časa, foogo laže
skupno-fednik in krediti na Vlovni dan y na Mali delovnega I Tlaka se priženejo lahko pa ljudje de-o ograde.
potem izsekavajo grmovja in tudi drevesa, čistijo pašnike, pobirajo kamenje ipd. Tudi ceste popravijo, kar je važnega pomena.
Neka pastirica mi je pripovedovala, da misli planinsko društvo vse koče odkupiti oz. podržaviti in da čez dve leti ne bodo imeli več dostopa. Koliko to drži ne vem, drži pa, da bo to, če bo res, za kmete v dolini ogromna škoda. Le kako bodo preživeli krave, če jih ne bodo dali v planine.
V dolino ženejo pastirji različno. Navadno konec avgusta, na Veliki planini ne čakajo septembra, ki prinaša mraz in večkrat tudi sneg. Nižje, na Mali in Gajški planini, je več paše, zato so krave dalj časa v planini. Navadno ženejo v dolino 8. septembra, to je na malega šmarna dan. Seveda pa je to odvisno od vremena in pastirjev.
Sedaj je na planini precej izsekano in je torej več paš-
nikov. Včasih so prignali o Kresu (24. junija), v dolino pa so morlai odgnati že o sv. Jakobu (25. julija), torej so imeli krave le mesec dni v planini — vseeno pa se jim je to splačalo.
S pastirji držijo zvezo domači, ki jim nosijo vsako soboto ali nedeljo v koših najnujnejše potrebščine in hrano. Hkrati pa odneso v dolino maslo in sir.
Pravijo, da v planini ne pasejo, pač pa planujejo. v glavnem sami starejši ljudje, tu pa tam pase kakšen mlajši, navadno pa je tako, da starejšim ljudem pomaga vnuk. Mladina pa gre v hribe ali na planine samo še na počitnice in tudi pisec opisa pastirskega življenja na Veliki planini ni izjema. KONEC
Ivan Sivec
Koristno opozorilo
Ze večkrat sem hotel prijeti za pero, pa mi čas ni dopuščal in tudi danes bom skušal biti kratek.
Kadar dobim Glas, sem spet za trenutek doma, na Gorenjskem. Dober je, všeč mi je, rad ga imam. Ob priliki sem vam že pisal, in menda mi tudi danes ne boste zamerili, ko vas moram spet opomniti, da zelo pogosto napačno pišete predloge pred imeni krajev a<M zamešate celo imena krajev.
Nekaj primerov:
Vas na desnem bregu pri Poljanah nad Škof jo Loko je HOTOVLJA. Grem v Hotov-ljo, prihajam iz Hotovije, Ive šubic je doma v Hotovlji, tudi Ločani naj bi napeljali novi vodovod iz Hotovlje. Tako rečemo domačini, in nič drugače. In novinar naj bi poslušal poleg jezikoslovca, in to dobro, predvsem ljudi, ki ta imena živo uporabljajo!
HOTAVLJE pa so vas dva aH tri kilometre od Gorenje vasi prot* žirem. Grem na Hotavlje, vračam se s Hola-
velj, bil sem na Hotavljah. Razlika, kajne!
Dalje nad Delnicami so Javorje oziroma — Delnice so pod Javorjami! Grem v Javorje, v Javorjah je lepo itd. Torej ne Delnice pod Javorjem temveč Delnice pod Javorjami. Vasi Javor torej gori ni!
Tudi Malenski vrh in Jazbine oz. Jazbene, kot pravimo vulgarno domačini, sta dve vasi. Pravimo: v Malenskem vrhu imajo novo šolo, prihajam z Malenskega vrha, in menda v Jazbinah pri Malenskem vrhu ah nad Malen-skim vrhom. Toda: na Gori (nad Malenskim vrhom).
K zanimivostim okrog Go-dešiča ste dodali še razpravo o pravilni rabi imena Go-dešič in izpeljank. Vesel sem Je bil bolj kot črnih vesti samih. Prav ie, da se pravilno uporabljajo imena krajev in vulgarna imena, saj časopis tudi vzgaja in izobražuje, ne pa samo informira. Napačna raba po vsej verjetnosti moti in odbija tudi druge bralce. Zato prosim, da vzamete mo-
jo kritiko za dobronamerno in skušajte odpraviti te malenkosti, ki včasih niti niso tako majhne.
Janko Kloboves
PRIPIS UREDNIŠTVA. Hvala za opozorilo. Prav vsem bomo hvaležni, če nas bodo opozarjali na napake, k: se nam zaradi večne hitrice vri-« vajo v naše časopisne stolp* ce.
Člani AMD Šenčur pozor!
AMD Šečnur organizira izlet na češko in Avstrijo in sicer za tri dni, to bi bil ogled mesta Prage, Brna in Dunaja. Vsi interesenti naj se javijo do 16. 9. 66. v domu AMD Šenčur od 19. ure dalje, ali pri Mohar Francu na Visokem 2 isto tam se dobijo potrebne informacije. Izlet sa organizra z avtobusom
4201
&STE IN RAZCESTJA • MESTA, CESTE IN RAZCESTJA • MESTA, CESTE IN RAZCESTJA • MESTA, CESTE IN RA
i torej punca, ki jo je stara ■njegovemu sinu, ko je bil na * ženskar in zaročen z drugo, te je fant navadil. S Kampom fjati, toda vseeno je bolj bo-ride fant na dopust, ga mora ti okrog nje. Zakaj bi še sina k
pozabi, ko ga v bližini doma Wr še ni sedem, da bi nehali , j ponikljano mrežico zavaro-hu mrtvemu ruskemu oficirju
•tali,« pospeši hojo. če so se,
i curkih po vratu kakor včasih & mučili nadrejeni, dokler ni
liti kakor na vsiljenem pohodu,
aslijo norčevati iz njega? Hansa ne nikogar drugega ni. tipri Fanni? »i mizi. i pa tu?«
strojnici je okvara. Potreboval
lažnik!« sika feldvebel in obuj, »če ne najdete in odstrani! sabotaže. A potem najbrž ijo puško in strel.
»Ne jaz, ne Rusa je nismo mogli odstraniti. Stroji so izrabljeni.«
»Bomo videli? Takoj z menoj v strojnico!«
V strojnici najdeta Konstantina in Karla.
»Kaj delata tadva tu?« se zadere feldvebel.
»Pomagata mi, da bi našli okvaro.«
»Tadva? A vi v pivnici? Saboter!«
»Pazite na besede, gospod feldvebel! Opozarjam vas vnovič, da nisem vaš rekrut!«
»A jaz vas opozarjam, da ste delavec in da sem vas v delovnem času našel v pivnici!«
»Žejen sem bil. Samo na pivo sem skočil.«
»A zakaj drugi ne dovažajo materiala?« vpraša feldvebel in ne čaka na odgovor, marveč pokliče stražarja. »Slišite vi, tepec,« ga nahruli. »Kakšen stražar pa si! Stojiš pri vratih, a se niti ne zganeš, ko tovarna obstane. Si sploh prišel sem in vprašal, zakaj so ujetniki prenehali delati?«
»Ne, gospod feldvebel.«
»Tako?« padajo na stražarja psovke in grožnje, da bi ga bilo treba poslati na fronto. »Država te hrani! Država te oblači! Plačuje ti mezdo! Ti pa, lenuh ušivi, takole skrbiš in paziš na njene koristi! Takoj sklici ujetnike! Vso noč bodo kopali!« Potem se obrne k Hansu, Konstantinu in Karlu in jim zagrozi z vojnim sodiščem, če do svita okvara ne bo odstranjena.
»Tega vam ne morem zagotoviti,« pravi Hans.
»A jaz vam zagotavljam, da vas bom postavil pred vojno sodišče!«
»Stvar postaja resna,« pravi Kari, ko feldvebel odide. »Še bolj resna bo, če okvaro do jutra odstranimo. Potem bo še bolj sumil, da sem jo zagrešil sam,« pravi Hans.
Ne, stavka ne gre tako, kakor so si jo zamislili. Niso kos nasilju. Ujetniki so ob spanje. Vso noč jih stražarji priganjajo k delu. Brez počitka se s svitom nadaljuje noč in brez zajtrka se začenja nov delovni dan. Ko pride štefi na delo, opsuje feldvebel tudi njo in potem še delavce, ki se zanjo potegujejo.
Vse bo razpodil, vse bo poslal pred vojno sodišče.
štefi se loteva malodušje. Ali ni vsega tega kriva ona? Ni ona dala po pogovoru s Fanni predloga, naj bi se ujetniki postavili znižanju mezde po robu. *
»Ničesar si ne očitaj, sestra,« ji pravi Konstantin.
Ujetniki so podobni sužnjem. Vojaki kriče nad njimi in jih priganjajo. Tedaj pa se za feldvebla Euringerja zgodi nekaj nepričakovanega. Nemški preddelavci nočejo sodelovati. Preddelavec Heinricher mu pove, da stopajo v stavko.
»V stavko? Ali veste, da so vse stavke v vojnem času prepovedane? Bi radi tudi vi prišli pred vojno sodišče?«
»Nehajte z nasiljem nad ujetniki! Ze cela kopica jih je omedlela zaradi izmučenosti.«
Feldvebel Euringer se samo zasmeje, potem pa ga zmoti neko čudno brnenje.
Mar je Hansu vendarle uspelo pognati strojnico?
Ne. Transportni trakovi stoje. Stiskalnica tudi. Avtomobili so, se zagleda v prah, ki se kakor dolg oblak bliža tovarni.
Avtomobili v teh krajih so še vedno redkost. Pa ne da bi sa pripeljal na dopust sam oberst Kamp z družbo?
Čudno, nič ni pisal, da bo prišel. Nič ni obvestil mladega Kampa, ki se sinoči ni vrnil, marveč je poslal samo sporočilo po neki ženski, da bosta z Elise ostala do nedelje v Seeshauptu.
Toda to ni oberst Kamp. Neki drugi oficirji so, med njimi dva v tujih uniformah in z znakom rdečega križa na rokavu. Tudi na obeh avtomobilih je rdeči križ. Stražar pozdravlja oficirje, nato pa pokaže v smer, kjer stojita feldvebel in preddelavec Heinricher. Zdaj Euringer ve, zakaj so prišli. Zaripel od jeze jim stopa nasproti in razmišlja, ali bi jih povabil v dvorec ali pa bi jim vso zadevo glede ujetnikov povedal kar tu in obtoži! ujetnike sabotaže.
Ne, bolje bo, če jih povabi v graščino. Ne razume imen. ko se mu predstavljajo. Kakor rekrut stoji pred nemškim oberstom, ki v spremstvu nekega majorja in stotnika spremlja švicarska oficirja.
»Gospoda bi rada govorila z ujetniki,« pravi oberst in upa, da je v tovarni vse v redu, v skladu z mednarodnim dogovorom o ravnanju z ujetniki. In ker mu razburjeni feldvebel m more odgovoriti, ga sam zasipa z vprašanji, koliko ujetnikom plačujejo in kako tovarna skrbi zanje.
»Vem, pritožili so se,« pravi Euringer, a oberst o kaki ujelniški pritožbi ničesar ne ve. Zato vpraša, zakaj. In ko zve, ošteje Euringerja, da se z ujetniki tako ne postopa. Kaj si bosta mislila gospoda švicarska oficirja kot zastopnika mednarodnega Rdečega križa? Nemčija vendar ni Francija ali kaka druga Nemčiji sovražna dežela! V Nemčiji vendar ni dogovor prazna beseda, marveč jc vprašanje časti! In Nemcem je čar t najvišja moralna vrednota. Na primer, kakor ga je pravkar zvedel, doslej še niso naleteli, pravi, obrnjen proti švicarskima oficirjema. Lastnik tovarne oberst Kamp (oberst ga osebno požrla) najbrž o tej zadevi ničesar ne ve. Nemški oboist je prepričan, da je vse skupaj samo samovolja upravnika Euringerja,
»Toda, gospod oberst, kaj bi storili vi, ko bi vam ujetniki povzročili sabotažo? Kako bi ravnali z njimi?« se feldvebel upre poniževanju. Tega kot vojak, odlikovan z železnim križcem in invalid ni zaslužil.
»Sabotaža? Kakšna sabotaža?« Euringer začne pripovedovati, toda švicarska oficiiju b:   j raja o vsem pomenila z ujetniki. ______\
Besednik ujetnikov je Kari. Pove, kaj so ujetniki doživeli minulo noč samo zato, ker so odpovedale pogonske naprave.
»Da, zaradi sabotaže! Sabotaže, ki so jo povzročili ujetniki!« zagotavlja feldvebel.
PO   PREŠERNOVIH STOPINJAH
»Peklenska« Jerica
Splet nenavadnih naključij je hotel, da sta sredi preteklega stoletja skoro hkrati živeli v Kamniku dve ženi; nekdaj, v mladih svojih letih, tesno povezani s pesnikovo življenjsko potjo. Obe tudi družno spita na ondotnih Žalah ... O Minci Miklavčičevl »Bohinjski roži«, smo se že razgovori!!; danes nam bo v besedi Jerica, hčerka Metke Podbojeve, krčmarice v ljubljanskem »Peklu«.
Sila spomina
Na mogočni kamniški stari hiši, podobni že bolj grašči-nici, je na pročelni steni še dandanašnji vzidan štuka turni monogram s črkama W. in M.
Hiša je bila namreč pred dobrim stoletjem imetje angleškega fabrikanta VViliama Molineja (1793 — 1878), ki je bil v Ljubljani lastnik mogočne Cukrarne in veliiike predilnice; v takratnem času ene največjih avstrijskimi tekstilnih tovarn.
Nečak njegov David Moline (1814 — 1864), pa se je 1. 1843 poročil s Slovenko, Jerico Podbojevo (1824 — 1851). Na pljučih bolna, je v zadnjih svojih letih rada prihajala v Kamnik; da bi ob šumeči gorski Bistrici našla le-ka svoji hudi bolezni.
Izročilo še pravi, da je prihajala Jerica v ta starinski dom tudi zato, da bi v samoti ( proč od ljudi, našla izgubljeni srčni mir ...
Zavrnila je nekoč mile ljubezenske prošnje doktorja Prešerna. In kot da bi se izpolnile sklepne besede iz njegove pesmi Sila spomina.
Ne pozabiti jih, so te prosili, drugi, ne moje prevzetno
srce;
v mislih ti niso, al mene po sili
pomnila boš ti do zadnjega dne.
Res se je vedla Jerica ob teh počitniških bivanjih v Kamniku prav čudaško. Ko je prihajal njen mož k njej na obiske, je takoj, ko je zaslišala prihajajočo kočijo, zbežala k Bistrici in se skrila v obrežho grmičevje. Ni ga hotela niti videti.
Da njun zakon ni bil srečen, vedo složno povedati vsi viri. Zares hudo je moralo biti . . . Kaže pa, da je imel David Moline svojo ženo bolj rad, kot ona njega. To smemo sklepati iz njegovega ravnanja po ženini smrti. Pripeljal se je pogostokrat iz Ljubljane v Kamnik; navadno tik pred večerom; šel na Zale in tam ostajal pri mrtvi ženi vso noč. šele ob zori se je vračal v mesto, ves bled in neprespan. Ves strt od trpkih pogovorov z umrlo ženo, ki ga ni nikoli ljubila...
Tako je David Moline sam zatrdil Francu Prohinarju, oskrbniku svoje kamniške hiše: »Zaupno vam povem, da me moja žena ni nikoli ljubila.« Ob tej priložnosti ob zadnjem obisku, je Moline poklonil Prohinarju velik platinast prstan za spomin in za slovo...
Vendar pa je nesrečni mož postavil svoji ženi lep nagrobnik s čutečim napisom:
Bila si od Boga
in dobrih ljudi ljubljena.
Spomin bo tvoj
kot blagoslov
za nas.
Mož   Mince Miklavčičeve,
»Bohinjske rože« Franc Pro-hinar je pozneje kupil Moli-
nejevo hišo, z njo vred pa tudi grobišče na Žalah. Tako spita zdaj spokojno obe Prešernovi znanki v istem grobu ...
Gostilna v »Peklu«
V Ljubljani, na nekdanjem Kongresnem trgu, na vogalu proti realki, je stala v Prešernovih časih krčma v »Peklu«. To ime je dobila zato, ker je stala pravzaprav v jami, na dnu nekdanjega mestnega obrambnega jarka. V gostilnico so hodili po stopnicah navzdol, pač kot bi se res šlo v »pekel«. Bržčas pa si je krčma zaslužila to ime še zaradi česa drugega. Lastnica, »ta krofasta Metka«, je imela v lokalu tudi nekako igralnico, sama je držala »banko«, hčere pa so stregle igral-niškim in pivskim gostom. To» rej res nekak »pekel«. Vsaj za one žene, katerih možje so tu zapravljali noči in denar.
V to krčmo je Prešeren rad zahajal, celo po dvakrat dnevno, bila mu je pri roki, saj je nekaj časa stanoval prav v soseščini, skupno z Miho Kastelccm. Seveda pa je naš pesnik zahajal k Metki bolj zaradi njenih zalih hčera. Najbolj zaradi Jerice.
Njej je naslavljal mile ljubezenske tožbe in ganljive prošnje — kdo ne pozna danes Prešernovih čudovitih pesmi iz onih let (od 1. 1840 dalie): Vso srečo ti želim, Prošnja, Ukazi in K slovesu
Vse te umetnine je pesnik ustvarili v globokih ljubezenskih čustvih, posvečenih Podbojev! Jerici. Toliko plahosti, toliko trubadmrske topline — pa hkrati toliko brezupa, re-signacije...
Utegnil pa je Prešeren sam zapraviti Jeričino naklonjenost. Nihal je med njo in Ano Jelovškovo, takrat komaj sedemnajstletnim dekličem, kar poslušajmo značilno anekdoto!
Stara Metka, s pesnikom kar nekam pokroviteljsko domača, je menila: če bo le predolgo odlašal z ženitvijo, ga na koncu še najgrše staro babše ne bo maralo.
Prešeren pa jo zavrne: »O če bi le vi poznali moje dekle! Mlajša in lepša je od vaše najmlajše hčere!«
Užaljena krčmarica pikro nazaj: »Gotovo je že obupala nad vsem svetom!«
No, in tako so se dogovorili za drugega snubca. Jerici so namenili Zaneta Sonca. Vse je bilo menda že domenjeno med starši — a dekle se je naposled samo odločilo za angleškega bogataša Davida Molineja.
Sonca poslej ni bilo več ne v krčmo, ne v družbo.
Hudomušni pesnik pa je vso stvar šaljivo zasukal in se bridko ponorčeval iz neuspeha drugega, zavrnjenega snubca:
tudi s poroko ni šlo vse gladko, škof je cerkvene oklice odklonil, poročni obred pa so dne 25. julija 1842 smeli opraviti le na frančiškanski ' porti (veži). Poroko so Jerici z drugovar-cem dovolili le z izrecnim pogojem: da bo svoje otroke vzgojila v kaloliištvu.
Imela pa je Jerica z Davidom Molinejem tri otroke: sina Johna, ki je postal pozneje avstrijski častnik, hčerko Jerico Hermino, ki je v rani mladosti umrla in Lidijo Izabelo, ki se je poročila z Bernardom VVoodsom in se odselila na Angleško. Leta 1935. je še živela.
Nikakor p*a ne smemo pozabiti, da je bil David Moline Prešernu dober prijatelj in pobratim. Bila sta oba stalna člana pivske in pevske družbe pri Metki v »Peklu«. Lepo se je David Moline izkazal tudi po pesnikovi smrti: dvakrat je prispeval za nagrobnik, prvič je vpisan z darom 5, drugič pa s prispevkom 10 goldinarjev. Drugo vsoto je pospremil s pismom v katerem kaže globoko spoštovanje in žalost za umrlim prijateljem. Za primerjavo omenimo, da sta taka pesnikova prijatelja kot sta bila Karel Florian in Miha Kastelic darovala za nagrobnik le po en sam goldinar. Jakob Jalen pa celo prav nič!
V Mebkino krčmo je Prešeren rad vodil tudi svoje prijatelje. Rad jim je predstavljal brhko Jerico. Vemo
Hiša v Kamniku na šutni 5t. 3 — nekdanja lastnina Davida Molineja in njegove žene Jerice roj. Podboj
Sonce se skriva, videt' ga ni, ker se peklenska Jer'ca moži.
Angleški kveker
David Moline po pripovedi sodobnikov ni bil na zunanje prav nič lep mož. Jerici so ga odsvetovali tudi zato, ker je bil druge vere; bil je protestantski   kv,eker. Zato
za obsike slovanskih gostov: Stanka Vraza, Sreznjevskega, Preisa in druge.
Prav mična je Vrazova ocena Jerice: zdela se mu je ljubeznivo in naravno dekle, »Slavjanka duhom i tjelom«.
Štiri dni po Jerični poroki, dne 29. julija 1843, piše Prešeren Vrazu: »... Moje ime je v slovenskem svetu izzvenelo. Delam 7 ur pri gospodu dr. Crobathu, da lahko 2 uri pri stari Metki pijem.«
Tako je splahnelo še poslednje ljubezensko upanje,
ki ga je v pesnikovem srcu vede ali nevede vzbudila "Peklenska« Jerica...
Izgubljen
grob
Kaj nas je novega navedlo k temu pisanju? Predvsem najdba točnih podatkov o Jerični smiti. Vse doslej sq, prešernoslovci navajali, da se je Jerica z možem Davidom Molinejem preselila T okolico Maribora in tam okrog leta 1864 tudi umrla. Pokopana da Je ali v Mariboru ali v Gradcu.
Iz listin, ki jih skrbno hranijo sedanji lastniki nekdanje Molinejeve kamniške posesti, pa je razvidno, da j« nesrečna Jerica umrla dne 12. januarja leta 1851, stara še nepolnih 27 let. Jerica je umrla v Gorici, v nekdanji Via Pittoni na številki 611.
V oporoki si je želela, da bi jo prepeljali v Kamnik in pokopali na Žalah. Ustregli so ji in jo dne 15. januarja lata 1851 zagrebli v gorenjsko zemljo ...
V družini kamniških prijateljev se je ohranilo še tole izročilo: da si je Jerica želela biti pokopana vsaj ne predaleč od Prešerna ...
Vzemimo to trditev s kakršnakoli rezervo, a ostane nam misel, da je utegnil spomin na čutečega pesnika, ki je ljubezni tako plaho prosil, le ostati globoko, globoko v jeričinom srcu, sila spomina ...
Morda je bila Jerica, tedaj že poročena, tudi a sestro BeUy Kogl, ko je ta s svojo' družbo obiskala na smrt bolnega pesnika v Kranju?
Molineji pa so se* okoli leta 1864 odselili iz naših krajev; delno je na odhod vplival požar velike »cukrarne« ob Ljubljanici leta 1858, ša bolj gotovo pa prepis ljubljanske predilnice na druge lastnike, neko tržaško finančno družbo. Velja pa le omeniti, da so MolLnejeve tovarne zaposlovale sredi preteklega stoletja toliko delavcev, da je bilo tedaj kar 7 odstotkov Ljubljančanov preskrbljenih prav s kruhom teh Angležev.
še en spomin na Molineja je ostal v naših krajih: Wi-liamov brat Charles Moline je ustanovil v Tržiču prvo tovarno lepenke na naših tleh.
Nakaj Jeričine ostaline pa je ostalo v njeni nekdanji kamniški hiši: umetno izrezljana skrinja iz leta 1773, oljenka na tri stanje, molitvenik m križ. In spomin na Prešernovo »peklensko« Jerico ... — ČRTOMIR ZOREČ
II. svetovno prvenstvo v veslanju
Uspeh naše »neznane« ekipe
Četverec s krmarjem edina medalja za Jugoslavijo — Najuspešnejša NDR — 20.000 gledalcev na Bledu
»To je mlada ekipa. Kaj več o fantih ne morem povedati, ker ml niso dovolj znani. Dva člana sta popolnoma nova. Lahko rečem le to, da je bila ekipa kasno sestavljena in da je marljiva.«
Takšne so bile besede trenerja Luke Marasoviča o našem četvercu s krmarjem pred prdčetkom II. svetovnega veslaškega prvenstva. Ta Čoln, ki je pričel s skupnimi treningi šele 16. avgusta letos, je dosegel za nas največji uspeh — osvojil je edino medaljo (bronasto) za Jugoslavijo.
čeprav smo v tekmovalnem, pogledu dosegli manj kot smo pričakovali (po oceni trenerjev pred prvenstvoin bi
V nedeljskem kolu SNL je kranjski Triglav v Mariboru Izgubil proti Kovinarju z 1:0 (1:0). Po drugem kolu so kranjčani na osmem mestu.
V drugam kolu zahodne conske nogometne lige so do-aegli gorenjski predsitavnki naslednje rezulate: Kamnik : Tolmin 3:3 (1:2), Svoboda (Šenčur) : Primorje 6:1 (3:1), Jesenice : Tabor 4:0 (1:0). Svoboda je trenutno na petam, Jesenice in Kamnik pa na sedmem in osmem mestu.
V slovenski košarkarski ligi — moški, so v gorejskem derbiju Kranjčani premagali Jeseničane s 90:73 ( 42:36). Igralke Triglava sto premagale Jezico z 60:31 (25:14), Jeseni-Čanke pa so izgubile s Slovanom s 40:68 ( 21:27).
V slovenski rokometni ligi — moški, je Kranj premagal Ribnico s 17:15 (7:10), dočitn
,Sp Kranjčanke izgubile Z OMmpijo s 7:10 (5:5). V »malem« gorenjskem -derbiju so Selčanke premagale Storžič s 23:1 (12:0).'
Odbojkarji Kamnika so izgubili srečanje z Izolo s 1:3, ter so po 12. kolu na predzadnjem mestu.
Na mladinskem republiškem turnirju v namiznem tenisu je med mladinkami Smagala Jeseničanka Krajze-Ueva, tretja je bila Zerovni-kova (Tr), četrta pa Luinova (Tr). Med mladinci je zasedel Vidia (Tr) drugo, Zale-tkia. (Tr) pa osmo mesto. Med pionirji je bil Stare (Tr) tretji, med pionirkami pa Urbančeva (Tr) peta.
Na članskem ekipnem prvenstvu v plavanju, ki je bilo V Splitu, so Kranjčani zasedli sedmo mesto In tako ostali elani I. zvezne lige. Zanimivo je, da je v kranjski ekipi nastopilo največ pionirjev in Je Lidija švarc Dot najboljša mlada tekmovalka (13 let) prejela poseben pokal.
bil uspeh: 3 čolni v finalu, ostali v »malem finalu«), saj sta bila v finalu dva čolna in v »malem finalu« prav tako le dva, je pomenilo minulo svetovno prvenstvo e-dinstveno doživetje, edinstveno propagando Bleda in njegove okolice. Čudovita organizacija je pripomogla, da se bo marsikateri gost še in še vračal v kraj, ki so ga naznanjale fanfare z intonacijo pesmi »Po jezeru«.
Med ekipami je bila najboljša Vzhodna Nemčija. Zanimivo je, da so letos prvič nastopili samostojno ter o-svojili kar 5 medalj (3 zlate in dve bronasti). Njihovi kolegi iz Zahodne Nemčije, ki so do sedaj dajali jedro skupni ekipi, so osvojili 1 zlato in 1 bronasto medaljo.
če se povrnem še enkrat k našim: četverec s krmarjem je presegel vsa pričakovanja, dočim je osmerec le malo zaostal za »zahtevami«.
V »malem finalu« je dvojac s krmarjem dosegel odlično osmo mesto, dočim je skifist Trlaja popolnoma raz-
očaral, saj je v »malem finalu« zaostal za predzadnjim skoraj za 200 metrov.
MEDALJE SO PREJELI — ČETVEREC S KRMARJEM:
1. DRN 6:29,54, 2. SZ 6:31,38, 3. Jugoslavija 6:31,74; DVO-JEC BREZ KRMARJA: 1. DR Nemčija 6:53,%, 2. Avstrija 6:55,35. 3. SZ 6:57,35; SKIF: 1. ZDA 7:05,92, 2. Nizozemska 7:08,53, 3. ZRN 7:09,63; ČETVEREC BREZ KRMARJA:  1. NDR 6:18,41,
2. SZ 6:19,66, 3. Nizozemska 6:20,33; DVOJEC S KRMARJEM: 1. Nizozemska 7:12,83,
2. Francija 7:16,97, 3. Italija 7:17,04; DOUBLE SCLLL: 1. Švica 6:34,89 2. ZDA 6:36,23,
3. NDR 6:38,92; OSMEREC: 1. ZRN 5:563, 2. SZ 5:59,28,
3. NDR 5:59,43, slavi ja 6:03,11.
MEDALJE NA PRVENSTVU
5. Jugo-
»Pokal priključitve« v Kranj11
Uspeh kranjskih strelcev v Novi Go?lCl
Ob praznovanju občinskega | za zmago ima Vinko ^rei^
ki se je z rezultatom „ krogov od 300 možnih 1 ^ med posamezniki uvrs'4,1' . prvo mesto. Razveseljiv^n0v tudi uvrstitev ostalih c ^ ekipe, saj je nastopilo cej odličnih strelcev.
EKIPNO — 1. Kra°J ^ (od 1200), 2. Nova Goric? J ' 3. Domžale 883 krogov y POSAMEZNIKI — 1. V Freiih (Kr) 252, 2. B&ž° jj-lovrh (Kr) 249, 3. Sta-"6 J(yd poršek (Trbovlje) 245, 4- 4 že   Lombra   (Kr) 245,
praznika v Novi Gorici so tamkajšnji strelci izvedli tretje strelsko tekmovanje z MK puško za »Pokal Priključitve«. Na strelišču v Panov-cu se je zbralo osem slovenskih ekip, kot gostje pa so nastopili strelci iz Čedada.
Kranjski strelci so se do sedaj udeležili vseh srečanj. Pokal, ki so ga osvojili na prvem • tekmovanju so morali lani prepustiti domačinom.
Tudi letos so bili strelci iz Nove Gorice in Kranja naj-resnejši kandidati. Toda pokazalo se je, da so bili gostje le boljši. Največ zaslug
Franc Roškar (N. G.)- ,h B. Malo*'11
Gorenjska rokometna liga
Presenečenje v Selcah
lig*
država	f I
NDR	3  0  2 5
Nizozemska	1113
ZDA	110 2
ZRN	10 12
Švica	10 0 1
SZ	0 3 14
Avrstrija	0  10 1
Francija	0 10 1
Jugoslavija	0 0 11
Italija	0 0 11 P. Čolnar
Najvažnejše srečanje drugega kola Gorenjske rokomet*** ajiO je bilo v Selcah, kjer je bila domača ekipa nepriča*
poražena od mlade ekipe iz žabnice
Rezultati ostalih srečanj so se končali po predvidevanjih. Kranj B je katastrofalno porazil Križe B in prevzel vodstvo na lestvici. Po visokem porazu v prvem kolu je Radovljica zaigrala boljše in resnejše in prepreči j ivo premagala Besnico. Tržič B je nudil velik odpor lanskoletnemu prvaku Dupljam. Zelo zanimiva borba je bila v srečanju Skofja Loka : Kranj: ska gora. Z odlično igro v
Atletsko prvenstvo SFRJ za starejše mladince
■      ' '     , 9 !•! Kogovšok (Tr) 35,12; kopje_l
Triglavu trije naslovi
V soboto in nedeljo je bilo v Beogradu letošnje državno prvenstvo v atletiki za starejše mladince, ki se ga je udeležilo tudi sedemčlansko zastopstvo kranjskega Triglava.
Kranjska atleti so bili več kot odlični. V končnem obračunu so zasedli kar tri prva mesta, Franci Fister pa je zabeležil tudi nov državni rekord za starejše mladince v peteroboju. Odličen rezultat je dosegel tudi Polde Milek, ki je kot drugi Slovenec pri skoku v višino premagal »magično« mejo dveh metrov. V metu krogle sta državna re-
prezentanta Kogovšak in Sat-ler tudi tokrat slavila d/vojno zmago.
Rezultati (disciplin, v katerih so nastopala tudi Tri-glavani):
800 m: 1. Djordjevič (MČ) 1:54,6, 9. Hafner (Tr) 2:00,3, 1500 m: 1. Djordjevič (MČ) 3:50,4, 8. Hafner (Tr) 4:06,1; 1500 zapreke: 1. Pavlovič (MC) 4:173,4. Šraj (Tr) 4:26,6; višina: 1. Milek (Tr) 200, 10.-13. Prezelj (Tr) 170; troskok: 1. Košuitič (MC) 14,80 7. Prezelj (Tr) 12.60; krogla: 1. Ko-govšek 13,27 2. Satler (Tr) 12,96; disk: 1. Pečar (Br) 42,35, 4. Satler (Tr) 36,57, 6.
Djurovič (S) 57,11, 5. M Fister (Tr) 54,85; kladivo: 1. Tr-tanj (P) 45,82 , 6. Kogovšek (Tr) 39,73; peteroboj: 1. F. Fister (Tr) 3054 točk.
M. K.
ači***
zadnjih minutah so osvojili točke. I REZULTATI   —   Selc p, Zabnica 12:17 (5:8), Kra™vjji-Križe B 29:5 (13:4), R3d|Kof-
ca : Besnica 25:13 (9:4)-
2<>
.11
ja Loka : Kranjska gofa DupUc
(10:10), Tržič B (12:11).
LESTVICA Kranj B Duplje Zabnica Kr. gora Selca Radovljica Sk. Loka Tržič B Besnica Križe B
2 2 0 0 f ,32 4 2 2 0 0 4
0 -»-35 l
2 10 1
.25
2 10 1 ^V~48 *
210 1 «j;47 J 2 10 1       Z •
2 0 8f£** •
r,2
2 0 0 2 **'r,l • 2 0 0 2
V tretjem kolu se bo60 frčali — Duplje  : Selc3'. gjc" gora : Tržič B, Besnih \-,\c&* Loka. Križe B : Rad°v Zabnica : Kranj B. rtl<j»ć P. *^
PREDSTAVLJANO
NI DENARJA
Mladi teniški igralci iz Kranja dosegajo v letošnji sezoni pomembne uspehe. Pred dnevi so mladinci osvojili drugo mesto na republiškem prvenstvu.
V nedeljo sta se v finalu drugega najpomembnejšega mladinskega turnirja za »Korenčanov me-
morial« srečala dva Kranjčana (Furlan je premagal Muleja s 6:3 in 6:2). Zanimivo Je, da sta igralca prišla v Maribor na svoje stroške, ker je klubu zmanjkalo denarja.
Kaže, da smo v Kranju zopet tam, da za mlade, talentirane Športnike nimamo denarja!
Franci M?sec
Skakalci v Vzhodni Nemči.1*
,lelcži!!
Letos so se naši mladi smučarski skakalci prvič ** *q d*" v predsezoni treninga na tujem. 11 mladih fantov ie \oMl V vadilo na 50-metrski smučarski skakalnici iz umetne , *er»cc Obervviesenthalu. Med njimi je bil kot najmlajši ud^^ic* tudi 13-letni Franci Mesec iz Kranja, brat že znanega s^f&te* Marjana Mesca. Ob povratku smo napravili z njhn
t 300 _ tffi l » iučarit
razgovor.
— Si zadovoljen s treningom v Vzhodni Nemčiji?
»Vsi smo precej pridobili, saj smo trenirali tudi pod vodstvom nemških trenerjev, ki veljajo za največje strokovnjake na svetu. Dnevno smo opravili tudi po 15 skokov, tako da smo v vseh dneh naredili vsak po 130 skokov.
V Vzhodni Nemčiji smo se prepričali, da tam res sistematično vzgajajo mlade, saj ima samo ta kraj dve skakalnici iz umetne snovi in tri profesionalne trenerje za skoke. Urejeno imajo tudi vadbo za alpske smučarje, saj
m
imajo pokrite več ko1 ^ rrt&
sol Tu vadijp cm dolgimi smučmi.<(
v
skakalcev    na tref111"' Vzhodni Nemčiji?        ;g T"1?'
Poleg mene sta bilagizjar.' glava še Jakopin irt ~~ so vl~ iz jeseniškega kluba VXagOt%* li Brus, Demšar in ".aiC
gof^^i
— Kakšne načrte
dat
daj do prvega snega? $e
»Po načrtu se boVlUa za. zbrali vsaka dva tednt,reje™ dva do tri dni na pfel* MJ* skakalnici na Moste^'t W" bomo vadili predv*e skok in odskok.*        j. **
14
OGLASI - OBJAVE
14. SEPTEMBER 1966 # GLAS
Prodam
Prodam moped T 12 dobro ohranjen. Poizve se na pošti Poljane 4229
Prodam motor puch 250 ccm, doibro ohranjen. Prelog Franc  KJanc 13, Komenda
4230
Prodam fiat 750, Gostilna na Gorenji Savi, Kranj 4231
Prodam levi štedilnik. Rode, Smlednik 23 4232
Ugodno prodam nov super-avtomatični 5 kg pralni stroj »Candi« Ponudbe poslati pod »Cimdiv« 4233
Prodam avto VW v dobrem stanju. Kranj, Stražišče, Zlat-nerjeva * 4234
Prodam avto opel Kadet in VVV 1200. Naslov v oglasnem oddelku 4235
Prodam skoraj nov levi štedilnik »Gorenje«. Kranj —• Prirnsko»vo, Kokrški log 9
4236
Prodam Renault 4 L, prevoženih 28.000 km po zelo ugodni ceni. Ogled v kolodvorski restavraciji Kranj, od 15. — 17. ure 4237
Prodam hruške (tepke) Anica Trebar, Pševo 8, Bes-nica 4238
Prodam hruške tepke 200 — 300 kg. Naslov v oglasnom oddelku 4239
Prodam nov pralni stroj znamke Zoppas. Naslov v oglasnem oddelku 4240
Prodam fiat 750. »živila« avtoparK Kranj. Ogled dopoldan 4241
ProdaJn hruške tepke, Kranj, Hafnerjeva 7 4242
Prodam nekaj »špirovcev in pozidnic C. Talcev 10 na Hu-jah, Kranj 4243
Prodam krožno žago cirku-larko z vrtalno glavo. Zg. Bitnje 168 pri gasilskem domu, Zabnica 4244
Prodam enostanovanjsko novejšo hišo z garažo in lepim sadnim vrtom v bližnji
okolici Kranja (4 km). Naslov v oglasnem oddelku
4245
Prodam kombinirano sobo
(orehov furnir). Informacije dobile telefon 22-397 ogled popoldne od 17. — 19. ure, Humor, Kranj, Gradnikova 2 4246
Prodam dve mizi, ena sobna s štirimi stoli. Kranj, Lev-stikova 3 4264
Prodam bakreno žico PPR 2x2 1/2. Naslov v oglasnem oddelku 4265
Pralni stroj Candv superav-tomatic 5—3 kg novi 10 operacij prodam. Ogled od 15. ure dalje. Naslov v oglasnem oddelku 4267
Kimim
Kupim trocikelj z prikolico
T 13. Naslov v oglasnem oddelku - 4247 Kupim    plug obračalnik. Naslov v oglasnem oddelku 4248
Kupim enostanovanjsko hišo v Kranju ali okolici. Ponudbe poslati pod »Takoj gotovina« 4249
Kupim zastava 750 letnik od 63 navzgor. Naslov v oglasnem oddelku 4250
Ostalo
Iščem prazno sobo v Kranju ali okolici. Kajdič, Savska cesta 2, Kranj 4251
57 letni upokojenec išče zaposlitve v administraciji ali gre za kurirja. Ponudbe poslati pod »Zaposlitev« 4252
Iščem dekle, ki dela na dve izmeni za pomoč na mali kmetiji. Naslov v oglasnem oddelku 4253
Nujno iščem dekle, ki dela na dve izmeni za varstvo otroka. Nudim stanovanje. Naslov v oglasnem oddelku
4254
Mlada zakonca iščeta sobo v Kranju ali okolici. Naslov
Zahvala
V cvetu mladosti nas je zapustila naša zlata hčerkica
TATJANCA ZVVOLF
Zahvaljujemo se vsem, ki so na kakršen koli način počastili njen spomin, nam izrekli sožalje, ji darovali vence in cvetje, jo spremili na zadnji poti. Vsem iskrena hvala.
Žalujoči: mamica Martinka z možem in družina Zw61f ter ostalo sorodstvo Kranj, 10. septembra 1966
Zahvala
Ob prerani smrti naše ljube hčerke
JOŽICE MOHORIC
se prisrčno zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem, ter vsem, ki so ji poklonili cvetje in jo spremili na njeni zadnji poti.
Žalujoča družina Mohorič
v oglasnem odelku 4255 Moški srednjih let želi spoznati dekle do 25 let, po možnosti s stanovanjem. Zaželena je slika proti vrnitvi. Otrok ni ovira. Ponudbe poslati pod »Tajna>st zajamčena« 4256 Iščem  žensko  za varstvo otroka    dopoldne. Bajželj, Kranj — Stražišče, Skokova 3 4257
Iščem upokojenko ali dekle za varstvo otrok, štancer, Stošičeva 4, Kranj 4258
Cenjene goste obveščam, da bo GOSTILNA LAKNER na Kokrici zaprta od 13. 9. 1966 — 1. 10. 1966 4259
Našla sem moško kolo. Naslov v oglasnem oddelku
4260
RAZPIS DELOVNEGA MESTA
REFERENTA NABAVE in HONORARNO MOC
za blagajno in administracijo za dobo 4—5 mesecev.
Pogoji: I srednješolska izobrazba kovinske stroke, najmanj 5 let prakse na tem delovnem mestu.
IT. ekonomska šola z nekaj let prakse.
Interesenti   naj   se javijo SUROVINA, Kranj, Kurirska pot 6
4263
Za dobro ohranjen osebni avto zamenjam nov električ-
ni štedilnik, avtomatični ra-diogramofon, kuhalnik, štra-gulo, razno blago, ostalo gotovina (nekaj deviz). Ponudbe poslati pod »Ugoda zamenjava« 4261
Uslužbenka išče sobo v Kranju. Možna je tudi zamenjava v Ljubljani (center, posebni vhod). Naslov v oglasnem oddelku 4262
Za nedeljske plese angažiramo dober plesni orkester. Ponudbe poslati Plesna šola, Kranj, Delavski dom 4 4266
Obiščite GOSTILNO pri MILHARJU v šmartnem. Solidno boste postreženi. Vsako Lsoboto in nedeljo tudi prireditev s plesom. Pridite ne bo vam žal! 4217
KOMISIJA ZA DELOVNA RAZMERJA PRI GORENJSKI KREDITNI BANKI KRANJ
- razpisuje prosta delovna mesta:
1. Vodja službe deviznega poslovanja — pri osrednji enoti v Kranju
2. šefa kreditnega sektorja — pri podružnici Jesenice
3. Referenta obdelave materiala — pri podružnici Radovljica
Pogoji: Pod 1:
Višja šolska izobrazba z najmanj 6-letno prakso na delovnem mestu, ki zahteva samostojno vodenje deviznega poslovanja v delovnih organizacijah. Poznavanje bančnega deviznega poslovanja in znanje vsaj dveh tujih jezikov. Poskusna doba dva meseca. Pod 2:
a) višja strokovna izobrazba in 5 let prakse na ekonomsko finančnih poslih od tega 2 leti na kreditnih poslih gospodarstva ali
b) srednja strokovna izobrazba in 8 let prakse na ekonomsko finančnih poslih od tega 5 let v kreditnih poslih gospodarstva.
Poskusna doba 2 meseca.
Pod 3:
Srednja šolska izobrazba 7. dveletno prakso. Poskusna doba 1 mesec. Pismene ponudbe s kratkim življenjepisom in opisom dosedanjih zaposlitev ter dokazili o strokovnosti naj kandidati pošljejo najkasneje do 30. 9. 1966 na naslov: GORENJSKA KREDITNA BANKA KRANJ — komisija za delovna razmerja.
VELETRGOVINA v
„Q,oha"
ŠKOFJA LOKA
OBVEŠČA
cenjene potrošnike, da bo v soboto dne 17. t m. ob 11. uri odprla novo samopostrežno trgovino na Trati v Skofji Loki. Na voljo bo odlična kava »Loka« iz lastne pražarne. — Za obisk se priporoča kolektiv veletrgovine -Loka« Skofja Loka.
Obletnica
V veliki žalosti se spominjamo na 12. september 1965, ko je v cvetu mladosti šel nem in brez slovesa na pot od koder ni vrnitve naš dragi sin, brat in stric
TONČEK ŠVAB
Dragi Tonček, vedi, da žaluje za teboj vsa gasilska četa Lese, Tvoji sodelavci tovarne ZLIT, vsi fantje in dekleta in vsa vaška mladina. A najbolj neutolažljiva sta ata in mama, sestri Hilda in Tinca z družino.
Kako boleč je spomin in rana skeli, ko tebe, dragi Tonček, med nami več ni. Vsem, ki se ga spominjate, najlepša hvala. Leše, 11. septembra 1966
RADIJSKI SPORED
Poročila poslušajte vsak dan ob 5., 7., 8., 10.. 12. 13., 15., 17., 22., 23. in 24. uri tei radijski dnevnik ob 19J0 uri Ob nedeljah pa ob 6.03., 7., 9., 12., 13., 13., 17., 22., 23. ta H ari ter radijski dnevnik ob 19.30 ari.
SREDA — 14. septembra
8.05 Glasbena matineja — 855 Pisan svet pravljic in xZgodib — 9.10 Kaj pojo naši šolski in mladinski zbori — 925 Godala v ritmu — 10.15 Maj'hen recital flavtista Miloša Pahorja — 10.45 Človek tn zdravje — 1035 Glasbena Jtnedigra — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.15 Nimaš prednosti — 12.05 Go-■dovi pojo — simfonična pesnitev — 1230 Kmetijski nasveti — 12.40 Iz narodne za-
kladnice — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Lahka glasba
— 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.20 Zabavni intermezzo — 15.30 Iz ameriške državljanske vojne — 16.00 Vsak dan za vas
— 17.05 Na obisku pri P. I. Cajkovskem — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Iz naših studiov — 18.50 Naš razgovor — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 »Jesenski nokturno« — 20.30 Seviljski brivec — opera —
23.05 Literarni nokturno — 23.15 Igra Plesni orkester RTV Ljubljana
ČETRTEK — 15. septembra
8.05 Glasbena matineja — 8.55 Radijska šola za višjo stopnjo — 925 Lepe melodije — 9.45 Glasbena pravljica — 10.15 Slovenski pevci v popularnih operah — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.15 Nimaš prednosti 12.05 Krajše skladbe iz violinske literature — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Ansambel Franca Korbarja in trio Janeza Svečnika — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Orkester RTV Ljubljana vam predstavlja — 15.20 Zabavni intermezzo — 15.30 Igrajo pihalne godbe — 15.40 Literarni sprehod — 16.00 Vsak dan
za vas — 17.05 Turistična oddaja — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Paleta operetnih napevov — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov — 21.00 Literarni večer — 21.40 Glasbeni nokturno — 22.10 Večer pri skladatelju Marjanu Lipovšku — 23.05 Plesna glasba
PETEK — 16. septembra
8.05 Operna matineja — 8.55 Pionirski tednik — 9.25 Iz novih posnetkov ansambla Slavka Osterca — 10.15 Domače viže — domači ansambli _ 10.35 Naš podlistek — 10.55 Glasbena medigra — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.15 Nimaš prednosti — 12.05 Iz oper —
12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Narodne pesmi iz slovenske Benečije — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Koncert lahke, orkestralne glasbe — 15.20 Napotki za turiste — 15.25 Zabavni intermezzo — 15.30 Od vasi do vasi — 15.45 V svetu znanosfi — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Petkov simfonični koncert — 18.00 Aktualnost: doma in po svetu — 18.15 Zabavni in plesni orkestri naših radijskih postaj — 18.50 Kulturni globus — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 Poje zbor Tri-dentinskih alpincev — 20.25 »škatlica z godbo« -— 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih — 22.10 Za ljubitelje jazza — 22.50 Literarni nokturno — 23.05 Koncert za violino in orkester
TELEVIZIJA
SREDA — 14. septembra
RTV Zagreb 9.40 TV v šoli
10.40 Angleščina RTV Beograd
11 DO Osnove splošne izobrazbe RTV Zagreb
1450 Ponovitev TV v šoli
1530 Ponovitev angleščine RTV Beograd
16.10 Osnove splošne izobrazbe
1655 Glasbeni pouk
RTV Ljubljana 1735 Poročila 17.40 Tik tak 1755 Pionirski TV studio 1825 TV obzornik
RTV Zagreb 18.45 TV biro
RTV Beograd 19J.5 Od zore do mraka
RTV Ljubljana 1935 TV pošta
RTV Beograd 20.00 TV dnevnik
RTV Ljubljana 2030 Cik cak
2035 La Moscheta —
TV igra 22.05 Kolesarska dirka
po Jugoslaviji 2325 Zadnja poročila Drugi program
RTV Zagreb 1825 Včeraj, danes, jutri 18.45 Spored JRT
RTV Beograd 1935 TV pošta
RTV Zagreb 19.45 Lahko noč, otroci 20.00 Spored italijanske TV Ostale oddaje na kanalu 9
RTV Zagreb 20.30 Propagandna oddaja 2035 Po očetovih stopinjah
film
22.25 Informativna oddaja
ČETRTEK — 15. septembra
RTV Zagreb 9.40 TV v šoli
11.00 Angleščina
RTV Beograd 1130 Glasbeni pouk
RTV Zagreb 1450 TV v šoli
RTV Ljubljana 16.10 TV v šoli 1635 Ciciban za cicibane
RTV Zagreb 16.45 Kolesarska dirka po
Jugoslaviji 17.35 Poročila 17.40 Oddaja za otroke
RTV Ljubljana 1825 TV obzornik
RTV Sarajevo 18.40 Balkanske atletske igre
RTV Zagreb 19.40 TV biro
RTV Ljubljana 1954 Intermezzo
RTV Beograd 20.00 TV dnevnik 20.30 Aktualni pogovori
RTV Zagreb
20.45 Ekran na ekranu
RTV Ljubljana 21.45 Zadnja poročila
Drugi program 20.00 Spored italijanske TV Ostale oddaje na kanalu 9 RTV Zagreb 1820 Informativna oddaja
RTV Beograd 19.40 Propagandna oddaja
RTV Zagreb 19.54 Lahko noč, otroci 21.54 Informativna oddaja
PETEK — 16. septembra
RTV Zagreb 9.40 TV v šoli 10.40 Angleščina
RTV Beograd 11.00 Osnove šolske izobrazbe "    RTV Zagreb 14.50 TV v šoli 15.50 Angleščina
RTV Beograd 16.10 Osnove splošne izobrazbe
RTV Sarajevo 16.55 Balkanske atletske igre
RTV Ljubljana 19.10 Glasbeni magazin 19.40 Intervju z Grožnjanom
RTV Beograd 20.00 TV dnevnik
RTV Ljubljana ' 20.30 Cik cak
20.37 Boj proti gangsterjem
— film 22.00 Zadnja poročila
Drugi program
RTV Zagreb 19.40 Narodna glasba
RTV Skopje 19.54 Lahko noč, otroci 20.00 Spored italijanske TV Ostale oddaje na kanalu 9
RTV Zagreb 20.30 Propagandna oddaja
RTV Beograd 20.37 Celovečerni film
RTV Zagreb 22.00 Informativna oddaja
KINEMATOGRAFOV
Kranj »CENTER«
14. septembra amer. barv. CS film FLANDRIJSKI PES ob 16. in 18. uri, amer. barv. CS film CRNE OSTROGE ob 20. uri
15. septembra amer. barv. CS film CRNE OSTROGE ob 16., 18. in 20. uri
16. septembra amer. barv. CS film CRNE OSTROGE ob 16., 18. in 20. uri
Kranj »STOR2IC«
14. septembra špan. barv. film MATI POSLUŠAJ MOJO PESEM ob 16. uri, zap. nemški film DRAGA OSTANI Z MENOJ ob 18. in 20. uri
15. septembra zap. nem. barv. CS film POSLEDNJE JAHANJE V SANTA CRUS ob 16., 18. in 20. uri
16. septembra ital. barv. CS fihn VČERAJ, DANES, JUTRI ob 16   18. in 20. uri
Jesenice »RADIO«
14. septembra nemški CS film SOBA ŠT. 13
15. septembra nem. jug. barv. film KRALJ PETROLEJA
16. septembra ruski film JEZDEC IŽ KIRGIŠKIH PLANIN
Jesenice »PLAVŽ«
14. septembra nem. jug. barv. film KRALJ PETROLEJA
15. do 16. septembra bolgarski film PAROLA
Dovje-Mojstrana
15. septembra franc. špan. barv. film MARIJA CHAN-TEL
Kranjska gora
15. septembra nemški film SOBA ŠT. 13 .
16. septembra franc. špan. barv. film MARIJA CHAN-TEL
Kamnik »DOM«
14. septembra jug. filtm NA MESTO DRŽAVLJAN POKORNI ob 20. uri
15. septembra jug. film NA MESTO DRŽAVLJAN POKORNI ob 17.15 in 20. uri
Duplica
14 septembra franc. fihn HUDIČEVKI ob 19. uri
15. septembra franc. film HUDIČEVKI ob 20. uri
^Varcuj pri
VPISOVANJE V
baletno in plesno šolo je v Delavskem domu, vhod 4, od 12. do 16. septembra, od 18. do 19. ure. Podrobnosti preberite na oglasni deski šole.
KOMPAS
poslovalnica Kranj
TAXI - služba
tel. 22-059
neprekinjeno tudi ob nedeljah in praznikih
Za podjetja in ustanove zadostuje naročilnica!
14. SEPTEMBER 1966 * GLAS
98 mrtvih v katastrofi britanskega letala
KRSTE V LETALU
Počitniške hišice v Poljanah
SS""' "a P°,rdI ^lni "1 sa Je hđeUto SCP
Skupščina je potrdila načrt, za katerega je dal že soglasje republiški urbanistični inšpektorat, po katerem naj bi bilo na travnatem bregu pod hribom »Kovčkom« na 1,1 ha površine 13 počitniških hišic. Izgled hišic in ureditev okolice je predpisan s posebnim pravilnikom. Komunalno ureditev ureditev področja pa bodo morafli urediti investitorji na lastne stroške.
Izdelana je bila dopolnitev zazidalnega načrta za področje v okolici blokov na Trati. Svet za urbanizem je obravnaval zazidalni načrt, vendar se ni strinjal s predlogom projektanta za zazidavo Okrog blokov z vrstnimi hišami. Ker bi bila zaradi dolgega postopka mogoča redna
izdaja dovoljenj ža gradnjo v začetku leta 1967. je
šele
svet prodJagal skupščini,' da
se lahko izdajo odločbe o lokaciji za gradnjo individualnih stanovanjskih hiš v predelu med cesto na Jeprco in cesto Suha—železniška postaja ter v Novi vasi, če lastniki dosežejo sporazumen odkup.
-pc
V soboto popoldne so z letališča Brniki z letalom odpeljali v Veliko Britanijo 97 žrtev katastrofalne nesreče britanskega letala Britannia pri Lahovčah. Zadnje slovo je bilo tiho in skoraj neopazno, brez ceremonij. Tudi fotoreporterjem časopisov niso dovolili nobenih posnetkov.
Enajsti dan po nesreči, nedelja, je zahtevala še eno žrtev; hudim poškodbam je dopoldne ob pol desetih v ljubljanski bolnišnici podlegla ponesrečena turistka Jill Abott. število žrtev se je tako povečalo na 98. V nedeljo sta bolnišnico zapustila Pat Thorpe in Carol Alexander, na kliniki pa je ostalo še 13 preživelih potnikov ponesrečenega letala, katerih zdravstveno stanje je bilo v nedeljo »zadovoljivo«.
V nedeljo opoldne so tudi dokončno pospravili razbitine ponesrečenega letala Britannia. Razbitine je odkupilo podjetje DINOS; 25 delavcev tega podjetja, 6 kamionov in dvigalo je sodelovalo pri čiščenju, ki je trajalo tri dni. Teža celotnega materiala je približno 30 ton, medtem ko vrednost verjetno ne bo velika; dokončno jo bodo ocenili cenilci. V Veliko Britanijo so odpeljali le en propeler in nekatere instrumente.
Takoj, ko so razbitine pospravili in ko miličniki in vojaki prizorišče nesreče niso več stražih, že v nedeljo popoldne, je množica ljudi ogledovala gozdiček.
Zvedeli smo, da je komisija za raziskovanje letalskih nesreč Direkcije za civilno zračno plovbj prenehala z delom. Uradnega sporočila o vzrokih katastrofe še ni izdala. Govori se, da v uradnem poročilu — če ga bodo sploh objavili — ne bo nič novega, nič konkretnega o vzrokih nesreče, čeprav so menda britanski strokovnjaki ugotovili vzrok.
A. Triler
Nušo Duhovnik je zadel plaz kamenja
Nesreča pod Jalovcem
V nedeljo, ob 11.30, se je na gorski stezi pod Jalovcem ponesrečila Nuša Duhovnik, doma iz Medvod. Ko se je vzpenjala od koče na Tamarju proti Jalovcu, se je nenadoma zrušil plaz kamenja, ki je Duhovnikovo zadel in jo
Rdeča kantata
(Nadaljevanje s 1. strani) že bila \ soboto, 10. septembra, v tovarni Iskra. V teku so zadnje priprave za podobne prireditve tudi po drugih delovnih organizacijah, zlasti tekstilne stroke. Tako je predvidena velika prireditev v Tckstilindusu, v IBI, v Tekstilnem šolskem centru in diruigod. Veliko pozornost posvečajo zlasti udeležencem takratne stavke, bodisi da so še zaposleni ali jeni.
pa upoko-
Osrednje prireditve pa bo-S° v soboto. 17. septembra. i"p vseh sredniih in strokov-",n šolah> slasti v tekstilni 86 Popravljajo na posebno
prireditev, namenjeno šolski mladini, ki bo ob 16. uri v dvorani Kina center. Ob 18. uri istega dne pa bo istotam centralna proslava. Pevski zbor Franceta Prešerna bo pod vodstvom Petra Liparja izvajal znano Rdečo kantato po besedilu M. Klinarja in glasbi R. Gobca. Nastopal bo tudi kranjski simfonični orkester. Zvečer ob 20. pa bo celotni Delavski dom na razpolago za zabavo. Ob sodelovanju instrumentalnih ansamblov in solistov je predvideno, da se bo celotni Kranj v sproščenem razvedrilu spomnil na zgodovinske dogodke pred 30. leti.   K. M.
ranil, tako da ni mogla več naprej. Ponesrečenki so pomagali gorski reševalci iz Kranjske gore in Rateč. Prenesli so jo v dolino, nato pa so jo z rešilnim avtomobilom odpeljali v jeseniško bolnišnico.
V nedeljo
Več manjših prometnih nesreč
9 V nedeljo ob 11.40 je vozil iz Kranja proti Skofji Loki mopedist Leopold Kalan iz Suhe. V vasi Dorfarje je nenadoma prečkal cesto Jurij Logondar, doma iz Crngroba pri Škof j i Loki. Kalan nesreče ni mogel preprečiti in je Logondra zbil po cesti. Pri padcu si je Logonder zlo-
lilli
KOMISIJA ZA DELOVNA RAZMERJA PRI
Cestnem podjetju Kranj
razglaša prosta delovna mesta za:
2 strojnika
Pego ji:
f)  šoferski izpit »B« z dovoljenjem za delo s stroji
in vsaj 1 leto prakse na gradbenih strojih. Ponudbe sprejema do 24. 9. 1966 Kadrovska služba Cestnega podjetja Kranj, Kebetova 18.
REPUBLIŠKI SEKRETARIAT ZA NOTRANJE ZADEVE SRS
razpisuje
NATEČAJ
za izpopolnitev delovnih mest v milici
POGOJI ZA SPREJEM
Natečaja se lahko udeleži vsak moški, državljan SFRJ, ki izpolnjuje naslednje pogoje:
a) splošni pogoji:
# da je odslužil vojaški rok v JI.A,
# da ni star nad 25 let,
# da je uspešno končal popolno osnovno (osemletno) šolo,
# da ni v kazenskem postopku;
b) posebni pogoji
O da ni kaznovan za katero od dejanj iz 1. in 2. odstavka 71. člena temeljnega zakona o službi notranjih zadev,
# da Je telesno in duševno zdrav, #) da obvlada slovenski jezik.
POGOJI ZA UDELEŽBO PRI NATEČAJU
Kandidati, ki se želijo udeležiti natečaja, predložijo najbližji postaji milice prošnjo, kolkovano s kolkom za 0,50 novih din. Prošnji priložijo tudi lastnoročno napisan življenjepis in spričevalo o uspešno končani popolni osnovni (osemletni) šoli.
Vsak kandidat bo pred sprejemom v službo zdravniško pregledan, preizkušene bodo njegove psihološke in telesne sposobnosti in opravili mora izpit iz slovenskega jezika .matematike, zemljepisa sveta in SFRJ.
Podrobnejša navodila o natečaju, o pogojih za sprejem, kakor tudi o pravicah, ki jih imajo delavci milice iz delovnega razmerja in socialnega zavarovanja, lahko dobe kandidati na vsaki postaji milice v SR Sloveniji.
REPUBLIŠKI SEKRETARIAT ZA NOTRANJE ZADEV«
mil ključnico in dobil pretres možganov ter so ga odpeljali v ljubljansko bolnišnico.
f) Istega dne, nekaj po 17. uri, je vozil iz Grada proti Šenturški gori z osebnim avtomobilom KR 92-77 Peter Finžgar, doma iz Kokrice. V bližini zaselka Ravne mu je na nepreglednem ovinku s preveliko hitrostjo pripeljal nasproti 20-letni mopedist Franc Grilc iz Ambroža in se zaletel v Finžgarjev avtomobil. Na srečo je dobil mopedist le manjšo prasko na roki.
• Ob 19.10, prav tako v nedeljo, pa se je na cesti Franceta Prešerna na Jesenicah ponesrečil mopedist Jože Bele ž Jesenic. Bele je vozil z mopedom po cesti, kjer je prepovedan promet za vsa motorna vozila. Med vožnjo je zadel v varovalni drog in zato padel po cesti. Dobil je pretres možganov in so ga odpeljali v jeseniško bolnišnico. S. S.
IN URADNI VESTNIK GORENJSKE
Izdaja in tiska CP ►'Gorenjski tisk-«, Kranj, K«, roška cesta 8. — Nailo-' uredništva in uprave lista: Kranj, Staneta Žagarja 27 — Tekoči račun pri SDK v Kranju 515-1-135. — Telefoni:   redakcija 21-835 uprava lista in naročniška { služba 22-152, maiooglasna j služba  21-19  int.  03.  — j Naročnina:    letna    20.—, polletna 10.— in mesečna 1,70 novih dinarjev. Cena posameznih   številk 0,40 novih dinarjev.  — Mali * oglasi: za naročnike 0,46 i in nenaročnike 0,50 novih dinarjev beseda. Neplačanih oglasov ne objavljamo
^^+%/%+/$$$$$$$////%+%^