PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni (Doberdob* v Govcu pri Gorenji Trebu-ti. od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni (Slovenija* pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
pnmorsk
---------------	z ^	—
Cena 700 lir - Leto XLII. št. 224 (12.549)	Trst, torek, 23. septembra --	£
Cena 700 lir - Leto XLII. št. 224 (12.549)
Trst, torek, 23. septembra
Večji nadzor nad vojaškimi operacijami bo okrepil evropsko varnost
Uspeh stockholmske konference odpira pot širšemu mednarodnemu sporazumevanju
STOCKHOLM — Evropska celina, od Uralov do Atlantika, je z vojaškega vidika varnejša, pa čeprav za malenkost. Včeraj se je v Stockholmu uspešno končala Konferenca o evropski razorožitvi, na kateri se je 35 držav — vse evropske (razen Albanije) ter ZDA in Kanada — sporazumelo o ukrepih, ki bodo znatno okre pili njihovo medsebojno zaupanje in varnost na vojaškem področju. Sporazum predstavlja pomemben korak v smeri, ki je bila pred 11 leti začrtana v Helsinkih v sklepni listini Konference za evropsko varnost in sodelovanje, pomemben pa je tudi zato, ker je prvi vojaški dogovor, ki sta ga politični Vzhod in Zahod sklenila po letu 1979.
Stockholmska konferenca se je zaključila včeraj dopoldne s slavnostnim plenarnim zasedanjem, na katerem je poleg predstavnikov 35 delegacij posegel tudi švedski zunanji minister Sten Anderson. Vsi govorniki so izrazili zadovoljstvo in poudarili, da doseženi sporazum odpira pot nadaljnjemu sporazumevanju na evropski in širši mednarodni ravni. Vzdušje, ki je te dni vladalo med delegati, je bilo povsem drugačno od hladne in skorajda sovražne atmosfere, v kateri se je konferenca pričela pred sko-
raj tremi leti v času, ko je kriza zaradi »evroizstrelkov« dosegla vrhunec. (Konferenca se je uradno zaključila 19. septembra, natanko 2 leti, 8 mesecev in 2 dneva po svojem odprtju. Dejansko se je zavlekla še za 3 dni, toda z že običajnim diplomatskim trikom so uradni rok spoštovali tako, da so na konferenci ustavili kazalce ur v petek ob 23.56.)
»Vsi smo postali prijatelji,« je včeraj vzkliknil vodja sovjetskih delegatov Oleg Grinevski. »Pri sporazumu ni ne poražencev ne zmagovalcev. Točneje, zmagali smo vsi,« je pristavil glavni ameriški pogajalec Robert Barry. S to trditvijo se ni povsem strinjal Švicar Blaise Schenk, ki je obžaloval, da sta na konferenci bila edina resnična sobesednika Atlantski in Varšavski pakt, v bistvu ZDA in SZ, tako da so bile druge države, zlasti nevtralne in neuvrščene, potisnjene na rob. Italijan Antonio Ciarrapi-co pa je v svoji izjavi podčrtal, da bo sporazum težko ne spoštovati, ker vsebuje zelo natančna in podrobna določila. Poglejmo, katera so najpo membnejša.
Države podpisnice so se obvezale, da si bodo medsebojno najavljale vsa-
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Reagan na skupščini OZN: »Zvedritev s SZ je mogoča«
NEW YORK — Brž ko se bo razpršil oblak okoli časnikarja Danilof-fa, ki ga v Moskvi zadržujejo kot »talca«, se bo odločno zvedrilo v a-meriških odnosih s SZ in bo mogoč odločen napredek v razorožitvenih pogajanjih. To je bila osnovna misel govora, ki ga je ameriški predsednik Ronald Reagan včeraj prebral na 41. zasedanju Glavne skupščine OZN v Stekleni palači v New Yorku, ob navzočnosti več kot 100 predsednikov vlad in zunanjih ministrov.
Reagan je aretacijo Nicholasa Da-niloffa predstavil kot simbol nespoštovanja človečanskih pravic v SZ, pri čemer je uporabil zelo trde besede. Kljub temu pa je glavnino njegovega posega preveval optimistični pogled v bodoči razvoj odnosov med velesilama. Ameriški predsednik se je zavzel ža 50 odstotno zmanjšanje strateških jedrskih arzenalov in za
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
o
vlaaa-sinaiKati
RIM ,37— Včerajšnji sestanek med vlado in sindikati je bil spodbuden. Craxi, ki sta ga spremljala podtajnik predsedstva A-mato ter minister De Michells, in vodje sindikalnih delegacij Piz-zinato (CGIL), Benvenuto (UIL) in Marini (CISL), so po dveh u-rah in pol razgovorov izjavili, da so ti bili tvorni. Prvič zato, kot je rekel podtajnik CGIL Del Turco, ker je sindikat spet v ospredju dogovarjanja o važnih problemih, a drugič, kakor je naglasil sam minister za delo, ker se bodo tovrstni sestanki nadaljevali. Predvsem pa, ker je vlada sprejela nekaj zahtev sindikata v zvezi s finančnim zakonom.
Izrekla se je za izreden načrt o zaposlovanju mladine na Jugu (terminsko prostovoljno delo proti rednemu plačilu), treba pa bo še določiti finančno kritje; vsota 1.000 milijard lir, ki jo predlaga sindikat, se De Mi-chelisu zdi prevelika. Craxi je tudi najavil osnutek zakona o sprostitvi sredstev za izvedbo načrtovanih javnih del na Jugu z obvezo, da bo denarja dovolj, in obljubil še letos reformo mehanizma o družinskih dokladah. Te probleme, kot tudi vprašanja davkov, zdravstva, socialnega skrbstva pa še dopolnilne blagajne, bodo sindikati poglobili na naslednjih sestankih z vlado.
Ob do sedaj bornih uspehih varnostnih sil in preiskovalcev
Francija še išče smotrn odgovor sedanjemu terorističnemu izzivu
PARIZ — Parižani so včeraj z enourno tiho manifestacijo na delovnih mestih in kjerkoli so se nahajali rekli svoj odločen ne terorizmu, ki je septembra tako prizadel francosko glavno mesto. Le Penova skrajna desnica pa je skušala kljub policijski prepovedi vprizoriti bučno protiarabsko manifestacijo. To pa ni spremenilo morečega vzdušja, ki te dni vlada v Parizu. Mesto nadzoruje skoraj 5 tisoč policistov in žandarjev, Parižani že spreminjajo svoje navade. Kinodvorane so skoraj prazne, upadel je obisk v veleblagovnicah, vsi se raje držijo doma, da ne bi postali naključne tarče kakega terorističnega napada.
Medtem pa preiskovalci vztrajajo na svoji tezi, da je sedanjega vala atentatov kriv »Abdalahov klan«, ki ga nekdo »manipulira«. Premier Chirac je prepričan, da bodo v protiterorističnem boju »zmagali«. Vsi osumljenci iz Ab-dulahovega klana pa vztrajajo pri trditvah, da že leta niso bali v Franciji. Preiskovalci pa so to že začeli z dokazi izpodbivati, še vedno pa si niso na jasnem, kdo manipulira teroriste. Včeraj so uradno zanikali, da bi francoska vojska s Cipra pripravila odgovor za sedanji teroristični izziv z napadom na teroristična oporišča v Libanonu. V Parizu pa se že širijo govorice, da bi lahko predsednik Mitterrand na podlagi 16. člena ustave strnil v sedanjih težkih trenutkih vso oblast v svojih rokah.
Ob vsem tem je treba dodati, da so v Franciji odkrili novo skladišče razstreliva, detonatorjev in drugega materiala. Ves material je baje švedskega izvora, kar dokazuje povezanost in mobilnost teroristov.
Nič čudnega torej, da se bodo v četrtek v Londonu sestali vsi notranji ministri EGS, ki bodo poiskali skupno strategijo proti terorizmu.
Na sliki (AP): Ljubezen proti terorju
Na sedežu OZN srečanje Sevardnadze - Peres
NEW YORK — Izraelski premier Peres se je včeraj na sedežu OZN sestal s sovjetskim zunanjim ministrom Sevardnadze jem. To je prvo uradno srečanje po prek nitvi sovjetsko-izraelskih diplomatskih odnosov leta 1967 in krona že nekajmesečno tiho diplomacijo obeh držav, ki kot kaže hočeta normalizirati svoje odnose. Pogovor je trajal dobro uro in je potekal po Pere-sovih trditvah »v sproščenem ozračju, ki je omogočilo razpravo o vseh nadaljnjih korakih, ki naj bi omogočili obnovitev normalnih odnosov med državama«.
Moskva to navsezadnje potrebuje, saj je Izrael jasno navedel, da ne bo nkoli pristal na sovjetsko prisotnost, na morebitni mednarodni mirovni konferenci o Bližnjem vzhodu, če ta ne bo predhodno obnovila diplomatskih odnosov z Izraelom.
Poskus preusmeritve letala terjal šest mrtvih v SZ
MOSKVA — Šest oseb je izgubilo življenje pri p>oskJusu preusmeritve sovjetskega potniškega letala »TU-143«, ki je na progi Kijev Nižnivartovsk pristal v Ufi, glavnem mestu Baškirske avtonomne republike na zahodni strani Urala. Vest je posredovola agencija TASS, ki je navedla, da se je to zgodilo prejšnjo soboto, ko sta dva ugrabitelja pod vplivom mamil, najprej ubila dva policista na letališču, uspela priti v letalo in tu ubila še dva potnika ter bila nato žrtvi pri uspešnem vdoru policistov v letalo. To je že 16. ugrabitev od leta 1970, a prva, da je o njej javnost tako hitro obveščena.
Danes na naših športnih straneh
Krasovke v drugo kolo
Osrednji športni dogodek tega vikenda pri nas je bil nastop Krasovih namiznoteniških igralk v evropskem pokalu sejemskih mest. Pred številnim občinstvom so naše predstavnice v Zgoniku zanesljivo in povsem zasluženo s 5:0 prelagale portugalsko ekipo Estrela A-fnadora. Jasna Bernardič, Sonja Milič in presenetljiva Damjana Sedmak So bile za Portugalke premočne in se tako uvrstile v nadaljnje kolo te-2a pokala. Ob tem velikem športnem Prazniku pa ne moremo mimo hudega spodrsljaja namiznoteniške zveze: sodnikov ni bilo v Zgonik, tako da sla priskočila na pomoč predstavni-
ka deželne zveze.
Na odbojkarskem turnirju prijateljstva v Novem mestu so nastopile tudi naše ekipe. V ženski konkurenci je Meblo osvojil 3. mesto, v moški je bil Val 5., borovci pa so bili šesti.
Sloga je osvojila prvo mesto na ženskem odbojkarskem turnirju ob 20 letnici ŠD Sokol. V finalu je premagala Breg. V malem finalu je gon-ški Dom Agorest odpravil Sokol.
V nedeljo se je na Padričah končal mednarodni teniški turnir prijateljstva, na katerem je suvereno zmagal mladi, 16-letni Mitja Vatovec (Portorož), ki je v finalu premagal Zacchigno (TC Monfalcone).
Bližajo se amaterska nogometna prvenstva. V Doberdobu je bil tako turnir za memorial S. Devetak, ki ga je osvojil trebenski Primorec.
Živahna razprava o obdavčitvi državnih zadolžnic med silami večinske koalicije
RIM — Tri dni po vladni odločitvi o obdavčenju državnih zadolžnic se med silami večinske koalicije še vedno krešejo različna mnenja, in to še celo v sklopu ene in iste stranke. Medtem ko se socialisti in socialdemokrati soglasno in povoljno izražajo o dekretu, je med demokristjani, liberalci in republikanci opaziti dokajšnja razhajanja.
V KD so taki, ki ukrep vlade zagovarjajo, pa tudi taki, ki ga obsojajo, ali vsaj kritizirajo način, kako je bil sprejet. Je vlada prekršila obvezo do varčevalcev? — so se spraševali na včerajšnji seji strankinega vod-
Slovesnost za Trubarjem v nedeljo na Raščici
NA 3. STRANI
stva. Galloni meni, da je bil dekret izdan pod »politično prisilo«, Ferlani pa, da je prišel v pravem času, ko so se namreč obresti začele nižati. Sanza, ki je privrženec De Mite, pravi, da bi bil moral Goria' počakati, sicer pa dekret označuje kot načelno dejanje. Načelnik tiskovnega urada Mastella pa trdi, da besedilo odloka, ki pojde v četrtek v poslansko zbornico, ni še dokončno, da ga parlament lahko še spremeni.
Vodja poslanske skupine PRI Battaglia napoveduje, da se bodo republikanci borili za odobritev dekreta v njegovi izvirni obliki, strankin podtajnik La Malfa pa naglaša, da obdavčenje zadeva tudi dobršno število že izdanih blagajniških zapisov (CCT) v skupni vrednosti 300.000 milijard lir.
Zanone (PLI) meni, da bi bilo treba namesto obdavčenja zadolžnic znižati obresti in da bo vodstvo stranke zavzelo uradno stališče te dni, podtajnik Sterpa pa izraža bojazen, da utegne vlada obdavčiti tudi dodatne dohodke od delnic, kar pa je Goria včeraj izključil. Minister je tudi odgovoril La Malfi: »Če ne bi obdavčili zadolžnic, bi se javni izdatki povečali za 4.000 milijard lir.« (dg)
•	Stockholm
NADALJEVANJE S 1. STRANI
ko vojaško dejavnost, v kateri bo sodelovalo več kot 13 tisoč ljudi, če bo na kopnem, oziroma več kot 5 tisoč ljudi, če bo delno na morju ali v zraku, pa tudi tiste, pri katerih bodo uporabljali najmanj 300 tankov. Celoletne okvirne koledarje takšnih vojaških operacij si bodo izmenjale vsako leto do 15. novembra. Dejavnosti, v katerih bo sodelovalo več kot 40 tisoč ljudi, si bodo podpisnice najavljale 2 leti pred njihovim potekom. Vsaka izmed njih bo nadalje smela opraviti 3 nenapovedane inšpekcije »in loco« na leto na ozemlju sopodpisnice, razen na nekaterih »rezerviranih območjih«; na večje vojaške vaje bodo vabljeni opazovalci.
Po splošnem prepričanju gre za določila, ki so sama na sebi dokaj skromna, čeprav so zadostna za preprečitev takšnih vojaških operacij, kot je bila zasedba Češkoslovaške v letu 1968. Poudariti pa vsekakor velja, da sporazum nudi osnovo za nadaljnje sporazumevanje. O tem bo govor na novem zasedanju Konference o evropski varnosti in sodelovanju, ki se bo pričela 4. novembra na Dunaju, njena pripravljalna dela pa bodo stekla že danes.
•	Reagan
NADALJEVANJE S 1. STRANI
popolno odpravo jedrskih raket na srednji domet. Pristavil pa je, da je za postopno dosego teh ciljev pripravljen skleniti tudi sporazume prehodne narave. Podobno se je izrazil o jedrskih poskusih, ki naj bi jih velesili sporazumno in postopno odpravili. V nasprotju z zahtevami SZ pa je'Reagan odločno branil svojo Strateško obrambno pobudo (SDI), se pravi program »zvezdnih vojn«. ZDA nameravajo nadaljevati laboratorijske raziskave na tem področju do leta 1991, nakar bi predlagale SZ sporazum o njihovi skupni uporabi. Če bi do tega v teku dveh let ne prišlo, bi se lahko odločile za enostransko namestitev vesoljskega ščita.
Ameriški predsednik se je v svojem govoru dotaknil tudi regionalnih kriz. Za Afganistan, Kampučijo, Etiopijo, Angolo in Nikaragvo je predlagal začetek neposrednih pogajanj med sprtimi stranmi, pri čemer naj bi jim velesili prenehali dobavljati orožje. V tem primeru bi ZDA bile pripravljene sodelovati za gospodarsko oživitev kriznih območij. Reagan je tudi ostro obsodO mednarodni terorizem in si pridržal pravico, da proti njemu nastopi tudi z vojsko.
Obračunavanje in krvna osveta med rivalskima klanoma
Mafijski pokol v Porto Empedocleju: šest ljudi ob življenje, dva ranjena
Giovanni Mallia, Giuseppe in Luigi Grassoneili, so bili glavna tarča mafijskega pokola v Porto Empedocleju	(Telefoto AP)
AGRIGENTO — število mrtvih v predsinočnjem pokolu v Porto Empedocleju pri Agrigentu je naraslo na šest. V bolnišnici je namreč preminil eden od treh ranjencev. Medtem pa so preiskovalci v grobem že obnovili dinamiko pokala in nakazali smernice preiskave. Po trditvah očividcev so bili morilci trije, tarča pa so bdi Giuseppe in Luigi Grassoneili (oče in sin) ter Giovanni Mallia, ki je bil z njima za mizo. Morilci so proti trojici streljali s samokresi in z brzostrelno pištolo. Pod njihovimi streli pa niso padlj samo trije pripadniki Grassonellijevega mafijskega klana, temveč tudi gosti, ki so sedeli za mizicami bara Albanese v središču Porto Empedocleja.
Preiskovalci so namreč prepričani, da je treba iskati vzroke nedeljskega pokola v medsebojnem obračunavanju in morda celo krvni osveti med klanoma Grassonellijevih in Messinovih. Slednji so v zadnjem obdobju raz-
širili svoje »delovišče« z agrarnega na gradbeno in prevozniško področje. Pri tem so trčili v interese Grassonellijevih, ki so hoteli z umori izriniti nove konkurente. V zadnjem obdobju so tako ubili brata, očeta in nečaka Francesca Messine, »patriarha« Messinovega mafijskega klana, še prej pa so zdesetkali vrste Mes-s:novih. V takem položaju je bilo maščevanje skoraj neizbežno. Messinovi so to baje poskusili že 9. septembra ob nekem poročnem slavju Grassonellijevih. Z eksplozivom natrpan avtomobil pa je predčasno eksplodiral in ubil šoferja, ki je bd zadolžen za atentat.
Nedeljski pokol so takoj obsodile vse politične in družbene sde. Notranji minister Scalfaro je na Sicilijo poslal visokega komisarja za boj proti mafiji Riccarda Boccio in druge policijske funkcionarje, danes pa se bo sestala protimafijska parlamentarna komisija.
Srečanje v okviru zagrebškega mednarodnega velesejma
Černobil:
Prizadevanja SFRJ za pospešitev izmenjav z državami v razvoju
ZAGREB — Skupna blagovna izmenjava Jugoslavije z državami v razvoju je dosegla v prvem polletju letos približno 1,9 milijarde dolarjev, od česar odpade na jugoslovanski izvoz samo 690 milijonov dolarjev. V minulih letih je obseg skupne blagovne izmenjave s temi državami stagniral in celo upadal.
Jugoslovanski gospodarstveniki in predstavniki 30 držav v razvoju so med srečanjem na jesenskem zagrebškem velesejmu poudarili, da je dosedanja blagovna izmenjava daleč pod možnostmi in potrebami, zato jo je treba nenehno pospeševati.
Osnova za razgovor je bila anketa, ki jo je izvedel zagrebški inštitut za države v razvoju. Anketa je dala o-ceno o možnih pogodbah jugoslovanskih organizacij z gospodarstvom držav v razvoju v prihodnjih letih, tako je Afganistan ponudil izdelke iz kamna, lesa, usnja in vol-
ne, zainteresiran pa je za hladilnike in razno drugo o-premo. Indija ponuja široko izbiro proizvodov, predvsem pa usnja in usnjenih izdelkov. Filipini bi želeli prodati konzervirano sadje, sokove in druge prehrambene proizvode.
Predstavniki Gvajane so se zanimali za uvoz avtomobilov, tovornjakov in rezervnih delov, Šri Lanka bj kupovala avtomobile »jugo«, traktorje in težke stroje, Bangladeš se zanima za jugoslovansko medicinsko opremo, Čad pa za blago široke porabe.
Nekatere izmed 36 afriških držav v razvoju ter z drugih celin se zanimajo za pogoje jugoslovanskih gradbenikov, kd bi jim postavili industrijske in druge objekte, zanimajo pa se tudi za manjše trgovinske dogovore, katerih vrednost ne bi presegala 100.000 dolarjev, (dd)
kmalu v pogonu
MOSKVA, BRUSELJ — Reaktor številka 4 sovjetske jedrske centrale v Černobilu »ne oddaja več nevarne radioaktivnosti«, je izjavil včeraj v intervjuju za vladni dnevnik Izveštija prvi podpredsednik ministrskega sveta Boris ščerbina in dodal, da je delo za odpravo posledic aprilske nesreče v zaključni fazi, kar omogoča obnovitev dejavnosti elektrarne v prihodnjem mesecu. Pritrdil mu je tudi predsednik akademije znanosti SZ A-natoli Aleksandrov, ki je napovedal skorajšnji začetek obratovanja reaktorjev št. 1 in 2.
Izvršna komisija EGS pa je napovedala po svoji strani, da bo predlagala ministrskemu svetu podaljšanje o-mejitev za uvoz prehranskih artiklov iz SZ in vzhodnoevropskih držav, ki veljajo do konca septembra, še vsaj do januarja prihodnjega leta.
Protest zaradi 117 žrtev
Več tisoč južnoafriških temnopoltih rudarjev je včeraj odklonilo sodelovanje na uradni slovesnosti v spomin na 117 delovnih tovarišev, ki so izgubili življenje zaradi požara v rovu zlatokopa v Kinrossu pretekli teden. Zbrali so se nasprotno na protestni demonstraciji pred rudnikom, ki se ni izrodila v običajne spopade s policijo zgolj zaradi nastopa sindikalistov	(Telefoto AP)
Včeraj zagonetno streljanje pred vladno palačo v Kartumu
NAIROBI — Ponoči je pred poslopjem ministrskega sveta (vlade) v Kartumu prišlo do streljanja, po katerem so aretirali osem Sudancev, od katerih so štiri kmalu izpustili. Mednarodne organizacije za pomoč so sklenile obnoviti letalski prevoz hrane na jug Sudana, čeprav je premier Sadik el Mahdi izjavil, da vlada ne more jamčiti za varnost poletov.
Ozadje skrivnostnega streljanja pred vladnim sedežem za zdaj še ni pojasnjeno, v Kartumu tudi niso ničesar sporočili o morebitnih žrtvah nekajurnega streljanja. Kasneje je policija v glavnem mestu začela ustavljati in pregledovati vse avtomobile. Nekateri opazovalci te dogodke povezujejo z nedavnimi izbruhi nezadovoljstva proti koalicijiski vladi, do katerih je prišlo v nekaterih mestih. Med njimi so omenjali tudi študentske demonstracije, ki naj bi skupaj z drugimi oblikami nezadovoljstva izhajale predvsem iz čedalje bolj žgoče socialno - ekonomske krize, v kateri je Sudan in s čimer povezujejo čedalje hujšo draginjo in podražitve osnovnih živil.
Mednarodne organizacije za pomoč so včeraj sklenile obnoviti letalske polete v južno sudansko mesto Mala-kal, čeprav vlada opozarja, da poleti niso vami. Položaj v južnem Sudanu se je dodatno zaostril po 16. avgustu, ko so gverilci južnosudanskega odporniškega gibanja pri
mestu Malakal sestrelili sudansko potniško letalo, pri čemer je bjlo 63 mrtvih. Južnosudansko odporniško gibanje je vlado in mednarodne organizacije za pomoč opozorilo, da bo sestrelilo vsako letalo, ki bo letelo nad tako imenovanim vojnim področjem brez dovoljenja SP LM. Opazovalci se sedaj sprašujejo, ali so organizacije za pomoč medtem morebiti dosegle sporazum z odporniškim gibanjem polkovnika Johna Garanga ali pa so se odločile tvegati, kajti položaj s hrano na jugu Sudana je vsak dan bolj kritičen. Strokovnjaki menijo, da v tem delu Sudana lakota ogroža od dva do tri milijone ljudi, hrana, ki so jo z letali in tovornjaki prej pripeljali na ogrožena področja, pa je že zdavnaj pošla.
Garangova SPLM je hkrati zahtevala, da mora razdeljevanje mednarodne pomoči v hrani poslej potekati prek njenih odborov za pomoč v treh južnih provincah, češ da je vlada v Kartumu s to hrano oskrbovala vladno vojsko. V Kartumu so vsaj posredno soglašali s to zahtevo, obenem pa so obtožili odporniško gibanje, da lakoto na jugu in stisko milijonov izkorišča za svoje namene in skuša s sporazumom z agencijami za pomoč o razdeljevanju hrane po ovinkih doseči, priznanje na mednarodnem prizorišču.
AVGUST PUDGAR
V Zahodni Nemčiji vse prav pride za volilno propagando
Polemike ob prodaji »sindikalnih« hiš
BONN — Politični in gospodarski krogi v ZRN si še niso opomogli od začudenja spričo novice, ki je prišla konec preteklega tedna, da so sindikati prodali svoje omajano in domala bankrotirano stanovanjsko podjetje, največje v Evropi, zahodnober-linskemu »pekovskemu« milijonarju Horstu Schies-serju. Le ta je zagotovil novinarjem in javnosti, da bo odprodajal samo prazna stanovanja, ki so last koncerna Neue Heimat, medtem ko bodo stanovanja, v katerih stanujejo najemniki, obdržala svoj socialni status.
Toda najnovejši razvoj v zadevi Neue Heimat ni utišal kritičnih glasov, ki prihajajo zlasti iz tabora vladne koalicije CDU-CSU in FPD. .Predstavniki vladne koalicije očitajo sindikatom, da so s slabim poslovanjem in upravljanjem uničili največje stanovanjsko podjetje v ZRN in da se zdaj poskušajo izmuzniti odgovornosti. Ti očitki so se zlasti namnožili v zadnjem času in postajajo čedalje ostrejši. Kot številna druga vprašanja po-
staja tudi to vprašanje volilno vprašanje. Desnica bi rada tudi ob primeru Neue Heimat dokazala, da levica kratko in malo ne zna in noče dobro gospodariti. Slabega gospodarjenja v svojem taboru desnica seveda ne navaja kot dokaz, da je tudi na desni, »kapitalistični«, strani marsikaj narobe.
Poslanec CDU Gerster, ki je člani skupščinskega odbora, zadolženega za preiskavo o Neue Heimat, je izjavil, da bi sindikati s takšno politiko glede Neue Heimat težko dokazovali, da so varuhi interesov malih ljudi. Prej bi lahko trdili, je dejal Gerster, da so zagovorniki svojega multi-koncema, ki mu je dobiček glavna skrb.
Po nekaterih poročilih je Schiesser doslej vložil skromen znesek 50 milijonov mark lastnega kapitala za odkup kakih 190.000 stanovanj, vrednih nad 10 milijard mark. Neue Heimat je tudi zadolžena za kakih 10 milijard mark. Schiesser je napovedal, da bo v kratkem povečal lastni ka-
pital družbe, ki je prevzela Neue Heimat, za nekaj sto milijonov mark. Schiesser je pri odkupu Neue Heimat mislil tudi na to, da mu skoraj ne bo treba plačevati davkov na promet lastnega podjetja, ki je lani znašal 300 milijonov mark, ker bo lahko dokazal izgubo pri nakupu in sanaciji stanovanjskega koncema.
Schiesser računa pri tem tudi na druge racio-nalizacijske ukrepe, kot je prodaja 300 do 400 stanovanj na leto. Lastniki teh stanovanj bodo imeli pravico odpovedovati stanovanja najemnikom. Doslej to ni bilo mogoče, ker so stanovanja Neue Heimat socialna stanovanja. Zato tudi stanovanjskemu koncernu, ni bilo treba plačevati davkov. Gradilo je socialna stanovanja in reševalo stanovanjsko stisko po drugi svetovni vojni. Njegova pot navzdol se je začela, ko je upravni odbor začel špekulirati z zidavo dragih stanovanj doma in v tujini, zlasti počitniških vil v Sredozemlju.
BOŽIDAR PAHOR
Po začetku lovske sezone
RIM — Prvi dan nove lovske sezone je zahteval tri mrtve in več ranjenih, kar je še zaostrilo spor med nasprotniki in zagovornik; lova. Predstavnik združenja Amici della Terra, Guerra, je pismeno pozval Craxija, naj vlada objavi natančen seznam človeških žrtev lova in lovskih prekrškov, češ da bi kazalo vzeti v poštev možnost ukinitve izdajanja dovoljenj za nošnjo lovskih pušk, in to ne glede na izid referenduma o lovu.
Predsednik Zveze lovskih društev (UNAVI) Mingotti pa bo jutri lastnoročno izročil predsednikoma poslanske zbornice in senata peticijo s podpisi dveh milijonov državljanov.
Velika slovesnost na Raščici pri Velikih Laščah
Primož Trubar je utiral in utrl pot vsemu slovenskemu narodu
RAŠČICA — Ob štiristoletnici smrti Primoža Trubarja se spominjamo njegovega velikega kulturnega in civilizacijskega dela: slovesno se ga spominjate Slovenci, toda z vami tudi vsi Jugoslovani. Slovencem je ta izjemni človek že nekaj desetletij po iznajdbi tiska pripravil prve knjige. Z njimi je sprožil gibanje, ki je bilo po svoji vidni podobi, po besedah in pojmih, ki jih je rabilo, sicer religiozno, v svoji globoki in skriti vsebini pa elementarno moralno in humanistično, temeljno reformistično.
Tako je med drugim dejal predsednik predsedstva SFRJ Sinan Hasani na nedeljski slovesnosti na Raščici pri Velikih Laščah. Tam so namreč otvori-li Trubarjeve spominske objekte, slavnosti pa se je udeležila večtisočglava množica, med katero so bili številni pomembni kulturnopolitični delavci
in osebnosti iz vse Jugoslavije, zamejstva, gostje iz Tiibingena in Derendin-gena in predstavniki verskih skupnos-
S Trubarjem smo prestopili usodni prag in se vključili v dogajanje tedanje kulturne Evrope. Resnično, dal je svojemu narodu tudi ime in ga tako rekoč krstil za Slovence. Izbral mu je kljub svoji v gotici tiskani prvi knjigi — za ves svoj nadaljnji opus in za ves naš obstoj latinsko pismo, s čimer nas je intenzivneje vključil v veliki evropski kulturni svet.
To je bila ena temeljnih misli v slavnostnem govoru akademika Josipa Vidmarja, ki je z različnih vidikov osvetlil pomen enega najodličnejših Slovencev v našem kulturnem razvoju in aktualiziral njegov vpliv z današnje časovne razdalje. Vidmar je svoj govor sklenil z oznako titanskega dela in
usode Primoža Trubarja, oboje opredelil kot "usodo in delo tragičnega genija. Živel in doživljal jo je in vede ali nevede utiral in utrl pot svojemu narodu. Utiranje poti narodu pa ni majhna stvar; dana je samo redkim. Usoda njegovega dela je bila tragična, toda bila je genialna. Moramo ga priznati, spoštovati in visoko častiti kot genialnega začetnika naše kulture in naše zgodovinske usode, ki ju je obudil tako slovesno, junaško in slovensko".
Med gosti iz Derendingena, kjer je Trubar sklenil svojo življenjsko pot, je spregovoril pastor Dieter Roser, ki je med drugim poudaril, da se "čutimo povezane z vami čez meje državnih, političnih in verskih samostojnosti in poklicani graditi mostove na vse strani. Dolga leta in stoletja so kopali jarke in postavljali zidove. Iz tega so nastajali samo nesporazumi, trpljenja in vojne. Mi, današnji in tukajšnji ljudje, smo poklicani in obvezani, da jarke zasujemo in poti izravnamo".
Jasno je, da je bilo tudi med domačini trenutku primerno razpoloženje, saj so imeli največ zaslug pri tem, da so bili spominski objekti (hiša s spominsko zbirko in mlinom ter vodna žaga) v sorazmerno kratkem času pripravljeni za otvoritev. V imenu domače skupnosti je pozdravil Bogomir Samsa.
V sklepnem delu slovesnosti, ki je bil svojstven vrhunec nedeljskega praznovanja, je ključe Trubarjeve hiše in njegove spominske zbirke izročil "v varstvo krajanov njegove rojstne Raš-čice, ki njega in njegovo delo po štiristo letih ponovno sprejema v svoje naročje" Anton Vratuša, predsednik Trubarjevega odbora. S tem so bili domači in tuji gostje povabljeni, da so si med prvimi ogledali skrbno obnovljene prostore, ki bodo tudi v prihodnje oživljali spomin na Trubarjevo delo in njegove dosežke.
Oh zaključku Europa Genti
Pomembna vloga stare celine
Z ognjemetom na Trgu sv. Marka se je v soboto zvečer spustil zastor na manifestacijo Europa Genti, ki je za teden dni priklicala v Benetke in v Venelo zastopnike dvajsetih evropskih dežel. Ob tako razčlenjeni pobudi, kot je bila Europa genti, je težko le dan ali dva po zaključku, tvegati kakršenkoli obračun. Take manifestacije so po svojem značaju dolgoročne investicije, ki obrodijo sadove na daljši čas, saj predpostavljajo po eni strani spremembo miselnosti ljudi, po drugi pa preseganje tistih političnih pregrad in zaprek, ki so dole j preprečile tvornejši dialog na stari celini, po drugi pa silile v birokratizacijo takih zamisli kot je na primer EGS.
Očitno je, da pobuda, pa čeravno zelo hvalevredna, kulturno izzivalna in spodbudna, kot je Europa Genti, teh ovir in pregrad ne more premostiti. Kvečjemu lahko samo poseje seme, ki naj bi v prihodnosti obrodilo in pomagalo pri premagovanju teh ovir. In to je jasno izhajalo in zaključnih besed predsednika dežele Venelo Berninija, ko je naglasil, da so si prireditelji zastavili v bistvu tri cilje: zamisliti si, s sodobnim vidikom, načrt združene Evrope od Uralov do Atlantika; spodbuti ljudi k razmišljanju in jih angažirati za uresničevanje take ideje tudi s pomočjo dežel,- na novo odkriti in ovrednotiti kulturne korenine evropskih dežel, ki so s svojo pluralistično prisotnostjo, konec koncev bistvena sestavina evropske kulturne podobe.
Je to utopija ali je lahko konkreten načrt? Najbrž je, kot je dejal Bernini, taka zamisel obenem utopija in konkreten načrt in, po prvi izvedbi Europa Genti, malo manj utopija in za spoznanje več konkreten načrt. In to je v skrajni sintezi lahko tudi obračun enotedenskega zasedanja, h kateremu pa je treba vsekakor dodati, vrsto konkretnih idej za delo v dveletnem obdobju, ki nas loči od druge manifestacije Europa Genti. In še ne pozitivne plati ne smemo prezreti: dejstvo, da je bila Europa Genti, v skrajni sintezi poziv k dialogu in miru. In to ni malo v času, ko živimo v senci jedrskih konic in drugega uničevalnega orožja. Še zlasti pa ni malo, če je to skupen poziv ljudi dvajsetih evropskih dežel, ki so odraz vse raznolike evropske kulturne in tudi politične stvarnosti.
V izkupiček srečanja Europa Genti pa je po mojem mnenju treba dodati še en važen element. In sicer ugotovitev duhovne vloge, ki jo stara celina lahko ima v sodobnem svetu. Čeravno Evropa ni več planetarna velesila in je v marsičem podrejena supersilama, lahko v svoji tradiciji in v svojih koreninah najde moč za novo poslanstvo, za poslanstvo, ki se sklicuje in tolmači v sodobnejših vidikih centralnosti človeka, človeka kot cilj in ne sredstvo. To je bila osrednja misel evropske filozofije od starogrških mislecev do sodobnejših filozofov, pa čeravno velja poudariti, da evropske države niso vselej ravnale v skladu s tem moralnim in idejnim vodilom.
In če človek ostaja osrednja vrednota evropskega duhovnega sporočila, se to sporočilo lahko izraža predvsem v ideji demokracije, kot se je izoblikovala do danes; v ideji šole kot vzgojnega momenta,- v konceptu svobodne umetnosti kot opravila duha, ki osvobaja človeka; v konceptu znanstvenega raziskovanja kot uresničevanja človeškega duha; v konceptu gospodarskega in tehnološkega razvoja v funkciji človeka; v ideji tehnike in znanstvenega raziskovanja kot »podaljška« človeka, njegovih sposobnosti in njegove ustvarjalnosti, ne pa kot sredstev, ki nadvladajo človeka in ga zreducirajo na raven nekega čarodejev-skega pripravnika; v dejstvu, da za elektronskimi računalniki morajo vselej biti človeški možgani, da bodo informatski stroji v službi človeškega razvoja ne pa stroji, ki naj bi ogrožali človeka, njegovo svobodo in njegove pravice.
To naj bi bilo bistvo novega evropskega humanizma, duhovnega sporočila stare celine svetu. In v tem smislu lahko odigra Evropa, če bo hotela, bistveno vlogo, Europa Genti pa je imela že ob svoji prvi izvedbi to veliko zaslugo, da je to vlogo nakazala.
VOJMIR TAVČAR
Bivši deportiranci so obiskali Auschwitz
V Gradežu kongres o problematiki obrtništva v FJK
TRST - V petek se bo v Gradežu začela deželna konferenca o obrtništvu, na kateri bodo razpravljali o vlogi, ki jo ima obrtništvo v okviru razvoja dežele Furlanije—Julijske krajine. To je najpomembnejše zborovanje tega sektorja od ustanovitve Dežele.
Udeleženci bodo pregledali pot, ki jo je prehodilo obrtništvo in skušali poiskati tudi tiste deficitarne elemente, ki so zaustavljali razvoj. Zato se bodo dvodnevne konference (zaključila se bo v soboto) udeležili mnogi operaterji na tem področju, ki bodo razpravljali tudi o zakonodajah v ostalih deželah. V naši deželi so v dvajsetih letih odobrili vrsto zakonov v prid razvoju sektorja, vendar dosežki še vedno niso optimalni.
Kongres bo v petek odprl deželni odbornik Turello z referatom o obrtništvu v FJK, s posebnim ozirom na prispevek, ki ga daje politiki harmoničnega gospodarskega in socialnega razvoja. Nato bodo na vrsti prispevki raznih univerzitetnih predavateljev in izvedencev. Naslednjega dne bodo spregovorili predstavniki ESA in treh sindikalnih organizacij, nakar bo odbornik Turello potegnil zaključke.
Berite
»Novi Matajur«
n.
»Iz moje barake se je videl dimnik krematorija. Danes ga ni več. To ni bila moja baraka« je dejala ena izmed jetnic, ko je iskala svoje ležišče. Šele potem je videla porušena krematorija in je vedela, da je našla pravo mesto.
»Sama niti ne iščem kraja, kjer sem bila in kjer sem zadnjič videla svojega očeta« je dejala Marta Ascoli, ki je prišla v to taborišče naravnost iz tržaš-
ke Rižarne. »Če sem še živa - ne smem niti pomisliti, kolikorat sem bila že na poti v krematorij, ali v plinsko celico -me je prav gotovo držala pri življenju obljuba, ki sem jo dala mami, ki sem jo pustila še v Rižarni: mama, vrnila se bom. Danes sem po 41 letih prvič v tem taborišču in čeprav je vse, kar vidim in slišim strašno ter obuja v meni spomine, za katere sem mislila, da sem
jih že prebolela, sem zadovoljna, da sem prišla. Veliko bi jih moralo priti, predvsem mladih. Sami bi si morali ogledati te kraje smrti, da bi vedeli, kaj sta pomenila nacizem in fašizem.«
Gledala in opazovala sem te preživele in občudovala njihovo voljo in željo, da vse vidijo, da vse podoživijo. Mislila sem, da jih bo strlo, pa jih ni. Najhujše so doživeli že tedaj, pred tolikimi leti; to je bil le obisk, le spomin na tiste čase in pa spomin in tih pozdrav tistim, ki so tu ostali za vedno.
Ob našem obisku v Auschwitzu (Os-wiecim) smo imeli med nami tudi skupino mladih. Niti besedice ni bilo slišati iz njihovih ust med obiskom: nemi so strmeli v vse to, kar so videli, tiho poslušali pripovedovanje vodiča in preživelih. Videla sem jih tudi jokati.
Morala sem počakati, da so se pomirili, da so zbrali svoje misli, da so bili najhujši trenutki za njimi, potem je stekel razgovor. Naj strnem le v kratkem vse to, kar so mi povedali: Aleksander Sedmak iz Križa, član tamkajšnjega mladinskega krožka Vesna, Robi Gorup s svojo ženo Damjano, Igor Brana in Erika Velja. Nekateri so že bili na obisku v drugih taboriščih, nekateri so potomci bivših deportirancev, nekateri so bili prvič na takšnem spominskem izletu.
»To, kar smo videli, slišali in doživeli je nekaj takega, kar ne bomo nikoli
več pozabili. Veliko strašnejše je od tistega, kar smo sicer že videli v drugih taboriščih, ali pa slišali od svojih staršev. Čeprav je bilo težko, mučno in boleče, smo zadovoljni, da smo se izleta udeležili. Vse to, kar smo videli in doživeli, bi hoteli povedati našim vrstnikom. Videli smo v taborišču toliko mladih iz raznih držav, tudi iz obeh Nemčij. Zakaj ne bi tudi mladi iz naših krajev v večjem številu obiskali te kraje smrti? Hvaležni smo organizatorjem, da so nam omogočili tak ogled. Vendar menimo, da bi morali biti v bodoče prav mi mladi pobudniki podobnih obiskov, da bi morali, skupno s preživelimi še obiskati te kraje, da bi morali svoja spoznanja in izkušnje posredovati našim vrstnikom, ki tega niso videli, ki o tem delu naše preteklosti vedo še vedno premalo.«
Člani koordinacijskega odbora ANED iz Trsta so se, skupno z vsemi udeleženci izleta, poklonili tudi pred spomenikom vsem padlim in tu položili venec; venec so položili tudi na spominsko ploščo za padle iz Italije, muzeju taborišča pa so poklonili izredno lep kipec, ki ponazarja vhod v tržaško Rižarno, ki ga je, po načrtu arhitekta Jurija Žerjala, izdelal iz nabre-žinskega kamna Milan Pernarčič.
NEVA LUKEŠ
KONEC
78.
Philipp Vandenbergi
Hetera
»Odšla sta!« Sikinos je z iztegnjeno roko pokazal na svetiščne stopnice, kjer sta še malo pred tem sedela atenska odposlanca. Dafne je pogledala spremljevalca in se prestrašena ustavila. »Sikinos,« je šepnila, »prepozno je.« Oči 80 ji zalile solze nemočne jeze, in Sikinos si je ni upal
tolažiti.
Toda nenadoma, popolnoma nepričakovano, je stopil Timon iz stebriščne dvorane svetišča. Na ves glas je razpravljal z obema demosijema Atencev, divje mahal z rokami in vedno znova kazal na majhne preročiščne tablice, ki jih je imel eden izmed njiju v rokah. Atenca sta bila videti zmedena, mlajši si je pulil lase, drugemu pa so lile solze po obrazu.
Kot običajno, je takoj nastal krog radovednežev, da bi sodelovali v sreči ali nesreči tistih, ki so postavili vprašanje. Timon je ogorčeno dejal: »O, kaj vama je naredil Febus Apolon! Če se bosta s to slabo vestjo pojavila v Atenah, vama bodo odsekali glavo kot kakšnemu sovražnemu barbaru. Razčetverili vaju bodo in vaju sežgali, ker sta se pre-
grešila zoper pitijskega Apolona; samo brezbožnežem se prerokuje tako velika nesreča.«
Potem je vzel tablico in majal z glavo, ko je bral besedilo:
»Kaj le čakate, bedni? Pobegnite zemlji na konec,
slednji zapusti svoj dom in grada visoke zidi-ne!
Glava ostala ne bo, ne telo ostalo mu celo, mesto ne bo rešilo si nog, ne rok ne sredine, vse prešlo bo v nič, razdel ga bo lakotni ogenj!«
Eden izmed demosijev je na glas potožil: »Kaj neki sva naredila, da naju je Pitos Apolon tako strašno kaznoval? Žrtvovala sva kozlička, kot je v navadi, in beli dim se je dvigal navpično proti nebu kot znak božje naklonjenosti.«
»Potem žrtvujta bogu pač še enkrat, prinesita oljkove vejice v svetišče in vprašajta, kako naj se Atenci uprejo barbarom.«
Časa je bilo malo, toda atenska odposlanca sta sklenila, da bosta naslednji dan še enkrat postavila vprašanje preročišču in da ne bosta odšla prej iz svetišča, dokler jima Apolon skozi usta Pitije ne pove česa boljšega.
Dafne in Sikinos sta bila prebila noč v enem izmed prenapolnjenih delfskih gostišč. Dafne budna, v nenehnem strahu, da bi jo odkrili. Ko so se naslednji dan srečali s Timonom na obzidju za žrtvenim oltarjem, je naredila resen obraz.
»Uporabiti sem moral vso svojo moč prepričevanja, da sem dobil od preročiščne svečenice nov izrek. Toda s pomočjo zlata...« Dafne je vrgla starcu usnjeno vrečko z ostankom dogovorjenega zneska, in medtem ko je ta preverjal vsebino, je jecljaje govoril: »Ne vem, ali ti bo novi odgovor preročišča kaj koristil.«
»Atenci bodo naredili tako, kot pravi preročišče. Če jim ukazuje beg, bodo zbežali. Če jim svetuje bitko na kopnem, se bodo bojevali. Če pa je prepričano o zmagi na morju, ne bo noben Atenec premišljal stopiti na triere. Kakšen je torej Pitijin odgovor?«
Timon je izročil heteri tablico, ne veliko večjo od dlani, in Dafne je prebrala na hitro načečkane pismenke. »Krajina vsa, ki jo zrejo Kitairona svete toka-ve,
z druge strani pa Kekropov grič, bo žrtev sovraga!
Pač pa zid lesen dal Zeus gromovnik Ateni, ta je nepremagljiv pa rešil bo tebe in tvoje.«
Dafne je za hip razmišljala o smislu tega sporočila. Leseni zidovi? Potem pa se je njen obraz razsvetlil, in le malo je manjkalo, da ni planila Timonu okoli vratu, vendar se je še pravočasno spomnila na svojo moško preobleko. »Dobro narejeno, starček,« je vzkliknila navdušeno. »Kje sta atenska odposlanca?«
»Odpotovala!« je rekel Timon, Dafne pa se je obrnila k Sikinu: »Hitro, najina konja!«
Na včerajšnji proizvodni konferenci o Tržaškem arzenalu
Potrjene možnosti za prihodnost ATSM
Arzenal sv. Marka je že dolgo stalen gost sindikalnih kronik, žal, kot ena tistih tržaških proizvodnih sredin, katerih zaposlitvena in proizvodna raven se iz leta v leto drastično krči. Bivšo tržaško ladjedelnico duši kronično pomanjkanje delovnih naročil, stalna redna ali izredna dopolnilna blagajna za dober del delovne sile, neustrezna organizacija dela z visoko stopnjo birokratizacije in brez uvajanja tehnoloških inovacij. Če k temu prištejemo politiko drobnih vlaganj, brez celovitega investicijskega programa za prihodnost in brez sistematičnega tržnega raziskovanja, potem v sedanjih razmerah prav gotovo ni moč iskati izhoda iz začaranega kroga kronične krize Tržaškega arzenala.
Položaj je še toliko bolj absurden, če upoštevamo - kot je opozoril eden od predstavnikov tovarniškega sveta na včerajšnji proizvodni konferenci o ATSM - da iz nedavno opravljene raziskave družbe Fincantieri izhaja izredno značilen podatek: kljub drastičnemu padcu povpraševanja po ladijskih popravilih na svetovnem tržišču, so razmere v Sredozemlju bistveno boljše, Italija pa ima z ozirom na druge sredozemske države skoraj podvojen ladijski promet in torej potencialno veliko tržišče, od katerega pa Fincantieri uspe pridobiti zase le drobtine.
Sindikalne organizacije so skupaj z dejavnim tovarniškim svetom, ki se že
leta z vsemi silami bori proti propadu Tržaškega arzenala, prepričan v možnost njegovega relansiranja, pripravile še eno od tolikih pobud, od katere naj bi prišla nova razjasnitev položaja. Konference, ki je bila včeraj ves dan v konferenčni dvorani Trgovinske zbornice, so se udeležili predstavniki političnih sil, gospodarskih organizacij, deželne in krajevnih uprav, tržaški parlamentarci in seveda predstavniki vodstva Fincantierija in ATSM ter vsedržavni, deželni in krajevni zastopniki sindikalnih organizacij.
Izhodiščna točka za delo konference je bila sindikalna programska platforma, ki jo je prebral predstavnik tovarniškega sveta Luciano Comel, strokovni tehnični poročili pa sta prispevala docent na tržaški univerzi inž. Igor Zotti in prof. Giulio Brautti z Inštituta za fiziko na univerzi v Bariju. Medtem ko smo o paltformi že poročali, ko smo napovedali včerajšnjo konferenco, naj danes na kratko povzamemo nekatere predloge iz poročila inž. Zottija, ki je poudaril pomen izmenjave izkušenj in sodelovanja med proizvodnjo in raziskovanjem oziroma šolo. Za uveljavitev sektorja posebnih plovnih konstrukcij in še zlasti tako imenovanih "off-shore" (gradenj na odprtem morju), je po njegovem mnenju potrebno začeti pri tržišču, za katerega je Tržaški arzenal sedaj povsem odvisen od družbe Fincantieri in torej od delov-
nih naročil, ki jih le-ta dodeljuje. Izdelati bi zato bilo potrebno nov program kompetitivnega izdelka, s katerim bi se ladjedelnica pojavila na tržišču in si tako utrla pot med ladjarje. Glede oddelkov za ladijska popravila in transformacije pa je raziskovalec prepričan, da imata vse možnosti za re-lansiranje svoje dejavnosti pod pogojem, da se primerno okrepita in prilagodita zahtevam nove tehnologije, pri čemer morata sodelovati s področjem znanstvenega raziskovanja, ki je v Trstu že doseglo zavidljivo visoko raven in ki edino lahko odpravi dosedanjo prakso "čakanja" na naročila ladjarjev.
Veliko je bilo včeraj na konferenci govora tudi o nujnosti strokovnega usposabljanja delovne sile, brez katerega si danes ni mogoče zamišljati sodobne proizvodnje in kvalitetnih izdelkov, ter reorganizacije dela, ki bi prispevala k znižanju proizvodnih stroškov. Začaran krog skratka, ki mu dobra volja le ene strani ni in ne bo mogla do konca. Spomnimo se nekaterih vidnih akcij, ki so jih že pred časom sprožile sindikalne organizacije, da bi družbenopolitične sile in javno mnenje opozorile na brezizhodnost razmer v Tržaškem arzenalu. Toda njihovega alarmnega zvonca kot da ne slišijo tisti, ki so poklicani, da na osnovi natančnih organskih programov preprečijo dokončno zamrtje tistega, kar je ostalo od nekdaj velike in uspešne tržaške ladjedelnice.
_____pismo uredništvu_____
Slovenci in slovenščina
IHANK YOU CALL AGAIN
HIRELLR CflFFE*
UIP UDINE 44 TS P.IUR 00677940322 REPI	6.200
C0NT	6.200
OP-D 01.09.86	0003#
08s 46
EB 77200954
Sem Slovenka, stara 80 let, hčerka Slovencev, vnukinja Slovencev, vsi rojeni v Trstu. Hodim po Trstu, slišim mnogo govoriti slovensko v avtobusu, po ulicah, po trgovinah. Pa ne mislite samo Jugoslovanov, ki nosijo v Trst lepe in dobre denarčke.
Pa opazuješ napise tu in tam, npr. Latte Friuli - Friuli Milch, tu v Via Udine kupiš kavo in se ti zahvalijo v angleščini, z listkom. Poglejte ga... Edino naš rojak iz Brda je imel koraj-
žo, da je dal napisati vinske sorte tudi v slovenščini! Vsa čast njemu!
Zakaj se ne bi naši slovenski trgovci zahvaljevali pismeno kot tale, "Mi-rella caife!'
Jaz mislim, da bi se obneslo in bi se ljudje, ki vedo, da tu smo tudi Slovenci, bolj privadili tudi nas Slovencev!
(Sledi podpis)
V petek seji nabrežinskega in dolinskegao občinskega sveta
V petek se bosta sestala dva občinska sveta. Devinsko-nabrežinski, ki se bo začel ob 21. uri, bo imel na dnevnem redu sporočila župana in občinskega odbora, svetovalska vprašanja in interpelacije ter odobritev in sprejem na znanje sklepov občinskega odbora.
Izredna seja dolinskega občinskega sveta pa bo posvečena izključno volitvam za novo Glavno skupščino Tržaške krajevne zdravstvene ustanove. Občinski svetovalci bodo lahko volili od 19.00 do 20.30.
Darujte v sklad
Mitje Čuka
Konec tedna so se v Botaču
Ob koncu Seminarja za denuklearizacijo Treh Benečij
sprehodili čez odprto mejo
Pobuda »Odprte meje« je v soboto in v nedeljo privabila na prijateljsko srečanje in simbolično turo od Škocjana do Botača nad tisoč ljudi, Slovencev in Italijanov. Slovesnost in pomen »Odprte meje« je potrdila tudi polnoštevilna udeležba predstavnikov javnih uprav z obeh strani meje, ki se je z dolinskim županom Švabom in predsednikom občine_Sežana Vodopivcem, podala na pot.
Letošnji nedeljski sprehod čez odprto mejo se je začel v Škocjanu, kjer so si udeleženci ogledali jame, nadaljeval se je v Beki in šele nato jo je veselo razpoložena, pol italijanska in pol slovenska, množica mahnila navzdol proti Botaču, kjer so se ji pridružili tudi mladinci iz Avstrije, Italije in Jugoslavije, ki pravkar sledijo mednarodnemu seminarju.
Z nastopom »Mladinskega zbora Tomažič« se je nato zaključil konec tedna posvečen sožitju med narodi; izraz konkretnega sodelovanja med sežansko in dolinsko občino ter priložnost, da vsaj enkrat na leto pozabimo na tisto nevidno črto, ki ji pravimo meja.
Z jedrskim orožjem ne gradimo miru pač pa netimo sovraštvo med narodi
Z zadnjimi posegi tajnika KPI dežele Veneto De Piccolija, predstavnika Centra za teoretsko fiziko ter člana koordinacijskega odbora Zelenih iz Avstrije Gerarda Jordana, ki je orisal najnovejše pobude na tem področju, so se v nedeljo v Boljuncu zaključili študijski dnevi Seminarja za denuklearizacijo Treh Benečij.
Pred končno razpravo in predstavitvijo zaključnega skupnega dokumenta so vse tri delovne skupine Seminarja povzele rezultate svojih raziskav, ki so zaobjemale pobude za denuklearizacijo Treh Benečij, iskanje obrambnih alternativ (demilitarizacijo dežel Alpe-Jadran) in sodelovanja javnih uprav v luči denukleariziranih območij.
Ob zaključku seminarja pa so člani koroške skupine Kladivo izdali tudi poseben dokument, v katerem piše: »Udeleženci seminarja o denukleariza-ciji regij na območju dežel Alpe-Jadran ugotavljamo, da je enakopravnost narodnih manjšin in njihov razvoj, nujni sestavni del mirovne kulture na tem območju, ki lahko krepi prijateljstvo med narodi in s tem ugodno vpliva na vsestransko regionalno sodelovanje. Zato udeleženci seminarja podpiramo pobudo za javno dvojezično šolo v Celovcu in pozivamo koroškega deželnega glavarja VVagnerja kot bodočega predsednika delovne skup-
nosti Alpe-Jadran, da se zavzame za njeno uresničitev.«
Člani skupine Kladivo so sprožili tudi obsežno akcijo za zbiranje podpisov za dvojezično šolo. Med starši, ki imajo svoje otroke v osnovni šoli so do polovice septembra zbrali že 117 podpisov.
Delovne skupine, ki so se udeležile Seminarja za denuklearizacijo Treh Benečij, so se proti večeru srečale z
udeleženci pohoda ob »Odprti meji«. Prireditelji pobude, ki poziva k miru in sožitju med narodi, so obrazložili svoje postavke mladincem, ki se prav tako borijo za mir, poleg tega pa se zavzemajo tudi za totalno razorožitev in denuklearizacijo ter za demilitarizacijo območja Alpe-Jadran.
Na sliki: predavatelji in udeleženci nedeljskega sklepnega dela Seminarja za denuklearizacijo Treh Benečij.
Po poletnem premoru
Danes seja deželnega sveta
Po poletnem premoru se bo danes spet sestal deželni svet. Na prvi točki dnevnega reda bo umestitev novega deželnega svetovalca Alfierija Serija (LpT), ki bo nadomestil pred kratkim umrlega inž. Tassinarija. Sledili bodo odgovori odbora na razne interpelacije in vprašanja, nakar bo na vrsti pregled in ponovna odobritev kar šestih deželnih zakonov, ki jih je rimska vlada poslala nazaj deželnemu svetu z vrsto pripomb in ugovorov. Ti zakoni zadevajo med drugim integriran načrt prevozov, disciplino javnih del, izvajanje tako imenovanega "dekreta Galas-so" na deželnem ozemlju, prejemke krajevnih upraviteljev in normativ o lovu.
Na dnevnem redu sta še dve pomembni točki: razprava in glasovanje o zakonskem osnutku glede posegov državnih udeležb v tržaški in goriški pokrajini ter razprava o številnih resolucijah, ki so jih razne svetovalske skupine predložile glede vprašanja razmer v vojašnicah. Glede na natrpa-nost dnevnega reda, ki ga najbrž ne bo mogoče izčrpati na eni sami seji, se bo deželni svet verjetno sestal tudi v naslednjih dneh.
V tej jesenski sezoni pa se bo moral deželni svet ukvarjati tudi z vrsto drugih zelo pomembnih vprašanj. V prvi vrsti gre seveda za proračun, zelo važna pa bo tudi razprava o načrtih decentralizacije in preustroja deželne uprave.
Praznik trgatve v Podlonjerju: nagradili najboljše »šparone«
V	Ljudskem domu v Podlonjerju sta uprava Ljudskega doma in Skupnost vrtnarjev in vinogradnikov priredili konec preteklega tedna Praznik trgatve. V soboto jo je vreme neprijetno zagodlo organizatorjem: kljub temu so prisotni prebili lep večer, ki so ga popestrili mešani pevski zbor italijanske narodnosti iz Pirana in domači izvajalci.
V	nedeljo je bil prireditveni prostor natrpan kot malokdaj prej. V popoldanskih urah je na prazniku nastopila
godba na pihala Triestinissima, veliko zanimanja pa je bilo, kot še vsako leto, za nagrajevanje "šparonov". Letos je predstavilo svoje grozde 20 domačih vinogradnikov. Žirija je ocenila najboljše grozdje in takole razsodila: prvo nagrado je prejel Livio Čok, drugo Pino Živec, tretjo pa Franc (Češko) Mlač. Udeleženci so seveda pokusili razstavljeno grozdje, "šparone" pa so žrebali na loteriji.
Na sliki: grozdje in glasba sta obeležila Praznik trgatve v Podlonjerju.
V Laboratoriju morske biologije simpozij o raziskovanju morja
Laboratorij morske biologije iz Trsta bo organiziral od jutri do 27. septembra vsakoletno srečanje članov COIMP (Comite International Permanent pour la Recherche sur la Preservation de Materiaux en Milieu Marin). Srečanja se bodo udeležili znanstveniki in raziskovalci svetovnega slovesa; prisotni bodo predstavniki Argentine, Danske, Španije, Nemčije, ZDA, Francije, Grčije, Japonske, Norveške, Nizozemske, Anglije, Sirije in seveda Italije. Med njimi pa bo tudi jugoslovanska predstavnica profesorica L. Fičič iz rovinjskega Biološkega inštituta.
V teku srečanja bodo imeli v Laboratoriju morske biologije pod Križem tudi simpozij z naslovom: "Sedanje stanje italijanskega in jugoslovanskega raziskovanja na področju korozije in morskega foulinga". Glavni cilj simpozija je seveda medsebojno spoznavanje ljudi, ki raziskujejo na istem področju in s tem možnost, da bi v bodočnosti prišlo do mednarodnega sodelovanja. Vendar je simpozij pomemben tudi iz praktičnega vidika. Foulig oz. razjedanje, kateremu so izpostavljeni objekti nameščeni v morju (ladje, boe, cevi), lahko namreč kvarno učinkuje na njihovo produktivnost; prav tako ima lahko ta pojav negativne ekonomske posledice.
Simpozij, ki bo 25. septembra na sedežu Laboratorija (Obalna cesta 336), bo odprt občinstvu. Začetek simpozija bo ob 9. uri, poročila pa bodo simultano prevajali v angleščino in francoščino.
Obvezno cepljenje proti slinavki
Tržaški župan je izdal odredbo o obveznem cepljenju goveda, ovc in koz proti slinavki. Cepljenje bo brezplačno, če bodo lastniki živali vložili prošnjo zanj na živinozdravniški oddelek tržaške KZE št. 1 (Ulica dei Macelli 6, Trst; tel. 820034), najkasneje do 30. septembra za jesenski rok in najkasneje do 1. marca 1987 za pomladanski rok. Kdor ne bo pravočasno oddal pismene prošnje, bo moral živino cepiti na lastne stroške.
Cepiti je potrebno:
a)	od 1. oktobra do 30. novembra 1986 govedo staro več kot tri mesece in do 30. decembra tisto, ki bo v tem času doseglo to starost;
b)	od 1. aprila do 30. junija 1987 ovce in koze stare več kot tri mesece, ki jih lastniki za parjenje prevažajo, in govedo, ki ni prišlo v poštev v jesenskem roku in je med tem doseglo to starost.
V tem roku bodo ponovno cepljene vse živali, ki so bile doslej samo enkrat cepljene;
c)	od 1. oktobra 1986 do 30. septembra 1987 več kot tri mesece staro govedo, ki je bilo uvoženo iz inozemstva.
Na sinočnji dokaj napeti občinski seji
Župan Staffieri (še vedno brez odbora) predstavil svoje proračunsko poročilo
Zmeda v tržaškem občinskem svetu se nadaljuje, kljub temu da je bil pred nekaj dnevi s široko večino izvoljen nov odbor, ki mu predseduje listar Staffieri. Pod križnim ognjem opozicije se novopečeni župan ni odrezal najbolje pri vodenju seje, ki se je sicer začela s tričetrturno zamudo. Takoj na začetku, potem ko se je spomnil pred nedavnim preminulega deželnega svetovalca Tassinarija, jo je moral župan že prekiniti za pol ure, da bi se lahko sestali načelniki svetovalskih skupin večine.
Kamen spotike je bil proračun, oziroma njegova predstavitev,- predstaviti bi ga moral novi odbor, ki pa zaradi "nerodnosti" večine še ni polnomočen in ne more opravljati svojega dela. Z dokaj dvomljivo interpretacijo je bil predstavljen proračun prejšnjega odbora, katerega pa Ricchettijev odbor ni odobril, ampak le vzel na znanje (že
23.	junija), da je proračunski dokument pripravljen, seveda po predpisih takratnega zakona. Nova večina je ta dokument osvojila in ga po predpisih novega zakona primerno spremenila; na tej osnovi je župan Staffieri podal svoje, spremno poročilo, razprava, o
katerem, kot o celotnem proračunu, se bo nadaljevala drevi.
Sicer pa je bila sinočnja seja dokaj napeta, vprašljivo pa je celo, ali se je sploh odvijala po zakonskih predpisih. Ze na začetku je predstavnik Tržaške-
ga gibanja Parovel, ki je napovedal pravo vojno novi večini in njegovemu odboru, zahteval, da bi se sploh ne razpravljalo o osmih sklepih (povezani so namreč s proračunom) in niti ne začelo razprave o proračunu, ker teh dokumentov svetovalci niso prejeli 24 ur pred sejo, kot predvideva zakon,- to je tudi dokumentiral; ne župan in niti glavni tajnik nista razčistila tega vprašanja. Parovelov predlog je bil zavrnjen z glasovi večine. V nadaljevanju
seje je bilo na sporedu še več glasovanj, ki so se odvijala v veliki zmedi in tudi med ostrim prerekanjem med predstavniki večine (predvsem PSI in LpT) in opozicije (predvsem Parove-lom) o raznih proceduralnih postopkih.
Župan pa ni postavil na dnevni red predloga, po katerem naj bi skupščina sinoči glasovala o takojšnji izvršljivosti sklepa, s katerim je bil na zadnji seji izvoljen novi odbor. Večina je namreč sprevidela, da bi nadzorni organi zavrnili tak postopek in je zato že na opoldanski seji načelnikov svetovalskih skupin pod dokumentiranimi utemeljitvami opozicije umaknila ta predlog z dnevnega reda. O sinočnji seji bomo še poročali.
V ponedeljek seja pokrajinskega sveta
Pokrajinski svet se bo ponovno sestal v ponedeljek, 29., ob 18.30 in v torek, 30. t. m., ob 16. uri. Tako je včeraj sklenil pokrajinski odbor, ki se je prvič sestal po napovedi odstopa predsednika Marchia. Dnevni red ponedeljkove seje bo predvideval sprejem na znanje odstop predsednika, izvolitev njegovega naslednika (demokristjana Daria Locchija), izvolitev novega odbora ter predstavitev proračunskih dokumentov, ki jih je treba odobriti do konca meseca; prav zato se bo pokrajinski svet ponovno sestal dan pozneje že ob 16. uri in nadaljeval razpravo o teh dokumentih. Načelniki svetovalskih skupin na Pokrajini pa se bodo sestali danes.
Florjan Lipuš v Trstu o literaturi kot erotiki
Štajerska jesen je v soboto zvečer dospela tudi v Trst. Istočasno z Gradcem in Benetkami je bilo tudi v Trstu otvoritveno literarno srečanje na temo "Govorice ljubezni - literatura kot erotika". V kongresni dvorani trgovinske zbornice v Ulici S. Nicold sta Florjan Lipuš in Claus Holfer v izvirnem jeziku prebrala odlomke iz svojih novejših del. Avstrijski generalni konzul v Trstu Peter Clain je občinstvo pozdravil s telegramom podpredsednika dežele Štajerske, medtem ko je pisatelja predstavil prof. Curt Strasser. "Jalov pelin" Florjana
Lipuša in "Der Magnetberg" Clausa Hofferja sta prispevala h kulturni prireditvi, ki je letos prerasla politične meje Avstrije in se odvija tudi v Sloveniji, na Hrvaškem in vVenetu. Po Strasserjevih besedah sta avtorja, kljub nekonvencionalnosti in eksperimentalnim prizvokom svojih tekstov, zgovorno spregovorila o ljubezni in navsezadnje o ideji napredka, ki je zajeta v koncepciji ljubezni. (B.G.)
Na sliki: Florjan Lipuš in občinstvo na sobotnem srečanju v Trstu.
Na posvetu o terapevtski praksi
Odbornik za zdravstvo Renzulli pohvalno o tržaški psihiatriji
Na Pomorski postaji se je včeraj pričel tridnevni posvet o terapevtski praksi v psihiatriji, ki ga prirejata novoustanovljeno Združenje demokratične psihiatrije v treh Benečijah in kulturno združenje Franco Basaglia. Predavanj in diskusij se je včeraj udeležilo veliko število psihiatričnih operaterjev iz vse države, za danes in jutri pa so napovedani tudi posegi psihiatrov iz drugih držav. Uvodna referata sta včeraj podala predsednik novous-tanovnjenega združenja in vodja psihiatrične službe v Benetkah Nico Ca-sagrande ter vodja psihiatrične službe na Tržaškem Franco Rotelli.
Danes se bo posvet nadaljeval v treh komisijah, v okviru katerih bodo podrobneje obravnavali vprašanja psihiatrične prakse iz zdravnikovega, psi-hoterapevstkega in socioskrb-stvenega vidika. Prav prepletanje teh treh operativnih ravni je danes v psihiatriji izredno aktualno vprašanje, predvsem z ozirom na psihiatrično reformo in težnje, da bi jo spremenili. Posvet ima namreč med svojimi cilji tudi odkrito soočanje med različnimi stališči, ki so nastala v zadnjih letih, potem ko se je italianska psihiatrija oddaljila od zdravljenja v umobolnicah in ga pomaknila na teritorij.
V tem smislu je bil zanimiv pozdravni nagovor deželnega odbornika za zdravstvo Renzullija, ki je včeraj potrdil veljavnost izven bolnišniškega zdravljenja umskih bolnikov. Na vpra-
- šanja, če je mogoče in prav shajati brez umobolnic in nadalje, če je uresničljiv teritorialni model zdravljenja, je Renzulli ugotovil, da so umobolnice kot model zdravljenja povsem propadle, pri tem pa je odločno poudaril potrebo, da se ob njihovem ukinjanju mora poskrbeti za učinkovite strukture teritorialnega zdravljenja. To naj bi bili centri za umsko zdravje, ki pa ne smejo biti nekakšne ambulante, odprte le nekaj ur na dan ali nekaj dni na teden. Delovati morajo 24 ur na 24, v povezavi z drugimi zdravstvenimi in socialnimi službami, predvideti je treba začasno (dnevno ali samo nočno) bivanje, stanovanjske skupnosti, pomoč za urgentne primere v bolnišnici, zadruge za delovno usposabljanje in zaposlovanje, skratka, namesto umobolnic je za zdravljenje in rehabilitacijo psihičnega bolnika potrebno ustvariti mrežo struktur in služb, nikakor pa ni poti nazaj. Renzulli je svoj poseg zaključil z željo, da bi tržaška psihiatrična izkušnja bila nekakšna kritična zavest za celotno državo, kar pomeni, da je popolnoma potrdil pravilnost tržaških psihiatrov, ki hodijo po poti pokojnega Franca Basaglie, "očeta" zakona 180, ki je ukinil sramoto umobolnic.
• Rajonski svet za Vzhodni Kras se bo sestal jutri ob 19. uri. Na dnevnem redu bo srečanje s predstavnikom ANAS inž. Laganajem o vprašanju velikih cestnih povezav.
Včeraj in danes pomemben posvet o inovaciji v bančnem poslovanju
Uvajanje inovacije v kreditnih ustanovah z vsemi posledicami, ki jih ima le-ta za odnose s klientelo in z javnostjo nasploh, kot tudi za organizacijo dela v ustanovah samih, je v središču pomembnega srečanja bančnikov iz vse Severne Italije, ki se je v organizaciji Tržaške hranilnice CRT in specializirane ustanove Trieste Consult začelo včeraj popoldne v hotelu Savoia Excelsior Palače.
Predsednik Tržaške hranilnice od v. Aldo Terpin se je v svojem uvodnem pozdravu navzočim (predvsem smo videli mnogo tržaških bančnih operaterjev, med njimi predstavnike vseh slovenskih denarnih zavodov, deželna odbornika Rinaldija in Nodarija ter številne udeležence iz Veneta in Južne Tirolske) dotaknil tudi nekaterih ključnih vidikov upravljanja nove tehnologije v okviru kreditnega sistema. Izhajal je iz prepričanja, da je ob tem
potrebno stalno soočanje med tistimi, ki se vsakodnevno ukvarjajo z bančno dejavnostjo. Nova tehnologija zastavlja namreč vrsto vprašanj, od tistega temeljnega o strategiji za povečanje kompetitivnosti, do tega, kakšne inštrumente uporabiti za dvig donosnosti in kakšno strukturo naj si kreditna ustanova zgradi v bližnji prihodnosti. Vse to bi lahko strnili v vprašalnico "Kakšna naj bo banka v devetdesetih letih?", za katera strokovnjaki in bančniki predvidevajo hitre in globoke spremembe. Če se odgovor lahko zdi sam po sebi umeven glede na velike spremembe zadnjih let, ki so vidne predvsem navzven — je dejal odv. Terpin — pa tega ne moremo reči za vse ostale probleme, ki so jih sprožile te spremembe, in za strategije, ki bi bile v novih pogojih najprimernejše. Le-te bodo usodno vplivale na strukturo in upravljanje denarnih ustanov,
ki bodo morale odgovarjati na nove potrebe družbe v nenehnem razvoju in na katere morajo začeti iskati odgovore že danes. Prav zato je prilagoditev storitev in struktur novim potrebam postala predmet raziskovanja in poglabljanja — je zaključil predsednik Terpin — za katerega se živo zanima tudi Tržaška hranilnica, kot dokazuje tudi pričujoči simpozij. Ker se problemi pojavljajo tako na notranji organizacijski ravni, kot na širšem področju pristopa k tržišču, so pri Tržaški hranilnici želeli slišati mnenja vidnih raziskovalcev in izvedencev z različnih področij. Že včeraj sta bili na vrsti obsežni poročili prof. Maria Talamone, predsednika zavoda Banca del Monte di Milano, ki je govoril o monetarni politiki, kreditnem sistemu, in o novih finančnih posrednikih, ter prof. nina Riccija, predsednika hranilnice Cassa di Risparmio di Piša, ki je poročal o ekonomskih in upravnih posledicah uvajanja tehnološke inovacije v kreditne ustanove. Danes dopoldne pa bodo na vrsti poročila dr. Luigija Pat-rie, odgovornega pri Banca dltalia, ki bo govoril o avtomaciji v odnosu med osrednjo Banco dTtalia in kreditnim sistemom, dr. Giorgia Vercilla (AGRI) o uvajanju inovacije v kreditne zavode in ing. Fabia Chiuse (IPACRI), ki bo prav tako obravnaval vprašanje razširjanja inovacije z vidika avtoma-cije in organizacije dela.
Danes skupščina tržaških industrijcev
Razne oblike javne podpore v korist zaposlovanja, predvsem mladih, bodo glavni argument današnje seje Združenja tržaških industrijcev. Kot je rečeno v tiskovni noti industrijcev, te podpore ne zadevajo samo novih namestitev, pač pa tudi že ustvarjena delovna mesta na osnovi deželnega zakona 32 iz lanskega leta. Na današnjem srečanju bodo tudi razdelili brošuro z naslovom "Vodič k pogodbam za usposabljanje in delo", ki navaja vse razne oblike podpor. Te izhajajo ne samo iz državnih zakonov splošnega značaja, ampak tudi specifičnega, kot na primer paket za Trst in Gorico, pa tudi iz deželne zakonodaje.
Jutri v Kopru srečanje šolnikov, ki bodo nadaljevali študij na Pedagoški fakulteti
Na Pedagoški akademiji v Kopru bo jutri ob 16. uri srečanje učiteljev in vzgojiteljev, ki so se prijavili za nadaljevanje študija na Pedagoški fakulteti, bodisi ob delu v Trstu bodisi redno v Kopru. Sindikat slovenske šole vabi zainteresirane, naj se udeležijo srečanja na sedežu koprskega oddelka Pedagoške akademije (Cankarjeva 5). Kdor še ni predložil potrebne dokumentacije in kdor se še želi vpisati, naj prinese s seboj diplomo, rojstni list, dve novejši fotografiji (format 6x4 cm) in veljaven osebni dokument. Vsi naj prinesejo 1500 ND za vpisnino. ypisanim bodo razdelili indekse, ki jih bodo morali takoj izpolniti in vrniti.
Svečano odprtje akademskega leta, ki se ga bo udeležil tudi dekan Pedagoške akademije iz Ljubljane, bo sredi oktobra.
Okrogla miza o usodi Burla
Tržaški Lions club prireja danes ob 17.30 v mali dvorani Verdijevega gle-nališča okroglo mizo na temo "Burlo Garofolo: preteklost, sedanjost in pri-nodnost". Pobuda naj bi izzvenela tudi kot mobilizacija proti naklepom Deželo. da bi znatno omejili obseg in delo-vanje te pomembne zdravstvene usta-nove. Na okrogli mizi bodo med dru-9imi govorili predsednik Burla odv. oorce, upravni ravnatelj Germani ter ^dravniki Longo, Panizon, Mandruzza-o. Bouguet in Nordio.
Na natečaju »Tavolozza azzurra« sodelovalo kar 58 likovnikov
Številne tržaške restavracije in gostilne so letos poleti sodelovale pri pobudi "Azzurro a tavala", ki sta jo priredili tržaška trgovinska zbornica in združenje upraviteljev javnih lokalov iz Trsta. Vštric s to pobudo je stekel tudi likovni natečaj na temo plave ribe s pomenljivim naslovom "Tavolozza azzurra". Natečaj je organiziral Krožek za gospodarske, likovne in turistične študije in je bil namenjen vsem slikarjem, ne glede na njihove likovne usmeritve.
Organizatorji so prejeli v poletnih mesecih mnogo izdelkov, ki so jih sinoči ob res številni prisotnosti avtorjev in gostov razstavili v razstavni dvorani tržaške Pokrajine. Na razstavi sodeluje 58 slikarjev, kar jasno priča o uspehu te poletne pobude in daje prirediteljem novega elana za nadaljevanje natečaja v prihodnjih letih
Na sliki: posnetek s sinočnjega odprtja razstave v dvorani tržaške Pokrajine.
Poldrugi mesec po prometni nesreči
Mlad policijski agent podlegel hudim lobanjskim poškodbam
Včeraj nekaj po polnoči je na oddelku za oživljanje katinarske bolnišnice prenehalo biti srce 27-letnega policijskega agenta Raffaeleja Stallo-neja, ki se je ponesrečil 30. julija na obalni cesti.
Stallone je usodnega dne vozil s svojo hondo 1100 proti Sesljanu, ko mu je nenadoma presekala pot lada poljske registracije, s katero je voznik, ki je bil tudi usmerjen proti Sesljanu, hotel na obcestno razgledno ploščad. Težki motor je najprej udaril v levi bok avtomobila, nato pa se je zataknil za blatnik in ga dobesedno iztrgal. Pri tem je motociklist izgubil oblast nad krmilom: honda je zavozila na levo stran cestišča, kjer je Stalloneja vrglo s sedeža, tako da se je ustavil šele po 20 metrih drsenja, tik ob železni obcestni ograji. Nedaleč je pristala tudi honda, ki je še vedno imela prižgan motor.
Reševalcem se je zdravstveno stanje ranjenca zazdelo takoj izredno zaskrbljujoče: zaradi hudega udarca v glavo je krvavel iz ušesa in še preden so ga prepeljali v katinarsko bolnišnico, je padel v komo 3. stopnje. V času zdravljenja ni Stallone nikoli prišel k zavesti, čeprav se je včasih zazdelo, da mu gre na bolje. Zapušča ženo, s kate-
ro se je pred letom dni poročil in ki je sedaj v visoki nosečnosti.
Z golfom zbil domačina iz Saleža
V nedeljo nekaj pred 22. uro se je na pokrajinski cesti pri Proseku, v višini trgovine Elio, pripetila prometna nesreča, v kateri se je hudo ranil 63-letni Giuseppe Skrij iz Saleža št. 155. Karabinjerji iz Nabrežine so ugotovili, da je ranjenec hodil ob cesti, ko ga je z golfom podrl 21-letni Sergio Bevilac-qua iz Valdagna blizu Vicenze. Škrlja so sprejeli na ortopedski kliniki katinarske bolnišnice s pridržano prognozo. Zdravniki so ugotovili, da se je udaril v glavo in si zlomil ramo, nogo in rebra.
-4- Zapustil nas je naš dragi mož in oče
Oliviero Košuta
Pogreb bo jutri, 24. t. m., ob 10.30 iz mrtvašnice glavne bolnice naravnost v cerkev v Ricmanje.
Žalostno vest sporočajo: žena Albina, sinova Fablo in Aurelio, hči Patrizia z družinami ter drugo sorodstvo.
Domjo, 23. septembra 1986
Pomembno sporočilo Kmečke zveze
Spet dopolnilne odškodnine za kmetovalce goratih področij
Kmečka zveza sporoča, da je bila z deželnim zakonom št. 34/86 ponovno uvedena dopolnilna odškodnina (in-dennita compensativa) za gorata področja. Podobno kot prejšnji zakon tudi omenjeni predvideva podelitev prispevka dopolnilne odškodnine tistim kmetovalcem goratih področij, ki obdelujejo vsaj tri hektare površine (v poštev pridejo vse kulture, razen gozdov in neobdelanih površin), in ki se obvežejo, da bodo nadaljevali kmetijsko dejavnost še nadaljnjih pet let. Te obveze so oproščeni kmetovalci, ki so že v pokoju.
Vsota prispevka dopolnilne odškodnine za živinorejske kmetije znaša od
115.000	do 145.000 lir letno za vsako enoto odraslega goveda. Krave in drugo govedo, staro več kot dve leti = 1 enota odraslega goveda; drugo govedo, od šestih mesecev do dveh let starosti = 0,6 enote odraslega goveda. Za vsako enoto odraslega goveda mora kmetija razpolagati z enim hektarom krmno-travnate površine. Za ostale kmetije znaša prispevek od 86.000 do
145.000	lir na hektar uporabne kmetijske površine. V teh primerih se za uporabno kmetijsko površino ne upošteva krmno-travnatih površin (travnikov, pašnikov, koruze, intenzivnih travnikov in drugih krmnih kultur) in sadovnjakov; upoštevajo se vinogradi, vrtovi, cvetličarske površine, itd.
Kmečka zveza bo tudi letos izpolnjevala svojim članom in ostalim kme-
tom prošnje za dopolnilno odškodnino po vaseh, in sicer:
v GROČANI - Srenjska hiša - jutri,
24.	9., od 13. do 14. ure;
v GROPADI - pri Danilu Milkoviču - jutri, 24. 9., od 17.30 do 18.30;
v BAZOVICI - Bazoviški dom - jutri, 24. 9., od 18.30 do 20.30;
v REPNU - Dom A. Bubnič - v četrtek, 25. 9., od 18. do 19. ure;
v ZGONIKU - Gostilna Guštin - v petek, 26. 9., od 18. do 20. ure;
v MAVHINJAH - Gostilna Terčon
-	v ponedeljek, 29. 9., ob 17.30 do 18.30;
v ŠEMPOLAJU - Sedež KD Vigred
-	v ponedeljek, 29. 9., do 18.30 do 19.30;
v SLIVNEM - Gostilna Sardoč - v torek, 30. 9., od 17. do 18;
V MED JI V ASI - Gostilna Rade tič -v torek, 30. 9., od 18.30 do 19.30.
Prošnje, na katerih mora biti overovljen podpis prosilca, je treba predložiti Kraški gorski skupnosti do 13. 10. 1986. Zato vabimo vse zainteresirane, da se zglasijo na omenjenih področnih srečanjih in da s seboj prinesejo podatke o obdelani površini kmetije (kulture in površine), povprečnem letnem številu goveda v reji, davčno številko in morebitno pokojninsko knjižico.
Kraj in datum skupinskih (po občinah) overovljenj podpisov na občinskih sedežih, bomo sporočili ob zgoraj navedenih srečanjih.
Vrsta natečajev za fotoamaterje
Mesec september nudi fotoamaterjem precej možnosti, da pokažejo, kaj znajo in česa so sposobni. Umetniški čut je namreč mogoče izraziti tudi preko fotografije; iz nje lahko razberemo spretnost, oko in nadarjenost njenega stvaritelja. Marsikdo, ki se ne zadovolji le s tem, da ovekoveči s svojim aparatom samo pomembne in manj pomembne družinske dogodke, pa želi svojo amatersko dejavnost izpopolniti in razširiti vsaj do polpro-fesionalnosti. Prvi korak k temu pa je priznanje na enem izmed fotografskih natečajev, ki jih v tem mesecu prav gotovo ne manjka.
Fotoklub tržaške sekcije univerzitetnega študentskega doma ARC1 organizira že četrtič po vrsti enega od takih natečajev. Vpis je brezplačen, prijavi pa se lahko vsak fotoamater. Žirija bo sprejela in ocenila le fotografije v črno beli tehniki. Organizatorji so že natanko določili dve temi natečaja: »Utrinki poletja« in »Vedno otrok«. Kdor želi sodelovati, bo moral svoje »slike« poslati do 31. oktobra na naslov ARCCS — ARC1, oddelek Fo-toclub, poštni predal 884, Trst.
V našem mestu pa se bo mogoče udeležiti še enega natečaja za fotoamaterje. Gre za nagrado »Andrea Pol-litzer«, ki jo že sedmič razpisuje Tržaški fotografski krožek. Tema je povsem prosta. Vpiše pa se lahko vsakdo, ki bi na naslov: »Circolo fotografi-co triestino«, poštni predal 1001, Trst, poslal svoja dela najkasneje do 26. oktobra. Žirija bo dela razdelila v tri sekcije: prva za barvne, druga za črno bele fotografije, tretja pa za diapozitive. Za tekmovanje mora vsakdo, ki
želi sodelovati pri eni sekciji, priložiti 7.000 lir.
Amaterji, ki želijo preizkusiti svoje sposobnosti v fotografiranju, pa se lahko .udeležijo tudi natečaja občine Precenicco, vasice v spodnji Furlaniji, ki bo letos prvič organizirala takšno tekmovanje. Ta natečaj predvideva dve osrednji temi: prva nosi naslov »Podoba Precenicca«, druga pa »Življenje na kmetih«. Rok za vpis zapade 29. oktobra, vsota za sodelovanje pri eni izmed predvidenih kategorij (za črnobele in barvne fotografije ter za diapozitive), pa znaša 5.000 lir. Dela pošljite na naslov: »Circolo Culturale e Fotografico Anaxum«, via Brian 4, 33050 Precenicco (UD).
Tudi delavska zadruga COOP bo letos v sodelovanju s fotografskim krožkom "Palmarino“ priredila tretji državni natečaj »Mesto Palmanova« (La cittd di Palmanova). Dela lahko odpočijete najkasneje do 4. oktobra, naslov pa je naslednji: »Circolo fotografico Palmariano«, poštni predal 9, 33057 Palmanova (UD). Organizatorji bodo sprejeli slike v črno belem, pa tudi barvne fotografije. Predvidena je tema z naslovom »Hrana«, udeleženci pa se lahko odločijo tudi za prosto temo. Za sodelovanje pri eni izmed sekcij je treba priložiti v tekočem računu 7.000 lir. Prijavnice lahko dobite pri SDGZ, Ul. sv. Frančiška 2.
Prav ob koncu pa je treba še dodati, da morajo vsi, ki bodo svoja dela poslali enemu izmed zgoraj omenjenih organizatorjev natečajev, napisati na hrbtno stran fotografije svoje ime, priimek, naslov dela ter leto nastanka. Vrsta natečajev za fotoamaterje
gledališča		koncerti		razstave		izleti
Ul. sv. Frančiška 20
vas vabi
25.	t. m., ob 18. uri na
SREČANJE Z DEZIDERIJEM ŠVARO
Od slikarjevem delu na Antil-skih otokih bo spregovoril Milko Bambič.
razna obvestila
V okviru Tabora mladih bo oktobra meseca potekal na Opčinah TRIDNEVNI INFORMATIVNI TEČAJ O MOŽNOSTIH LIKOVNEGA USTVARJANJA, ki bo obsegal teorijo o risbi, teorijo o kompoziciji, barvno teorijo in sociologijo kulture. Teorija bo povezana s prakso, kateri bo sledila razstava udeležencev likovnega tabora. Tečaj je zamišljen kot alternativna oblika 9. bienala likovnikov amaterjev. Vpis je odprt vsem, ki jih zanima ustvarjalno delo nasploh. Prijave sprejema Tabor mladih - Opčine do 28. septembra. Za vse informacije telefonirati na št. 212100 od 8. do 9. ure in na št. 220680 od 19. do 20. ure ali na ZSKD št. 767303.
Godba na pihala iz Ricmanj obvešča, da bo vpisovanje v glasbeno šolo še danes, 23. t. m. in jutri, 24. t. m., v kulturnem domu v Ricmanjih od 18. do 20. ure.
Glasbena matica obvešča, da bodo vaje mladinskega pevskega zbora v torek, 23. t. m., ob 17.30 v mali dvorani Kulturnega doma.
Grafična delavnica Atelier in kulturno-umetniška skupina Prints prirejata TEČAJE GRAFIKE za novo sezono 86/87 s pričetkom 29. septembra. Za informacije telefonirati na št. 631989 ali 200085 vsak dan, razen ob sobotah in nedeljah, od 17.30 do 19. ure.
TEATRO CRISTALLO
V	soboto, 27. t. m., ob 21. uri bo na sporedu PRVI FESTIVAL SMEHA, ki ga organizira MUSK MUSIČ iz Trsta v sodelovanju Turistične ustanove in občinske uprave. Prodaja vstopnic pri UT AT v Pasaži Protti.
CANKARJEV DOM
SHAKESPEAROV TEDEN - SHAKESPEARE FEST
Jutri, 24. t. m., ob 20. uri: W. Shakespeare JULIJ CESAR. Režija Janez Pipan. Predstava bo na prostem pred Slovenskim mladinskim gledališčem v Ljubljani.
Jutri, 24. t. m., ob 21. in 23. uri ter v četrtek, 25. t. m., ob 23.30: W. Shakespeare RICHARD IH. Predstava bo na prostem ob Cankarjevem domu na Erjavčevi cesti.
Velika dvorana
V	petek, 26. t. m„ ob 20. uri: OTVORITVENI KONCERT - Simfonični orkester iz Utaha (ZDA). Dirigent in solist Sil-verstein Joseph.
V	nedeljo, 28. t. m., ob 19.30: Bertolt Brecht - OPERA ZA TRI GROŠE. Predstavlja se Centrum Sztuki Studio iz Varšave, Poljska. Predstava bo v Operi SNG Ljubljana.
Srednja dvorana
Do 26. septembra: Sodobni argentinski film.
Danes, 23. t. m.: Močno upajmo (Espe-rame me mucho). Režija Juan Jose Jusid.
V	četrtek, 25. t. m.: Uradna verzija (La historia official). Režija Luts Puenzo.
V	petek, 26. t. m.: Umor v ljudskem senatu (Assesinato en el Senado de la Nacion). Režija Juan Jose Jusid.
Vsi filmi bodo ob 20. uri. Simultan prevod.
Jutri, 24. t. m., ob 19.00 : Alpinizem v vertikali. Predava Silvo Karo.
Tržaški glasbeni september — V četrtek, 25. t. m., ob 20.30 v evangeličansko-luteranski cerkvi (Largo Panfili) PIHALNI KVINTET RTV LJUBLJANA. Na sporedu: Mozart, Klughardt, Mihaud, Baber in Rota.
Gallus Consort in Deželni sedež RAI v Trstu pod pokroviteljstvom Tržaške pokrajine prirejata glasbene popoldneve stare in sodobne glasbe »REPENTA-BOR«. V nedeljo, 28. t. m. ENSEMBLE »CONCERTO«, dirigent Roberto Gini. Na sporedu: Rosenmuller, Scheidt, Gabrieli, Brode in Biber.
razne prireditve
V	TK Galeriji, Ul. sv. Frančiška 20, razstavlja kipar LOVRO INKRET.
V	umetnostni galeriji Malcanton -Ul. Malcanton 14/A - je do 29. t. m. odprta razstava tržaškega slikarja FUSCA.
V	Kraški galeriji v Repnu je do 12. oktobra odprta razstava slikarke MIHAELE VELIKONJE na temo "Kraške osmi-ce". Urnik: ob nedeljah od 11.00 do 12.30 in od 15.00 do 17.30.
V	Konjušnici Miramarskega parka je do 30. novembra odprta razstava MAKSIMILIJAN OD TRSTA DO MEHIKE.
Na Gradu sv. Justa je do 30. novembra na ogled razstava MODA OBLAČENJA V TRSTU OD 17.00 DO 19.30.
Krožek mladih komunistov prireja v soboto, 27. septembra, ob 20.30 v Ljudskem domu v Križu prvi PLESNI KONCERT v letošnji sezoni; zabaval vas bo ansambel Faraoni iz Izole. Pridite!
čestitke
Slovenski deželni zavod za poklicno izobraževanje
pbvešča, da je še nekaj prostih mest za sledeče tečaje:
1.	Tečaj za tehnike-vzdrževalce računalnikov (300 ur);
2.	Tečaj za zunanjo trgovino (40 ur);
3.	Tečaj za angleščino (150 ur).
Vpisovanje na sedežu Zavoda v Ul. Ginnastica 72, tel. 577-941.
Draga SUZANA! Za tvoj rojstni dan ti kličeva še na mnoga leta v zdravju in zadovoljstvu tata in mama.
Sekcija PSI Dolina organizira v nedeljo, 5. oktobra, enodnevni izlet v prijateljsko občino Marzabotto ob dnevu komemoracije žrtev nacističnih pokolov. Vpisuje v večernih urah Klavdijo Kofol -Boljunec, tel. 228425 ali 228740.
SKD Vigred iz Šempolaja organizira v nedeljo, 28. septembra, enodnevni izlet v Celovec in okolico. Vpisovanje vsak dan od 18. do 20. ure - tel. 200377.
Društvo naravoslovcev in tehnikov Tone Penko vabi v nedeljo, 28. septembra, na strokovno vodeni izlet po učni poti PANOVEC pri Novi Gorici. Zbirališče ob 8.30 pred sodnijsko palačo v Trstu oz. ob 9.30 pri mejnem prehodu pri Rdeči hiši. Prevoz z osebnimi avtomobili. Vabljeni člani in prijatelji. Izleta se bodo udeležili tudi nekateri člani Prirodoslovnega društva iz Ljubljane.
mali oglasi
prispevki
včeraj-danes
kino
ARISTON - FESTIVAL FESTIVALOV -16.30, 22.15 Absolute Beginners, dram., VB 1986, 102'; r. Julian Temple, i. David Bowie, Paul VVeller.
NAZIONALE I - 16.15, 22.00 Brivido, srh., ZDA 1985, 100'; r. Stephen King; i. Emilio Estevez, Laura Harrington.
NAZIONALE II - 16.00, 22.00 Desideri e perversloni, □□
NAZIONALE III - 16.30, 22.00 A trenta secondl dalla fine, dram., ZDA 1985, 100'; r. Andrey Konchalovsky; i. John Voight, Erič Roberts.
EDEN - 15.30, 22.00 Pornopoker, porn., It. 1985, 56'; r. Riccardo Schicchi; i. Ilo-na Staller, Gabriel Pontello, □ □
GRATTACIELO - 16.15, 22.15 Scuola dl polizia III.
CAPITOL - 16.30, 22.00 Karate Kld II,
akc., 110'; r. John G. Avildsen; i. Ralph Macchio, Pat Morita.
EXCELSIOR I - 17.30, 22.15 Psycho III, srh., ZDA 1986, 100’; r. Anthony Per-kins; i. Anthony Perkins, D. Scarvvid □
EXCELSIOR II - 17.30, 22.00 Nostalgia di un amore, dram., ZDA 1985, 100’; r. Jack Fisk; i. Sissy Spaček, Kevin Kline.
PENICE - 17.00, 22.15 Grosso guaio a Chinatown, fant., ZDA 1986, 115'; r. John Carpenter; i. Kurt Russel.
MIGNON - 17.00, 22.15 Poltergeist II -The Other Slde, fant., ZDA 1986, 91'; r. Brian Gibson; i. Craig T. Nelson, Jo-beth Wilhams. ALCIONE - 15.30, 22.10 Rambo 2, dram., ZDA 1985, 100'; r. George P. Cosmatos; i. Sylvester Stallone, Richard Crenna.
LUMIERE FICE - 16.00, 22.00 Quel giar-dino dl aranci fattl In časa, kom. ZDA 1985, 115'; r. H. Ross, i. Walther Matthau, Ann Margret.
VITTORIO VENETO - 16:30, 22.10 Nol e 1'amore, er., □ □
RADIO - 15.30, 21.30 La bionda e la bes-tla, pom., □ □
Prepovedano mladini pod 14. letom □ -18. letom □ □
Potovalni urad AURORA
vabi na naslednja potovanja:
Od 16. do 23. oktobra v MADRID in po ANDALUZIJI
Cena 915.000 lir Od 30. oktobra do 3. novembra v ATENE in okolico
Cena 475.000 lir Od 30. oktobra do 2. novembra v BUDIMPEŠTO
Cena 335.000 lir
Od 1. do 3. novembra na MALI LOŠINJ
Cena 98.000 lir
Od 31. oktobra do 8. novembra v JORDANIJO in JERUZALEM
Cena 1.450.000 lir Od 16. do 25. novembra po MALEZIJI in v SINGAPUR
Cena 1.550.000 lir
Informacije in vpisovanje pri potovalnem uradu AURORA - Ul. Milano 20, tel. 60-261.
Danes, TOREK, 23. septembra
SLAVOJKO
Sonce vzide ob 6.53 in zatone ob 19.02 - Dolžina dneva 12.09 - Luna vzide ob 21.13 in zatone ob 12.33.
Jutri, SREDA, 24. septembra
NADA
PLIMOVANJE DANES: Ob 05.46 najnižje - 20 cm, ob 12.07 najvišje 39 cm, ob 19.03 najnižje - 33 cm.
VREME VČERAJ: Temperatura zraka 23,6 stopinje, zračni tlak 1020,9 mb ustaljen, veter 8 kilometrov na uro severoza-hodnik, vlaga 28-odstotna, nebo rahlo oblačno, morje razgibano, temperatura morja 19,2 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Francesca Rebeschini, Silvia Benedetti, Maura Mio, Piermarco Fonda, Sara Stradi, Denis Polissa, Walter Cunja.
UMRLI SO: 81-letni Pietro Sinico, 76-letni Bruno Cocitto, 67-letni Paolo Paoli-ni, '88-Ietna Livia Pagani, 80-letna Fer-nanda Franzolini, 87-letni Rodolfo Rose, 65-letna Lidia Valdemarin, 72-letni Angelo Rosada, 65-letni Mario Chicco, 73-letni Silvio Lunardis, 100-letna Maria Gi-ugovaz, 92-letna Maria Almerigogna.
DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, 22., do sobote 27. septembra 1986 Dnevna služba - od 8.30 do 19.30
Korzo Italia 14, Ul. Giulia 14, Erta S, Anna 10 (Kolonkovec), Lonjerska cesta 172, Largo Sonnino 4, Trg Liberta 6, Lun-gomare Venezia 3 (Milje).
FERNETIČI (tel. 229355) - samo po telefonu za najnujnejše.primere.
Nočna služba - od 19.30 do 8.30
Largo Sonnino 4, Trg Liberta 6, Lun-gomare Venezia 3 (Milje).
FERNETIČI (tel. 229355) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Ob prvi obletnici smrti Venceslave Žerjal darujejo sestre Marija, Bernarda in Simplicija 20.000 lir za Dom J. Ukmarja in 20.000 lir za KD I. Grbec.
Ob smrti drage Ane Korošec por. Bol-čič darujejo mož, hčerka in sin z družinama 50.000 lir za KD F. Prešeren, 50.000 lir za Zvezo borcev Boljunec, 50.000 lir za Združenje aktivistov osvobodilnega gibanja za Tržaško ozemlje, 50.000 lir za Dijaško matico, 50.000 lir za Sklad M. Čuk in 50.000 lir za Skupnost družina Opčine.
'V spomin na Luizo Cerkvenič in Lidijo daruje N. N. 20.000 lir za postavitev spomenika padlim v NOB pri Sv. Ani.
LANSKA ABSOLVENTKA trgovskega tehničnega zavoda 'Ž. Zois" v Trstu sprejme katerokoli zaposlitev, tudi začasno. Telefon 211622 v jutranjih urah.
TEHNIK MEHANSKE INDUSTRIJE z opravljenim vojaškim rokom išče zaposlitev, tudi kot risar. Tel. 420417.
PRODAM 3 ovce. Tel. 52385 od 13. do 14. ure.
TEHNIČNEGA RISARJA, izkušenega v gradbeništvu, iščem za občasno delo (part-time). Telefonirati od 13. do 14. ure na št. 214309 ali od 8. do 9. ure na št. 211050.
SLUŽBO išče inženir računalništva z znanjem računalniškega jezika KOBAL. Pismene ponudbe na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika - Ul. Montecchi 6 - 34137 TRST pod šifro "Računalništvo".
GROZDJE ZA VINO - malvazijo prodaja Riolino - Zgonik. Tel. 229331.
IŠČEM V NAJEM hišo, vilo ali veliko stanovanje, ne glede na ceno. Tel. 228390.
PRODAM vespo ET 3 125 v odličnem stanju, s prevoženimi le 12.000 km. Tel. 815824.
UPOKOJENEC išče priložnostno delo pri trgatvi ali drugih kmetijskih opravilih. Tel. 003866/81239.
PRODAM stanovanje, III. nadstropje z dvigalom, Frankovec (Dolina): 2 spalnici, dnevna soba, kuhinja, kopalnica WC, shramba, balkon. Tel. 280709 od 18. do 21. ure.
PRODAM lesene vinske sode različnih velikosti. Tel. 227124.
GROZDJE ZA VINO
SUPERORTOFRUTTICOLO — Trg Cagni 1 (zadnja postaja št. 19) TELEFON 810321
SAMOJZBRANO BELO IN ČRNO GROZDJE
... pijte boljše !!!
menjalnica		NAKUPNI TEČAJI 21. 9. 1986	|	
Ameriški dolar		..	1.385.—	Japonski jen		8,50
Nemška marka 		688,—	Švicarski frank 		854,—
Francoski frank		210,—	Avstrijski šiling		97,60
Holandski florint 		609.—	Norveška krona 		189,—
Belgijski frank		32,50	Švedska krona		201.—
Funt šterling		.. 2.040,—	Portugalski eskudo		9,—
Irski šterling		..	1.865,—	Španska peseta		10.—
Danska krona		179,50	Avstralski dolar 		810,—
Grška drahma 		10,—	Debeli dinar		2,80
Kanadski dolar 		980,—	Drobni dinar		2,80
	CirnHST!!!!		
			
»Linea« vabi cenjene stranke, da si ogledajo
novo kolekcijo za
JESEN - ZIMO
ter se jim zahvaljuje za zaupanje
Ulica Carducci 4 - TRST - Telefon 631188
sklike, ki niso le spomin
Oblika izražanja ljudske volje
mentarnim sistemom. Izraža se tudi na shodih. Upoštevati jo je treba tudi, kadar se kaže v taki obliki. Kakršenkoli shod je brez ljudi nemogoč; ljudje pa se ne premaknejo zaradi nekih fraz, temveč zaradi notranjih vzmikov, ki jih zunanje stiske pogojujejo. (R. A.)
filmi na tv
kinoatcljc
Najprej je bila telovadba s Sokoli pa tudi z Orli. Potem je prišel šport s kolesarstvom, z nekaterimi panogami lahke atletike in zlasti z nogometom. Danes imamo telesno kulturo in telesno vzgojo, z najrazličnejšimi športnimi panogami in z rekreacijo. Vmes pa je bila fizkultura.
Množično gibanje je nastalo, ker bi drugače pri obnovi družbenega tkiva takoj po drugi svetovni vojni nastala praznina, ki si je nismo smeli privoščiti. Odgovoriti je namreč bilo treba na dejstvo, da ni bilo razlik s predvojnim stanjem v odnosu do naše narodnostne skupnosti. Avgusta 1945. leta je nastala Zveza društev za telesno vzgojo. Leta 1948 je narodnostno mešana zveza štela v svojih vrstah 114 društev, ki so gojila 18 športnih panog.
Smernice fizkulture so bile smernice množičnega sodelovanja in so stremele k vzgoji mladine in k njeni telesni krepitvi. Velik napor je bil storjen, da bi k aktivnostim pritegnili delavce, kmete in nameščence. Poleg najrazličnejših tekmovanj v raznih panogah, nastopov doma in v tujini beležimo množično udeležbo telovadcev in telovadk na raznih zletih v Ljubljani, Beogradu, Pragi, Sofiji ter doma v Trstu in v Sovodnjah.
Slika, ki jo objavljamo, je bila posneta 23. junija 1946 na Kongresnem trgu - danes Trg revolucije v Ljubija1 ni, kjer se je odvijala velika fizkultur-
na parada, na kateri je nastopilo 3000 Primorcev, med katerimi so bili Tržačani in Goričani številčno dobro zastopani.
Poleg politično-sindikalnih manifestacij so bile v prvem povojnem obdobju fizkulturne prireditve naj izrazitejša oblika izražanja ljudske volje in so bile značilne za tedanje razmere. Ljudska volja se izraža z volitvami in referendumi, z delegatskim in s parla-
IL VENTO ED IL LEONE — The wind and the lion — Veter in lev, 1975.
Režija: John Milius. Igrajo: Sean Connery, Candice Bergen, Brian Ke-ith. RAI 2, danes ob 20.30.
Čeprav je Milius pobral izvirno zamisel za The Wind end the Lion iz realnega dogodka, mu to ni preprečilo, da je zablodil v sanjavi svet svoje domišljije in v stilu hollywoodskih režiserjev popačil oziroma »ojačil« realnost ter spremenil zgodovinski kontekst dogodka.
LA PANTERA ROSA SFIDA LTS-PETTORE CLOUSEAU - The Pink Panther strikes again — Rožnati panter ponovno preseneti, 1967.
Režija: Blanke Edwards. Igrajo: Peter Sellers, Herbert Lom, Collin Blakely. Italija 1, v torek ob 22.30.
Izidi žrebanja avgustovskih nagrad za »Vročih deset«
Žrebanje je potekalo vjietek, 29. avgusta, ob 11. uri v uredništvu Primorskih novic v Kopru. Žrebal je 5—letni Ahac Suša.
Nagrade so prejeli:
Tri majice Primorskih novic - Hilda Lončarič, Hrpelje 13c, Kozina; Marjan Blažek, Cesta 27. aprila 31, Ljubljana; Marjan Babič, Gab-rovica 42, Sežana.
Dve knjigi Založništva tržaškega tiska iz Trsta - Nataša Likar, Col 81b, Col.
Plošče ali kasete Produkcije plošč in kaset RTV Ljubljana, Radio Koper Capodistria - Darinka Bezeljak, Nova Gorica; Justa Može, Štorje 50, Sežana; Milica Bone, Kvedrova 14, Koper.
Komplet kozarcev. Astra DO Steklarna Hrpelje - Tatjana Srebrnič, Kolomban 50, Ankaran.
Knjigo založbe Lipa iz Kopra - Miranda Kabaj, Šlovrenc 3a, Dob-
Pripravlja: Iztok Jelačin
nedelja ob 11. uri
Vročih 10
t
Lestvica Radia Koper — Capodistria, Primorskega dnevnika in Primorskih novic
Še predzadnjič v tem mesecu lep pozdrav. Prihodnjič bomo objavili lestvico meseca, zraven pa seveda spada tudi žrebanje mesečnih nagrad... Ker nagrade ne pridejo same, je treba poslati košček papirja, ki mu sicer pravimo tudi glasovnica... Najprej pa si poglejmo lestvico tega tedna:
Štev. tednov Lestvica na lestvici pretekli teden
2	4	1.	Steve Winwood - Back in the high lite again
3	4	2.	Wham! - The edge of heaven
3	2	3.	Julian Lennon - Time will teach us ali
9	1	4.	Gu Gu - Ljubil bi se
6	5	5.	Madonna - Papa don’t preach
2	7	6.	Daryl Hall - Dreamtime
11	6	7.	Martin Krpan - Od višine se zvrti
3	9	8.	Level 42 - Lessons in love
—	—	9.	James Warren - Burning guestions
— .	—	10.	Bob Dylan - Brownsville girl
Lestvica je zanimiva, precej sprememb, dve novosti... Steve Winwood je s svojim novim albumom Back in the high lite again, uspel na evropskem tržišču, Higher love in naslovni komad, pa sta prava udarna hita... Duo Wham, je pred koncem skupne poti, napravil pravo potezo z izdajo kompila-cijskega albuma The Final, ki je med petimi najbolj prodanimi LP v Evropi. Daryl Hall je napredoval za mesto, Martin Krpan so na lestvici že enajsti teden, novosti na devetem in desetem mestu...
Prosil bi vas, če na glasovnice napišete ime izvajalca in pravi naslov komada, sicer se težko prebijemo do cilja... V načrtu imamo tudi nekaj sprememb v rubriki, zato bi bilo lepo, če bi sodelovali s predlogi, skušali jim bomo ustreči... Ne pozabite na žbrebanje!!!
2<C
Glasovnica za Vročih 10
Ime in priimek: Naslov:........
Glasujem za:
Moj predlog:
Bralci Primorskega dnevnika ali Primorskih novic na Tržaškem in Goriškem naj pošljejo glasovnice na naslov: Primorski dnevnik, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst; bralci obeh časopisov v Sloveniji pa na naslov: Primorske novice, OF 12, 66000 Koper. Vsi naj pripišejo oznako »Vročih 10«.

donosni televizijski in radijski sporedi

nr »An
10.20	Nadaljevanka: Astuzia per astu-zia (2. in zadnji del)
12.00	Dnevnik - kratke vesti
12.05	Zabavni spored: Fronto... chi gi-oca?, vodi Enrica Bonaccorti
13.30	Dnevnik
14.00	Zabavni spored: Fronto... chi gi-oca?, 2. del
14.15	Film: Romanticismo (kom., It. 1951, r. C. Fracassi, i. A. Nazzari)
16.20	Dokumentarec: I robot italiani -La visione dei robot
16.20	Nanizanka: I ragazzi della via De Grassi - Un vestito per Noel
17.00	Dnevnik - kratke vesti
17.05	Risanka: Wuzzles
17.30	Nadaljevanka: Grandi speranze
18.30	Kmetijska oddaja: Linea verde speciale
19.40	Almanah in vreme
20.00	Dnevnik
20.30	Dokumentarec: Quark speciale
21.25	Nadalj.: Quei caldi giorni del '43
23.00	Dnevnik
23.10	Zabavni spored: 7 attrici 7 cam-pioni
0.10 Dnevnik, Danes v parlamentu
0.20 Dokumentarec: Ruote di fuoco
C RAI 2_____________________
11.15	Nadalj.: Clayhanger (9. del)
13.00	Dnevnik
13.30	Nanizanka: Ouando si ama
14.20	Risanka: Braccio di ferro
14.30	Dnevnik - kratke vesti
14.35	Nagradno tekmovanje: Tandem
16.55 Dokumentarec: Monografie
17.30	Dnevnik - Kratke vesti
17.35	Nanizanka: Lui, lei e gli altri
18.00	Nanizanka: Sherlock Schmidt e compagnia - L avventura di Bin-chen
18.20	Športna poročila
18.30	Nanizanka: II commissario Kds-ter - Un amara confessione
19.45	Dnevnik
20.20	Športne vesti
20.30	Film: II vento e il leone (dram., ZDA 1975, r. J. Milus, i. C. Bergen, S. Connery)
22.30	Dnevnik
22.40	Dnevnik. Dossier
23.30	Filmske novosti: Appuntamento al cinema
23.40	Dnevnik
23.50	Film: La steppa (dram., It. 1963, r. A. Lattuada, i. M. Vlady, D. Spallone)
( A RA! 3
13.00	Šport: atletika
13.20	Nadaljevanka: La freccia nera (3. del)
14.20	Dokumentarec: Grotte
14.50	Tečaj francoskega jezika
15.20	Dokumentarec: Delta
16.30	Dokumentarec: La scienza delle acgue (2. del)
17.00	Dokumentarec: Dal gioco all in-formatica (1. del)
17.30	Variete: Dadaumpa
18.30	Glasbena oddaja: Speciale Orec-chiocchio
19.00	Dnevnik
19.30	Deželni program
20.05	Dokumentarec: Panorama inter-nazionale - Storia della delingu-enza
20.30	Dokumentarec: Juventus: un fenomene in bianco e nero (2. del)
21.35	Koncert — Drevi se bo predstavil Kvartet Chilingiarian, ki bo izvajal Haydnove, Mendelssoh-nove in Beethovnove skladbe
23.00	Dnevnik
[ {fr RTV Ljubljana________________
17.20	Poročila
17.25	Otroški spored: Baletna šola Maribor
17.50	Živi planet: Novi svetovi (12. del)
18.45	Risanka
19.00	Danes. Zasavski obzornik
19.30	Dnevnik
19.55 Vremenska napoved
20.05	TV drama: Zgodbe o prvi ljubezni
22.15	Integrali - V prispevku o mednarodni literarni nagradi Vileni-ca boste lahko prisluhnili domačim in tujim književnikom, ki bodo razmišljali o pomenu te nagrade in o literaturi v srednjeevropskem prostoru. V Integralih bo govor tudi o štatenber-škem srečanju pisateljev in o mednarodnem natečaju za enodružinsko hišo v lesu, pobliže pa bodo predstavili tudi razstavo o hipermanierizmu v italijanskem slikarstvu, ki je na ogled v koprski galeriji Loža
22.30	Dnevnik
flj*) TV Koper____________________
14.00	TV novice
14.10	Otroški program, vmes risanke, nanizanke I ragazzi dell isola, Woobinda, Anna, Ciro e compagnia
18.00	Nadaljevanka: Tra 1'amore e il potere
19.00	Odprta meja
V današnji Odprti meji bosta med drugimi tudi sledeča prispevka: NOVA GORICA — V soboto so se v Novi Gorici srečali slovenski mladinci. Nakazali so nekatere nove poti in ideje, o katerih razmišljajo mladi
VIDEM — Koncert ansambla JLA
19.30	TVD Stičišče
19.45	Rubrika: Oggi la citta
20.00	Nanizanka: Lucy e gli altri
20.25	TV novice
20.30	Film: Amore pensami (i. J. Igle-sias)
22.00	TVD Vse danes
22.20	Nadaljevanka: Melodramma
23.20	Košarka
JSl CANALE 5___________
8.30	Nanizanka: Una fa-miglia americana
9.20	Nadaljevanki: Una vita da vivere, 10.15 General Hospital
11.15	Kviz: Tuttinfamiglia
12.00	Nanizanka: Lou Grant
13.00	Znanstveni tednik: Big Bang, vodi Jas Gawronsky
13.30	Nadaljevanke: Sentie-ri, 14.20 La valle dei pini, 15.10 Gosi gira il mondo
16.00	Dokumentarec:	Il
mondo interno a noi
16.30	Nanizanka: Tarzan -La controfigura
17.30	Kviz: Doppio Slalom
18.00	Nanizanke: Il mio ami-co Ricky, 18.30 Kojak,
19.30	Love Boat
20.30	Glasbena oddaja: Arena d'oro, vodi Milly Carlucci
23.00	Nanizanka: Mississip-pi - La citta spletata
24.00	Športna oddaja: golf
1-00 Nanizanka: Sceriffo a
New York
L© RETEOUATTRO
8-30 Nanizanki: Vegas in
9.20	Switch
10.10	Film: Sangue misto (dram., VB 1955, r. G. Cukor, i. A. Gardner, S. Granger)
12.00 Nanizanki: Mary Ty-ler Moore, 12.30 Vicini troppo vicini
12.45 Otroški spored: Ciao ciao, vmes risanke
14.30	Nanizanka: La famig-lia Bradford
15.30	Film: Gangster, amore e una Ferrari (glas., ZDA 1958; r. C. Lende-rer, i. J. Cagney, S. Jones)
17.30	Nadaljevanka: Febbre d'amore
18.15 Kviza: Cest la vie, 18.45 11 gioco delle coppie
19.30	Nanizanka: Charlie's angels - Mi ricorde-ranno
20.30	Film: Bello mio, bel-lezza mia (kom., It. 1982, r. S. Corbucci, i. G. Gannini, M. Mela-to)
23.30	Film: Conflitto finale (groz., ZDA 1981, r. C. Baker, i. S. Neil, D. Gordon)
0.20 Nanizanki: Vegas, 1.20 Switch
ITALIA 1_________
8.30 Nanizanke: Fantasi-landia, 9.20 Gli eroi di Hogan, 9.50 Wonder Woman, 10.45 Luomo da 6 milioni di dollari, 11.35 Lobo, 12.30 Due
onesti fuorilegge,
13.30	T. J. Hooker
14.15	Glasb, odd.: Deejay Television Video-match
15.00	Nanizanka: Truck dri-ver
16.00	Otroški spored: Bim, Bum, Bam
18.00	Nanizanke: La časa nella prateria, 19.00 Arnold, 19.30 Happy Days
20.00	Risanka: Magica, ma-gica Emi
20.30	Film: La pantera Rosa sfida l ispettore Clo-seau (kom., 1976, r. B. Edwards, i. P. Sellers, H. Lom)
22.30	Nanizanka:	Mike
Hammer
23.30	Športna oddaja: Foot-ball campionato NFL
1.00	Nanizanka: A-Team
telepadova
11.00	Nadaljevanki: Anche i ricchi piangono, 12.00 Andrea Celeste
13.00	Risanke
15.00	Nanizanki: Pagine della vita, 16.00 Andrea Celeste
16.00	Nanizanka
17.00	Risanke
19.30	Nanizanka: Mork & Mindy
20.30	Film: Inseminoid, tempo nel futuro (fant.,
1981, r. N. J. Werren, i. J. Greason, R. Clark)
22.30	Nadalj.: I miserabili
23.30	Znanstvena oddaja: Il Leonardo
24.00	Film: Il problema di
una donna (dram., ZDA 1980, r. D. Smit-hee, i. V. Harter, C. De Young)	«8r
j % TELEFRIULI
13.00	Film: Fraulein (kom., r. H. Koster, i. D. Win-thers)
14.30	Risanka: Hanna e Barbera Show
15.30	Glasbena oddaja: GTX mušic
18.30	Nanizanki: Arrivano le spose
19.30	Dnevnik
20.00	Nanizanka: Una fa-miglia intraprendente
20.40 Informativna oddaja: Il sindaco e la sua gente
22.30	Dnevnik
23.00	Rubrika: Il salotto di Franca
23.30	Nogomet: nogometna tekma Triestina - Sam-benedettese
[	TELEOUATTRO
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
19.30	Fatti e commenti
22.30	Nedeljska nogometna tekma (pon.)
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Radijski dnevnik;
8.00,	10.00, 14.00, 17.00 Kratka poročila;
7.20	- 8.00 Dobro jutro po naše: koledarček, narodnozabavna glasba; 8.10 Morje, zibelka človeštva; 8.30 - 10.00 Glasbeni almanah; 9.00 Iz sence večnosti; 10.10 Koncert; 11.30 - 13.00 Glasbeni almanah (2. del): Sestanek ob 12.00: Dramska vetrovnica - Zgodbe ob meji: "Mojca"; 13.20 Glasba po željah; 14.10 - 17.00 Poletni mozaik: otroški kotiček, beležka; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Klasični album; 18.00 Slovenka; 18.30 Poletni mozaik.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	14.00, 21.00 Poročila; 4.30 - 8.00 Jutranji spored; 8.05 Radijska šola za srednjo stopnjo; 8.35 Iz glasbenih šol;
9.05	Z glasbo v dober dan; 10.05 Rezervirano za...; 11.05 Znano in priljubljeno; 11.35 Naše pesmi in plesi; 12.10 Danes smo izbrali; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Po domače; 13.30 Od melodije do melodije; 13.45 Mehurčki; 14.05 Odrasli tako, kako pa mi?; 14.35 Iz mladih grl; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 15.55 Zabavna glasba; 16.00 Vrtiljak želja;
17.00	Studfio ob 17.00; 18.00 Sotočja;
18.45	Glasbena medigra; 19.00 Radijski dnevnik; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Minute z ansamblom "Kvartet godal";
20.00	Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 20.35 Mladi na glasbenih revijah in tekmovanjih; 21.05 Radijska igra;
22.00	Našim po svetu; 22.30 Pevci zabavne glasbe; 22.50 Lit. nokturno.
RADIO KOPER
(slovenski program)
13.30, 14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Glasba; 6.10 Vreme; 6.30 Jutranjik; 7.00 II. jutranja kronika; 7.30 Jutranji servis;
8.00	- 13.00 Prenos II. programa RL;
13.00	Danes na valu Radia Koper; 13.40 Glasba jugoslovanskih narodov; 14.40 Zanimivost; 15.00 Za varnejši jutri;
15.30	Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik;
17.00	Mladim poslušalcem; 17.40 Popoldanski koncert; 18.00 Sotočje.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30,
19.30	Radijski dnevnik; 6.00 Glasba;
6.45	Koledarček; 7.00 Dober dan; 8.00 -
12.00	Prisrčno vaši; 8.15 Flashback;
9.00	Glasba; 9.15 Edig Galletti; 9.32 Dragi Luciano; 10.00 Popevka tedna;
10.10	Šola, otroštvo, vzgoja; 10.35 Vstop prost; 11.00 Petkov kviz; 11.30 Na prvi strani; 12.00 Glasba po željah;
14.35	- 20.00 Popoldanski spored; 15.45 -19.30 Splash; 16.33 Blitz; 17.45 Metal healt; 18.33 Solisti sloveni.
RADIO OPČINE
10.00	Glasba po željah s slovensko glasbo, vodi Majda; 18.00 Informativna oddaja za ital. poslušalce; 20.30 Pogovor z odvetnikom, vodi odv. Bogdan Berdon; 21.00 Oddaja za ital. poslušalce: Ostali Trst - L'altra Trieste, vodi Paolo Parovel; med oddajami, podnevi in ponoči, glasba;.
Osnutek novega deželnega zakon Množična udeležba krajanov
o posegih v industrijskem sektorju
Izdelala ga je skupina deželnih svetovalcev KPI
Za krepitev industrijske dejavnosti v naši deželi so bila v zadnjem obdobju namenjena in uporabljena velika finančna sredstva, ki pa niso obrodila pričakovanih sadov. Proces prenove industrijskega sektorja je prisoten le v manjšem številu podjetij, bolj malo je novih pobud, ni bilo pričakovanega kakovostnega skoka. Zgovoren je podatek, da se je v industriji v naši deželi v obodbju 1980-1985, število delovnih mest skrčilo za približno 20 odstotkov. Kje so razlogi za tako stanje? Najbrž tudi v dosedanjih mehanizmih za podporo in uravnavanje industrijske dejavnosti v deželi. Treba jih je spremeniti in prilagoditi, tako da bodo sredstva iz javnih skladov dejansko sprožila proces prenove v industriji in pogoje za nove pobude.
Na osnovi gornjih ugotovitev je KPI pripravila osnutek novega deželnega zakona o finančnih in drugih olajšavah v korist industrijskega sektorja. Osnutek, ki obsega 64 členov, razdeljenih v 7 poglavij, so komunisti predstavili predstavnikom tiska in gospodarskih združenj, sindikalnih organizacij itd. Ne gre za dokončno besedilo, ampak za osnutek, o katerem naj bi se izrekli gospodarski operaterji, sin-
dikati pa tudi predstavniki strank in drugih družbenih sil. V bistvu naj bi z novim zakonom preuredili in poenostavili dosedanjo dokaj razčlenjen in zapleten normativ. Predlog vnaša nadalje pomembne novosti glede načinov in možnosti financiranja in usmerjanja finančnih posegov, predstavlja pa tudi obenem okvirni zakon, na podlagi katerega naj bi se v kasnejši fazi izdajale specifične norme.
Na osnovi zakonskega predloga naj bi temeljito razredčili številne obstoječe organizme tehničnega in posvetovalnega značaja in namesto le teh ustanovili samo dva: deželni odbor za usklajevanje politike v industrijskem sektorju in tehnično-posvetovalno komisijo. Omenjenima dvema naj bi priključili še ožji strokovni odbor za va-lutacijo posameznih investicij.
Osnutek zakona predvideva tudi nove možnosti za posege deželne družbe Friulia pri tako imenovanem direktnem financiranju. Nasploh pa se predvideva na področju financiranja industrijskih pobud tri različne možnosti, oziroma tri različne stopnje: osnovna možnost, ki naj bi bila dostopna vsem osebkom, ki izpolnjujejo
določene pogoje, selektivna možnost ob upoštevanju razvojnih in raziskovalnih načrtov, financiranje pobud, ki se uravnava s specifičnimi zakoni.
Pobudo svetovalske skupine KPI v deželnem svetu je na goriškem srečanju predstavil Renzo Pascolat, medtem ko je o osnutku samem podrobno spregovoril deželni svetovalec Ivan Bratina, zaključke pa povzel Enzo Scampolo. Ker so na srečanju osnutek šele predstavili, je bila krajša razprava le obrobnega značaja.
Predstavniki ZSMS v Kulturnem domu
Delegacija ZSMS, v njej pa so bili tudi predstavniki iz nekaterih drugih republik, je v soboto obiskala Kulturni dom v Gorici, na povabilo mladinskega odbora SKGZ. Goste so pozdravili in jih seznanili s trenutnim družbenopolitičnim položajem slovenske narodnostne skupnosti na Goriškem in v Italiji Igor Komel, Igor Košuta in Boris Peric.
Predstavniki mladinskih organizacij so se te dni mudili v Novi Gorici, ob republiškem mladinskem festivalu.
na slovesnosti v Šempetru
Pobratimstvo doseže svoj pravi in polni pomen, ko se prijateljske vezi in poznanstva stkejo med najširšim krogom prebivalcev obeh, ali tudi treh krajev in niso kulturne, športne in druge izmenjave domena le ozke skupine oseb. Sobotno slavje v Šempetru, ob podpisu listine o pobratenju med tamkajšnjo Krajevno skupnostjo in občino Romans, je prav gotovo dokaz takega pojmovanja in vrednotenja. Za podpis listine (povratna slovesnost bo še letos v Romansu) so Šempetrci izbrali datum, ko praznujejo krajevni praznik. V zelo velikem številu so aktivno sodelovali v pripravah sobotnega programa, še prej pa pri pripravi različnih športnih in drugih srečanj, ki so bila nekakšen uvod k sobotni slovesnosti in pa potrditev dolgotrajnih
V centru Iskra-Delta v Novi Gorici
Posvet o mestu YU-gospodarstva v mednarodnih tokovih
Društvo ekonomistov Nova Gorica prireja v petek in soboto, 26. in 27. t. m., pod pokroviteljstvom Iskra Delta, jugoslovansko posvetovanje na temo »Vključevanje jugoslovanskega gospodarstva v mednarodne ekonomske tokove«. Srečanje bo potekalo v prostorih Iskra Delta centra v Novi Gorici.
Na posvetovanju se bodo predavatelji dotaknili aktualnih in perečih tem sedanjega družbenopolitičnega trenutka v Jugoslaviji. Obravnavali bodo teme s področja ekonomike, inovacij, marketinga, mednarodne trgovine, višjih oblik gospodarskega sodelovanja know-howa in druge.
Sodelovali bodo številni ugledni predavatelji iz jugoslovanskih univerz, inštitutov, uspešnih delovnih organizacij in predstavniki družbenopolitičnega življenja. Namen posvetovanja, pojasnjujejo organizatorji, je osvetliti nov pristop k reševanju gospodarskih problemov v jugoslovanski družbi. Ta nov pristop pa se opira na znanstvene analize stanja, tako kot je bilo izpostavljeno v kongresnih dokumentih.
Z orkestrom RTV Ljubljana
Koncert drevi v Tržiču
V mestnem gledališču v Tržiču prične drevi, ob 20.30, letošnja jesensko-zimska sezona. Prvi gost sezone, v kateri bo nastopilo več svetovno znanih ansamblov in solistov, bo simfonični
orkester Radiotelevizije Ljubljana. Dirigiral ga bo Anton Nanut. Kot solist nastopi violinist Mile Kosi. Na sporedu so dela Viozzija, Kogoja, Bartoka in Stravinskega. Ljubljanski orkester je v Tržiču nastopil že večkrat. Stalen gost bo tudi v tej sezoni.
Nad 37 tisoč oseb na razstavi »Canaletto-Visentini«
Zanimanje občinstva in sam obisk razstave "Canaletto-Visentini" na goriškem gradu sta presegla tudi najbolj optimistične napovedi. Razstavo, ki bo odprta še do 5. oktobra, si je doslej ogledalo že nad 37 tisoč ljudi, kar je za Gorico prav gotovo rekorden obisk. Lani si je razstavo Tiepolovih grafičnih del ogledalo okrog 35 tisoč oseb. Prireditelji računajo, da bo do 5. oktobra še nekaj tisoč obiskovalcev in da bodo presegli število štirideset tisoč.
V prihodnjih dneh naj bi si razstavo ogledali tudi dijaki iz naše in drugih pokrajin. Pred zaključkom razstave pa bo še ena vzporedna prireditev: v petek, 3. oktobra, bo dr. Annalia Delneri sodelavka pokrajinskega muzeja, govorila o slikarski dejavnosti Visenti-nija.
Gradeža za sedaj ne vključijo v naše obmejno območje
Darujte v sklad
Mitje Čuka
Prebivalci občine Gradež ne bodo zasedaj dobili prepustnic za prehod italijansko-jugoslovanske meje. Te prepustnice imajo prebivalci vseh drugih občin v Goriški pokrajini. To pa zaradi tega ker so te občine podrobno vključene v Videmski sporazum med Italijo in Jugoslavijo iz leta 1955, ki je bil kasneje obnovljen in zadnjič podpisan 15. maja 1982.
Odgovor, ki zanika v tem trenutku pravico Gradežanom, da bi dobili prepustnice, je pokrajinskemu predsedniku poslal v teh dneh dr. Stefano d'An-drea, visok funkcionar zunanjega ministrstva. Predsednik Cumpeta ga je bil namreč obvestil, da so na Pokrajinski upravi mnenja, da bi bilo prav vključiti tudi občino Gradež med tiste, ki sodijo v obmejno območje.
Funkcionar v zunanjem ministrstvu pa pokrajinskega predsednika obvešča, da gre za mednarodni sporazum. Vsaka sprememba bi terjala pogajanja in soglasje tudi jugoslovanske vlade. Zahteva po razširitvi obmejnega območja bi terjala podobno zahtevo tudi na jugoslovanski strani. Vsaj zasedaj ne bodo te zahteve Goriške pokrajine vzeli v poštev.
Umrl je Renato Bressan
V svojem stanovanju je včeraj ponoči umrl eden najstarejših Goričanov, sicer zelo temperametni že 91-letni Renato Bressan. Bil je zadnji iz skupine, ki je takoj po prvi svetovni vojni ustanovila Komunistično partijo v Gorici. Že takrat je delal skupno z Rodol-fom Battijem, Felicem Braulinom,
Alessandrom Malfattijem in drugimi. Bil je zaposlen v Goriški bolniški blagajni, ki so jo fašisti s silo naskočili v času škavdrizma. Fašisti so ga odpustil iz službe. Odšel je v Milan, kjer je k sreči dobil dobro zaposlitev.
Tudi v Milanu se je udejstvoval v protifašističnem gibanju in med osvobodilnim bojem je bil aktivni član milanskega CLN. V Milanu je po vojni ostal do upokojitve. Bil je velik osebni prijatelj s prvim povojnim milanskim demokratičnim županom socialistom Greppijem. Bil je tudi prijatelj predsednika Pertinija in si je z njim dopisoval tudi v zadnjem času.
V Gorico se je^ vrnil pred približno petnajstimi leti. Živel je sam v stanovanju v Ulici Randaccio 5. Ženska, ki mu je upravljala stanovanje, ga je včeraj zjutraj našla mrtvega na postelji. Takoj so na lice mesta prihiteli policisti, bolničarji ter zdravnik. Še do pred nekaj dnevi je zelo temperamente pripovedoval o svojih mladostnih doživljajih in bil zelo kritičen do vseh tistih, ki jih je nazival kot »revizioniste«.
Našli truplo moškega
Na dvorišču hiše št. 34 v Ulici Gadoma so našli truplo moškega srednjih let. Domnevajo, da gre za 34-let-nega Giancarla Bizaja iz Gorice, po poklicu kuharja, sicer pa brez zaposlitve, saj je zanj skrbela občinska socialna služba. Truplo , ki so ga našli po naključju v petek, je bilo že v razpadajočem stanju in je smrt — najbrž gre za samomor — nastopila že nekaj dni pred tem.
Prireditve ob desetletnici dela v Domu Andreja Budala
Novi prijemi v kulturni ponudbi Štandreža
Stari in novi prijemi. Za že odraslo in za mlado publiko. Tako bi lahko v kratkih besedah označili program, ki so ga pripravili mladi odborniki Kulturnega društva Oton Župančič ob priložnosti desete obletnice delovanja v Domu Andreja Budala. Na odru, ki je bil postavljen kar na Pilošču, t. j', na tem starem kmečkem vaškem trgu, ter v drugih domskih prostorih, so se v treh dneh ob koncu prejšnjega tedna zvrstile razne skupine.
Mladi so seveda bili prisotni vsak večer. Še največ jih je bilo v soboto, ko je iz Trsta prišla v goste kabaretna skupina Karst Brothers, ki je prinesla
nekaj svežine v našo kulturno ponudbo. Kazanje s prstom na našo zamejsko stvarnost je vzbujalo odobravanje in smeh številne publike, ki je do kraja napolnila Pilošče. Tu pa tam so pridni igralci pokazali tudi na marsikatero goriško pikico, pa čeprav bi si publika tega najbrž želela še kaj več. Tržaški igralci so sicer povedali, da je to prvi poiskus zamejske slovenske televizije. Goriški mladinci so se zaradi tega precej hudovali ter povedali, da so kaj podobnega z uspehom že predvajali pred časom, na prireditvah univerzitetnih študentov z naslovom
Unifax. »Tržačani znajo bolje reklami-zirati svoje blago«, so rekli Goričani.
Petek je bil posvečen briškoli. Vse večere pa je bil na Pilošču ples. V nedeljo zvečer pa je bilo v Štandrežu spet vse polno radovedne publike. Plesna skupina iz Nove Gorice je prikazala latinsko-ameriške plese.
V društveni dvorani pa je bila objavljena lepa fotografska razstava o desetletnem delovanju v Domu Andreja Budala. Razstavljene so slike, ki kažejo kakšna je bila stavba na Pilošču pred začetkom obnovitvenih del. Razstavljene so številne slike o otvoritveni svečanosti, potem pa seveda
še nekaj slik z ranih nastopov v domu. Seveda ni bilo moč razstaviti slik o vsem tem kar se je dogajalo v domu v teh desetih letih. Podan pa je zanimiv prerez tega delovavanja.
Razstava v Domu Andreja Budala bo odprta še ves ta teden tja do nedelje. Konec tedna se bodo namreč zvrstile še druge prireditve. Povejmo še, da imajo v Domu tudi srečolov z bogatimi nagradami. Zbiralce spominkov pa opozarjamo, da je društvo Oton Župančič izdalo za to priložnost spominsko značko.
zelo neposrednih prijateljskih stikov z društvi in posamezniki iz furlanske občine. Množičen odziv je pobuda seveda naletela tudi v Romansu. O tem’ priča zelo velika udeležba predstavnikov raznih društev in ustanov ter posameznikov, ki so se v soboto zbrali v Šempetru na uradni slovesnosti in zatem na družabnosti.
Na podobno slovesnost se, kot je slišati, pripravljajo še v nekaterih dmgih furlanskih občinah.
Kakšna naj bi bila vloga oporečnikov?
Pokrajinsko tajništvo, ki združuje goriške oporečnike služenju vojaškega roka, se je te dni oglasilo s tiskovno izjavo, v kateri obsoja zadnje napade na priznane pravice do oporekanja vojski. Te pravice ogrožajo po njihovem mnenju okrožnice obrambnega ministrstva, ki - ob pomanjkanju vsake zakonske pobude in možnosti nadzorstva s strani parlamenta - skušajo omejiti možnosti za služenje alternativne civilne službe.
Še posebej okrožnica z dne 5. junija 1986 (po kateri naj bi posamezne ustanove koristnice morale nuditi oporečnikom hrano in prenočišče, kar pa v veliki večini primerov ni mogoče), omejuje po mnenju tajništva "možnost prožne in inteligentne uporabe oporečnikov, ki je tako daleč od vojaške logike in ki je predpogoj na družbeno koristno delo".
Na tak način naj bi obstajala nevarnost, da bi oporečnike uporabljali samo v javnih upravah in še tam na nepravilen način kot nadomestilo za redno osebje. Tudi zaradi teh problemov pozivajo oporečniki preklic najnovejših okrožnic in celovito reformo zakona o civilni službi.
razna obvestila
Na sedežu kulturnega društva Jezero
v Doberdobu bodo danes, ob 18. uri predstavniki sindikata Confcoltivatori izpolnjevali prošnje in dajali informacije glede odškodnin v smislu drž. zakona št. 898 iz leta 1976 (odškodnina za nepremičnine, ki jih bremene vojaške služnosti). Istočasno bodo nudili pojasnila in izpolnjevali prošnje za posebno odškodnino v smislu deželnega zakona št. 34/1986. Rok za predložitev prošenj zapade 13. oktobra letos.
prispevki
Društvu pionirjev prve pomoči so darovali sledeče vsote: Lidia Kolotovskaja 20 tisoč, Mario Princi 3 tisoč, Maria Vončina 10 tisoč, Maria Urbanizza 35 tisoč, Annilita Cidin 30 tisoč, Firmina Zin 60 tisoč, Stefania Jvetich 100 tisoč, Franco Narduzzi 80 tisoč, Giuseppina Blasizza 40 tisoč, Kolesarsko društvo iz Koprivnega 50 tisoč, Ervinia Feresin 60 tisoč, Se-condo Bozzato 120 tisoč, Alfredo Zonch 100 tisoč, Lescovz 10 tisoč, Elisa Battello 4 tisoč, Olimpia Ross 20 tisoč, Maria Ba-din 5 tisoč, Eleonora Rosin 100 tisoč, Giacomelli 50 tisoč.
Združenju prostovoljnih krvodajalcev v Gorici so v razne namene darovali: Gi-sella Anversa 50 tisoč lir, Dolly Levet-zow de Lantieri 25 tisoč, Pio, Marina, Andrea, Latizia in Fulvia 200 tisoč, Cesa-re in Maria Bader 100 tisoč, Ezio in Erina Gandini 30 tisoč, Mariuccia Gaggioli 10 tisoč, Elša Marconato 30 tisoč, družina Antonia Mattiussija 20 tisoč, Gastone De Marco 100 tisoč, Claudio Lorenzon 12 tisoč.
kino
Gorica
VERDI 15.30 - 22.00 »Karate Kid II« CORSO 15.30 - 22.00 »Scuola di polizia n. 3«.
VITTORIA 17.30 - 22.00 »Le pomo ragaz-ze in pullover«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Trzic
COMUNALE 20.30 Koncert simfoničnega orkestra RTV Ljubljana. EXCELSIOR 18.00 - 22.00 »Speriamo che sia femmina«.
Nova Gorica in okolica
SOČA 18.00 - 20.00 »Vojna akademija«. DESKLE 19.30 »Ostermanov vikend«
POGREBI
Ob 11. uri Vittoria Ciglic vd. Planis iz splošne bolnišnice na Placuto in na glavno pokopališče, ob 12.30 Raimondo Kre-sevec iz splošne bolnišnice v cerkev na Svetogorski ulici in na glavno pokopališče.
NAMIZNI TENIS: po prepričljivem uspehu proti portugalskim zastopnicam
Kras v drugem kolu pokala sejemskih mest
KRAS GLOBTRADE — ESTRELA DA AMADORA PORTUGALSKA 5:0
Milič - Placido 2:1 (21:15, 16:21, 21:18), Bernardič - Alves 2:0 (21:9, 21:16), Sedmak - Cardoso 2:0 (21:14, 21:10), Bernardič - Placido 2:0 (21:14. 21:13), Milič - Cardoso 2:0 (21:19, 24:22).
Tudi letos je Krasovim dekletom uspel veliki podvig, uvrstitev v drugo kolo pokala sejemskih mest. Po rezultatu sodeč pa je bila naloga domačink mnogo lažja kot smo predvidevali na predvečer tega srečanja. Gladek 5:0 v njihovo korist nam jasno priča o njihovi premoči.
Za portugalske igralke, njihovega trenerja in spremljevalca je občinska uprava v soboto zjutraj priredila slovesen sprejem na občini, kjer jih je župan Miloš Budin seznanil o kulturnem, športnem in političnem življenju na našem ozemlju.
Srečanje samo se je začelo s tričetrtur-no zamudo, ker se sodnika nista predstavila v zgoniški telovadnici, tako da ju je nadomestil predsednik deželne namiznoteniške zveze in obenem tudi mednarodni sodnik Pupin, ki je skupaj s kolegico Torrentijevo omogočil, da so tekmo regularno odigrali. V Kraševem zmagovitem nastopu je prva stopila za zeleno mizo Miličeva, ki se je pomerila z najboljšo portugalsko igralko Placido. Takoj na začetku je domačinka visoko povedla, a kljub temu se ni mogla znebiti velike treme, ki se je je držala, tako da jo je nasprotnica pri desetih točkah dohitela, kljub temu je set vendarle pripadel krasov-ki. Drugi set je Miličeva zaradi števil-
nih napak izgubila, izgubljeno pa je nadoknadila v naslednjem in priborila ekipi izredno dragoceno točko. V primeru zmage portugalske predstavnice bi se lahko srečanje tudidrugače obrnilo, saj bi se verjetno še krčeviteje borile, tako pa so že po prvem nastopu spoznale, da zanje ni pomoči. To je potrdila tudi Bernardičeva, ki je gladko premagala njihovo tretjo igralko Alvesovo. Za največje prijetno presenečenje pa je poskrbela Sedmakova, ki je gladko odpravila Cardosovo. V predzadnjem nastopu sta si stali nasproti zastavonoši obeh ekip. Placido-va je potrdila, da vendarle razpolaga z boljšo tehniko od svojih soigralk, spoznala je, da Bernardičevi težko prideš do živega, saj jo je s svojimi visokimi obrambami daleč od mize nekajkrat dobesedno spravila iz tira. Prav Miličeva je imela to čast, da dokončno zaključi srečanje v korist Krasa Globtra-de, ki jo je seveda takoj izkoristila, saj je v dveh izenačenih setih strla odpor žilave Cardosove, ki je imela v drugem setu kar dve set žogici, kateri pa ni znala izkoristiti. Številno občinstvo je z bogatim aplavzom na koncu nagradilo krasovke in jim zaželelo veliko sreče tudi v drugem pokalnem nastopu, ki bo 11. oktobra. (Z. S.)
Zadovoljstvo po srečanju
Razumljivo po srečanju v Krasovem taboru ni manjkalo zadovoljstva. Najprej smo vprašali Sonjo Milič, če so pričakovali tak ugoden razplet.
»Ne rečem, da smo v zmago bili prepričani,« je odvrnila Sonja, »a v uspeh smo vsekakor upali, saj kakovost nasprotnika poznamo, poleg tega smo jih opazovali tudi na treningu. Takoj pa moram povedati, da je najlepšo tekmo odigrala Damjana Sedmak. Računali smo namreč na tri točke Ber-nardičeve, v dvomu so bile moje in Damjanine. Slednja pa se je res izkazala.«
»Kaj je tebi delalo največ preglavic?«
»Psihološka obremenitev. Nisem bila sproščena. V drugem srečanju
sem igrala nekoliko bolj racionalno, a tudi umirila sem se nekoliko.«
»Si se že kdaj srečala s Portugalkami?«
»Dolgo je tega, v začetku moje kariere, v daljnem letu 1971.«
»Ste že v polni formi?«
»Še zdaleč ne. Dobro smo doslej sicer trenirale, a to še ne pomeni dobre forme. Nismo še dosegle dovršene igre.«
»Koliko je za vas važen ta pokal?«
»Važen nam je predsem za to, da pred italijansko federacijo pokažemo svojo organiziranost, da se uveljavimo kot klub in nas po Evropi spoznajo kot manjšinsko društvo, da ne poznajo samo igralke državne reprezentance, ampak tudi stvarnost društev. Dokazati hočemo, da delamo, kar nam je že lepo uspelo z izvedbo Pokala Krasa.«
»Italijanska federacija pa se, ne samo tokrat, ko sploh ni poslala sodnikov, ni izkazala. V njej je kot v politiki: so stolčki, na katere sedejo ljudje, ki jih ne zanima rast namiznega tenisa, ampak jih skrbi lastna uveljavitev in tako podpirajo (tudi finančno) le nekatera društva, kjer lovijo glasove. Namizni tenis raste, a organizacija zaostaja, nanjo in na kvaliteto se požvižgajo.«
Trener portugalske ekipe Virgilio Nascimento ni bil prav gostobeseden, kar je tudi razumljivo, saj po tako gladkem porazu nikomur ne bi bilo dosti do razgovora.
»Igralke so bile nervozne,« je dejal, »niso se najbolje znašle, miza in tla so bila drugačna kot pri nas. Če bi igrali doma, Kras ne bi tako gladko zmagal. Zbrali bi dve ali tri točke.«
»Ste bili s sprejemom zadovoljni?«
»Čez gostoljubje nimamo pripomb.«
»Je namizni tenis pri vas popularen?«
»Ne dosti.«
»Koliko ekip je v A ligi?«
»Pri dekletih je samo ena liga, ekip pa je enajst. Tekmovalk je vsega skupaj okrog 200.«
»Imate sponsorje?«
»Nimamo.«
»Imate kakega tujega trenerja?«
»Sedaj ne, vendar smo imeli Kitajca Cai Yong Donga. Povedal bi še, da sem Bernardičevo že od prej poznal, ko je nastopala za Mladost in je v Barceloni igrala za pokal prvakov.« (db)
Senna izločen iz boja za končno zmago v formuli ena
Za naslov le še trije piloti
| L in 2. jugoslovanska nogometna liga \
Vardar in Dinamo (Z) še naprej presenečata
ESTORIL Po veliki nagradi Portugalske je tudi Brazilec Ayrton Senna dve dirki pred koncem dokončno izločen iz boja za svetovni naslov, od preostalih kandidatov pa je Britanec Nigel Mansell z zmago še bolj utrdil svoje vodstvo. Dirka v Estorilu je tudi dokončno potrdila premoč bolidov williams honda, ki so si s 130 točkami že predčasno zagotovili zmago na posebni lestvici konstruktorjev. Čeprav ima Mansell sedaj že deset točk prednosti pred klubskim tovarišem Pigue-tom (s katerim odnosi sicer niso najboljši), ni še gotov končne zmage, saj je v dosedanjih štirinajstih dirkah že zbral enajst koristnih rezultatov in se bo moral sedaj odpovedati nekaterim slabšim uvrstitvam oziroma točkam. To pa ne velja za Pigueta, ki je doslej dosegel »le« štiri zmage, dve drugi in tri tretja mesta, se pravi devet koristnih rezultatov. Najmanj možnosti v boju za SP ima Prost, ne le zato ker razpolaga z objektivno slabšim boli-
Triestina - Sambenedettese
1:0 (0:0)
STRELEC: De Falco v 72. min.
TRIESTINA: Gandini, Bagnato, Cos-tantini, Dal Pra (Biagini od 82. min.), Di Giovanni, Menichini, De Falco, Orlando, Scaglia (Bravin od 89. min.), Strappa, lachini.
SAMBENEDETTESE: Borin, Nobile, Bronzini, Annoni, Pascucci, Rondini, Turrini, Ferrari, Di Nicola (Zappasodi od 77. min.), Di Fabio, Ginelli.
SODNIK: Vecchiatini iz Bologne.
V prvi letošnji tekmi pred svojim občinstvom je Triestini uspelo doseči pomembno zmago. Tržačani so stopili na igrišče v zdesetkani postavi, saj so zaradi izključitev in poškodb manjkali Cerone, Cinello, Salvade in Romano. Občutiti je bilo predvsem odsotnost slednjega. Triestina je igrala sicer dobro, a neurejeno, urejenost pa je odvisna prav od Romana.
Prvi polčas je bil na precej nizki ravni, Triestina ni imela velikih možnosti. Takoj na začetku drugega dela
Senni je tik pred ciljem zmanjkalo goriva, da je bil ob drugo mesto
dom, temveč predvsem zato, ker je enako kot Mansell že izrabil svoj »bonus« točk, a jih je doslej zbral le 59.
Boljši časi se obetajo medtem Ferra-riju. Alboreto in Johansson sta v nede-
pa je prišlo do preobrata, ko so Tržačani zastreljali enajstmetrovko. Po zamujeni priložnosti se je tržaška ekipa odločno pognala v napad in imela veliko dobrih priložnosti, gostje pa so se vdali petnajst minut pred koncem, ko je De Falco s težkega položaja zatresel mrežo.
Triestina na splošno ni navdušila, kljub temu pa je pokazala veliko dobre volje, kar je vsekakor pozitivno glede na težak razpored tekem v prihodnjem kolu. (I. P.)
IZIDI 2. KOLA: Bari - Parma 0:0; Cagliari - Vicenza 1:3; Campobasso -Bologna 1:1; Catania - Cremonese 0:1; Cesena - Arezzo 1:1; Genoa - Pescara 2:1; Lazio - Messina 0:1; Modena - Lec-ce 1:0; Taranto - Piša 1:1; Triestina -Sambenedettese 1:0.
LESTVICA: Modena, Cremonese in Vicenza 4, Messina, Genoa in Arezzo 3, Bari, Parma, Catania, Lecce in Cesena 2, Taranto, Campobasso, Bologna, Pescara, Sambenedettese in Piša 1, Triestina -2, Cagliari -5, Lazio -8.
Ijo oba prišla do točk in nekateri menijo, da bi lahko v Mehiki in Avstraliji tudi ugodno presenetila.
VRSTNI RED: 1. Mansell (VB - wil-liams); 2. Prost (Fr. - melaren) po 18"; 3. Piguet (Br. - williams) po 49"; 4. Senna (Br. - lotus) po 1 krogu; 5. Alboreto (It.
ferrari) po 1 krogu; 6. Johansson (Šve. - ferrari) po 1 krogu; 7. Arnoux (Fr. - ligier) po 1 krogu; 8. Fabi (It. -benetton) po 1 krogu; 9. Dumfries (VB - lotus) po 2 krogih; 10. Boutsen (Bel. -arrows) po 2 krogih; 11. Danner (ZRN -arrows) po 3 krogih; 12. Palmer (VB -zakspeed) po 3 krogih.
LESTVICA PILOTOV: 1. Mansell 70; 2. Piguet 60; 3. Prost 59; 4. Senna 51; 5. Rosberg 22; 6. Johansson 19; 7. Laffite, Arnoux in Alboreto 14; 10. Berger 8.
LESTVICA HIŠ: 1. Williams 130; 2. Melaren 81; 3. Lotus 53; 4. Ferrari 33; 5. Ligier 28; 6. Benetton BMW 10.
PRIHODNJE KOLO: Arezzo - Bari, Bologna - Genoa, Cremonese - Taranto, Vicenza - Modena, Lecce - Triestina, Messina - Cagliari, Parma - Campobasso, Piša - Catania, Sambenedettese - Cesena, Pescara - Lazio.
Na sodišču brez sklepa
Pretor Morway bo o prizivu nekaterih delničarjev Triestine proti razsodbi nogometnega sodišča v zvezi s črnimi stavami sklepal čez kakih deset dni. Dr. Morway si je namreč vzel nekaj dni časa za razmislek o zahtevi delničarjev tržaškega drugo-ligaša po zamrznitvi kazni o odvzemu štirih točk v letošnjem prvenstvu B lige. V končni fazi, ko bodo objavili izsledke civilne preiskave torinskega sodnika Marabotta, pa bodo pri Triestini seveda zahtevali izniči-tev celotne kazni. Na tržaškem sodišču bi se moral včeraj zagovarjati tudi predsednik CONI Carraro, ki pa je poslal odvetnika. Pri Triestini pričakujejo sklep pretorja optimistično razpoloženi.
Posebej za Primorski dnevnik FRANCI BOŽIČ
Presenečenja v jugoslovanski nogometni ligi se nadaljujejo: outsider Vardar je še naprej na vrhu lestvice, kar s tremi točkami prednosti, močno oslabljeni zagrebški Dinamo pa je še vedno najuspešnejše moštvo, saj je doslej v sedmih kolih izgubil le eno točko.
Najbolj razburljiva je bila tokrat tekma v Sarajevu, kjer je Partizan gostoval pri Željezničarju. Beograjčani so z golom Vučičeviča dobili prvi polčas, nato pa se je razigral vse boljši domači tandem Škoro - Mihajlovič. Slednji je dosegel hat-trick, tako, da je sedaj na vrhu lestvice strelcev z enajstimi goli, kar mu daje lepe možnosti tudi v konkurenci za "zlato ko-pačko", ki jo podeljujejo v Parizu najboljšemu evropskemu strelcu.
Crvena zvezda je doma gostila moštvo Veleža. Na pragu je bila velika senzacija, kajti gostje so z goloma sijajne naveze Kajtaz - Tuce vodili že z 2:0, pri tem izidu pa zastreljali še 11-metrovko. Toda v zadnjih petih minutah sta Musemič in Djurovič le izenačila in rešila točko. Zagrebški Dinamo se je moral za šesto zmago doma z Budučnostjo zelo potruditi, zmagoviti gol pa je dosegel mladinski reprezentant Boban. Titograjčani še zdaleč niso igrali podrejene vloge, v finišu pa je Dinamo rešila vratnica. »Zdaj je treba na Dinamo računati tudi kot na možnega prvaka,« je dejal po tekmi temperamentni zagrebški trener Čiro Blaževič. Reški trener Jožko Skoblar pa z malo znanimi igralci nima take sreče kot Blaževič, toda tokrat je vendarle lahko zadovoljen, saj je na Kan-tridi Rijeka z goloma Jankoviča in Pa-liske gladko premagala Slobodo, po igri pa bi bil izid lahko še višji. Hajduk je z 2:3 izgubil v Nikšiču. Očitno Spličani doživljajo eno najhujših kriz, rešiti pa jo bodo najbrž skušali z zamenjavo trenerja. To so že storili pri Sarajevu, kjer je Pirič zamenjal trenerja Antiča, prvi nastop novega trenerja pa je bil več kot uspešen: v der-
biju moštev, ki sta bili doslej brez zmage, so Sarajevčani v Prištini vknjižili prvi točki.
Edini slovenski drugoligaš Maribor je doma s Kikindo iztržil le točko, čeprav je imel veliko več priložnosti. Mariborčani pa bi kmalu doživeli celo veliko presenečenje, saj so gostje po številnih zapravljenih priložnostih domačih, v finišu zgrešili prazna vrata. Maribor se je tako znašel prav pri repu lestvice.
VRSTNI RED 7. KOLA PRVE ZNL:
Čelik - Spartak 3:2 (2:2), Rijeka - Slo-boda 2:0J1:0), Dinamo (Z) - Budučnost 1:0 (1:0), Zeljezničar - Partizan 3:1 (0:1), Osijek - Dinamo (V) 2:3 (0:1), Priština -Sarajevo 0:1 (0:0), Crvena zvezda - Ve-lež 2:2 (0:2), Sutjeska - Hajduk 2:2 (1:2), Vardar - Radnički 2:0 (1:Q).
LESTVICA: Vardar 10, Dinamo (Z), Radnički in Hajduk 7, Sloboda, Osijek, Dinamo (V) in Spartak 5, Velež, Partizan, Budučnost in Sutjeska 3, Željezni-čar in Crvena Zvezda 2, Priština 1, Rijeka in Čelik nič, Sarajevo -2.
PARI PRIHODNJEGA KOLA (28. t. m.): Spartak - Radnički, Hajduk - Vardar, Velež - Sutjeska, Sarajevo - Crvena Zvezda, Dinamo (V) - Priština, Partizan - Osijek, Budučnost - Željezničar, Sloboda - Dinamo (Z), Čelik - Rijeka.
IZIDI 7. KOLA 2. ZNL ZAHOD: Gošk jug - Proleter 1:1 (0:1), Mladost -Sloga 2:0 (1:0), Iskra - Jedinstvo 1:0 (1:0), Vrbas - Dinamo 6:1 (1:1), Borac -Vojvodina 2:1 (1:0), Split - Famos 2:1 (0:0), Novi Sad - Leotar 1:0 (0:0), Rudar - Šibenik 3:2 (1:0), Maribor - Kikinda 0:0.
VRSTNI RED: Vojvodina in Novi Sad 10, Kikinda in Iskra 9, Leotar 8, Šibenik, Gošk jug, Proleter, Famos, Dinamo, Borac in Rudar 7, Mladost in Jedinstvo 6, Maribor in Split 5, Vrbas 4, Sloga 3.
PARI PRIHODNJEGA KOLA (28. t. m.): Proleter - Kikinda, Šibenik - Maribor, Leotar - Rudar, Famos - Novi Sad, Dinamo - Split, Vojvodina - Vrbas, Jedinstvo - Borac, Sloga - Iskra, Gošk jug - Mladost.
Pomembna zmaga okrnjene Triestine
1 Maradona v škripcih - Udineseju točka
totip
1..— 1. Gail	2
2.	Carrasco	X
2.	—	1.	Chiungue	2
2.	Detigress	1
3.	—	1.	Corato KS	1
2.	Deyla	1
4.	—	1.	Belson	1
2.	Bagnapal	1
5.	—	1.	Boniperti Red	2
2.	Dario Ve	1
6- —	1.	Sole Sabino	2
2.	Tetide	1
KVOTE
12 (4 dobitniki)	115.559.000	lir
11 (177 dobitnikov) 2.596.000 lir 10 (2.061 dobitnikov) 210.000 lir
totocalcio
Ascoli - Empoli	2
Atalanta - Roma	2
Como - Torino	X
Fiorentina - Sampdoria	1
Inter - Brescia	1
Juventus - Avellino	1
Napoli - Udinese	X
Verona - Milan	1
Cagliari - Vicenza	2
Campobasso - Bologna	X
Catania - Cremonese	2
Cesena - Arezzo	X
Taranto - Piša	X
KVOTE
13 (5 dobitnikov) 1.344.000.000 1 12 (500 dobitnikov)	13.449.0001
Juventus je že po drugem kolu začel s svojim begom. Sodeč po igralskem kadru, s katerim razpolaga, podvigov Empolija ne gre jemati resno, točke služijo Toskancem le za obstanek. Treba je sicer priznati, da so ostali kandidati za vrh po spodrsljajih prvega kola, tokrat izpolnili svojo dolžnost. Izjema je le Milan, ki sicer predvaja nogomet z izrazito terensko premočjo, a je še zmeraj brez točk, čeprav gre verjetno za začasno krizo.
V Turinu je Juventus pregazil Avellino, s stotim golom v Italiji pa se je proslavil tudi Platini, manj se je izkazal sodnik, ki je bil s šampioni nekoliko preveč prizanesljiv. Najbolj izdatno zmago kola je sicer dosegel Inter. Tra-pattoni je baje končno osrečil Rumme-niggeja, ki sedaj igra kot mu prija, da je revežem Brescie zabil dva lepa
gola. Točko je izgubil tudi Napoli. Iztrgal mu jo je Udinese, ki si z osvojenimi pikami letos ne bo kaj prida pomagal. Sicer pa so neapeljski nogometaši igrali pod vtisom afere Maradona. Ubogi Dieguito je kar čez noč postal oče, ne da bi, vsaj tako trdi,»sodelo-val« pri spočetju. Sicer pa niso ta čas vsi Argentinci žalostni, prav nasprotno Fiorentinin napadalec Diaz kar izžareva zadovoljstvo. Proti Sampdorii je dosegel dva gola, skupno jih je zabil že tri in vodi na začasni lestvici strelcev. Nedeljski protagonist je bil tudi reprezentant Ancelotti, ki je Romi priboril zmago s strelom s kakih 30 metrov razdalje. Como in Torino sta si salomonsko razdelila točki, z izidom je bil baje zadovoljen tudi ugledni gledalec Craxi, manj pa torinski trener Radiče, ki je upal na reprizo podviga
v Nantesu. Zmagi Verone in Empolija nista izraz dejanske premoči, toda kažeta na to, da bo treba s tema ekipama v bodoče resno računati.
IZIDI 2. KOLA: Ascoli - Empoli 0:1; Atalanta - Roma 0:1; Como - Torino 1:1; Fiorentina - Sampdoria 2:0; Inter -Brescia 4:0; Juventus - Avellino 3:0; Napoli - Udinese 1:1; Verona - Milan 1:0.
LESTVICA: Juventus in Empoli 4, Roma, Napoli in Torino 3, Inter, Fiorentina, Ascoli, Como, Verona, Sampdoria in Avellino 2, Atalanta, Milan in Brescia 0, Udinese -8.
PRIHODNJE KOLO (28. 9.): Avellino - Napoli; Brescia - Fiorentina; Empoli - Juventus; Milan - Atalanta,-Roma - Verona; Sampdoria - Como; Torino - Ascoli; Udinese - Inter.
PRIHODNJI STOLPEC TOTOCALCIO (28. 9.): Avellino - Napoli; Brescia — Piorentina; Empoli - Juventus; Milan - Atalanta; Roma - Verona; Sampdoria -^omo; Torino - Ascoli; Udinese - Inter; Bologna - Genoa; Vicenza - Modena; -Scara - Lazio; Reggiana - Monza; Pistoiese - Novara.
Košarka: začelo se je prvenstvo italijanske A-l in A-2 lige
Prepričljiva zmaga Goričanov, katastrofa Stefanela
Italija se pripravlja na bližnje tekme
Trener A. Vicini pustil kar doma številne »zvezde«
Prava revolucija v italijanski nogometni državni reprezentanci! Zvezni trener Azeglio Vicini je namreč za jutrišnjo trening tekmo proti mladinski ekipi Fiorentine sklical naslednje nogometaše: Ancelotti (Roma), Bagni (Napoli), Baresi (Milan), Bergomi (In-ter), Bonetti (Milan), Cabrini (Juven-tus), De Napoli (Napoli), Donadoni (Milan), Dossena (Torino), Ferri (Inter), Francini (Torino), Galderisi (Milan), Giannini (Roma), Mancini (Sampdo-ria), Matteoli (Inter), Nela (Roma), Se-, rena (Juventus), Tacconi (Juventus), Vialli (Sampdoria), Zenga (Inter). Zvezna trenerja sta Vicini in Sergio Brighenti (pomočnik), zdravnik je Leonardo Vecchiet, maserja pa Della Časa in Selvi.
Kot je jasno razvidno iz gornjega seznama, je torej iz državne reprezentance odpadlo mnogo »zvezd«, začenši z Rossijem, Contijem, Tardellijem, AI-tobellijem in še mnogimi drugimi.
A-2 liga
Segafredo - Viola	70:63 (37:32)
SEGAFREDO: Gilardi 15, Ardessi 3,
5.	Mitchell 24, Bullara 11, C. Mitchell
6,	Marušič 11, Lorenzi, Sala, Borsi, Stramaglia.
VIOLA: Bianchi 3, Campanaro 7, Hughes 21, Simeoli 8, Bryant 18, To-lotti 4, Lagana 1, Avenia 1, Zaghi, Spa-taro.
PROSTI STRELI: Segafredo 9:14; Viola 16:24; PON: nihče; 3 TOČKE: S. Mitchell 2:5; Bullara 1:7; Ardessi 1:6; Marušič 1:2.
Goriška peterka je uvodno prvenstveno tekmo zaigrala odlično in z moderno in poletno igro premagala favorizirane nasprotnike.
Pepper - Stelanel 90:66 (47:26)
PEPPER: Milani, Procaccini 8, Pilut-ti 4, Lingenfelter 19, Sfiligoi 2, Law-rence 29, Valentinsig, Peso 24, Piccoli 2, Lucantoni 2.
STEFANEL: Bobicchio 6, Fischetto 5, Gatto, Favero, VVenzel 8, Riva 8, Vitez 11, Jones 21, Bertolotti 7, Tasso.
PROSTI METI: Stefanel 18:22; Pepper 26:34. PON: Fischetto (32), Lingenfelter (39).
Povprečna ekipa Pepperja iz Mester je brez posebnih težav pregazila Tržačane, ki se niso nikdar vključili v igro ter resno ogrozili nasprotnike. V prvi »resni« tekmi so torej Tanjevičevi varovanci pokazali vse svoje hibe, katere pa bo mogoče s trdim delom med prvenstvom odpraviti.
Tržačani so po prvi minuti igre vodili s 5:0 in vse je kazalo, da so prvenstvo pričeli dovolj koncentrirano. Vendar pa se je že po nekaj minutah podoba na igrišču povsem spremenila. Igralci iz Mester so povedli z 20:6 in bili nezadržni prav do konca polčasa, ki so vodili s »katastrofalno« razliko 40:19. Na ta način je bil tudi drugi del tekme resgola formalnost za domačine.
IZIDI 1. KOLA: Benetton - Liberti 89:68; Ippodromi - Facar 75:83; Fleming - Anabella 77:75; Fabriano - Fi-lanto Desio 79:86; Segafredo - Viola 70:63; Pepper - Stefanel 90:66; Citrosil -
Trener Stefanela B. Tanjevic
Jollycolombani 93:69; Spondilatte -Napoli 110:95.
LESTVICA: Citrosil Verona, Pepper Mestre, Benetton Treviso, Spondilatte Cremona, Facar Pescara, Filanto De-
sio, Segafredo Gorica in Fleming P.S. Giorgio 2; Annabella Pavia, Viola R. Calabria, Fabriano, Ippodromi Rie-ti,Napoli, Liberti Firence, Stefanel Trst in Jollycolombani Forli 0 točk.
PRIHODNJE KOLO (28. 9.): Viola -Citrosil; STEFANEL — BENETTON; Napoli-Fleming; Filanto - Pepper; Annabella - Spondilatte; Liberti - Ippodromi; JOLLVCOLOMBANI - SEGAFREDO; Facar - Fabriano.
A-1 liga
IZIDI 1. KOLA: Tracer - Giomo 89:81; Mobilgirgi - Ocean 87:82; Berlo-ni - Dietor 79:84; Divarese - Bancoro-ma 112:103; Hamby - Enichem 82:92; C. Riunite - Arexons 83:72; Allibert - Sca-volini 87:74; Yoga -Fantoni 101:96.
LESTVICA: Allibert Livorno, C. Riunite R. Emilia, Enichem Livorno, Divarese Varese, Tracer Milan, Yoga Bologna, Mobilgirgi Caserta, Dietor Bologna 2; Berloni Turin, Ocean Brescia, Fantoni Videm, Giomo Benetke, Ban-coroma Rim, Hamby Rimini, Arexons Cantu, Scavolini Pesaro 0 točk.
Z odbojkarskim turnirjem zaključena slavja ob 20-letnici Sokola
Sloga prijetno presenetila
Posnetek s finalnega srečanja v Nabrežini Sloga-Breg
S finalnima tekmama ženskega odbojkarskega turnirja so se v nedeljo zaključila športna tekmovanja ob 20-letnici Sokola. Pred tem turnirjem so nabrežinski športni delavci že priredili mednarodni balinarski turnir in košarkarski maraton, ki je trajal 24 ur. V nedeljo sta v finalu za tretje mesto kot prva stopila na igrišče Sokol in Ago-rest. Mlade domačinke so prijetno presenetile v prvem nizu, ko so povsem nadigrale Goričanke. V nadaljevanju pa je le prišla do izraza večja moč Agoresta, ki je tako kljub požrtvovalni igri Sokola osvojil 3. mesto.
V finalu za prvo mesto sta se pomerila Breg in Sloga. Povsem zasluženo jeslavila Sloga, ki je pokazala zrelejšo in pestrejšo igro od Brežank. Breg je močno povedel z 12:6 le v tretjem nizu, nakar je Sloga značajno reagirala in tudi osvojila gladko zmago. Sledilo je nagrajevanje, priznanja so dobile vse nastopajoče ekipe, prvouvr-ščena Sloga pa je prejela marmornato plaketo, ki jo je izdelal mladi domači obrtnik Tomaž Caharija.
IZIDA:
Finale za 3. mesto:
AGOREST - SOKOL 2:1 (5:15, 15:3, 15:7)
Finale za 1. mesto:
SLOGA - BREG 3:0 (15:12, 15:6, 15:12)
LESTVICA: 1. Sloga, 2. Breg, 3. Agorest, 4. Sokol
SLOGA: Vidali, Sossi, Milkovič, Miot, Drnovšček, Križmančič, Morpur-go, Pro, Adam.
BREG: Maver, Ksenija in Sabina Slavec, Franka in Elena Žerjal, Mal-menvall, Tavčer, Maranzina, Komar, Sancin.
AGOREST: Visintin, Katrin in Barbara Lovisutti, Cotič, Černič, Plet, Ro-ner, Peterin, ZaVadlal, Primožič, Kocjančič, Klemše, Mulič.
SOKOL: Legiša, Radetič, Rudež, Visintin, Lara in Tanja Masten, Škerk, Žbogar, Jazbec.
Po turnirju je bila v prostorih KD Igo Gruden slovesnost ob 20-letnici Sokola, katere se je udeležilo lepo število članov, tekmovalcev in prijateljev ŠD Sokol. Med številnimi gosti smo opazili tudi župana devinsko-nabrežinske občine Bojana Brezigarja, bivšega župana poslanca Albina Sker-ka, deželnega poslanca Borisa Iskro, predsednika tržaškega TO ZSŠDI Jurija Kufersina ter podpredsednika deželnega odbora FIPAV Domenica Ja-colina.
Osrednji govor je imel predsednik Sokola Antek Terčon, ki je poudaril, da je ŠD Sokol izšlo iz KD Igo Gruden in da še danes isti odbor skrbi za obe sekciji. Iz tega tudi logično izhajajo glavne smernice društvenega delovanja in sicer slovenski videz društva, zbiranje mladine, sodelovanje z ostalimi slovenskimi društvi. Nato je orisal bogato delovanje društva ter se zahvalil vsem, ki so pripomogli k uveljavitvi športnega društva Sokol. Spregovorila sta nato še župan Bojan Brezigar in v imenu ZSŠDI Jurij Kufersin, nato pa so vsi zadržali na prijetni družabnosti.
Predsednik Antek Terčon med nagrajevanjem
Atletika: svetovni rekord Tafelmeierja (ZRN) v metu kopja
COMO — Na mednarodnem atletskem mitingu v Comu za trofejo industrije je Zahodni Nemec Klaus Tafelmeier izboljšal svetovni rekord v metu kopja s 85,74 m. Prejšnji rekord je bil last Američana Toma Petrafona (85,38 m).
Od ostalih rezultatov naj omenimo zmago Italijana Meia na 1:500 m s 3'36"77, v skoku v višino pa je slavil Šved Sjoberg z 230 cm.
Še en podvig francoske kolesarke Jeannnie Longo
COLORADO SPRINGS — Svetovna prvakinja v cestni in zasledovalni vožnji, Francozinja Jeannie Longo je poskrbela še za en podvig: postavila je nov svetovni rekord v enourni vožnji s 44,770 km. Med tem podvigom pa je izboljšala še svetovni rekord na 10 km (13'30"05) in na 20 km (26'55"61). Naj omenimo, da je bil prejšnji rekord v enourni vožnji star že osem let: s 43,082 km ga je 16. 9. 1978 postavila Nizozemka Cornelia Van Costen. .
Tenis: Američan John McEnroe končno zopet zmagal
LOS ANGELES Po zadnjih bledih nastopih je nekdaj številka ena v svetu, Američan John McEnroe zopet zmagal. V finalu mednarodnega teniškega turnirja za Grand Prix Nabisco v Los Angelesu je namreč premagal Šveda Stefana-Edberga s 6:2, 6:3. Bolj kot sama zmaga je popularnega McEnroea razveselila forma, ki jo je pokazal ne samo v finalnem srečanju, temveč skozi ves turnir.
Miting v Gorici: Beneški Slovenec Rudi odličen
Na atletskem mitingu, ki ga je v nedeljo v Gorici pripravilo društvo Atletica Gorizia, so zabeležili vrsto dobrih rezultatov, ki so jih doseglipredvsem nekateri jugoslovanski atleti. Tako gre omeniti zmage reprezentantov Stekiča v daljini in Apostolovskega v višini, ki je skočil 221 cm, kar je gotovo najboljši rezultat mitinga.
Ob uspehih bolj znanih imen evropske atletike, gre omeniti zmago beneške-gašportnika Giorgia Rudija v teku na 400 m z ovirami ter zmagi Goričana Fabia Milocca v tekih na 100 in 200 m. Naj še povemo, da je Nenad Stekič, bivši evropski prvak z 845 cm, v Gorici skočil 787 cm.
Meddeželno nogometno prvenstvo: Voljč odločilen
San Lazzaro - Gorizia 1:1 (0:1)
GORIZIA: Ermacora, Grazzolo, Marchesan, Giacomin, Macuglia, De Marco, Deganis, Fierro, Voljč, Giacometti, Grop.
Strelec za Gorizio: Voljč (11-metrovka).
V uvodnem srečanju meddeželnega prvenstva je Gorizia iztržila pomemben remi v San Lorenzu, proti ekipi, ki je med glavnimi kandidati za napredovanje. Gol za goriško ekipo je iz 11-metrovke dosegel Voljč.
Mlademu Mitji Vatovcu (Portorož) teniški turnir prijateljstva ŠZ Gaja
Mladi, 16-letni Mitja Vatovec iz Portoroža je povsem zasluženo osvojil prvo mesto na teniškem turnirju prijateljstva, ki ga je brezhibno priredilo ŠZ Gaja.
Vatovec si je v polfinalu brez težav privoščil lanskega zmagovalca na temturnirju Menardija, nato pa je še suvereno v finalu odpravil podprvaka naše dežele Michele Zacchigno, kateremu je prepustil bornih pet iger.
»Najprej bi čestital organizatorju, ki je odlično priredil ta turnir, in dodal še, da je bila ta prireditev tudi lepa priložnost za tesnejše stike z zamejci v Italiji. Turnir je bil precej kakovosten. Moram reči, da sem vfinalu pričakoval večji odpor. Za to srečanje sem pripravil posebno taktiko, ki pa tudi ni bila potrebna, saj sem zlahka zmagal,« je po končanem turnirju dejal zmagovalec Mitja Vatovec.
In res: Vatovec na. tem turnirju ni imel enakovrednega nasprotnika. Mitja,ki naj bi se baje posvetil profesionalnemu tenisu, je v enem samem letu napravil izreden napredek. Trenira po več ur dnevno: »Če hočeš v tenisu uspeti, moraš trenirati in trenirati,« nam je še dejal Vatovec.
Da je bila Vatovčeva zmaga povsem zaslužena, o tem ni dvoma, pohvalo pa
Mitja Vatovec, zmagovalec na turnirju prijateljstva in trenutek s polfinalnega srečanja D'Ambrosi-Zacchigna
zasluži tudi drugi finalist, deželni podprvak Michele Zacchigna iz Tržiča,ki se je izredno požrtvovalno in športno boril, sicer proti boljšemu nasprotniku. V polfinalu je Zacchigna po napetem srečanju premagal D' Ambrosija.
Po turnirju je bilo nagrajevanje, ki se ga je udeležil tudi predsednik deželne teniške zveze, dr. Fulvio Ulcig-rai, ki je med drugim dejal, da se je z velikim zadovoljstvom odzval vabilu teniških delavcev Gaje, ki so priredili tako kakovosten in zanimiv turnir. De-
jal je tudi, da si je zvezaprizadevala in da si bo še naprej prizadevala, da bi priredila turnir, na katerem bi nastopali igralci iz sosednjih dežel Slovenije in Koroške. Bilabi to priložnost ne samo za tekmovanje na igrišču med
mladimi teh dežel, bila bi predvsem priložnost za medsebojno spozanje, za tkanje prijateljskih stikov.
Zelo zadovoljen je bil s potekom turnirja tudi predsednik teniške sekci-jepri Gaji Karel Rudež: »Kakovost tekem na našem turnirju je bila visoka. Igralci so sicer imeli nekoliko težav z burjo, vseeno pa mislim, da so bili pogoji za igro dobri. Tudi z organizacijo so bili udeleženci zadovoljni. Le nekaj več gledalcev smo pričakovali. Zavedamo se, da bi morali navdušiti mlade nad to panogo. Z mladimi pa bi gotovo pritegnili tudi starše.«
Rudeža smo še vprašali za mnenje o nastopu Gajinih predstavnikov na tem turnirju.
»Naši predstavniki so zadovoljivo opravili svojo nalogo. Sicer pa je bilo jasno, da je konkurenca na tem turnirju preostra zanaše tekmovalce,« je še-dejal Rudež.
(B. Lakovič)
NEDELJSKI REZULTATI
POLFINALE: Vatovec (Portorož) -Menardi (ATO) 6:2, 6:4; Zacchigna (TC Monfalcone) - D'Ambrosi (ATO) 7:6, 2:6, 6:4.
FINALE: Vatovec - Zacchigna 6:3, 6:2. (Sodnik: E. Plesničar).
Na 20. izvedbi tradicionalnega odbojkarskega Turnirja prijateljstva v Novem mestu
Prehodna pokala v rokah Bleda in Nove Gorice
V Novem mestu se je v priredbi odbojkarske zveze Slovenije odvijal tradicionalni pokal prijateljstva, na katerem nastopajo moške in ženske odbojkarske ekipe iz Slovenije, z Reškega in iz zamejstva. Letošnja izvedba je bila že dvajseta, nosilci prehodnega pokala pa sta bili šesterki Opatije pri moških in Mebla pri ženskah. Zaradi odsotnosti mariborskega Branika (ki se ne udeležuje zimskega selekcijskega tekmovanja za nastop na pokalu) je bila udeležba Slovenije tudi letos nekoliko okrnjena, a vseeno dovolj kvalitetna, saj je šla zmaga Novi Gorici, medtem ko so se med moškimi uveljavili Blejci.
MOŠKI
Bled je po pričakovanju zasluženo osvojil končno zmago, saj je zanesljivo in brez velikih težav odpravil vse nasprotnike, katerim ni prepustil niti niza. Na drugo mesto se je uvrstil domači Pionir pred Rijeko in Opatijo. V&l je zasedel 5. mesto pred borovci. Velika radovednost je vladala prav za goriško moštvo. Škoda, da je nastopilo v zelo okrnjeni postavi. Manjkali so kar štirje igralci, od katerih tudi steber lanskoletne postave Allesch. Tudi Grilanc je zelo malo igral, saj je bil še pred kratkim poškodovan. Vseeno bi plavo-rdeči skorajposkrbeli za prese-
nečenje, saj so za las izgubili proti Pionirju. Tekma se je končala v korist domačinov z izidom 2:1. Tudi na drugem srečanju je prišla na dan utrujenost, saj so valovci začeli s treningi le pred štirinajstimi dnevi in so se doslej posvečali le kondiciji. Tudi to tekmo so izgubili s tesnim 2:1. Omeniti moramo tudi, da so se novi igralci kar dobro vključili v ekipo in da je bil Palin na mreži skoraj neustavljiv. Tudi borovci, ki so zasedli zadnje mesto, so v glavnem zadovoljili. Ekipa je letos zelo mlada, pozna pa se že dobro delo, ki ga opravlja trener Štubar. O tekmah ni kaj dosti reči, saj sta bila Bled in Rijeka premočna nasprotnika.
IZIDI
SKUPINA A: Pionir - Val 2:1 (13:15, 15:8, 15:12); Opatija - Pionir 0:2 (12:15, 1:15); Val - Opatija 1:2 (5:15, 15:7, 10:15).
SKUPINA B: Rijeka - Bor JIK banka 2:0 (15:11, 15:7); Bled - Rijeka 2:1 (15:6, 8:15, 15:6); Bor JIK banka - Bled 0:2 (9:15, 4:15).
FINALE ZA 3. MESTO: Rijeka -Opatija 2:0 (15:12, 15:9). FINALE ZA 1. MESTO: Bled - Pionir 3:0 (15:9, 15:12, 15:6)
VAL: Plesničar, Juren, Grilanc, Stančič, Palin, Petejan, Lavrenčič, Prinčič.
Martina Malalan (Meblo)
BOR JIK BANKA: Zupin, Batič, Pečenko, Budin, Starc, Gasparo, Marega, Pernarčič.
ŽENSKE
Ženski del turnirja je bil na dobri kakovostni ravni, saj sta tako zmagovalna ekipa Nova Gorica, kot tudi okrnjena postava prvoligaša z Reke, prikazali atraktivno in moderno odbojko, polno kombinacij ob mreži, dobrih servisov in akrobatskih posegov v obrambi. V taki konkurenci se seveda naša združena ekipa ni mogla enakovredno kosati, še posebno, ker je
Aleš Prinčič (Val)
šele v prvi fazi priprav na drugoligaš-ko prvenstvo, ki se bo pričelo šele čez mesec dni. Na vsak način je bil opazen napredek v igri v primerjavi s prvim letošnjim nastopom Mebla na turnirju za pokal Bazoviških žrtev. Trenerju Drasiču pa je nedeljski nastop služil predvsem za preizkus raznih taktičnih variant, obenem pa si je lahko ustvaril tudi natančno predstavo o trenutni pripravljenosti posameznih igralk.
Druga naša ekipa, ki je sodelovala na 20. turnirju prijateljstva, je bila Bor
Friulexport, ki je v Novo mesto dopotoval brez treh standartnih igralk. Glede na to lahko nastop borovk ocenimo kot soliden, čeprav smo od njih pričakovali nekaj več borbenosti. Zal pa so se v obeh izločilnih tekmah praktično predale objektivno precej boljšim nasprotnicam z Bleda in z Reke. Tudi za Bor pa velja isto kot za Meblo in sicer, da bomo pravo sliko o njegovi moči dobili šele čez kak teden.
IZIDI
SKUPINA A: Bor Friulexport - Bled 0:2 (5:15, 10:15); Rijeka - Bor Friulex-port 2:0 (15:5, 15:4); Rijeka - Bled 2:1 (15:7, 8:15, 15:13).
SKUPINA B: Marčana - Nova Gorica 0:2 (0:15, 5:15); Meblo - Marčana 2:0 (15:2, 15:1); Nova Gorica - Meblo 2:0 (15:9, 15:3).
FINALE ZA 3. MESTO: Meblo -Bled 2:0 (15:7, 16:14). FINALE ZA 1. MESTO: Nova Gorica - Rijeka 3:1 (12:15, 15:6, 15:9, 15:5).
MEBLO: Kralj, Malalan, M. in_ N. Grgič, Vidah, Nacinovi, Garbini, Žerjal, Maver, Klemše, Pertot.
BOR FRIULEKPORT: Zergol, Fo-raus, Venier, Stoper, Čač, Kralj, Bandi, Knez.
kratke vesti - kratke vesti
Garri Kasparov prosil za preložitev 19. partije
LENINGRAD — Garri Kasparov je prosil za preložitev 19. partije šahovskega dvoboja za svetovni naslov. S tem je svetovni prvak izkoristil še zadnjo možnost odmora prostega dne med dvobojem.
Naslednjo partijo bosta Kasparov in Karpov igrala jutri. Bele figure bo imel izzivalec. Trenutni izid pa je 9,5:8,5 za Kasparova.
Danes v Gorici zanimiva konferenca o amaterskem športu
Danes popoldne ob 15.30 bo v goriš-kem avditoriju zanimiva konferenca o amaterskem športu, predvsem o nogometu, ki jo je pripravilo deželno od-borništvo za šport. Na srečanju bodo poleg drugih prisotni tudi minister za turizem in prireditve Nicola Capria, predsednik CONI Franco Carraro in predsednik amaterske nogometne federacije Antonio Ricchieri.
Predstavili mladinske igre
RIM — Včeraj so v Rimu predstavili letošnje mladinske igre (18. po vrsti),
ki bodo od ponedeljka do 5. oktobra in ki se jih bo udeležilo kar 10.000 mladih tekmovalcev in tekmovalk.
Leconteu turnir v Hamburgu
HAMBURG — Francoz Henri Le-conte je osvojil mednarodni teniški turnir v Hamburgu. V finalu je premagal Čehoslovaka Miloslava Mečirja s 6:2, 5:7, 6:4, 6:2.
Johnson ohranil naslov
INDIANAPOLIS -- Ameriški boksar Marvin Johnson (32 let) je ubranil naslov svetovnega prvaka v poltežki kategoriji (verzija WBA), s tem da je v 13. krogu premagal Francoza Jeana Marie Emebea (30 let). Zaradi rane nad očesom izzivalca je sodnik prekinil dvoboj.
Azijske igre: premoč Kitajske
SEUL — Nadaljuje se kitajska premoč na azijskih igrah. Kitajci so včeraj osvojili še tri zlate kolajne (ženska gimnastika, skoki v vodo - moški in dviganje uteži). Po treh dneh tekmovanj so si kolajne takole porazdelili: Kitajska 12 zlatih, 9 srebrnih, 6 bronastih; Japonska 8-9-7; Južna Koreja 4-6-4.
NOGOMET: na memorialu Severin Devetak v Doberdobu
Primorec boljši od Fincantierija
Primorec je letošnji zmagovalec nogometnega memoriala, ki ga je v Doberdobu priredilo tamkajšnje društvo Mladost. Slovenski nogometaši so namreč v odločilnem srečanju premagali tržiški Fincantieri. V tekmi, ki je odločala o 3. mestu, pa je Breg z golom razlike odpravil domačo Mladost.
Ob koncu turnirja je predsednik kraškega društva Dario Gergolet izrekel zahvalo Vsem nastopajočim in izročil pokale ekipam. Ob tej priložnosti so nagradili tudi najboljšega igralca, Husuja (Primorec), in vratarja, Hrvatina (Breg).
FINALE ZA 1. MESTO Primorec - Fincantieri	2:1 (0:0)
PRIMOREC: Leone, Carota, Milco-vich 1, Florean, Čuk, Kralj, Canziani, Milcovich II, Bacchio, Husu, Fakin, Ferra, Janarelli, Carli I in II.
STRELCA: Husu in Milcovich I.
Odločilno srečanje na doberdob-skem turnirju se je začelo v premoči tržiške ekipe, ki je izvedla več napadov na Leonova vrata. Zadnji branilec Primorca pa se je ob teh priložnostih odlično izkazal. Nič pa ni mogel stori-
ti v drugem polčasu, ko so Tržičani streljali 11-metrovko. Gol zaostanka je opogumil igralce Primorca, ki so nadaljevali odločneje, remizirali s Hu-sujem in ob izteku srečanja dosegli zmagoviti gol s prostega strela.
FINALE ZA 3. MESTO Mladost - Breg	1:2 (0:1)
MLADOST: Clemente, Lakovič I, Lakovič II, Semolič, F. Devetak, Pahor, Cianci, Sclausero, Argentin, Gergolet, Marušič, Bruni, D. Devetak, E. in H. Kobal.
BREG: Hrvatin, Tul, Olenik, Corbat-ti, Pavletič, Germani, Sanzin, Tul II, Jez, Klun, Strnad, Petronio, Jerman, Pauli.
STRELCA: Klun (2) in H. Kobal.
Srečanje med Doberdobci in Bregom se je začelo v znamenju enakovrednosti, tako da je igra potekala v glavnem na sredini. Gostje pa so do prednosti prišli zaradi nerodnosti domačega vratarja.
V drugem polčasu pa sta pri Dober-dobcih vstopila brata Kobal in to se je poznalo na igri, kakor tudi na rezulta-
tu. Tudi po izenačenju so domačini imeli več priložnosti, ki pa jih niso znali izkoristiti. Na drugi strani pa so Brežani v edinem protinapadu dosegli zmagoviti gol.
Na turnirju v Zdrarščini
Štandrežci prvi
V okviru predprvenstvenih priprav se je v nedeljo v Zdravščini zaključil turnir, na katerem sta nastopili tudi obe slovenski postavi, ki bosta letos igrali v goriški skupini 3. AL (prvenstvo se bo začelo 5. oktobra). Ti turnirji sicer ne pokažejo resnične moči posameznih ekip, pokažejo pa trenutno kondicijo. Po tem sodeč lahko rečemo, da je štandreška Juventina, ki je letos
mreč v finalni tekmi odpravili Sagra-do in osvojili prvo mesto na tem turnirju.
Slabše so se izkazali Sovodenjci, ki so klonili Poggiu v srečanju, ki je odločalo o 3. mestu.
zamenjala vodstvo m tudi precej igral cev, dobro začela. Štandrežci so na
Ob koncu prvega dela športno-rekreacijskih manifestacij na Vrhu
Med nogometaši Podnanos, med balinarji Polet
S finalno tekmo v malem nogometu in balinarskim turnirjem se je na Vrhu, v prostorih kulturno-športnega središča, zaključil prvi^ del športnorekreacijskih manifestacij v priredbi ŠO KD Danica.
NOGOMETNI TURNIR
Ekipa iz Podnanosa je v finalnem srečanju odpravila postavo iz Renč in si tako zagotovila 1. mesto na memorialu F. Grilla, ki je letos zabeležil rekordno udeležbo. V odločilnem srečanju so igralci Podnanosa premagali nasprotnika z 1:0, medtem ko je 3. mesto zasedla ekipa Sel na Krasu pred Brestovico.
Ob koncu je bilo nagrajevanje najboljših ekip in posameznikov. Za najboljšega igralca je bil izbran Silvan Fabčič, predstavnik Podnanosa, najboljši strelec turnirja pa je s 13 zadetki bil Harij Furlan (Renče). Spominske plakete so izročili tudi sodnikom.
BALINARSKI TURNIR
Že od zgodnjih jutranjih ur se je na balinarskih stezah odvijal turnir, katerega se je udeležilo 8 ekip. Najbolje se je izkazal openski Polet.
FINALE ZA 1. MESTO: Polet - Partizan Podnanos 11:10;
FINALE ZA 3. MESTO: Sokol Nabrežina - Danica 11:5.
Z balinarskega turnirja na Vrhu
OD 5. DO 8. MESTA SO SE UVRSTILI: Breg iz Cerknice, Kostanjevica, Tabor z Opčin in Renče. Za najboljšega igralca so izbrali Silva Fabčiča, balinarja iz Podnanosa. Ob koncu nedeljskih tekmovanj je prisotne pozdravil predsednik vrhovske zadruge, ki upravlja središče, Leopold Devetak, ki je izrazil za-
dovoljstvo, da so napori, ki so bili vloženi v gradnjo, poplačani s takimi prireditvami. V znak zahvale za vsestransko pomoč, ki jo je nudila zadruga, so domači športniki izročili Devetaku priznanje.
Velja še povedati, da so pobude na Vrhu omogočili Kmečka banka, Sovodenjska posojilnica, občini Sovodnje in Doberdob, družina Grillo, gostilne Pri Lovcu, Alle due sorelle, Al Morar, Devetak, Peric, Rubijski grad, Da Cecco, podjetja in trgovine Nuova export L. Černiča, Unitecno V. Černiča, Nardin Vojko, Edilcommercio, Marvin caffe, pekarna Cotič, Gis, Abuia, Dominik Juren, Mario Devetak, Oskar Devetak in Benjamin Juren.
TENIŠKI TURNIR
Prireditve na Vrhu se bodo nadaljevale s teniškim turnirjem.
DANAŠNJI PARI: ob 18.00 Adrijan Cotič - Andrej Nanut; 19.00 Bruno Gaiotto - Robin Devetak; 20.00 Ladi Devetak - Renzo Turri; 21.00 Jožko Prinčič -Massimo Tabai; 22.00 Ivo Devetak - Ivan Plesničar.
JUTRIŠNJI PARI: 19.00 Robert Pahor - Miloš Tabai; 20.00 Ivo Cotič - Diego Marvin; 21.00 Marko Cotič - Rajko Petejan; 22.00 Luciano Černič - Saša Ožbat.
25.9.: ob 21.00 Duhčik Danilo - Igor Petejan.
Sreča jim je obrnila hrbet
Nogometaši San Giovannija so osvojili prvo
Husu prejema'priSefpaTes^Umelo sreče! saj kljub številnim priložnostim žoga nikakor ni hotela v mrežo nasprotnika
Zenski namiznoteniški turnir Semedela 86
Čehovinova najuspešnejša
V	Izoli je bil v nedeljo tradicionalni ženski namiznoteniški turnir Semedela '86, na katerem sta v konkurenci petdesetih tekmovalk nastopili tudi mladi krasovki Raubar in Obad. Obe sta se v konkurenci mladink uvrstili v četrtfinale posamično in v dvojicah. Za vstop v polfinale je Raubarjeva izgubila z Lozejevo z 0:2, Obadova pa z enakim izidom z Stadinovo. V dvojicah sta krasovki četrtfinalno tekmo izgubili z dvojico Plut - Teran iz Kranja.
V	konkurenci članic je osvojila lovoriko Koprčanka Lavrenčič, najuspešnejša udeleženka turnirja pa je bila Čehovinova, ki je bila dvakrat prva in enkrat druga. (Kreft)
Prvenstvo Jugoslavije v kartingu
Na kartodromu v Luciji je bila pred okrog 2.000 gledalci predzadnja dirka v kartingu za prvenstvo Jugoslavije. Največ uspeha so imeli Pirančani, ki so ekipni zmagi dodali še posamične zmage v treh razredih, in sicer so zmagali v razredu N2 60 ccm Demojzez, v razredu 90 ccm Poropat in v razredu 100 ccm Čeligo.
S predzadnjo dirko so si tako Pirančani že zagotovili ekipni državni naslov tretjič zapored, nasmihajo pa se jim tudi štiri posamične lovorike.
(Kreft)
obvestila
BOROVA KOŠARKARSKA
REKREACIJSKA SKUPINA sporoča, da se tudi letos za »košarkarske veterane« in ljubitelje rekreacije sploh nadaljuje košarkarska rekreacija, ki je ob ponedeljkih ob 20.30 na stadionu »Prvi maj«.
ODBOJKARSKI KLUB BOR obvešča, da bo prvi trening miniodboj-ke za fante in dekleta (letnik 1975 in mlajši) jutri, 24. t. m., od 15.00 do 16.30, v Borovem športnem centru. Začetniki se lahko vpišejo neposredno pred treningom.
ŠZ DOM
obvešča da so treningi minibasketa -propagande ob torkih od 14.30 do 16.00, ob četrtkih od 16.00 do 17.30 in ob petkih od 14.30 do 16. ure.
SK DEVIN
obvešča vse člane in prijatelje smučanja, da bo v drugi polovici oktobra tečaj smučanja na plastični stezi v Nabrežini. Smučarji bodo imeli na razpolago priznane učitelje. Za datum začetka tečaja in za razne informacije ter pojasnila se zainteresirani lahko obrnejo na odbornike ali vsak torek od 20.30 dalje na društveni sedež v Praprotu (tel. 200236).
JK ČUPA
vabi vse člane, da se udeležijo regate »2 gradov« za kajutne jadrnice, ki jo 28. t. m. organizira društvo Laguna. Informacije in vpisovanje na tajništvu SNL v sredo in petek od 19.30 do 21.30 - tel. 422282.
KK BOR
obvešča, da bo prvi trening prve moške divizije jutri, 24. t. m., ob 20.30 na stadionu »1. maj«.
ŠD KONTOVEL
obvešča, da se bodo tečaji ritmične in ženske telovadbe začeli v torek, 7. oktobra, od 16. ure dalje v telovadnici Silvestri v Naselju S. Nazario in bodo ob torkih in petkih. Vpisovanje po telefonu na št. 225879 ali 225819.
NAMIZNOTENIŠKA SEKCIJA ŠZ BOR
obvešča, da se redni treningi za začetnike in za lanske igralce začenjajo v četrtek, 25. t. m., ob 17. uri na stadionu »1. maj«.
ŠD MLADINA - BALETNI ODSEK sporoča, da se prične vpisovanje in potrditev vpisa za novo sezono 1986/87 v sredo, 24. in petek, 26. t. m. od 16. do 18. ure, v prostorih bivšega otroškega vrtca osnovne šole Albert Sirk v Križu.
Naročnina: mesečna 12.000 lir - celoletna 140.000 lir; v SFRJ številka 90.- din, naročnina za zasebnike mesečno 350.- din, letno 3.500.-, za organizacije in podjetja mesečno 500.-, letno nedeljski 1.200,- din.
Poštni tekoči račun za Italijo
Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348
Za SFRJ - žiro račun 50101-603-45361 ADIT - DZS 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/11. nad. - telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 50.000 lir. Finančni in legalni oglasi 3.350 lir za mm višine v širini enega stolpca. Mali oglasi 650 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 775275, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
primorski
M.	dnevnik
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 764832 (4 linije) - Tlx 460270 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD - Stretto De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Bogumil Samsa
Izdaja	ZTT	£|an italijanska
in tiska ^ Trst IHlSlI 2V#Z* ča,°Pisnih
F	^	jHIlJJ založnikov FIEG
23. septembra 1986
Francija je v vojni, a proti komu, vendar?
Strah in trepet Parižanov pred nevidnimi atentatorji
PARIZ Nenavadno in čudno je vse to, a je vendarle tako. V večernih urah, komaj pol ure po zaprtju trgovin in veleblagovnic, so pariške ulice prazne. Ljudje se boje terorističnih napadov in se zaprejo v svoja stanovanja ter tam na televizijskem ekranu gledajo kaj je novega v teroristični vojni, ki je zajela to velemesto.
Ljudi vidiš le v Saint Germanu in na Bulvarju St. Michel, kjer tisoči mladih študentov iz vseh krajev sveta živijo zares po pariško, ne meneč se za atentate, pa čeprav so nekateri peklenski stroji pred dnevi počili v neposredni bližini, t.j. v Hotel de la Ville in na policijski prefekturi. Ljudi vidiš zvečer na Elizejskih poljanah, pa čeprav je tudi tu, v restavraciji Renault, pred dnevi počila bomba, ki je zahtevala svoje žrtve. Tuji turisti, ki pridejo v Pariz se ne otresejo večernega izleta na to prekrasno alejo. Seveda vidiš ljudi v kavarnah tudi v ljudskih četrtih, od Pigalla do Montparnassa, pa čeprav je peklenski stroj prav tu, v mestnem okraju, ki spominja na pesnike in likovne umetnike ter na njihovo bohemsko življenje, pred dnevi eksplodiral ob vhodu v veletrgovino in ubil pet ljudi, ranjenih pa je bilo več kot petdeset.
La ville Lumiere živi v strahu. V nekaterih francoskih listih je bilo napisano, da so ljudje bolj v strahu kot pod nacistično okupacijo. Bili so sicer drugačni časi. Starejši se spominjajo kako so nemški vojaki s čelado na glavi stražili blokirane ulice, ki so bile okrog palač, v katerih so bile njihove vojaške komande. Nismo sicer na istem, a policisti z brzostrelkami v rokah, pripravljenimi na strel, ki jih vidiš okrog palače predsednika republike Mitterranda v neposredni bližini Elizejskih poljan in Trga Concorde, okrog ministrstev in ambasad, marsikoga spominjajo na tiste hude vojne čase. Kako lepo je bilo sprehajati se okrog ali pred predsedniško palačo, kjer so svojčas čisto razumljivo bile policijske straže, vendar brez takega vojnega aparata kakršnega vidiš danes. Le tanki manjkajo na ulicah, pa bi bilo kot v okupacijskih časih.
Milijone Parižanov so peklenski stroji prestrašili. Eksplodirali so dan za dnem. Na župan-stvy (politični cilj je bil jasen: pariški župan Chirac je tudi predsednik francoske vlade), v uradu za vozniška dovoljenja policijske prefekture, v znani ribji restavraciji na Plače de Clic-hy, blizu Pigalla, v bifeju na Elizejskih poljanah, v veleblagovnici na Montparnassu. Povsod smrtne žrtve, povsod veliko ranjenih. Povsod nedolžne žrtve. Atentatorji naj bi bili iz arabskih vrst, izhajali naj bi iz vrst odbora za osvoboditev islamskih aretirancev. Odbor zahteva izpustitev aretiranega atentatorja Ibrahima Ab-dallaha. Francoska vlada, da je preklicala dano besedo, da ga, kljub obtožbi, osvobodi, zaradi tega atentata.
Vse to pa je sprožilo val rasističnega gledanja na vsakogar, ki ima črne lase, torej na vsakogar, za katerega smatraš, da je Arabec. Svobodoljubni Pariz, mesto, ki dobri dve stoletji
sprejema vse, ki bežijo iz lastne države v iskanju svobode, mesto, v katerem univerza vzgaja revolucionarje in bodoče voditelje držav iz vsega sveta, je v tem trenutku pokazal dobršno mero antisvobodnjaštva in antidemokratičnosti ter pri nekaterih, tudi dobršno mero rasizma. Nekaj podobnega se dogaja tudi drugod po Franciji. Policija je namreč v zadnjih petnajstih dneh poostrila nadzorstvo na letališčih, na mejnih prehodih, na ulicah. Policiji je priskočila na pomoč tudi vojska. Kot na Irskem. Do zob oboroženi policisti in vojaki ustavljajo in pregledujejo osebne ter tovorne avtomobile kar na uHci. Seveda so med tistimi, ki se morajo ustaviti pred policistom, predvsem šoferji arabske narodnosti. Ni najbolj prijetno sedeti v vozilu pred policistom, ki ti pregleduje dokumente, medtem ko ima drugi policist vate namerjeno brzostrelko. Marsikdaj smo nekaj podobnega občutili tudi pri nas, takrat ko so orožniki blokirali ceste in iskali teroriste. Ob takih trenutkih popustijo tudi živci. Tako je prejšnjo sredo policist v neposredni bližini Marseilla ustrelil rafal iz brzostrelke v avto, v katerem sta bila dva Arabca, ki se nista ustavila na njegov poziv. Arabca ležita hudo ranjena v bolnišnici.
Pariz nekako kot med zadnjo vojno. Čeprav so zadnje protiteroristične ukrepe, ki jih je sprejela francoska vlada premiera sredinca-konservativca Chiraca, sprejeli vsi, od socialističnega predsednika Mitterranda, ki se je predčasno vrnil z obiska v Indoneziji, do komunističnega vodje Marchaisa in tja do neofašističnega kolovodje Le Pena, so med ljudmi različna mnenja.
Konservativno časopisje doliva olje na ogenj. Premier Chirac je dejal, da je Francija v vojni. To njegovo trditev odločno podpirata najbolj razširjena časopisa Le Figaro (564.943 izvodov naklade prejšnji četrtek) in France-Soir (564.581 izvodov naklade prejšnjo sredo). Ne da le objavljata z velikim poudarkom vesti o atentatih s polnimi stranmi slik žrtev. Le Figaro je v petek objavil tudi rezultate lastne ankete o tem, kakšen odnos imajo Francozi do terorizma. Kar tri četrtine jih je mnenja, da je treba teroriste obsoditi na smrt, pa čeprav danes smrtne kazni v Franciji ni več. Prav tako tri četrtine Francozov meni, da je država v nevarnosti. K sreči le 40 odstotkov jih je mnenja, da bi morala Francija vojaško udariti v Libijo, Sirijo ter Iran, t.j. v države, za katere Francozi menijo, da iz njih prihajajo atentatorji. Reaganov napad na Libijo je torej dobil posnemalce.
Seveda je prišlo do takih rezultatov ankete najprej pod vplivom krvavih atentatov tistih dni, potem pa zaradi uvodnikov v vseh časopisih Hersantovega časopisnega cesarstva, ki jih je kar veliko v tej državi. Se zlasti so bili s tovrstnimi izjavami zelo aktivni bivši načelniki vojaških obveščevalnih služb. Vsi od kraja so obtožili desetletje Mitterrandovega vladanja, da je socialistični predsednik izničil tajne službe, ter da je bil preveč popustljiv db Arabcev in do vseh držav tretjega sveta. Marsikdo med
temi upokojenimi generali in admirali pa je s prstom pokazal na Libijo, Sirijo ter Iran in dejal, da so potrebne vojaške akcije.
Čisto drugačna pa so seveda stališča socialističnega lista Liberation in komunističnega Humanite. Oba dnevnika nista sicer kdovekaj razširjena. Več ugleda ima mednarodno priznani Le Monde, ki se je konec prejšnjega tedna v uvodniku upravičeno vprašal »Vojna proti komu?«.
Le Monde je upravičeno ugotavljal, da ne gre v tem primeru za akcijo družinskih pripadnikov priprtega Ibrahima Abdallaha (prav v trenutku, ko je počil peklenski stroj pred trgovino na Montparnassu sta od pariške policije obtožena zapornikova brata imela tiskovno konferenco v libanonski vasici) ali pripadnikov ene teroristične skupine. Gre za široko zasnovan načrt, meni uvodničar Le Monda, izolirati Francijo iz Bližnjega vzhoda ter iz tretjega sveta. Kdo se skriva za tem načrtom? Zaradi tega ne smemo govoriti o vojni z nekom, marveč prizadevati si, da se kaj takega ne zgodi. Francija ima preveč gospodarskih interesov s celo
vrsto držav v Aziji in v Afriki. Ne sme jih izgubiti zaradi tega, ker so nekateri izgubili živce.
Ta teza je sicer težko dojemljiva za ljudi, ki so v teh dneh zelo prestrašeni. Marsikatero kulturno prireditev so v teh dneh odpovedali. Taksiji so v teh dneh bolj polni kot kdajkoli prej. Metroja se ljudje kar se le da izogibajo. Ob vhodu v vsako večjo trgovino ti dežurni pogleda v aktovko ali žensko torbico. Po televiziji te poučujejo kako naj bi se pazil pred teroristi. Kaj pa nočeš, ko lahko pride do atentata kjerkoli in kadarkoli?
Seveda ima vse to tudi posledice na turizem. Razen za državljane EGS in Švice so bile za vse druge prejšnji ponedeljek spet uvedeni vstopni vizumi. Letala vzletajo zaradi dolgih pregledov tudi z nekaj urami zamude. Turistom ni všeč, da bi prišli v Pariz in zleteli v zrak z restavracijo. Sam sem se nečesa takega rešil. Želel sem ob prihodu v Pariz v restavracijo na Trgu Clichy, ki mi jo priporočil kolega iz tržaške redakcije. Pa je dva dni prej zletela v zrak. Lep krožnik »cocguillage« sem moral pokusiti v drugem lokalu.
MARKO VVALTRITSCH
Take scene so na pariških ulicah zadnje čase že vsakdanjost	(Telefoto AP)
SLOVENIJALES
DOMA IN V SVETU DOBRO POZNAN
OPREMA

T R S T - Ul. Flavia 53
Neponovljiva
senzacionalna
prodaja
400 dnevnih sob s 50% popustom
Prodaja bo trajala SAMO NEKAJ DNI
Kompjuterji?
Premislimo!
NEW YORK — V Združenih državah Amerike se nadaljuje razprava med izvedenci za velike finančne posle o vlogi računalnikov v delovanju borze pri kupoprodajah vrednotnic in valut. Poleg tradicionalnih »luddis-tov« (nasprotnikov vsakršnega tehnološkega razvoja, češ da stroji odjema-jo delo človeku) se na Wall Streetu, sedežu največjih ameriških finančnih ustanov, pojavljajo ugovori k uvajanju kompjuterjev v borzne posle tudi od vrste uglednih strokovnjakov. Med njimi je najbolj vidno ime Eriča Seffa, menežerja pri »Chase Manhattan In-vestment«, ki je zelo ostro nastopil proti novim tehnologijam in še zaostril polemike, ki so se vnele po »črnem dnevu« na newyorški borzi 11. septembra letos.
»Sistem kompjuterizacije pri kupoprodaji vrednotnic, je izjavil Sefi uredniku uglednega lista. VJashington Post, nas je postavil pred vrsto povsem novih problemov, ki jih bomo mogli rešiti le po poglobljeni preučitvi z novimi metodami borznih tehnik.« Po njegovem je namreč tržišče z menicami postalo, z uvedbo novih elektronskih sistemov informiranja in tradinga, povsem nenadzorljivo in ranljivo. »Kar se je zgodilo pred dvema tednoma, je zatrdil Seff, se lahko ponovi kadarkoli. Po krivdi kompjuterjev je postala hitrost pri prodajah in nakupih ob celo najmanjšem nihanju tržišča tako velika, da je nova katastrofa skoraj neizogibna.«
Pri tem znani poslovnež ugotavlja, da na borzi ni mogoče dobro delati, ne da bi upoštevali pomemben čini-telj: človeka, z njegovo emotivnostjo, psihologijo in intuicijo. Elektronski možgani pa silijo transakcije v avtomatizme, ki so mnogokrat pogubni. Enakega mnenja je tudi drug izvedenec, Jack Barbanell, ki pravi, da kom-pjuter »ne le odrinja s tržišča male varčevalce, ampak ustvarja nestabilnost in jemlje zaupanje tujim investitorjem«.