Dr. V. KJUDER tambaré 964, D. 6. Bs. Airee CORREO ARGENTINO TARIFA REDUCIDA ConcMión 2466 "EL NUEVO PERIODICO11 SEMANARIO YUGOESLAVO Leto m. BUENOS AIRES, 30. MAJA 1936 Štev. 131 NAROČNINA: Za Juž. Ameriko In Mm calo loto $ ar«. EL—, za pol lota 2.50. - Za druge dežele 2.60 USA-Dolarjev. POSAMEZEN IZVOD: 10 ctr*. LIST IZHAJA OB SOBOTAH SEMANARIO YUGOESLAVO APARECE LOS SABADOS • Dirección: DOGODKI V PALESTINI Palestine prihajajo v zadnjih lednih vesti o krvavih spopadih med ^bskim preoiMalstvom in židovski priseljenci, zadnje dni pa poro listi celo, da se med Arabci Mri že odkrit in oborožen upor pro-" Angležem, ki po mandatu Zveze Prodov vršijo v Palestini oblast. ^zroki teh dogodkov so v vedno priseljevanju Židov, ki bi ra-J' v Palestini obnovili nekdanjo °bljubljjeno deželo", v kateri sta St jim, po svetopisemskih besedah '^ila med in mleko, in ki vedno izpodrivajo arabsko prebfval-!tv°- Leta 1868 je bilo v Palestini ,aftio 12.000 Židov, leta 1900 samo °-000, letos pa jih je tam že 375 Žid je vztrajen in posebno v zelo spreten. Zato ni čud-,0. če v Palestini privandrani židje Odrivaj o Arabce iz trgovin in "Ujetij in če, podpirani od medna-f°dnega židovskega kapitala, poku-""jejo od Arabcev zemljo kar na belo, in če— po svoji prirojenosti gospodarsko izrabljajo domačine. Arabci vidijo v tej židovski inva-nevarnost za svoj obstoj in zadajo naslednje: da se židovsko Priseljevanje takoj ukine, da se pre ¡¡°Ve prodajanje zemljišč v roke ži- '°vskih Zunanja politika Jugoslavije Vplivi abesinske vojne na politični položaj v Evropi -Italijanska nevarnost - Nemci na vso moč snubijo Jugoslavijo - Kam bo krenila nova francoska vlada ? "fgani kupcev ter da se v deželi žira, pod angleškim pokrovi-Jstvom, arabska nacionalna vla- \ Angleži so pokazali precejšnjo "Püstljivost napram Arabcem, ki °rijo dve tretjiny palestinskega živalstva; otežkočili so s poseb-31 naredbami prodajanje zenil-' sprožili so spet svoj načrt za ^ ajiovitev parlamenta, v katerem seveda Arabci imeli večino, vseh ¡^ v domačih nacionalističnih sku v Pa seveda niso sprejeli. In pred j.01 so odklonili zahtevo, da se pri ^evanje židov prepove. v 0 so vzroki upora, ki je morda v ZVezi z ne baš udobnim položajem, ^ aterega je Anglija zašla zaradi v Abesiniji. Vloga, ki jo ll«ela Anglija v italijansko-abe- Je jm sporu, ni bila, vsaj kake Dt skl¡epat¡ po sedanjem položaju, Ai^ blesteča, Pa so si radi tega ^ bci ustvarili prepričanje, da vse ^8°íni britski imperij peša; zato Sključeno, da računajo arabski 0j 0l)alisti celo z možnostjo, da se angleškega varuštva. ima pri sedanjih Dte^v'h dogodkih v Palestini svoje bi^ Vl«es tudi Italija, ki je izra-Ženj^absko protižidovsko razpolo-jatej •2 namenom, da ustvari nepri-^kof8^ londonski vladi preglavice. Jih t si je prizadevala ustvariti ^esec- v ®8iptu, kjer je pred par ' Prišlo tudi do velikih nacio-1{nih manifestacij proti An-vC, W vkljub egiptovski "neod-liUj.. še vedno gospodarijo v íol3üje Ski "Times" neprikrito ob-v8ote Italijo, da troši ogromne ^a>estini ter da P° svojih Podpira uporniško gibanje. QotoVo Ko jj . u Pa je tudi, da imajo mne- dv, V °rezn Teke zaradi, prelivanja krvi v Angleži sami zavoljo sve-6 politike napram Arab- 5°itioč-°m svetovne v°jne 80 iih-6foti ij, j0 Lawrencea, nahujskali So 2aUrk°nj ter jim, kot protius-0 Donf1^0 pom°e> obljubili, da V 8a*«ost združiti vse Arabce Pa 8 °Jn° kraljevino. Brž po voj "^aii ° 4.e 8Vo3'e obljube, požrli in i4cionararZiti naraščajoče arabsko >U 8at», n° gibanje, katero so s tem, da so Pa- pos. rbili židom na ™ ševa,i njihovo priseljeva- Dogodki, ki so bili v zvezi z I abesinsko vojno, so im£li velik vpliv tudi na politični položaj v Evropi, kjer so se odnosa j i med državami v marsičem spremeni li tekom zadnjih osem mesecev: po Mussoliniju v Stresi zasnovani protinemški blok, na katerega so predvsem Francozi pristali z vsem navdušenjem in ki je imel, potom tesnega dodelo-vanja Anglije, Francije in Italije, okrepiti tudi hirajočo Zvezo narodov, se je razbil baš po zaslugi ali krivdi francoske vlade, ki ga je hotela na vsak način ohraniti, pa je s tem zapravila še svoje tesno prijateljstvo z An gjijo, katero je. skozi dolgo vrsto- povojnih let odločevalo o političnem vremenu v Evropi. Nobenega dvoma ni, da so se baš radi abesinske vojne temeljito spremenili odnošaji med dvema izmed največjih evropskih velesil — Anglijo in Francijo — ter da se je radi te?;a bistveno spremenil tudi splošni mednarodni položaj 'v Evropi. Cela vrsta manjših držav, ka terih povojna zunanja politika ie bila odsev onega angleško-francoskega sodelovanja, stoji danes na križpoti. Med njimi je tudi Jugoslavija, katere prijateljstvo s Francijo je bilo do abesinske vojne nekaj tradicionalnega, nekaj samo j)0 sebi umevnega. Danes pa že ni več tako samo po sebi u-mevno. Laval in Flandin sta močno zaokrenila franfcosko zunanjo politiko v italijansko smer; tako močno, ;da sta radi itali janskega prijateljstva pozabila celo na "sveta in nedotakljiva ženevska načela" ter sta dopustila, da seje nad slabotnejšim uveljavilo nasilje močnejšega. Napram temu preokretu v francoski zunanji politiki Jugoslavija ni mogla, ali pa ne bo mogla ostati ravnodušna, ker ima Italijo preblizu in ker je od onstran Jadrana prejela že nebro j dokazov o resničnem italijanskem razpoloženju * napram našemu narodu; to razpoloženje je vse nego prijateljsko ter ima v sebi neprikrita poželenja po naši zemlji. Zato ni čudno, če se v zadnjem času pojavljajo med časopisnimi vestmi vedno pogostejša poročila, ki zatrjujejo, da se Jugoslavija oddaljuje od Francije ter da išče za svojo zunanjo politiko novih poti in za svojo varnost novih prijateljev. S tejm še ni rečeno, da se jc že odločila, dejstvo pa je, da jo na primer Nemci že deli časa prav močno snubi jo, kar bi pač ne bilo mogoe, če bi se ljubezen med Francijo in Jugoslavi jo ne bila prav nič ohladila. Nemška propaganda v Jugoslaviji je danes zelo. močna in ste poslužuje najrazličneiših siredstev. Svoj čas so krožile, posebno v krajih, ki ležijo blizu italijanske meje, nemške dopisnice z "novim zemljevidom" Evrope: Italijani so bili na tem zemljevidu potisnjeni daleč na-zai, Trst je bil v nemških rokah, velik del sedanje Juliiske krajine in dober kos avstrijske Koroške pa v Jugoslovanskih. Po Julijski krajini so neznanci širili letake, ki so obljubljali, da bo naše primorsko ljudstvo rešil iz italijanskih krempljev —j Hitler ; kljukasti križi in hitler-jevske zastave so se po javljale j po mestih in vaseh. Skoro isto-' časno so prodrle v svetovni tisk govorice, da ponuja nemška od Francije ter se obrača k Nem čiji, bi bilo sklepati, da ta vztraj na propaganda ni brez uspeha. Res je, da mnogi Jugoslovani svarijo 'pred prevelikim navdušenjem za Nemce in pravijo, da Bluma, kateremu je volilna zma ga Ljudske fronte zagotovila oblast. Glede zunanje politike je bodoči načelnik francoske vlade s; čer že izjavil da si bo Francija Socialistični voditelj Leon Bliun bodoči predsednik f raJncoske vlade, od katere zunanje politie nih smernic je v mnogem odvisen Inadalnji razvoj ednošajev med evropskimi državami vlada Jugoslaviji zvezo pod zelo ugodnimi pogoji. Jugoslavijo samo poplavljajo Nemci z obilnim propagandističnim materia lom: liste, revije in brošure pošiljajo brezplačno vsakemu, ki to želi; dragocena znanstvena dela poklanjajo zdravnikom, teh nikom itd., Goering na primer pa je baje poslal mlademu kralju Petru II. in njegovima bratoma kar cel vagon nemških igrač v dar... In po časopisnih vesteh, ki trde, da se radi italijanske nevarnosti Jugoslavija oddaljuje utegne postati Nemčija za Jugoslavijo mnogo bolj '¡nevarna ; od Italije; če začne enkrat siliti proti jugu; takšni pomisleki so gotovo tudi utemeljeni, dejstvo pa je, da je italijanska nevarnost bližja in danes, po abesin-ski vojni, večja nego katerakoli drr Sicer pa nočemo s tem reči, da so se v Beogradu že odločili in ubrali novo pot. Mnogo bo v tem pogledu odvisno od politike, ki jo bo začela voditi nova francoska vlada pod vodstvom socialističnega voditelja Leona prizadevala živeti v dobrih od-nošajih z vsemi državami, povedal pa je tudi, da bo čutila — kakor je razumljivo — večje nagnajenje do takšnih narodov, ki se še niso odrekli demokraciji in svobodi. Če se v teh besedah skriva napoved, da se ¡bo dosedanie navdušenje francoskih uradnih krogov za Italijo nekoliko poleglo, ni izključeno, da se bodo spet ojačile tudi zrahljane vezi dosedanjega dolgoletnega prijateljstva med Francijo in Jugoslavijo. V -k * <£r * lir Neguš na poti v Anglijo Abesinski cesar Haile Seilassie s-j je odpeljal iz Palestine na angleški križarki "Capetown" proti Gibraltarju, kamor je prispel vče/raj. V Gibraltarju se bo vkrcal ,na ladjo "Oxford", ki ga popelje v London majo v Londonu kakšne posebne namene? Angleži pa so molčeči in tega doslej nikomur povedali niso. Pravijo samo, da bo neguš bival v Londonu inkognito, torej neuradno, in da ga Edena ter mu ponovno zagotovil, da bodo Italijani spoštovali angleške interese ob tanaškem jezeru, da ne bodo ogi^ažali anglefških kolonij v Afriki ter da so pripravljeni odpo-klicati tudi svoje čete iz Libije, če Po govoru Mus8o linija, ki je potom radia pro glasil italijanske ga kralja, Viktorja Emanuela z;i abesinskega ce-sarja^ je; množica milanskih fašistov proslavila zavojevanje ne-guševe dežele s sprevodom To potovanje je izzvalo razne komentarje. Prav posebno se Italijani vprašujejo, čemu neki so Angleži pt> vabili neguša na Angleško in čem.i so mu postavili na razpolago vojno ladjo za potovanje do Gibraltarja, ko bi bil vendar lahko potoval na kakšnem potniškem parniku? Ali i- sebnimi častmi, kakor bi sicer pri-stojalo njegovemu položaju. O svojih resničnih načrtih, če jih imajo, pa skrbno molče. Iz Londona poročajo, da je Italija ponudila roko sprave angleške vladi. Poslanik Dino Grandi je obiskal Anglija umakne svoje vojno prodo-vje iz Sredozemskega morja. Sporočil pa je obenem angleškemu zunanjemu ministru, da bo vsak spo razum nemogoč, če se bodo sankcije spet podaljšale ter da bo v takem slučaju Italija po vsej priliki izsto pila iz Zveze narodov. RAZNE VESTI Za osvoboditev političnih jetnikov v Braziliji se je zavzela večja skupina španskih levičarskih poslancev. Predsedniku Vargasu so poslali brzojavko, v kateri "zahtevajo z veliko odločnostjo", da naj bo proces proti komunističnemu voditelju Pro stesu javen, naj se obtožencu dovo-da si sam izbere zagovornika, ter naj se izpuste iz ječ vsi politični kaznjenci. .. Ker je Fráncija protestirala zaradi izgona misionarja škofa Jarou-sseaua iz Abesinije, je rimska vlada preklicala zadevni ukrep italijanskih okupacijskih oblasti, katerim se je bil škof zameril, ker se je nelaskavo izrazil o Italijanih. Pol milijona oseb je prisostvovalo veliki manifestaciji, ki jo je priredila 24. t. m. v Parizu Ljudska fronta v proslavo obletnice velike bitke, ki se je^vršila leta 1871 pri Versai-llesu in v kateri je padlo 30.000 re-volucionarcev. Odstopiti je moral angleški minister za kolonie Thomas, ker je nekim svojim prijateljem zaupal razne tajnosti glede državnega proračuna, kar jim je omogočilo, da so se pravočasno zavarovali proti novim davkom. Tudi za Indijance se bo potegnil novi režim v Boliviji, kateremu napeljuje sedaj polkovnik Toro. Sestavili so novo vlado, v kateri je pet vj jakov in pet civilistov. Toro je izjavil, da mora tudi za urojence nastopiti doba pravice. Brazilija je ratificirala protivojni pakt, katerega je bil sestavil argentinski zunanji minister dr. Saavedra Lamas. Obvezala se je s tem, da n» bo priznala nobeni državi nadoblast nad pokrajinami, ki so bile zavoje-vane s silo. Zanimivo je, da se je ratifikacija izvršila baš v času, ko so Italijani skušali prepričati bra-ziljsko vlado, da bi priznala anek-sijo Abesinije. 150.000 delavcev gradi z vso nagli co nove nemške utrdbe v Porenju, ki naj bi bile končane že do konca tega' leta. Tako piše neki nemški list ki izhaja v Alzaciji. Sedem kmetov so obsodili na smrt na Litvanskem. Obdolženi so bili, da so poljedelce hujskali k uporu ter izvršili razna teroristična dejanja. Štiri obsojence so že usmrtili. Osem drugih obtožencev je sodišie obsodilo na dosmrtno ječo. V Nemčiji so odsekali glavo "mek lemburški počasti" — Adolfu See-feldu, ki je izrabil in umoril dvanajst otrok. Holandski škofje so objavili pastirski list, v katerem naznanjajo, da bodo odslej izključeni od zakramentov vsi katoliki, ki bodo kakor-oli podpirali nacionalni socializem v Nemčiji. Italijanske oblasti v Diredaui so izpustile na svobodo častnika Bon-neera, dodeljenega Angleškemu rde čemu križu v Abesiniji, katerega so bile prejšnji teden aretirale. Izgovarjajo, se, da so angleškega oficirja pomotoma spravili pod ključ. Strašna nesreča se je dogodila pri Znajmu na Moravskem. Ladja, ki je vozila skupino šolarjev na izlet, se je sredi reke prevrnila ter pri tem utonilo 31 malčkov. S 3.000 metrov višine je skušala skočiti blizu Bostona, in sicer s samomorilnim namenom, neka ženska ki se je vozila v letalu. Pilot je njeno pravočasno zapazil, zgrabil je žensko za lase ter jo izpustil Šele, ko je srečno' pristal na letališču, dasi je letalo krmaril samo z eno roko. Med francoskimi delavci avtomobilskih in letalskih tovarn se je začelo veliko stavkovno gibanje, ker podjetja niso hotela sprejeti delavskih zahtev po izboljšanju plač in znižanju delovnega urnika na 40 tedenskih ur. ARGENTINSKE VESTI PROSLAVA 25. MAJA V proslavo 126. obletnice majniške revolucije so se vršile po vsej republiki razne slovesnosti, prireditve in parade. Dan pred državnim praznikom, so bili zapriseženi novinci, zvečer pa se je v vladni palači vršil banket, na katerega je državni predsednik povabil 164 gostov. V ponedeljek opoldne je bil v katedrali svečani Tedeum, kateremu so prisostvovali, poleg državnega predsednika tudi čla ni vlade, diplomatskega zbora, razni parlamentarci in drugi. •-»•»-- Kaj se pripravlaja v pokr. Buenos Aires Poročali smo v zadnji številki našega lista, da je konservativna vlada pokrajine Buenos Aires izdala naredbo, katero prepoveduje sleherno komunistično delovanje na ozem lju, kjer izvršuje ona svojo oblast. Sedaj javljajo iz raznih virov, da si buenosaireški guverner dr. Fresco prizadeva prepričati svoje somišljenike v kongresu, naj bi skušali izglasovati zakon, s katerim bi se komunistično delovanje prepovedalo sploh v vsej republiki. Vodstvo komunistične organizacije v provinci je objavilo daljšo izjavo, v kateri ugotavlja, da se je buenosaireška pokrajina spremenila v pravo središče reakcije, za poziva radi tega vse demokratske elemente v provinci, naj se združijo v boju proti oblasti, ki zatira ustavne svoboščine prebivalstva ter naj vsi slo/ no delajo na to, da pride v pokrajino čim prej interventor osrednje vlade. Pravi nadalje, da bo proti Frescovemu dekretu vložilo priziv pred sodno oblastjo, ker smatra da je takšna naredba protiustavna; končno zatrjuje, da bo stranka vkljub vsemu še naprej delovala za zagotovitev politične svobode ter za čuvanje proletarskih pravic. Frescova vlada pa je 16. maja objavila še neki drugi dekret, na katerega sicer listi niso takoj postali pozorni, a ki utegne biti velike važnosti za nadaljnji razvoj prilik v buenosaireški pokrajini. Dekret določa, da bodo smela zasebna podjetja, udruženja in zasebniki vzdrževati zasebno policijo, če dobe od pokrajinskega policijskega načelni ka potrebno dovoljenje. Ker pa taks nega dovoljenja nasprotniki sedanjega režima po vsej priliki ne bodo dobili, je prav lahko uganiti, kaj lahko nastane iz teh "zasebnih policij": strankarska oborožena sila, ki bi mogla imeti važno vlogo tudi v političnem življenju ter bi znala morda tudi posnemati zglede raznih milic evropskega kova. V zvezi s tem je zanimiva javna izjava konservativnega poslanca Loncána, ki je brez prikrivanj dejal, da se bodo nacionalni demokrati z orožjem postavili po robu, če bi grozila nevarnost, da pridejo radikali spet na oblast. Krojaška stavka zaključena S posredovanjem Državnega delovnega urada je prišlo končno do sporazuma med krojaškimi delavci, ki so že delj časa stavkali, in med njihovimi delodajalci. Delodajalci šo se obvezali spoštovati delovni urnik, ki ne bo smel presegati 8 in pol ur dnevnega dela, ter so sprejeli še naslednje zahteve; delavnice morajo biti zdrave ter preskrbljene, po možnosti, z naravno lučjo; v dobah, ko je manj dela, se bodo suspenzije delavcev vršile po strogem vrstnem redu, tako da ne bo nihče neupravičeno prikrajšan; nihče ne bo smel biti suspendiran, razen v izrednih slučajih, za več ko 10 dni v mesecu. Tudi glede plač posameznih kategorij krojaških delavcev je bil dosežen popoln sporazum. Delovni urad bo nadziral točno izvajanje dogovora. Poljski priseljenci Poljski parnik "Pulaski" je pripeljal preteklo soboto v Buenos Aires 367 poljskih izseljencev, namenjenih v Paraguay. Prekrcali so se takoj na ladjo "Ciudad de Corrientes", ki jih je še istega dne odpelja la proti sosedni republiki. Mnogo buenosaireških Poljakov je prišlo v pristanišče pozdravit svoje rojake in rojakinje, katere so v svojih narodnih nošah nudile pestro sliko. Viharna seja v zbornici V sredo je imela poslanska zbornica sejo, ki se je zaključila s pravim viharjem. Med poslancem vlad ne skupine Lencinasom ter radikalom Saú, ki oba zastopata v parlamentu mendoško pokrajino, je prišlo do hudih osebnih besednih spopadov, v katere so se vmešali še drugi poslanci in celo — publika iz galerije, katero so zbornične oblasti radi tega izgnale. V zbornici je nastal hud dirin-daj in zmerjanja so švigala na vse strani. Ker se razburjeni duhovi nikakor niso hoteli pomiriti, je neki poslanec predlagal, naj se seja zaključi. Predlog je bil sprejet in pred sedujoči poslanec Ruggieri je takoj zapustil svoje mesto, dasi so desničarji zahtevali, naj se še en krat štejejo glasovi. Ker njihovi zahtevi ni ugodil, je vihar le še bolj naras-tel in se je polegal šele čez delj časa, ko so tudi desničarji začeli polagoma zapuščati sejno dvorano. Lencinas in Saá bosta v dvoboju skušala oprati svojo čast. Za Avenido Gral. Paz Za veliko avenido Gral. Paz, ki bo obdaljala glavno mesto, je vlada določila tri milijone pesov, s katerimi naj se začnejo pripravljalna dela ter naj se razlastijo nekatera zemljišča. Kobilice so prišle spet v obiske Ogromen oblak kobilic je vdrl iz Chaca v Argentinijo, povzročil mno go škode v severnih krajih republike, krenil potem proti jugu ter se že pojavil v Corrientesu in Santa Fe, Kjer so poljedelci resno vznemirjeni radi ogromnega števila teh nev-šečnih gostov. Ljudožrca so prijeli Na nekem otoku pri Helveciji, v Santa Fe, je policija aretirala nekega Alfonsa Garaya, ker je umoril 11 letnega dečka Evgena Lugonesa razrezal njegovo telo na več kosov katere je deloma spekel na ražnju, deloma pa ocvrl ter jih pojedel. — Mast je raztopil ter jo spravil v ple-tenico. Moža so zaslišali in je vs-.1 priznal; povedal je tudi, da je pred več leti umoril v Brazilu nekega moš kega. Garay je blazen. -«•»-- Operna pevka Cl. Muzio umrla Operna pevka sopranistinja Clau-dija Muzio, zelo znana v Buenos Ai-resu radi svojih nastopov v Colonu, je preteklo nedeljo nenadoma preminula v Rimu, ko se je pripravljala na potovanje v Argentinijo; kjer je imela v letošnji sezoni nastopit v treh operah. --«•»- Bodite previdni z elektriko! V ulici Pieres 207 je 25 letna Estela Pešce obešala perilo na neko žico, pa je nenadoma začela vpiti od bolečin in groze: žica je bila prišla v dotiko z električno svetlob no napeljavo ter je radi tega imela tok, s katerim je prišla ženska v dotiko. Petnajstletna I. A. Sporaponi, ki ni slutila, kakšni nevarnosti 3« izpostavlja, je skušala Pescejevi po • magati; objela jo je okrog pasu v istem hipu pa je tok zadel tudi njo. ftele neki elektricist, ki so ga brž sosedje poklicali, je vedel pomagati, ustavil je tok s tem, da je odvil varnostne zaklopke. Nesrečni mladi ženski so takoj prepeljali v bolnišnico, vendar ja ima ni bilo več mogoče nuditi pomoči in sta kmalu pod legli. kami, so imeli pri sebi samo slepe naboje, v katerih ni bilo smodnika, pa bi torej v slučaju potrebe ne mogli sprožiti niti enega strela. Policaje so takoj pozaprli ter postavili na njihovo mesto druge. Ugibajo celo, ali niso morda konservativci pripravljali kakšno "revolucijo", pa so radi tega poskrbeli, da se v vladni palači nihče ne bo mogel braniti. Z našega poslaništva Kr. Jugoslovansko poslaništvo (Charcas 1705, Buenos Aires) išče naslednje izseljence: Franca Malea, rojenega v Planini pri Rakeku, srez Logatec. Hugona Dolevialeka, tehničnega vodjo, rojenega 1. 1881 v Mauritze-nu pri Grazu, in njegovo ženo Katarino. Jožeta Ogulina, s Hriba, štev. 2, pri Cerovcu, Metlika okolica. Prišel je v Argentinijo leta 1928 ter se po slednji krat oglasil iz Las Breñas — Chaco. -——-*•»-— / DELOVANJE IZSELJENSKE ZaščITE Iz statističnih podatkov o delovanju Jugoslovanske izseljenske zaščite v Buenos Airesu, ki nam jih je dostavil upravni odbor tega udruženja, razberemo naslednje zanimive informacije, nanašajoče se na po slovanje od 1. II. 1935 do 31. I. 1936: Urad Zaščite je obiskalo 1.212 0-seb, izmed katerih jih je 727 iskalo zaposlitve, 53 je bilo delodajalcev, ostali so iskali zdravniško pomoč (53), priporočila (99), informacij? (114) itd. V zgoraj navedenem roku je Zaščiti bilo ponudeno delo za 756 oseb, največ za žensko osobje (311), za težake (280), za mizarje (58) ter za zakonske dvojice (52). Potom Zaščite pa je bilo zaposlenih vsega 261 oseb, med njimi največ težakov (199), služkinj, kuharic in sobaric (15), mizarjev (13), zakonskih parov (10) itd. Zaščita je porazdelila 383 kosil, 234 večerij, prav toliko bonov za prenočišče in za zajtrke, poleg te ga pa še $ 306 v gotovini ter razno odelo in obutev. Prejela je vsega 130 dopisov, odposlala pa jih je 2.600 PROSLAVA I. OBLETNICE G. P. D. S. v VILLI DEVOTO * Banco Germánico DE LA AMERICA DEL SUD Av. L. N. Alem 150 — Bs. Aires — 25 de Mayo 149-59 Predstavnik za celo Južno Ameriko PRVE HRVATSKE ŠTEDIONICE - ZAGREB POŠTANSKE ŠTEDIONICE - BEOGRAD ZADRUŽNE GOSPODAR. BANKE - LJUBLJANA BANCO DI ROMA GENOVA Pošljite Vaša denarna nakazila v stari kraj, samo tem sigurnim potom BRZOJAVNO! Z AVIJONOM! Z POŠTO! NAŠ ODDELEK PAROPLOVNIH POTNIH KART, JE NAJHITREJŠI IN NAJCENEJŠI VRELEC za nabavo pozivnih ali pa povratnih paroplovnih potnih kart, za kakoršnnokoli linijo. NE NASEDAJTE NIZKIM PONUDBAM Ker bi bilo potovanje še dražje NIKAKIH POTEŽKOC Naše uradne ure: od 8 1[2 do 7 zvečer; ob sobotah do 12 112 Sigurnost! Brzina! Uslužnost! Poverjen je! Iz Córdobske pokrajine V cor dob ski pokrajini je prejšnji parlament nekoliko pred svojim ra'í pustom sprejel zakon, po katerem se vsem pokrajnskim nameščencem zagotavlja stalnost v službi. Konservativci, ki-so morali predati oblast radikalom, so s tem hoteli svojim političnim nasprotnikom onemogočiti, da bi v javne službe spravili svoje pristaše, kakor je bila doslej vedno navada v deželi: ob vsaki spremembi vlade so se menjali tudi vsi nameščenci — od najviščega u-radnika pa do cestnega pometača. Novi guverner Sabattini pa odreka veljavnost omenjenemu zakonu ker da so z njim konservativci hoteli obdržati v službah svoje somišljenike samo za to„ da bi sabotira li radikalsko vlado. Trdi, da se tu ne gre za resnične pokrajinske na meščence, marveč le za strankarje ki jih zakon ne sme ščititi. Tak primer sabotaže so že odkrili v vladni palači: vsi policaji, ki so tam stražili ter bili oboroženi s puš aHHISMSSBSB Krojačnico Obiščite L. UŠAJ • Tu boste v vsakem ozliru najbolje postreženi i GARMENDIA <973 Bs. Aires — Paternal Dasi vreme ni obetalo biti preveč prizanesljivo, se je vendarle zbrala preteklo nedeljo v Villi Devoto, ul. Simbrón 5148, prav izredno velika množica rojakov in rojakinj, ki so se odzvali vabilu Gospodarskega in podpornega društva Slovencev, katero je ta dan proslavljalo prvo obletnico svojega obstoja ter obenem otvorilo prvi dograjeni del svojega društvenega doma. Na obrazih vseh onih, ki so prihajali iz drugih mestnih okrajev in pa iz okolice, se je odražala radoved nost: Kaj so devotovski društven i-ki naredili, kaj so zgradili, in kako? No, društveni dom G. P. D. S. še ni palača, ni še dograjen; rastel bo še v globino. A že sedaj se mu pozna, da bo iz njega nastala prikupna in lepa dvorana, ki bo društvu v čast. Društveniki pa so že sedaj lahko ponosni na svoje delo. Najhujši je zmerom začetek. In tega začetka so se lotili z odločnostjo, požrtvoval-nostjo in z zaupanjem v končni uspeh, ki ne bo izostal. Dobra volja premaga tudi najtežje ovire in ta dobra volja izžareva iz onih treh gladkih zidov, ki so jih društveniki že dvignili in pokrili in med katere so postavili gladka tla iz mozaika. Proslava prve obletnice je bila prav lepa. Spored,, pri katerem so sodelovali pevski zbor, deca in pa dramski odsek, je bil zadovoljivo izvajan. Kar se igre tiče, bi bilo morda bolje, ko bi bil dramski odsek izbral za takšno priliko kakšno komedijo, ne pa težke drame "Iva né", ki zahteVa že zelo izurjene igralce. Prosta zabava je potekla v najboljšem razpoloženju navzočnih, m!a dih in starih, ki so vsi hvalili dosedanje delo Gr. P. D. S., kateremu tudi mi želimo kar najlepše uspehe tudi v njegovem bodočem delovanju! **************************** I * * Zobozdravnika i * Dra. Dora Samojlovich de * Falicov | * Dr. Félix Falicov ^ Dentista * * Trelles 2534 - Donato Alvares 2181 J ü. T. 69 La Paternal 1TÍS !jj **************************** CERKVENI VESTNIK Na binkoštno nedeljo ob 4. pop. zaključek šmarnične pobožnosti z zahvalno pesmijo v kapeli bolnišnice Alvear. Maša po navadi. Binkošt ni pondeljek se ne praznuje. Ta teden je kvaterni. Post je samo v petek. Meso se lahko je tudi ta dan. Zapovedana je le vzdržnost. V tej deželi je dovoljeno meso vživati vsak petek, razen v 40 dnevnem postu. Tu ne velja ista postna postava kot doma. Kakor je majnik posvečen Mariji tako je junij posvečen Srcu Jezusovemu. Koncem meseca se vrši v Mariboru shod na grobu Antona Martina Slomška in bo zato cel mesec doma tudi Slomškov mesec. Da se čimbolj ustreže in vsem o-' lajša vdeležba pri slov. službi božji, bi želel da se upelje slovenska služba božja tudi v drugih delih, koder je dovolj naših ljudi. Prosim Slovence v Villi Devoto da bi se zato pozanimali in se bo že kako uredilo. Treba je le dobre volje! Za Slovence v Avellanedi je pa stvar že nekoliko napredovala. S pomočjo g. Žlebiča in g. Tavčarja smo dospeli že do določnega sklepa, da bo vsak mesec eno nedeljo maša in 14 dni pozneje večerpice v Avellanedi FCS. Na sestanku 25. maja smo določili še nekatere podrobnosti. Tako se vrši prvič slovenska maša v nedeljo 14. junija ob 10., ve-černice pa 28. junija ob 4. pop. v šol ski kapeli, v ul. Manuel Estevez 630, pet kvader vstran od Pf-rtol. Mitre. Pel bo pevski zbor iz Paternala. Potem se bodo pa že nabrali pevci iz bližnjih stanovalcev. Kadar bo služba božja v Avellanedi, je ne bo na Paternalu. Vsako drugo 'nedeljo v metsecu se opusti na Paternalu maša, vsako četrto pa večernice, ker bo obojno prenešeno v Avellanedo. Vse drugo ostane po dosedanjem redu. Prihodnji teden izide junijska šte vilka Duh. življenja. Hladnik Janez. more govoriti le, kdor je ne P"2" Če bi vedeli nasprotniki, kaj je fl bina vere, bi bila tudi njihova ^ ba druga. K vsem dosedanjim življ' skim skušnjam bo moral Mirba P" dobiti še starost, bolezen, pohabi'' nost, videti človeško mizerijo v W nicah, pa bo spoznal, kako prav imeli naši predniki, ki so nam & najvrednejšo dediščino zapuščali" ro. "Če je "Slovenski tednik" res "l venski", potem pač spada bistvef vanj tudi cerkveni vestnik, kef koščka slovenske zemlje, kjer ne bela cerkvica pričala očesu, kaj največ izoblikovalo dušo slovensWP naroda. Mirbi pa priporočim, da se Pf meni oglasi, da mu postrežem s13 tekizmom in bo o veri na sodbe delal potem, ko jo bo . Gospoda urednika pa prosim, 11,1 kljub takim napadom daje v IiifJ prostor mojim "hladnim" besed21®: pa če. prav delajo "vročo" kri ^ in še dvema ali trem drugim. Hladnik Jan®1 t KDO VE? Brez sledu je zginil, ali bolje, s10' cem ne da nebenega glasu Cirili, ren. Njegov zadnji naslov preá leti: San Martin 145. Buenos Nič ne piše Kraševec Jože iz nomlja. Bil je zaposlen v Bs. m su v stavbeni stroki. Sem je Pri* 1926. Kam je zginil Tomaži6 Jožef >z niče. Pred tremi leti je odšel ve' iz Buenos Airesa. župec Jože je bil pred poldn letom baje ubit pri nekem pretep" Žena je zvedela za to šele sedaj' prosi, če bi ji bilo mogoče dati W ko pojasnilo. Živel je -v Buenos ^ resu. Kdor bi mogel dati o kom kak P datek, naj stori uslugo njihovim mačim, da iavi na naše urednik da obvestimo svojce. Vera, "Slov. tednik" in cerkveni vestnik Na ponovne napade v "Slov. tedniku" mi je sedaj dolžnost odgovoriti, ker moj molk bi utegnil razumeti kdo narobe. V skladu z namenom lista, ki hoče biti svobodno glasilo vseh dobroho-tečih, je uredništvo dalo prostor tudi cerkvenemu vestniku. Ne razumem tega, kako more to biti na potu tistemu, ki na vsa usta govori o svobodi. Kakšna svoboda pa je to če jo lastiš le sebi, drugim pa ospo-ravaš? Proti nasilju se hočete boriti, nasilju konec napraviti, sebi svobode lastite, drugim jo pa omejujete? Ali je mar to "enakost in bratstvo za vse"? Pravi neki Mirba, da je vera naj-večti sovračnik Človeštva in da je to dokazana stvar. Če je tako, za kaj je pa potem še treba nanjo metati kamenje? Žalostno delo vrši tisti, ki mrtvega še enkrat pobija! O-čividno Mirba sam čuti, da njegovi trditev ni točna. Zato bi seveda rad nasprotniku zamašil usta. Če vam je res za to, da zmaguje prava svoboda in se uveljavi prava reáhica, potem jo iščite in se nikar ne umakajte pred njo. Tako kot je o veri zapisal Mirba, REDEK SLUČAJ! V ul. Dto. Alvarez 2288, vogal Cucha Cucha, najdete veliko izbero vsakovrstnih navadnih (in športnih črev-ljev in copat po okusu. Zaloga šolskih potrebščin in tobakarna. Spreje mam naročila in popravila po najugodnejših cenah. albert beltram sisiaiajč^^ DOMAČA ZABAVA G. P. D. S. v Villi Devoto, di v soboto, 13. junija ob 8. zV«f v svojih društvenih prostorih, $ Simbron 5148, domačo zabavo z'' novrstnim sporedom. Odbor ZA KRATEK ČAS Angina * f/l Marko je bil na potovanju' iV.i je ter brzojavil svoji boljši P°'°fj "LEŽIM Z ANGINO V POST" ZATO SE VRNEM ŠELE DVA DNI". Njegova žena pa je brzojavk" .,(i bo razumela ter mu je odgo^jf "Vrži tisto babnico takoj iz P°9 in se nemudoma vrni!" Zlobnež / "Slišal sem, da si bila za ""y slovečemu slikarju. Za kater" s pa je to bilo?" D ij p< 8: «i v ol ki u v< Qi al g< P. ir ci d. 81 H V ti (i, it ki lj je i) ol di v: n 0i 8 in ti D ih [ \ n t d t t 1 j ( i Expreso „G0RIZIA" Najstarejše prevozno podjetje za mesto in na vse strani dežele. Zmerne cene in solidna postrežba FRANC LOJK Calle VILLAROEL 1476 Višina Dorrego 900 U. T. 54 Darwin 5172 in 2094 "Za sliko 'Kleopatra s kač° "Katera je bila pa zS KleoP3 Nič si ni na boljšem ^ "Moja žena hoče zmerom v ' kam grem, kadar grem z / "Moja pa ne: ona gre kar " noj, da tudi vidi." krojačnica in ti "MOZETIČ" Ima v zalogi vsakovrstno zimsko blago za obleke, kakor tudi vsake vrste moškega perila. Osorio 5025 — Bs. Aires Nova Slovenska G°stl Dobra postrežba, čisti in ^ zmerne cene. — Roja ko.rT^gtr,¡ka priporočata za obisk Ivan Gašperje in Ludvik Deklev» , r H AcA AV. FOREST 621 — " NOVI LIST Stran 3 b SLOVENCI DOMA IN DRUGOD rS = vesti iz domovine dolžniki se organizirajo Konec aprila se je vršila v Ljub Ijani anketa zastopnikov, ki so jih Poslali dolžniki iz raznih krajev Slovenije, kateri zaradi denarne in splošne gospodarske krize niso več v položaju, da bi izpolnjevali svoje °bvesnosti napram upnikom tako, takor nekoč, pa zahtevajo tudi zase zaščito,. kakor jo že uživajo denarni savodi in pa kmetje. Oglasili so se k besedi mnogi govorniki ter so nekateri izmed njih lapadali vlado, ker da se zanima 8koro samo za politično delo, dočim gospodarska vprašanja zanemarja. V imenu lesnih trgovcev je g. ^ranc Skrbeč poročal, o krozo v lesni '«dustriji ter je ugotovil, da so sank c'je, ki jih je odredila Zveza narodov proti Italiji, zadele v glavnem &lovenski narod, katerega dohodki "o izvirali v glavnem iz donosa lesa. ^rednost lesa je padla na dobro tretjino. Zahteval je zaščito za vse dolžnike, ker so vsi enakopravni dr-kvljani. Podrobno je razpravljal o vzro-^h sedanje revščine v Sloveniji 'iubljanski stavbenik Ogrin. Dejal Je> da je bila glavna napaka v tem, ^ se je zaščitil samo kmet, ko vendar na deželi ni meje med kmeti in °brtniki. Nadaljnja napaka je bila, so bile banke zaščitene napram v'agateljem z 2 proc. obrestno mo-r°. same pa izterjujejo po 8 do 10 sto. Obrtniki in trgovci, ki so s 3 svojim delom pomagali dvigati na rodno gospodarstvo, pa niso zaščitni. Kot tretji vzrok krize je govor-nik navedel dejstvo, da "narodni dohodki tečejo v isti smeri kakor Sa-Va — t. j. proti jugu, in dobi Slo-%enija, ki je sedaj že izčrpana, predalo za ono, kar daje. četrta napa-^ je v prenagli industrializaciji dežele in države. Nova industrja je ila previsoko zaščitena; vanjo so 'anke vlagale zbrani denar, najver-rat pa je bila industrija tudi v tu-rokah ter je radi tega dobiček °dtekal v tujino. Domača mladina možnosti zaposlitve, dočim jo uJci imajo. Država mora tu z želez roko urediti razmere. Končno so zastopniki sklenili u-^anoviti posebno "Društvo dolžni-0v" ter zahtevati od vlade, naj se "stavijo vse eksekucije, dokler za-v nekaj mesecih ne uredi razmerja med upniki in dolžniki; zni-?a naj se obrestna mera in v finan-':1i zakon naj se vnese določba o eksistenčnem minimumu. Izvoljen je bil ožji odbor, ki bo j> ustanovitvi društva razpravljal z ansko upravo. nič obtožil ministra. Lazarja Radi-vojeviča zaradi pogodb, ki jih je sklenil z graditelji, ker je bila s tem država oškodovana na 800 milijonov dinarjev. Sodnik zaslišuje raz ne priče, med katerimi je mnogo višjih državnh uradnikov. -»•»- SLOVENSKI PRISTAŠI Dr. V. MAČKA Med opozicionalci v Sloveniji sta bili dve skupini, ki sta se proglašali za "mačkovske", nista pa med sabo složno delovali. Ena izmed teh skupin je razpolagala z glasili "Bojevnik" in "Ljudska pravica", druga pa s tednikom "Slovenska zemlja." Po raznih incidentih je dr. Maček v "Slovenske Zemlji" ob-ja-vil izjavo, v kateri pravi — da more samo gibanje te skupine priznati za člen skupnega gibanja Hrvatov in Slovencev pod njegovim vodstvom. "Ljudska pravica in "Bojevnik" se združita v tednik "Stara pravda". -»•»- OLAJŠAVE ZA KMETA Radi lanske slabe letine je položaj kmetov, posebno v nekaterih kra jinah, tako slab, da jim primanku-je živeža in so bili celo brez semena za setev. Zato je bila vlada pri-morana poskrbeti za nabavo semena in za prehrano pasivnih krajev, no-leg tega pa tudi za razbremenitev zadolženih kmetovalcev, preganjanih od upnikov. Kakor lani, meseca septembra, tako je vlada tudi sedaj poskrbela za zaščito dolžnikov, ki so jim zapadle menice; zaščito pred upniki bodo uživali vsi kmetovalci, ki tekom 90 dni obnove svoje zapadle menice. Poleg tega pa so do 1. oktobra 1936 ukinjene vse prisilne prodaje, dražbe nepremičnin za kmetske dolgove, zaščitene z uredbo o zaščiti kmeta z dne 30. sept. 1935 in čl. 1 te uredbe, ter za neplačane obresti od teh dolgov. Prav tako se ukinejo vse prisilne prodaje premičnin in odvzem premičnin v syrho zavarovanja ali izvršba. PO DOGODKIH V KERES TINCU Po tragičnih dogodkih v Kerestin-cu, kjer so nahujskani kmetje u-smrtili devet oseb, kakor smo svoj čas poročali, so oblasti dale aretirati 53 oseb ter sta ministra dr. Korošec in Cvetkovič izjavila na seji vlade dne 23. aprila, da se bo proti krivcem najstrožje postopalo po zakonu. Red in mir sta bila kmfi-lu vzpostavljena v Kerestincu in v vsej okolici. ^ovenci v ^ne 26. aprila je '°Vencev v Beogradu BEOGRADU imelo društvo svoj občni tl¡°r> za katerega je bilo precej za-gj^ja, ker sta se dve skupini po-j^ali za društveno vodstvo. Za (jr dsednika je bil izvoljen odvetnik je\*inko Zore s 220 glasovi, dočim Ujj^andidat druge skupine, dr. Rav-odb' dobil 117 glasov. Ostali člani iz °ra so bili sporazumno izvoljeni obeh skupin. . -tt.tt- i^žba proti bivšemu Umetnemu ministru ^eiskovalni sodnik beograjskega sodišča Avramovič prou-,Ze'° skrbno vse akte, ki se i h ,al° na zgraditev železniške proge .^tina—Peč in Bihač—Knin. Vpra Je zadnje teh prog je bilo spro i^0 leta 1934 v narodni skupščini ■s^^tedanji minister Andra Sta- tovarna mozaikov s IE0LIND0 RODRIGUEZ ^octalizirana. v vseh vrstah "ttnlka — Imitacije marmorja koncesij on ar portlandsk«ga Ementa "SAN MARTIN" S^ADIŠCE GRADBENEGA MATERIJAMA asco 2763 AIRES U. T. 59-1925 Postaja Paternal JUBILEJ BANA Dr. NATLAČENA Prejšnji mesec je obhajal 50 letnico svojega rojstva ban dravske banovine dr. Marko Natlačen. Rodil se je v Mančah na Vipavskem kot sin preprostih kmetskih staršev. — Leta 1912 je dovršil pravne študije na dunajski univerzi, nakar se je nastanil v Ljubljani, kjer je pozneje otvoril lastno odvetniško pisarno. Udejstvoval se je na prosvetnem in političnem polju kot eden izmed vodilnih mož Slovenske ljudske stranke, katere podpredsednik je bil v letu 1926. Leta 1933 so mu tedanje oblasti odredile prisilno bi • vališče v Bosni, po spremembi režima- pa je bil leta 1935 imenovan za bana. vesti s primorskega Konfinacija V zvezi z znanimi dogodki tekom lanskega božiča, ko so neznanci porazdelili v tržaški okolici slovenskim otrokom božične darove, v katerih so oblasti videli iredentistično propagando, je bil aretiran tudi trgovec Avgust Gregorič, iz Trsta. Konfinirali so ga prejšnji mesec na otok Ponza, kamor so ga že odpeljali. če ne pride vmes amnestija, bo moral tam preživeti štiri leta. V Abesiniji je padel Konec aprila so fašisti priredili spominsko slavnost za narednikom Viktorjem Coljo, doma iz Gatrovice v komenskem okraju na Krasu. Listi pišejo, da je v bitki pri Aradamu z veliko hrabrostjo vodil oddelek stroj nic ter da je odbil napad Abesin cev na fronto 16. pešpolka, kateremu je pripadal. Zgrudil da se je smrtno zadet poleg svojega orožja, potem ko je svoje tovariše pozval naj streljajo dalje. Fašistično na Sv. romanje Goro V nedeljo, 28. aprila, je goriški "Dopolavoro" priredil veliko fašistično manifestacijo na Sv. Gori. — Zastopniki udruženja, katerega namen je pospeševati asimilacijo jugoslovanske narodne manjšine, so se zbrali obenem s člani raznih sek cij, ki so prišle z zastavami na to romarsko pot, pa so v svojih govorih poudarjali, da bo Julijska krajina "na veke vekov pripadala materi Italiji". Obenem so poveličevali delo za italijanstvo naših krajev, ki ga je Dopolavoro doslej izvršil. Z voza je padel in se ubil Delavec Leopold Golob, uslužben pri tvrdki Anton Rutar v Koritnici pri Grahovem, je med delom tako nesrečno padel z voza, da se je ubil. Rutarja so naznanili oblastem, ker Goloba ni bil zavaroval. češkoslSVAŠKTP^ SLOVENIJI V Ljubljani se je mudil slavni češkoslovaški pevski zbor "Smetana iz Plznja, ki spada med najboljša srednjeevropska pevska društva in šteje 42 pevcev. Dne 22. aprila zvečer je priredil velik koncert, ki je zelo lepo uspel. Iz Ljubljane so gostje odpotovali v Maribor, kjer so tudi nastopili, nato pa so se odpeljali domov, --tt*tt-- ZAGREBŠKI TISK V Zagrebu izhaja 8 dnevnikov, 53 tednikov, 34 polumesečnikov, 142 mesečnikov, in 14 časopisov ki ne iz hajajo redno. Tiskarskih podjetij je v Zagrebu 60. Stavnih strojev ima jo 79, rotacij 6, stereotipije 4, 132 strojev za brzotisk in 186 raznih drugih tiskarskih strojev. Splovitev križarke 'Garibaldi' Veliko patriotično slavnost so i-meli 21. aprila v Trstu, ko so splo-viil v ladjedelnici San Marco novo križarko "Garibaaldi". Ljudstvo je bilo ogromno, dasi je nekoliko deževalo. Obiskovalce je zanimalo videti, kako se v isti ladjedelnici gradi še druga ladja, in sicer največja od vseh, kar jih je bilo doslej v I-taliji zgrajenih;i nosila bo ime "Vi-ttorio Veneto". Splovitvi je prisostvoval tudi genovski vojvoda, za botro pa je bila žena predsednika senata ga. Gina Federzoni. Msgr. Trossi, vojaški kaplan, je imel navdušen govor, katerega je zaključil z naslednjimi besedami: "Naj bi s tvojega jambora, "Giuse ppe Garibaldi", plapolala italijanska zastava kot znamenje prijateljstva in miru med vsemi onimi narodi, ki želijo miru s fašistično I-talijo! Toda če bi se spet oglasila vojna tromba, pa ponesi med grmenjem topov, po valovih, heroizem j« naka, katerega ime nosiš!" Splovitev se je srečno izvršila. Cerkvene vesti Župni upravitelj na Munah v reš ki škofiji je bil zatožen policiji zaradi neke pridige. V Brgudu, ki je tudi v reški škofiji, je novi duhovnik don Marco Mocevin, Italijan, odpravil pridigo domačem jeziku. Tudi v Barkovljah, pri Trstu, nameravajo popolnoma prenehati s pridiganjem v slovenskem jeziku. Utopljenčevo truplo so našli. V bližini Pevme je našel Ivan Bregant iz Podgore na bregu Soče napol razpadlo truplo neznanca, v katerem so karabinjerji spoznali 22 letnega Avgusta terjala iz Komna. Žerjal je že okrog 10. februarja odšel z doma in odtlej za nim ni bilo nobenega sledu. nenavadna tatvina V jeseniški tovarniški bolnišnici je umrl delavec Tomaž Rozman, star okrog 60 let. V Gorjah pri Bledu je imel svojo kajžico, kamor je zahajal le ob sobotah, drugače pa je stanoval v jeseniškem "puršenhau zu". Ko je umrl, so truplo prenesli v mrtvašnico ob bolničnici, ki leži že v fari Koroška Bela. Zato je bil napovedan pogreb na belsko pokopališče. Toda noč pred pogrebom je mrtvec izginil iz mrtvašnice. Nekdo je slučajno videl, kako je okrog 11. zvečer neznan moški v mrtvašnici zadel truplo na rame ter ga zanesel po cesti do voza, ki je čakal, zavalil truplo na voz, ga pokril — nakar je voz oddirjal proti Gorjam. Gotovo so sorodniki prišli po truplo, da bi bilo pokopano v domači fari. Ker pa je treba za prevoz raznih u-radnih poti in dovoljenj, so sorodniki rajši kar ukradli truplo. Dogodek je precej nenavaden in bodo pokojnikovi sorodniki imeli gotovo še sitnosti zaradi te tatvine. hlapec jernej Res čuden dogodek se je zgodil pred kratkim v Rušah, kamor je neki veleposestnik s Smolnika je pri peljal svojega mrtvega hlapca na vozu, na katerem je bilo za pest slame, na občinski urad, kjer je zahteval, da mu občina preskrbi krsto in poravna stroške za grobarja. Pokojni hlapec je služil pri dotičnen veleposestniku preko deset let samo za hrano in stanovanje v hlevu, pa si v tem času ni zaslužil niti par desk za krsto... uboj V Piršenbregu, v občini Globokem pri Brežicah, je bil ubit Petaučic Miha, star 33 let in oče treh otrok. Ubijalec je znani pretepač Grmov-šek Edvard, ki je lani ubil nekega Cizla in bil za to zločin obsojen na sedemmesečno ječo, a je bil 9. mar ca letos pomiloščen. švedski kralj Gustav in prestolonas ]. prisostvujeta manevronTletalstrm & * ^r * >%r ★★ # ★ ft ★ # Nesreča z granato Granate izza minule vojne zahtevajo na Primorskem pogoste žrtve. Tako je bil kmet Ivan šuligoj, iz Lo kavča pri Čepovanu, ranjen od granate, po kateri je tolkel na polju, kjer jo je bil našel. Imel je še srečo, ker njegove rane niso bile smrtonosne, kakor že neštetokrat v drugih podobnih slučajih. Razne nesreče z orožjem Znano je koliko so žrtev že zahtevali nerazstreljeni ostanki iz sve tovne vojne v vseh letih po vojni. Na žalost vrsta žrtev še sedaj ni končana in stalno beremo o novih, ki so se največ vsled nevednosti ponesrečili s takimi ostanki. Tako so dobili na Debelem hribu pri Tržiču pred kratkim karabinerji v jarku mrtvega Ivana Koviča, rojenega 1. 1899 v Sovodnjah, bivajočega v Ron kih. Komisija je ugotovila, da je postal žrtev razstreliva iz svetovne vojne. S staro puško se je smrtno nevarno ranil 16 letni Radoslav Almsr-čak iz Komna. Puško je nekje našel in se z njo igral. Poškodbam je kma lu podlegel. V Volčah pri Tolminu pa se je nevarno ranil s projektilon; 16 letni Josip Kenda. Prepeljati so ga morali v bolnico, toda posledice nesreče bo moral nositi vse življenje. Radi bega preko meje Ker je brez potnega lista šel črez mejo, je bil pred goriškim sodiščem obsojen 28 letni Josip čadež iz Ko-šane na 6 mesecev zapora in 4000 lir denarne kazni. Sodišču sta bila iz enakih razlogov prijavljena tudi 26 letni Andrej Mislej iz Goč na Vipavskem in 30 letni Maksimilijan Vidmar iz Rihenberka. Vrnil se je Iz konfinacije se je vrnil prejšnji mesec prof. Anton Rutar, ki je dc lani služboval v goriškem bogoslovju, a so ga meseca junija — kakor smo takrat poročali — obsodili ni konfinacijo. konfinacije prepeljali v Vzhodno Afriko. Pred kratkim pa je kakor mnogo drugih tudi on dobil trimesečni dopust. Nenadoma se je v vojaški suknji pojavil v domači vaai. Kmaltu pa so ga ustavili karabinerji, ga aretirali in oblasti so ga spet poslale na otoke, da tam prebije o-stali del dopusta, nakar bo zopet moral na fronto. -n*n- Kratke vesti Fašistični dom so slovesno otvo-rili 21. aprila v hrvatski Lovrani. šest volov je ubila strela kmetu Francu Devetu vOpatjem selu. Zažgala je tudi hlev, ki je zgorel. Nadškof Margotti je obiskal Prva čino ter tam instaliral novega žup nika Ivana Drekonjo. Zaradi tihotapljenja saharina sta bila na meji aretirana Leopold Ster le in Matija Bajt. Sodišč^ je Ster leta obsodilo na globo od 2.200 lir, Bajt pa je bil oproščen, ker je mladoleten. Kako postopajo s konfinira-nim slov. vojakom Lojze Milič, s tržaškega Krasa, je bil preteklo leto konfiniran za 5 let, ker je baje v neki kraški cerkvi priredil nek komemorativni sestanek. Kakor njegovim tovarišem tudi njemu ni bijo mogoče konkretno dokazati nikake krivde in ga je zato kot osumljenca doletela konfinacija na tirenskih otokih. Pretekle jeseni pa je bil njegov letnik mobiliziran. Miliča so iskali najprej po Krasu, ko pa se je ugotovilo, da je konfiniran, so ga iz MANJ KO ENO CIGARETO NA DAN (in sicer srednje kakovosti) stane naročnina za Novi list. Ali je to huda žrtev? Odpovejte se dnevno eni cigareti, kar bo Vašemu zdravju koristilo, in naročite se še danes na NOVI LIST, kar Vam ne bo škodovalo! Za princa Baudoina! in princezinjo Josejfmo Charlóte, otroka belgijskega kralja, je izsiljevalec zahteva 1 10 milijonov, da jih ne ugrabi. Umetniška kovačnica in mehanična delavnica Specializirana v oknicah, metaličnih pročeljih, železnih vratih, vestibilih, ograjah itd. itd. CUCIT & HUMAR se toplo priporoča slovenskim izseljencem za vsa v stroko spadajoča naročila. BOULEVARD BALLESTER 425 Villa Ballester Krojaški mojster Dipl. v Buenos Aireso KROJAČ Izvršujem vsa v to strotCo spadajoča dela, Obleke od $ 55 do 120. Hlače fantazija od $ 10—28. Delo prvovrstno. Blago Iz najboljših tovarn. Olajšave za plačevanj« MAKSIMILIJAN SAURIN VARNES 2191 Buenos Aires (nasproti postaje La Paternal) — U. T. 5»—im Izdeluje obleke po najnovejšem kroju, iz najboljšega blaga ter p« nizki ceni JOSIP FAGANEL SOLIS 1235 (blizu Constituciona. U. T. 23—1696 08361699 r/N: ZA POUK IN ZABAVO Amerikanska slovenščina V eni od zadnjih številk chicaš-ke "Prosvete" je nabral "Janezov Janez'' dva dobra stolpuča cvetk vrta severnoameriške slovenščine, s katerimi prav nazorno dokazuje, kako zelo so tamošnji rojaki izmaličili svojo slovensko govorico. Naj tu ponatisnimo enega izmed primerov (pod naslovom "Pri groceristu"), da bodo tudi naši čitatelji videli, kako takšna žlobudravščina zve. ni: "Gud morning mises Džens (Jane) kaj bo dobrega?" "Oh, funt porkčapsa mi boš dal, v slajsih, en lof kruha, keno mleka," hef dozn orendžs bom tudi morala dobiti, kolibaksa je menda tudi praz na... ja, kaj pa jajca, so freš? No, jih pa daj en 'dozn. In nekaj keksov bo tudi treba. Praviš, da imaš gud hem? Ne danes, mebi tumoro. Ja, dac-ol. Pa ček mi čenčaj, da mi ne bo treba hoditi na bank. šur, včeraj je bila peda. Oh, na badr sem pa čisto pozabila; daj mi ga no en funt. Tako. Orajt, zdaj pa gudbaj." Ali jé to sploh še slovensko? Prav gotovo da ne! Saj ste prav presneto malo razumeli, če o angleščini nimate pojma. Kako pa je z nami, v Argentiniji? Ali kaj bolj spoštujemo svoj jezik? Bogu bodi potoženo, da ne. Le po-slušajmo, kako se menijo naše ženice ! "Oooo, ke tal donja Marija? Dober dan!" "Dober dan, donja Pepina. Bila sem ravnokar na merkadu..." "Tako, na merkadu? Zakoj pa ne greste na ferijo, ki je dve kuadri od tod? Jaz grem zmerom na ferijo, ker je tam vse bolj barato: napri-mer manteka espesjal..." "Da, da, že vem! Stopila pa sem samo po nekoliko lečuge in po eno doseno mansán. Veste, prav rada b; nekoliko čarlirala z vami, pa se mi mudi, ker ima priti lečero in tudi kobrador od Čade je včeraj pustil rečeno, da pride danes, ker me ni bilo doma. Kam ste pa vi namenjeni?" "V almasén po džerbo in pimjento, potem pa domov. Včeraj sem bila pri donji Teresini, tisti, ki je bila za amo de džave na kadže Perú. Zgubila je delo, ker so se gospoda- rji mudirali v Kordobo. Alkiiirala je sedaj en departamentito, ki je pravi čiče. Je blizu subteja, ima dve lepi pjesi, lepo kosino in kuarto de banjo instalado, poleg tega pa še lep patjo ter asoteo. In plačuje prav malo alkilerja. No, pa adios, donja Marija, in mučas rekuerdos vsem doma!" "Hvala! Asta luego, donja Pepina!" Nič boljši niso naši možakarji, ko se menijo o zemljiščih in hišah: "Don Antonio je lani kupil na remate en lote od tristo var, na siento veinte meses, za veinte pesos por mes. Dobil je diezmil ladridžos gratis, kupil še nekaj materiala ter si napravil pjeso,- kuatro por kuatro: kosino in servisjo. Barjo ni še toliko pobliran, ampak bodo letos vseeno empedrirali njegovo kadžo: ir ker ima eskino, klaro, bo moral plačati več". Najhujši pa so v tem pogledu men da naši paglavčki: "Danes sem strašno enohiran. Bil sem v kolehiju, pa mi je maestro a-puntiral malo noto v libreto, ker se mi je mančiral kuaderno in nisem imel gomite, da bi brž boriral". Ali je to še slovensko? Prav gotovo da ne! Slovenec, ki španščine ne pozna, nas bo prav čudno gledal, če mu bomo tako govorili. Nič boljii nismo od severnoameriških rojakov in prav grdo pačimo lepi slovenski jezik! ŽENSKI KOTIČEK r/s> ZDRAVILO ZA REVMATI ZEM Rimski kemični državni zavod poroča, da mu je skoraj uspelo izslediti skrivnost čudežnega lečila proti vsem vrstam revmatizma, ki ga je uporabljal neki Alberto Rinaldi in je ž njim ozdravil nešteto ljudi. Skrivnost tega lečila je vzel Rinal di s seboj v grob, ko ga je pred kakšnim letom dni umoril neki slaboumni kmet. Največji uspeh je doživel Rinaldi, ko je slovitega dirigenta Artura Toscaninija rešil bolestne otrdelosti v sklepu desne roke. Vest o tej ozdravitvi je šla skozi 'vso Italijo in napravila Rinaldija slavnega. Ko so ga pokopali, se je njegovega pogreba udeležil tudi Tos canini. Bolnike, ki so jih drugi zdravniki proglašali za neozdravljive, je Rinaldi ozdravljal brez težave. Po njegovi smrti je zdravstvena oblast takoj zaplenila vse steklenice z njegovo mešanico in jih je dala na razpolago državnemu kemičnenu zavodu. Kemična analiza je doslej dognala, da je v tej mešanici cela vrsta najrazličnejših snovi, med dra gim posebno kakodil, neka spojina arsena in ogljikovega vodika, v me-tilnem alkoholu raztopljen strihnin glicerinov fosforat, gvanin itd. Italijanski kemiki upajo, da bodo R¡-naldijevo lečilo kmalu lahko dali na razpolago revmatikom. Deset zapovedi za kuharice 1. Predpasnika si nikoli nepripe-njaj z bucikami ali z varnostnimi sponkami. Igla lahko neopazno zdrk ne v jed! 2. Glej, da imaš roke zmerom čiste in zmerom snažen predpasnik! 3. Sleherno kožico in sleherni lonec splakni z vodo, preden ga rabiš! 4. Uporabljaj zmerom takšne lonce in kožice, ki so za jed, ki jo kuhaš ali pečeš, najprimernejši! 5. Nikoli ne polagaj pokrovke s spodnjo platjo na mizo. Lahko se umaže in ko z njo kasneje spet pokriješ jed, ti pade nesnaga v lonec! Sleherna pokrovka je mokra ali vsaj vlažna, zato ostane na mizi tud zmerom moker kolobar, ki ga je všasih prav težko odstraniti! 6. Nikoli ne kuhaj žlice v jedi, prav tako ne polagaj Jilice na pokrovko lonca! 7. Ne trati posode; česar več ne rabiš, sproti pomij in položi na določeno mesto! 8. Kadar jedi poskušaš, vzemi vse lej umito žlico ali vilice! 9. Vse jedi v kuhinji naj bodo zmerom pokrite! 10. Ne puščaj, da se ti v rabljenih loncih in kožicah suše ostanki jedi do pomivanja, temveč nalij takoj tople vode vanje! Porod v letalu Na švedskem se je prvič rodil nov zemljan v letalu. Mater bi bili morali s podeželja prepeljati v porodnišnico v Stockholmu, dvajset mi-uut po startu pa je rodila otroka in sicer hčerko. Mater je spremljala babica, tako da se je porod izvršil v najlepšem redu. -»•»■- Migliaji za hišne gospodinje Ovenelo zelenje zopet osveži, ako ga postavimo za nekaj ur v vodo, v katero smo dejali olupke limone. Mastne madeže iz tapet odstraniš z zdrobljeno magnezijo, ki jo pomoči z bencinom. Namaži s tako magnezijevo kašo madež na debelo, pusti da se posuši, t. j. da bencin izpuhti, potem odstrani z nožem magnezijin prah. Ako madež po prvem poizkusu ni izginil, ponovi postopanje. Po uporabi kuhinjske tehnike ne puščaj nikoli uteži na tehtnici, ker se sicer mnogo preje pokvari. Ako spravimo uteži takoj na svoje mesto v zaklopnico, nam ostane tehtnica dolgo časa pravilna in zvesta. NOVINARJEVA MOLITEV "Cathol ic Herald of India" je priobčil naslednjo molitev, ki jo glavni urednik lista priporoča svojim tovarišem in dopisnikom: "Sveti Frančišek Šaleški, ljubljeni patrón našega trpinčenega stanu, vzemi nas pod svoje okrilje! Daj nam, svojim služabnikom, nekoliko več kritičnega duha, našim bralcem pa nekoliko manj! Stori, da naši naročniki ne bodo opazili naših zmot, razsveti jih, da bodo priznali naš trud in zasluge, in vcepi jim spoštovanje do točnosti, da bodo plačali naročnino, kadar jim stara poteče !" KROJAČNICA P. CAPUDER se priporoča cenjenim rojakom Buenos jAires, Billlnghurst 271 dpt. 2 (višina ulice Cangallo 3500) Prizor iz zadnjih nemirov v Madri du, ko je prišlo do spopadov med M! < levičarji in policijo. MODAS WILMA" Nudimo cenj odfemal-kam veliko iz bero klobukov, torbic, svilenih bluz in fantazij. Izdelujemo fine in navadne obleke. — Cene zmerne. PBINČIČ & KUKANJA 1468 Rivera 1476 Ana Chrpova Slov. babica dipl. v Praqi in Bs. Airesu. z večletno prakso v praški porodnišnici ter v tuk. bolnici "Ravvson", se priporoča vsem Slovenkam. — Sprejema penzionistke iz mesta in z dežele v popolno oskrbo. Cene izredno nizke. — Postrežba prvovrstna. ENTRE RIOS 621 U. T. 38 (Mayo) 8182 SVOJI K SVOJIM! Slov. babica Bivša prva šefinja v praški porodnišnici ter s prakso v bolnici Juan Fernández, se priporoča vsem Slovenkam. Sprejema penzionistke iz mosta in dežele v popolno oskrbo. — Cene izredno nizke, postrežba prvovrstna. — Sprejema od 7. do 21., ob nedeljah in praznikih pa do 20. — Vprašajte za informacije preden greste drugam Lečenje brez bolesti. FILOMENA BENEŠ-BUKOVA MALI OGLASI KO RABITE ODVETNIKA za kakršni koli pravne nasvete, obrnite se na P¡»ar' no M. D. Hočevar, Traductora publica nacional, Calle Tucumán 586, Bueno» Aires, U. T. 31-3168, ker se boste » t«" zavarovali pred izrabljanjem ter ne ste padli v napačne roke. — Istotam * PREVAJAJO IN DOBAVLJAJO DOKU MENTI KDOR 2ELI spoznati samega 8*1*> «voj'e fiibe in sposobnosti, svoj znií"! «voje doboče in preteklo življenj», n" M Ak*n. n« ___¿.I.«« LIMA 1217 U. T. 23—3389 Zadostuje napisati lastnoročno ime J" priimek, dan, mesec in leto rojstva poslati v pismu en peso na na«!»*; GRAFOLOG, Calle Tucuman .586, * Aires. — Pišets lahko v svojem matiji skem ali pa v kakem drugem jw'j* NAZNANILO. Sporočam, da sem * preselila iz ul. Fraga 61 ter bom, k* kor doslej, razpolagala vedno le z *9 nesljivo dobrimi službami za matri®' nios, služkinje, sobarice itd. BERTA CERNIč, Dorrego 1583 (pol kvadre 011 Rfvere 1900) — U. T. 54, Darvin, 358» RADI SELITVE prodam hišo in Ijišče od m 25 x 25, na vogalu León r nedo Norte in Humberto lo., na zelo'-pem kraju in pripravno za trgovino. "'! bližji almacén oddaljen 2, drugi Pau kvader. Travaj št. 2 in omnib. 6 vo*1" v oddalj. 2 kvader. — Tudi prodam, Pa samezno, eno zemljišče (m 8.33 x 25) i vogalu L. Pinedo in Humberto lo., ' drugo, iste velikosti, na ul. L. P¡neít Obe zemljišči imata sadno drevje i" J, lenjavo. Če te zanima, ne zamudi ug0 vaše pokojne matere, mi je piko mi je sporočil žalostno vest' ^ vedal, da je pred dvema te ko je vašo mater obvestil o ne yjy ni rešitvo njene prošnje za Vo ^t nino ter ji predložil razne r .^fl najinih honorarijev, imel spoznati, da je gospa imela ^ toliko denarja, da je raču"e f pénala, kakor je, na žalost, st°rlge ^ mudoma, z naglico, v kateri je zdelo videti nove izraze b¡|i nenaklonjenosti, kakršno ste tudi vi že prej izkazali.. • IZDAJA: Konaorcij "Nov«c* UREDUJE: Dr Viktor Kjuder. é